60100Z0C 8554- AA □ SREDNJA KNJ UNICA >ec PRIiviuriSKI DNEVNIK ^ JpStnina plačana » gotovini p ork/i i» - oostaie i gruppo Eena o(M) lir Leto XXXVI. Št. 81 (10.601) TRST, torek, 8. aprila 1980 POMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. - ovcu P1"! Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA POVABILO PREDSEDNIKA ZIS VESELINA DJURflNOVIČfl Kancler Bruno Kreisky prispe danes v Jugoslavijo Na dnevnem redu razgovori o dvostranskem sodelovanju in o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji YeJj.®'!R*RAD — Na vabilo predsednika Zveznega izvršnega sveta v Ji 8 ^uranl>v*ča bo danes prispel na uradni in prijateljski obisk ...plavijo zvezni kancler republike Avstrije dr. Bruno Kreisky. J? gost se bo mudil v Jugoslaviji do 10. aprila. Tla^a?!lerIa Kreiskega bodo spremljali predsednik koroške deželne Štak t 1)01(1 Wagner, P™ namestnik predsednika deželne vlade jeJL- , Adalbert Sebastian, vodja sektorja za gospodarsko uskla- d« DJ? n ^ržavna Podjetja v ura---------------------- Qat zyeznega sekretarja dr. Otto I bri poti tudi reševanje odprtih jj ®°a *n drugi visoki funkcionar-! vprašanj s področja življenja in po-mj^^dstva vlade in zunanjega ložaja slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Pred vsem pozitivno ocenjujejo obnovi Mristrstva. ji1T|ve*n* kancler Krcisky bo V« .?ostite|i«m predsednikom ZIS btne • m Djuranovičem izmenjal ni D,a 0 dvostranskem sedelova-0 žgočih vprašanjih medlih odnosov. ja ufos*avija pričakuje avstrijske-kanclerja dr. Bruna da bi bil obisk nova vank&U<^a °bojestranskim prizade-tav h k-^a ^ sodelovanje obeh dr-jjj , .dobilo vse bistvena znamenja stva* i^>os*;a*0 Primer dobrega sosedni^, h ®a za*lteva sklepni doku-ski . ae sinške konference o evrop grad^arn°St’ ‘n sodelovanju. V Beo-da s*1 -Z za<^ov°ljstvom ugotavljajo, i^oslovansko-avstrijsko sode-zadtVJe stalh0 krepi, ter da je v n« n^r' !e*;u dobilo novo vsebino — tupjjbobdenem, gospodarskem, kui-delov01 *n znansiveno-tehničnem so l0vananjU-- ^ab° vsestransko sode-ne„a Je’ ki temelji na načelih popol-etiai, o^dsebojnega spoštovanja in h k “Pravnosti je obenem spodbuda varia ■ V* brocesa evropskega dogo-p0JaJ.a in popuščanja na vseh 'J*joclih mednarodnih odnosov. ittiata v Reogrodu in na Dunaju ttinoa Podobna in enaka stališča o sti p velikih problemih sodobno-Ijenn ?sebno pomembna je priprav-neu/j:. Avstrije, da nevtralne in pf0c.S(;ene države vnovič sprožijo da s eyropskega dogovarjanja ter jejo tei zvezi najtesneje sodelu-bi&drW '(oSosl.avi.j0 v pripravan na *«• i , sestanek konference o Obe a - vArnošti in sodelovanju. tijilt britvi menita. c}a je v sedata p^aztr>erah mednarodnih odno-liti^ma možnost univerzalna po-svet -^Poščanja, ki bi zajela ves 6oSovla vsa področja svetovnih od- diwStr*ja je od sosednjih držav ski * naiP°rnembnejši jugoslovan-ciol ®osp°darski partner. Gre za *1 h, u00110 industrijsko kooperaci-tt)ln; uPne naložbe in trgovinsko sob ■v°’ Negativni dejavnik je vi-bla» logoslovanski primanjkljaj v ob|Lv,n* menjavi. Novi dogovori tj ^oosjo, da bo mogoče najti po-jusn.i b°st;oPno ublažitev sedanjega y ganskega primanjkljaja. Beogradu menijo, da je na do- tev dialoga med dunajsko vlado ter organizacijami slovenske in hrvaške manjšine. .Dosledno in vsestransko zagotavljanje pravic obe- ma narodnostnima skupnostima, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe je podlaga, na kateri lahko negujeta in gradita svoje nacionalno bistvo ter vsestransko razvijata svoje kulturne in druge oblike družbenega življenja in gospodarskega položaja. Take sporazumne rešitve odprtih vprašanj bodo nedvomno prispevale k poglobitvi dobrososedskih odnosov, vzajemnega zaupanja in prijateljstva, (dd) VČERAJ V ZGORNJI GALILEJI OB MEJI Z LIBANONOM Po napadu komandosa palestinskih gverilcev izraelska vojska osvobodila talce v kibucu V spopadu je bilo pet gverilcev ubitih, življenje sta izgubila civilist in trileten otrok, petnajst oseb pa je bilo ranjenih - Pred izraelskim povračilnim ukrepom? BENETKE — Tukajšnja luka je lani pretovorila 3,8 milijona ton tr-govskepa blaga in kar 23,4 milijona ton industrijskega. SADAT V WASHINGT0NU KAIRO — Egiptovski predsed- lestinskegci ozemlja uspešno za-nik Anvar el Sadat je odpotoval ključili do 26. maja, datuma, ki so včeraj dopoldne v Washington na ga predvideli v Čamp Davidu leta razgovore z ameriškim predsedni- 1976 za rešitev palestinske krize, kom Carterjem v zvezi s sedanjim „ , , , , , , . , zastojem pogovorov o palestinski ^adat bo ostal v W ashmgtonu tri avtonomiji. Kot je sporočila tiskov- dni. Prihodnji teden bo Carter na agencija Reuter, bo Sadat sprejel še izraelskega predsednika predlagal Carterju svoje sugestije, Begina. Razgovarjala se bosta o da bi se pogovori o avtonomiji pa- istih stvareh. PO ŠTIRIH DNEH POČITNIC SE VRAČA VSAKDANJE ŽIVLJENJE Z množičnim povratkom iz letovišč v mesta končani tudi letošnji velikonočni prazniki