Gospodarske stvari. Lunin upliv na rastline. Kmetje, gozdnarji in vrtnarji ved6 iz skusnje, da lunina (mesečna) svitloba ni brez vsega upliva na rastline; ravno tako vedo tudi vsi učenjaki, da je padanje in narasčanje morja (pritok in odtok), razprostiranje in pomanjšanje krofa pri ljudeh, mirno in razdraženo stanje norih, delavnost mesečnjakov (,,koje luna trka") in še veliko druzega v naravi odvisno od rastenja ali odjemanja lune. Dokazano je tudi: 1. da imajo pri narasli luni vsa drevesa več soka — kakor pa, če luna odjemlje; 2. da ravno iz tega vzroka pri narasli luni p osekana drevesa se jako po malem morejo sušiti; v tem času posekani les tudi črvi posebno radi jed6 ; 3. lestvica, ki je narejena iz lesa, posekanega o mladi luni, je dokaj ložja in bolj trpežna — kakor taka, ki je naiejena iz lesa o šipu posekanega; 4. vse drevesne rane, ki se naredijo, ko luna odjemlje, se hitreje in bolj zacelijo, kakor pa take, ki se o polni luni naredijo; 5. vrbovje, ki se poreže o mladi luni, je šibkejše — kakor pa tako, ki je porezano o polni luni; vzrok temu je nakupičen sok v mladikab; 6. o narasli luni obrezane vinske trte začnejo hitro vodeneti, t j. sok se jim odteka; 7. drevesa se v jako mrzlih zimah o šipu razpokajo; 8. jesensko drevesno sadje, ki o polni luni z drevesa pade, začne hitreje gnjiti; .9. zelenjava, vsejana o polni luni, hitreje raste in je bolj trpežna, kakor pa o mlaju vsejana; kumare (murke), bob, grab o začetku močno cvetejo, pa ne dobe kmalu sadja; 10. o mlaju cepljena drevesca se ne posuaijo tako rade, popred začnejo mladike poganjati, kakor pa taka, ki so cepljena o polni luni, od katerih vrtnarji pravijo, da se v soku zaduše; 11. vspeb okuliranja (ko se z očesom cepi) je vedno boljši pri naiasli luni; 12. retkev, korenje, pesa in druge korenjske rastline preveč v pirje zrastejo in imajo tenke korenine, ako se pri narasli luni sejejo; 13. vse rastline, ki izrastejo iz semena, vsejanega o mlaju, manj časa žive; tedaj so zarana zrele, dobijo krepke korenine in imajo izvrstno seme ali sadje. Po tem naj bi se vsi kmetje ravnali. To sicer ni vedno lahko, ker včasih tudi rado vreme nagaja. Vender naj se gleda na t6, da se dievesa ne sekajo o narasli luni, naj se že potrebuje za tesanje ali za kurjavo. Previdni kmetje se ravnajo vedno po tem. Ob reki Reni vsi vincarji obrezujejo vrbe in vinske trte, ko luna začne odjemati. Izvažanje žita iz Rnsije. Odkov je Rusija svojo železniako mrežo bolj razpela in proti Turčiji in podonavskim pokrajinam raztegnila, se je izvažanje ruskega žita tako močno povzdignilo, da je Rusija iz vseh evropskib in tudi iz angleških tržiač žita spodrinula. Tako se tudi na Ogerskem in Hrvaškem več kruha iz ruske kakor pa iz ogerske alj banatske pšenice povžije. Od 1. 1861 do 1872 se je vsako leto več žita iz Ruskega izvozilo, in se bo še bolj, kadar Rusija vse svoje železnice dovrsi. nPest. Lloyd" je razglasil statisticen pregled žitnega izvažanja, iz kterega se vidi, da je leta 1869 za 869 milijonov rubljev (1 rubelj = blizo 1 gld. 60 kr.), leta 1870 za 160 mil. rubljev, 1. 1871 za 1829 mil. rubljev, v 10 letih (1861 — 1872) za 100 milijonov rubljev žita jz Rusije bilo izvoženega. Tako beremo v ^Zagr. gosp. listu." Slaba torej kaže za avstrijska žita, ker ne bodo pridelovalci mogli z ruskim žitom konkurirati, ako se davki in gospodarski Btroški v Avstriji izdatno ne pomanjšajo. Toda avstrijsko-ogerski liberalizem tega ne bo storil. Nekaj za sadjerejce. če nastopi zarano spomlad, so posebno z a r a n a drevesa v veliki nevarnosti, da jih spomladanski mraz dobi in poakoduje. Da se temu kolikor mogoče v okom pride, treba rast nekoliko zadrževati. To se pa doseže teko-le: Kedar jeseni zemlja dobro premrzne, se pokrije blizo '/2 čevlja na debelo z listjem alj gnojem alj z drugo tenko nasteljo. To drži dalje zmrzlino in zadržuje za nekaj časa prerano brstenje v spomladi. Ne škoduje pa tudi Sisto nič cvetenju in zorenju sadfi, ker potem, ko nevarnost mine, toliko hitreje vse napreduje, in če tudi nekaj kasneje dozori, dobiš vsaj vendar nekaj. Vspeh trgatve. — Trgatev v Halozah je dokončana. Letina je srednja bila; to5a in smod sta kriva. — Mošt je prav sladek od 5° do 13° — zarez —; pa tudi močen. Na Leskovci se je neka knharica v pivnici zadušila- pri sv. Barbari so 22. t. m. pokopali Fr. Dominika, izza Ptuja doma, ki je od niošta premagan z voziča pod kolo padel. Enakih nesreč bo še več, ker je žalibog premnogo vinskih biatov, ki ne ved6, kedaj da je zadosti. Kupci iz Zgornje Stirske so jako segli po moštu in že skoro vsega pograbifi za 100 do 130 gld. štrtinjak; lepa pomoč za naše kraje, kder nam žita pomenjkuje. Trgatev v Lj utomevs kih in bližnjih goricah je večidel končana, le večji posestniki se berejo. Po kvaliteti in kvautiteti se sme letošnja bratva dobra imenovati. Poprek je dalo lansko vedro letos polovnjak, če niso gorice popoliioma zanemaijene. Cena je od 90 na 130 gld. nenadama poskočila, kar so se Gornještirski kupci pri nas prikazali; mešetarji seveda nevedneže sleparijo in ciganijo, češ, da letošnje vino ne bo kaj piida ter ga po 60, 70, 80 gld. dnes kupujejo, jutri pa po 120—130 gld. prodavajo. — Ljudje! bodite pametni in potrpite z moštom; do bra kaplica se prav lebko d 0 b r 0 proda.