Rekordno število turistov ■ V hotelih vse zasedeno - Vreme ni bilo najbolj naklonjeno, a hujših prometnih nesreč ni bilo - Letos potrošili kar 3.150 milijard lir RIM — Množičen povratek Italijanov v mesta in vasi z dolgimi kolonami avtomobilov na domala vseh državnih cestah je sklenil tudi letošnje velikonočne praznike. Po dosedanjih izračunih kaže. da so potekli prazniki, če že ne popolnoma, pa vsaj večinoma v najboljšem redu in to kljub ne povsem naklonjenem vremenu. Mesta in domove je letos zapustilo rekordno število ljudi, v Italijo je prispelo rekordno število turistov iz drugih držav, lastniki gostišč, hotelov in restavracij so “imeli rekordne zaslužke. Skratka, vsi so se dobro imeli in se prijetno odpočili pred ponovnim povratkorn^na delovna mesta. še najpomembnejše pa je spoznanje. da se letos velikonočni prazniki končno niso spremenili v jer-vave predstave na italijanskih cestah s tragičnimi izračuni števila mrtvih in ranjenih. Avtomobilisti so se zavedali nevarnosti, ki jih predstavlja velika noč, vozili so oprezne je. tako da ni bilo nič več avtomobilskih nesreč kot ob drugih vveek-endih. Huje je bilo v gorskih središčih, kjer so konec tedna našteli zaradi snežnih plazov in nepazljivosti posameznikov osem smrtnih žrtev. Kot rečeno, se je začel povratek in letoviščarskih in počitniških krajev v mesta včeraj v poznih popoldanskih urah. Na ceste je zgrmelo na stotisoče Italijanov z avtomobili, tako da je bil promet kmalu otežkočen, ponekod pa celo ustavljen za nekaj časa. Tako je bilo na primer ob upad-nici iz avtoceste pri Rimu, kjer se je nabrala IS kilometrov dolga kolonij avtomobilov. Podobni -prizori “-so se istočasno ponavljali praktično na vseh cestah v neposredni bližini mest. Mfedtin so se izvedele že prve zefo' zanimive številke o letošnjih praznikih . Rim je na primer obiskalo približno milijon turistov, kar je povzročilo, da so morali čakati tudi po več časa v vrstah, predno S' si lahko ogledali številne rimske muzeje in zanimivosti. Podobno je bilo v Firencah za ogled razstave Medičejcev. Večina italijanskih turistov se je odpravila v gore. V gorskih centrih so bili v teh dneh vsi razpoložljivi prostori zasedeni, prav tako je bilo na otokih (otoki, ne samo Sicilija in Sardinija, temveč tudi in predvsem mali otoki v tirenskem in li-gurskem morju, so bili htos še predvsem privlačni). Škoda le. da je tolikšno praznično vzdušje nekoliko skvarilo betežno vreme. V gorah je ponekod snežilo, sneg je prekril tudi Etno in nekatere druge vrhove na otokih in na A-peninskem polotoku. Vse to pa ni preprečilo, da so včeraj izvedli po številnih italijanskih krajih napovedano akcijo «čisto zelenje*. Ljudem, ki so odhajali na sprehode v parfv, na travnike, na podeželje, so razdeljevali vrečke, kamor naj bi spravili odpadke ter jih nato odvračali na zbirna mesta, da bi tako pustili ne-omadfcežvano zeleno okolico. Kdor je tako storil, je bil v zameno značke ali nalepke, ki jih bodo spominjale na njihovo «ljubezen» do narave. Nekaj nesreč seveda ni moglo izostati. Tako se je na primer pri Imperij zastrupila skupina 12 oseb (od katerih pet otrok), ki je zaužila gobe v konzervi. Od prometnih nesreč naj zabeležimo dva mrtva v Kampaniji (nemška turistka in 17-letno dekle), dva mrtva (16-letno dekle in 18-letni mladenič) pri Patricij v Laziu, dva pri Firencah, dva pri Lucci. Ob koncu naj omenimo še nekaj prav tako zanimivih številk. Italijani in tuji turisti so ob velikonočnem vveek-endu potrošili 3.150 milijard lir, večinoma (1200 milijard) v restavracijah, mnogo pa tudi v hotelih in penzionih (800 milijard). Tuji turisti so prinesli v italijanske blagajne 700 milijard v tujih valutah. Mnogo so potrošili za darove (pokupili so 38.000 kvintalov čokoladnih jajc) in za velikonočna kosila (v povprečju vsak po 50 tisoč lir več kot ponavadi); 100 milijard lir je šlo v sprehode in krajša potovanja, 600 milijard lir pa za daljša potovanja z vlakom, letalom ali trajektom. Pa naj še kdo govori o krizi. . (šč) menjali mnenja o mednarodniti razmerah, posebno o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu. Pogovori se bodo nanašali tudi na notranji 'družbenopolitični in gospodarski razvoj obeh prijateljskih neuvrščenih držav, pa tudi na krepitev odnosov in sodelovanja med ZKJ in sirsko stranko BAAS. Med obiskom se bodo člani delegacije ZKJ pogovarjali z najvišjimi sirskimi partijskimi voditelji kot tudi s predsednikom parlamenta Hedldcttl. (dd) na vpadnici pri Rimu (Telefoto AP) ^°lona avtomobilov včeraj popoldne Ni.,, Delegacija ZKJ na obisku v Siriji DAMASK - Delegacija ZKJ. ki jo vodi član predsedstva Andrej Marinc, je včeraj dopotovala na štiridnevni obisk v Sirijo. Povabilo jo je nacionalno poveljstvo sirske stranke arabskega socialističnega preporoda (BAAS). Predstavniki obeh partij bodo iz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim VTISI S KONGRESA NA AKTUALNO TEMO Eroblem popisa na Južnem Tirolskem Na prihodnjem popisu bodo morali prebivalci bocenske pokrajine podpisati tudi posebno izjavo o narodnostni pripadnosti •op: - se leto 1981, leto novega a’ ki bo nas, prebivalce Ir-'PofcJ! ..Pokrajine in pa prebivalce Prerj J’ne Bočen, spet postavil dodatno, pereče in proble-ha c "° vprašanje o ^pripadnosti cijq fVn‘ skupini» (če bi formula-#0Jt« i?a vprašanja, kot kaie, e-Vsj v prejšnjem popisu). fce, dvomi, pomisleki in kriti-KttjjJ. sJVo jih postavljali pred de-do , ’ ‘e(i o tem vprašanju, bo-bfnv> ša izplačevanju pokojn^&u' še enkrat dokazuje dezorgahižacijo pristojnih uradoV ter povzroča vsem upokojencem velike težave. Šentjakobski rajonski svet v brzojavki zavodu INPS poziva pristojne organe, naj nemudoma sprožijo vse pobude, da bi se take zamude ne ponavljale. HMMMHIIIMIMIIIMMIIIIIMMIMMHIM Milili IIIIMIIMMIIHIMMIIIMMIIIimHIIIIIIIHIIIMMIIMII MIH MM*»*MMMIHMB VELIKONOČNI PRAZNIKI NISO BILI ZA VSE ENAKO VESELI Več prometnih nesreč na tržaških cestah »Vesele velikonočne praznike...* -običajno voščilo. Toda za nekatere so bili velikonočni prazniki vse prej veseli. V Trstu in okolici se je v prazničnih dneh zgodilo precej prometnih nesreč, hišne miši pa so izkoristile odsotnost stanovalcev in so na veliko rovarile po stanovanjih. Smrtnih nesreč ni bilo, kar je precej razveseljivo dejstvo. Bilo pa je nekaj zelo hudih nesreč, tako da se bodo morali nekateri ponesrečenci zdraviti po več mesecev. 56-letni Giordano Nigli in 54-letna Licia Lucchesi por. Nigli sta včeraj popoldne trčila na križišču med Ul. Pauliana in Videmsko ulico v fiat ritmo, ki je last 25-letnega Roberta Bonellija. Zaradi poškodb, ki jih je pri trčenju zadobila Lucchesijeva, se bo morala zdraviti približno mesec dni. Mnogo huje jo je skupil 24-letni Claudio Martinis iz Ul. demona 5. Na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice se bo mo- ■MHHHHHHHHHMHHHHHHMHHHHHHHHHHHItlllllHHIIHIIIIHIHIIIIHntlllllHIHIIIIIIIIHIIHIIHHnHIHIIIIIlIllHIIIinnilHinHIHIIIIIIHHIIIIIHIHnHIIHIHIHIIIIIMII OB IZIDU KNJIGE O !\ASl DEŽELI ZAMUJENA PRILOŽNOST V založbi florentinske hiše Le Monnier je izšla knjiga zemljepisa «Friuli-Venezia Giulia», ki je namenjena dijakom nižjih srednjih šol in bo zato najbrž zelo razširjena v naši deželi, pa tudi v sosednjih. Knjiga je delo priznanega geografa in univerzitetnega docenta Giorgia Valussija, ki je po strokovnosti res sposoben, da napiše nekaj poglobljenega in objektivnega o zapleteni deželni stvarnosti. Knjižica je napisana preprosto in prijetno ter predstavlja Furlani jo-Julijsko krajino v vseh njenih aspektih, ud geografskega in gospodarskega do zgodovinsko-političnega. Prav zaradi strokovnosti avtorja pa nismo pričakovali, da bo tako površno predstavil slovensko narodnostno skupnost. V poglavju Prebivalci Furlani je-Julijske krajine piše dobesedno: «V deželi živijo Furlani in Veneti ter skromni manjšini Slovencev in Nemcev.* In nadaljuje: «Slovenci živijo predvsem na Krasu, v Brdih, v Nadiški in Terski dolini ter v Reziji, nekaj njihovih zaselkov pa je tudi na Trbiškem. Dopolnilo tej sliki pa je stavek, ki grenko preseneča: *Iz zgodovinskih razlogov in zaradi meje ni malo družin v deželi, ki imajo tuj priimek, vendar že dalj časa govorijo samo italijansko.* Na ta način avtor istoveti jezik z narod no pripadnostjo, kar je povsem zgrešeno. Iz opisa Nadiških dolin pa zvemo, da je špeter Slovenov tzgodovinsko in upravno središče Beneške Slovenije* in torej omenja tudi Benečijo (italijanski izraz, ki ga uporablja je Slavia Veneta). In to je v bistvu vse, kar pove. Valussi predstavi slovensko narodnostno skupnost z nekaj skopimi besedami, ne da bi si dovolil najmanjše zgodovinske, geografske, sociološke in kulturne analize. Niti bežno ne omenja Primorskega dnevnika, ki je z Dolomitnom edini manjšinski dnevnik v Italiji, ne govori o slovenskem radiu, o gledališču ali o revijah, ki izhajajo v vseh treh pokrajinah. Pozablja prispevek Slovencev h kulturni ustvarjalnosti v deželi, povsem je prezrl Spacala, Černigoja, Mušiča in Palčiča na likovnem področju, na literarnem pa Košuto, Kravosa, Pahorja in Rebulo, če naj se omejimo le na nekaj najbolj znanih imen. Pozabljivost je še tem bolj čudna, saj je isti avtor leta 1974 objavil zelo točno in dokumentirano knjigo «Slovenci v Italiji*, v kateri je med drugim trdil: *V Furlaniji-Julijski krajini živi številčno krepka manjšina, pa naj bo narodnostna ali etnična, ki poleg italijanščine, ki je vsem znana, govori slovenski jezik ali slovenska narečja. Ta manjšina, ki ima lastno značilno zgodovinsko in kulturno premoženje, ima ne le enake politične pravice kot neolatinska večina, pač pa tudi pravico do posebnih zaščitnih zakonov.* In je še pripomnil: «Slovenska narodnostna skupnost ne tvori nekih oaz, kot nemška, pač pa živi na bolj ali manj globokem pasu vzdolž italijansko-jugoslo-vanske meje od Tržiča do Milj s spremenljivo strnjenostjo in gostoto naseljenosti.* Omenjena knjiga pa je imela tudi podnaslov *Izvleček iz aktov IV. itali-jansko-slorenskega geografskega srečanja, Pordenon 28. - 29. oktober 1973, Geografski zavod Fakultete za tuje jezike in literaturo tržaške univerze, ločeni videmski sedež*. Kaj lahko sklepamo iz vsega tega? Ko se piše na univerzitetni ravni in za mednarodne simpozije ni mogoče manipulirati stvarnosti, v tem primeru položaja Slovencev v naši deželi. Ko je pa tekst namenjen notranj. porabi, se lahko pozabi na marsikaj... škoda, ker ravno v šolskih klopeh lahko vzklije razumevanje in prijateljstvo na osnovi točne ga obveščanja, ali nerazumevanje i;i narodnostna mržnja kot posledica dezinformacije ali neinfor macije. MARINO VERTOVEC presegla mejo stotih zborov, in da smo na lanski jubilejni reviji za beležili rekord z nastopom 111 zborov. Tedaj so prireditelji menili, da ne bo v prihodnje tako lahko preseči teh številk, vendar so jih prijave že za letošnjo revijo de montirale,.. .-.?/■ Če se množičnost - revije -rPrrtmr-ska poje» stalno krepi, ne moremo vselej tega trditi za njeno kakovostno rast. Strokovna mnenja sicer izrekamo na drugih mestih našega dnevnika, kljub temu pa lahko rečemo, da tudi letošnja revija ne kaže kakih bistvenih premikov v kakovostnem smislu. Če so se po mnenju strokovnjakov nekoliko \ boljšali nekateri zbori, do kateh ni bila lanskoletna kritika nojW prizanesljiva, so se nasprotno f kazali nekoliko pod svojim pop^i nim nivojem drugi zbori, ki r smatramo za boljše. Ob vsem tlf se še enkrat odpira vprašani? kako pospešiti tudi kakovost in j* di ena glavnih skrbi prireditelj samih je ta, da bi se pevska » javnost vsestransko razvijala, _ j bi poiskali novih poti pri vzgoji d* rigentov, pri iskanju novejše P1'-' ske literature in pri dopolnjevati? zborov z mlajšimi pevci. Prav «Primorska poje* je M' boljša priložnost za preverjanf kaj se je v tem pogledu iz •** v leto doseglo. Je priložnost, * pogledamo nazaj, v našo pNr, klost, zlasti pa da pogledamo v F hodnost in se ob lem vprašamo, P bomo znali tudi na kulturnem PJ dročju in specifično v pevski W turi, sprostiti vse tiste potenciala ki bodo pripomogle, da se “ sile, sta naš narod in še posebej zamejska narodnostna skupnost & ko ohranila in razvijala sklad*, s potrebami današnjega časa. S tem v zvezi velja omenit: j nekaj. Primorska poje namreč j. ma tekmovalnega značaja in j' tem dejstvom je bilo že večkrat preteklosti pa tudi v zadnjih čthf izrečenih več kritik. Mnenja so * bila deljena, prevladalo pa je , nje, da mora revija prikazati J* proizvodnjo na zborovskem P0 šanju zapisal skladatelj Ubald »tj bec. «Kdo si ne prizadeva, Pr®!) Vrabec, da se čim bolje in predstavi, če ve, da se bo ja1* soočal z drugimi zbori? Gotovo vsak zbor na svoj nastop resno r pravlja. Tako revija vendarle spešuje kvalitetno rast. Seveda . si želeli nekoliko hitrejši raP*! Dosedanji nastopi so pokazali, & je posebno v manjših krajih -, stoj pevskega zbora odvisen le dobre volje in le amaterskega nja. Mislim, da moramo biti oeL li prav teh zborov, ker prav dokazujejo veliko ljubezen do FjJ skega izživljanja v vseh pl našegai^naroda. Dolžnost izobraženih: pevovodij naj bi W da prav-., tem šibkejšim zborom _ stransko pomagajo in tako P°^rl jo res masovno sodelovanje v p! skih zborih. Prav vsakoletna ret* lol' ja pa nam kot preglednica epi nega stanja ponuja tudi napo za pospeševanje nadaljnje rash . najbolj ljudske oblike glasb vzgoje*, (dk) ral zdraviti dobra dva meseca zaradi večkratnega zloma leve noge. Martinis je vozil po Proseški cesti proti Proseku. Na nadvozu čez trbi-ško cesto pa je zavozil preveč levo in je čelno trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je upravljal Remigio j Gavinel. Gavinel si je pri trčenju nalomil rebra in se bo moral zdraviti 20 dni. Tudi vojak, 26-letni Giampaolc Corrao, je utrpel hudo poškodbo, ki ga bo stala dva meseca zdravljenja. Okrog poldruge ure pomoči se je namreč peljal skozi predor na Trgu Foraggi. Ob izhodu iz predora je zgubil nadzorstvo nad svojim fiatom 127 in je treščil v drog cestne razsvetljave. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Milj. Ponesrečenca pa so z avtom Rdečega križa odpeljali na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice, kjer so mu poleg drugih poškodb ugotovili tudi zlom desne stegnenice Popolnoma drugačne narave pa je nesreča, ki je prizadela Umberta Fasana iz Ul. Varglien 9/3. Za veliko noč so v njegovo stanovanje vdrli neznanci, ki so odnesli tri dragocene krznene kožuhe, namizni servis iz belega zlata, prstan z dragocenim kamnom in dve verižici. Škodo ocenjujejo na več milijonov lir. Fasano ima sicer določene sume. vendar bo morala policija ugotoviti, koliko so utemeljeni in koliko niso. Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat MARINO KRALJ Dan, uro in kraj pogreba bomo pravočasno sporočili. Žalujoči žena Mimi, hčeri Barbars in Anamarija z družinama, sin Martin, sestra Ljudmila Jogan in brata Viktor in Mirko z družinami ter drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, Trst, 8. aprila 1980 Naznanjamo, da je 6. aprila 1980 nenadoma umrl MARINO KRALJ dolgoletni odbornik Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Upravni in nadzorni odbor ter ravnateljstvo in uslužbenci Opčine, 8. aprila 1980 Žalovanju družin Kralj in Kalc se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Ob bridki izgubi Marina Kralja izreka Evgen Kalc z družino priza detim svojcem globoko sožalje. Podjetje TRANS-TRST d. z o. z. sporoča žalostno vest, da je premi nil njen solastnik Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi FRANKO RAP0TEC Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalujoči oče, bratje, sestra, svakinje* nečaki in drugo sorodstvo Boršt, 8. aprila 1980 Marino Kralj Trst, 8. aprila 1980 Prerano nas je zapustil naš dolgoletni odbornik in pevee FRANKO RAP0TEC Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Svojcem izrekamo naj' iskrenejše sožalje. Prosvetno društvo Slovenec Boršt - Zabrežec Boršt, Zabrežec, 8. aprila 1980 i VSiMMS ■sJii-Sfra. ^ _ m % % ^ s ^ - n' S- .«. ■* ?§- V,- ST 'S W .Ti ^ '4 ■?, m 5%. 5 5aa-Ms%S-«s.-SI-a.^ GORIŠKI DNEVNIK Gledališča ROSSETTI Danes ob 20.30 (konec ob 23. uri) ™ »atelife iz Rima predstavilo Goldonijevo delo «Pahljača». Režija Squarzina. V abonmaju odrezek št. 9. avditorij Pregled predstav 1980. Od 10. aprila bo gledališki ansambel «Cooperativa Teatro Mobi-e» uprizarjala Pirandellovo delo «N°n si sa come* v režij' Giulia “Osettija. To bo zadnja predstava Pregleda. Rezervacije pri osrednji Magajni. VERDI Danes ob 20. uri bo peta upri-zwitev opere «Otellu» z istimi pev-1 m interpreti, ki so sodelovali na Premieri. Red «Abonma C/B*. * * « VERDI Kljub dvodnevni odložitvi premiere J^uinovega «Kneza Igorja* bo Predstavitev opere jutri, 9. apriia, 18.30. O operi bo govoril kritik Rubens Tedeschi, urednik glasbene robnke glasila KPI «L’Unita». Kino Aldebaran 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 *bambule». Režija Marco Moduli0- Prepovedan mladini pod 14 letom. Kronale 15.00-22.00 II massacro 01 Guyana». Barvni film. Prepolj,0 mladini pod 14. letom, lston 17.00—22.00 «L'uomo venuto “UH impossibile*. Malcom MacDo-Pjl' David Warner. 16.30-22.00 «La citta delle oonne*. Režija F. Fellini, igra M. uastroianni. Prepovedan mladini pP°d 14. letom. celsior 16.30 5.32 in zatone ob V,- ,7 Dolžina dneva T.10. — Lu-•'-tde ob 1.15 n zatone ob 10.49. Jutri, SREDA, 9. aprila TOMAŽ Igo111® včeraj: najvišja temperatura ob lepinje, najnižja 13,2 stopinje, 10l7?' Ur* 13,2 stopinje, zračni tlak Ito mb pada, veter 7,4 km na ®e^erozahodnik, vlaga 48-odstot-J P°°l3laščeno, morje skoraj Kajg 1 temperatura morja 10,1 sto- DNEVNA SLUŽBA LEKARN to (od 8.30 do 20.30) lil. j Kossetti 33, Ul. Roma 16, («d o , Stock 9, Trg Valmaura 11. Tr“'3®, do 13 in od 16. do 20.30) 8 Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. N°CNA SLUŽBA LEKARN Tre _ (od 20.30 dalje) 8 Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. >stVKna DEŽURNA služba H -^L-^užba od 21 do 8. ure SPD Igo Gruden Nabrežina prireja Slovenski kulturni dan v društveni dvorani jutri, 9. aprila, ob 20.30 Na sporedu je komorni koncert z violinistom Črtomirom Šiškovičem in pianistom Cor-neliusom Fnmeinom. Vljudno vabljeni! do 2^2027; predpraznična od 14. 20. „ ■ ure in praznična od 8. do ^ tel 08441. Boh ' KKARNF V OKOLICI tel ;aPpc: tel 228 124, Bazovica: Rtotot 185; Opčine: tel. 211-001; ?R<3niW-T .‘f1 226-M1; Bo*je P°>ie. tel. 225-596; Nabrežina: tel. tel. Sesljan: tel. 209-197; žavlje: ^3-137; Miljc. ^ 271-124. Razna obvestila Uprava občine Dolina vabi vinogradnike dolinske občine, ki bi radi razstavljali na 24. razstav1 domačih vin v Dolini 4., 5. in 6. maja tega leta, naj prinesejo svoje vzorce na županstvo, soba 41 - v uradnih urah do vključno 14. aprila tega leta. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da bo zaradi velikonočnih praznikov sedež SSŠ zaprt dans, 8. aprila. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA KrTCBrhrf J fl BESU SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 4. 4. 1980 Ameriški dolar 900.- Funt šterling 1930.— Irski funt šterling 1730.— Švicarski frank 484.— Francoski frank 198.— Belgijski frank 28,- Nemška marka 460,- Avstrijski šiling 64..- Kanadski dolar 740,— Holandski flnrint 420,- Danska krona 147.— švedska kron 198.- Norveška krona 162.— Drahma 18.- Mali dinar 37,- Veliki dinar 37,- MENJALNICA vseh tujih valut Predavanja Povečali so se proračuni vendar tu ni primanjkljaja • 400 milijonov lir bo znašal letošnji deficit mestnega podjetja za vodo, luč, metan in avtobusne prevoze. To je za 65 milijonov lir več kot lani in tudi letos je treba celotni deficit pripisati službi mestnih avtobusov, kajti tri ostale službe poslujejo vse brez primanjkljaja. O proračunu bodo razpravljali morda že v petek v goriškem občinskem svetu, proračun je predsednik u-pravnega odbora mestnega podjetja dr. Marino Marin podpisal 17. marca t.l. Sam predsednik v svojem poročilu poudarja, da je prišlo letos do predložitve proračuna razmeroma pozno, ker so morali čakati navodila iz Rima o sestavi proračunov, in to velja za vse krajevne uprave, ki razpravljajo o svojih proračunih šele v teh dneh. Dejansko pa je v primerjavi z lanskim proračunom deficit precej večji. Do vsote 400 milijonov lir so prišli, ker so zmanjšali nekatere notranje postavke, rezervo, ker so v proračun vključili, in to prvič, tudi 45 milijonov lir, ki jih državna uprava daje goriški občini kot kritje stroška za nakup vode iz jugo-slovenskega Mrzleka. Morali so tokrat upoštevati vse možne načine, da bi proračun uravnovesili. Rimska navodila dovoljujejo namreč le 19,70 odstotno povečanje deficita, sicer samo za avtobusna podjetja, kajti ostale službe morajo biti brez primanjkljaja. V resnici pa smo v Gorici beležili približno tridesetodstotno povečanje deficita, kajti ni bilo porasta potnikov. Zaradi tega je že v poročilu predsednika upravnega sveta mestnega podjetja napovedano, da bodo zahtevali jeseni zvišanje cene dijaških vozovnic, pri socialnih a-bonmajih pa naj bi občina poskrbe la za njihovo kritje. Povečali so lani, in predvidevajo povečanje tudi v tem letu, porabo metana in električne energije, tudi ker so povečali število uporabnikov. Ni pa povečanja v porabi vode in, kot smo že omenili, števila avtobusnih prevozov. Vendar pa je treba tudi vedeti, da so bile pri metanu in električni energiji podražitve v izključno korist dobaviteljev in da so poviški cen krili le zahteve družbe SNAM in družbe ENEL. Niso pa pri teh poviških upoštevali poviškov plač osebja, uslužbenega pri goriškem podjetju. Medtem ko so lani predvideli ohodkov in 5 mi- službe za razdeljevanje vode, metana in elektrike, Za jesen napovedujejo podražitev abonmajskih vozovnic kaj jih bo tudi potem ko bo metan prišel tudi v pevmske hiše. Porasti cen metana pa niso šli v korist distribucijskega podjetja kot je gori-ško, marveč izključno v korist družbe SNAM. Ker nimajo tu v podjetju višjih dohodkov, so morali zmanjšati stroške za amortizacijo za 40 milijonov lir. Vodovodna služba beleži 681 milijonov lir dohodka in prav toliko izdatka. Sedanje tarife so v veljavi od septembra 1979, so torej precej nove in sodobne, čeprav plačujejo vodo v drugih občinah precej več kot v Gorici. Precej jih v tem primeru bremenijo stroški za nakup vode v Jugoslaviji in še bolj stroški za električno energijo, ki jo u-porabijo za pogon črpalk vodovoda na Majnici. Samo v ta dva namena bodo porabili 272 milijonov lir, kar je za 49 milijonov lir več kot lani. Avtobusna služba pa bo letos beležila 400 milijonov lir deficita. Do- hodkov bodo imeli 394.000.000, izdatkov pa 794.000.000 lir. Pri dohodkih predvidevajo le 57 milijonov lir več kot lani, pri izdatkih pa kar 122 milijonov lir več kot lani. Tarife so ostale enake lanskim, stroški za osebje, nafto, olje, vse nadomestne dele pa so se in se še bodo občutno povečali. Ni moč sedaj misliti, da bi dvignili cene listkom, dokler tega ne napravijo tudi v drugih občinah, treba pa bo na jesen pomisliti na popravke pri abonmajih. To so torej številke občinskih služb v goriški občini. S popravki tarif so v zadnjih letih prišli na zeleno vejo pri cenah vode, elektrike, metana in če upoštevamo še druge službe tudi pri službi za odnašanje smeti in občinske lekarne ter še pri nekaterih drugih javnih službah. Križe in težave pa imajo pri službi mestnega avtobusa, ki jih pesti kot še nikdar poprej. VELIKONOČNI ZAPIS Gneča na cestah in vrvež v letoviščarskih krajih Zasedeni gostinski lokali - Nekoliko jo je zagodlo vreme Gneča na cestah, vrvež v znanih letoviščarskih krajih, polnoza-sedeni gostinski obrati, kakor da bi ljudje pozabili na težko gospodarsko krizo, na težave vsakdanjika. Tako bi lahko opisali zunanji videz letošnje velike noči na Goriškem. Menda je tako bilo tudi drugod. Pri tem smo nehote pozabili na vreme, ki resnici na ljubo, ni bilo pomladansko toplo, saj je hladen veter (tisti, ki so te dni obiskali Istro in Dalmacijo so govorili o pravi februarski burji) prignal v zavetje toplih gostinskih sob tudi precej navdušenih ljubiteljev pomladanskih piknikov v naravi. Nič hudega, so pa bili bolj zadovoljni gostinci, čeprav je bilo ponekod treba kar precej čakati na postrežbo. O prvem pravcatem turističnem navalu poročajo iz Gradeža, kjer je bilo med množico domačih, tako-imenovanih nedeljskih turistov, kar precej tujih gostov iz Avstrije in Nemčije, ki so veliko noč nameravali preživeti ob toplem Jadranu, a so se tokrat na žalost nekoliko u-šteli. iiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiuiHmiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiii VELIKA NOČ LETOS NEKOLIKO DRUGAČE Kljub izredno gostemu prometu razmeroma malo cestnih nesreč Nenavadna nesreča avtomobilista v goriški industrijski coni Povečano nadzorstvo organov, ki so zadolženi za varnost v prometu SPDT prireja v petek, 11. t.m., v okviru svoje predavateljske se zone, predavanje dr. Majde Ma-zovec na temo: «Potovanje po A-maconiji*. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! f Čestitke Danes praznuje naš IZTOK 5. rojstni dan. Da bi bil priden, zdrav in vesel mu želijo nona in nono, Nadja, Rado ter posebno Tamara. Danes praznuje rojstni dan naša ERIKA. Obilo zdravja in veliko u-speha v študiju ji želijo nono, nona, strici in tete. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KUPIM Fiat 127 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na telefonsko številko 742-071. SPECIALIZIRAN vodovodni inštalater popravlja vse vodovodne in plinske napeljave. Telefon 911-119 ali 745-547. UGODNO prodam skoraj nov popolnoma opremljen 3-metrski pla stični motorni čoln z motorjem 4 KS. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika v Gorici. USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646. OSM1CO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. Toči pristno belo in črno Kapljico. OSMICO je odprl Lučano Košuta — šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil simca 1000 GL letnik 1912. Odlično ohranjen motor. Telefon 225-142 PRODAM mouirni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125. PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832. PRODAM fiat 132 • 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326. KUPIM KNJIGO: J. K. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah. ZAKAJ bi hodil na olimpiado v Moskvo? Kupi si raje barvni televizor, dokler je še čas. Takojšnja dobava - Aldo Colja, Konto vel 134, tel. 225 471 - servis popravil. Prispevki Namesto cvetja na grob Avrelija Lukežiča daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkov-ca in od Sv. Ane. Med štandrežem in Sovodnjami, na pokrajinski cesti, ki pelje skozi goriško industrijsko cono, se je v soboto zvečer pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri je bila ena oseba hudo ranjena, tri pa so u-trpele lažje poškodbe. Ker smo redakcijo za nedeljsko številko zaradi nastopa legalne ure zaključili predčasno, vesti nismo mogli posredovati v nedel jo, ampak jo objavljamo šele danes. Nesreča se je pripetila na razmeroma ravnem odseku pokrajinske ceste, v bližini tovarne Ciemrne, vzrok pa bo najbrž neprimerna hitrost, čeprav ni mogoče izključiti tehnično okvaro, ali trenutno slabost voznika, 27-letnega Roberta Ipavca, ki stanuje v Kraški ulici 9. Ipavec je z avtem A 112, lir izdatkov "in m v katerem je bila še njegova‘23-let- IsE sSffi letošnje leto predvideli 6 mili jard 638.090.000 dohodkov in 7 milijard 38.000.000 lir izdatkov kar pomeni, da bodo imeli 400.000.000 lir deficita. Gre torej za proračun, ki je za približno štirideset odstotkov višji od lanskega, povečal pa se je tudi deficit. V prejšnjih letih jim'je uspelo deficit zmanjšati tudi tako, da niso zamenjali osebja, ki je odhajalo iz podjetja. Prišli pa so tako na rob zmožnosti poslovanja in so zato, tudi v soglasju z občinsko upravo spet vzeli v službo nekaj novih ljudi, tako da je sedaj v podjetju i39 ljudi. Kako bodo torej poslovale posamezne službe? Oddelek za razdeljevanje električne energije ne bo i-mel primanjkljaja. Imeli bodo 3 milijarde 25.000.000 dohodkov in prav toliko izdatkov, kar pomeni 654 milijonov lir več kot lani. Upoštevajoč povečanje porabe so lahko krili večje stroške tudi v zvezi s povečanjem števila osebja. V službi za razdeljevanje metana bodo zabeležili 2.538.000.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov: i-majo precej novih uporabnikov, ne- 20-letna Nadia Nemicek, vozil s precejšnjo hitrostjo v smeri proti Gorici. Naenkrat je vozilo močno zavilo v levo, preskočilo razmeroma plitek jarek ter trčilo v ograjo tovarne Ciemme. Kovinska mreža ni vzdržala močnega sunka, saj jo je vozilo z lahkoto prebilo in nadaljevalo divjo vožnjo še nekaj desetin metrov, kjer je trčilo v železo-betonski nosilec električne napeljave. Voznik je ostal uklenjen med zvito pločevino, medtem ko so o-stali potniki popadali iz vozila. Reševalci so ga s težavo izvlekli iz razbitin ter prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so si zdravniki nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Več sreče so imeli sopotniki. Maria Ipavec bo ozdravela v tednu dni, 10 dni se bo zdravila Nadia Nemicek, medtem ko so Luigiju Nemicku nudili samo prvo pomoč. Sicer pa so v soboto na Goriškem zabeležili še nekaj lažjih nesreč. Na križišču pod železniškim nadvozom v Ulici Aquileia se je ranil 18-letni Vincenzo Nicolardi iz Mihaelove ulice v Štandrežu. Peljal se je na motornem kolesu, pri tem pa ga je oplazil avto, ki ga je upravljal Angelo Frasina iz Ulice Pasubio 4 v Gorici. Nicolardi se bo moral zdravi 40 dni. V Stražicah pa je žrtev prometne nesreče postal prileten kolesar, 75-letni Jožef Drašček, ki stanuje na Battistijevem trgu 1. Na srečo je zadobil v nesreči le lažje poškodbe. Nedelja je minila, kljub zelo gostemu prometu na goriških cestah, brez hujših nesreč. K temu je prav gotovo pripomoglo poostreno nadzorstvo cestne policije in drugih organov, ki so zadolženi za varnost v prometu. Tako so nam na poveljstvu cestne policije v Gorici povedali, da so imeli te dni «na terenu* vse razpofe>žyiy<>:;0sebjP. t)|T di tiste, ki steer opravljajo dolžnosti v uradu. Enota cestiiG fpolicije tržiskG^a.ob? močja je okrog podruge ure včeraj zjutraj posredovala v prometni nesreči na obalni cesti, v bližini naravnega predora in pri kateri sta se poškodovala tržaška zakonca Valter in Loredana Giacomini. Peljala sta se z avtom v smeri proti Trstu, iz nepojasnjenih razlogov pa je vozilo naenkrat zavilo v levo, na drugo stran cestišča ter treščilo v skale. 23-letni Valter Giacomini se bo zdravil 20 dni. njegova 17-letna žena Loredana Urdini pa 30 dni. Čeprav sta se v nesreči precej pobila, je treba zapisati, da sta imela kljub vsemu srečo. Najbrž bi bil obračun precej huši, če bi avtomobil zaneslo v desno, kjer je pod cesto okrog 80 metrov navpične stene, ki sega do morja. Nesreča treh Števerjancev Včeraj, malo po poldnevu so se v števerjanu poškodovali trije mladi domačini. Vozili so se v avtomobilu, ki ga je šofiral 20-letni Ivan Colja iz števerjana, v njem sta bili še Kristina Knez in Katarina Mužič, obe iz Števerjana. Na NliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiuiiiuiiiimiimiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiitiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZELO UGODNA LANSKA LETINA Nad 2.300.000 stotov grozdja so lani pridelali v naši deželi Nekaterim je žal, da gredo kvalitetna briška vina dobro v promet, zato bi jih radi poenotili z nižinskimi - Grozdje pridelajo na 22.000 hektaijih Vina iz naše dežele, tako briška in tista drugih gričevnatih krajev kot nižinska se danes dobro prodajajo tako na italijanskem kot na tujih tržiščih. Ker pa so na gričevnatih področjih pridelana vina boljše kakovosti in je moč zaradi tega zanje iztržiti precej več denarja kot za nižinska vina (treba pa je tudi reči. da je delo na gričevnatih področjih pridelana vina zahtevno kot v nižini) si nekateri prizadevajo, da bi odpravili šest okolišev z registriranim poreklom in da bi ustvarili en sam okoliš na vsem ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine. Logično je. da se za to zavzemajo pridelovalci iz nižinskih predelov, prav tako je logično, da se Brici in kmetje iz gričev takozvanega vzhodnofurlan-skega področja tja do Čedada in še dalje temu upirajo. Vendarle smo v zanimivem članku v milanskem dnevniku Corriere della Sera našli spet objavljen glas v prid tfurlanizaciji* vinorodnega okoliša. Neki izvedenec meni, da se potrošniki zanimajo predvsem za vina z majhnim odstotkom alkohola, medtem ko so briška vina sko-ro vsa z več kot 13 stopinjami al kohola. Najbrž nismo tega mnenja. Briška vina imajo zares precej stopinj, prav zaradi tega so bolj upošteva- na ne samo v naših krajih marveč tudi med italijanskimi in tudi tujimi potrošniki. In zato je moč zanje tudi več iztržiti. Slabo je to, da so se vina. kot so tokajee in merlot, razširila po vsej furlanski nižini in tudi dalje v nižine Veneta in zato imajo nekatera vina s tem imenom slabšo kvaliteto kot briška vina z istim imenom. In seveda najdeš nesposobnega potrošnika, ki ti bo dejal: «Saj sem kupil merlot po precej nižji ceni od one, ki jo ti zahtevaš*. Na področju naše dežele imajo danes trto na 22.000 hektarih in kot lahko ugotavljamo trte še vedno sadijo, tako v gričevnatih kot v nižinskih predelih. Lani so imeli v vsej deželi produkcijo 2.300.000 stotov grozdja. Okrog 65 odstotkov vin se pridela na področjih z registriranim poreklom, kar je najbrž največje sorazmerje v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami. Lani je bila letina izredno dobra in bogata, zaradi tega so kleti polne dobrega vina. Tudi v drugih predelih dežele se kmetje opredelijo za vinogradništvo, podobno kot v Brdih, kajti to prinaša večje dohodke kot druge panoge kmetovanja. Seveda obstaja vprašanje, do kod bo moč to vinogradništvo širiti in s tem v zvezi tudi vprašanje, ali ne bi bilo prav, da bi deželna uprava preučila možnost, da bi vsaj za trenutek zaustavila širjenje vinogradništva in tako zagotovila dohodek tistim ki so se že utrdili. nekem ovinku so se z avtom zaleteli v zid. Prepeljali so jih v goriško bolnišnico, tam so jim ugotovili le lažje poškodbe. Ozdraveli bodo v nekaj dneh. Precej živahen je bil tudi promet na mejnih prehodih na Goriškem. Veliko dela so imeli zlasti pri Rdeči hiši, saj se je precej italijanskih državljanov predvsem iz notranjosti države, namenilo preživeti kratek dopust v Jugoslaviji. Nadpopre-čen je bil tudi dotok jugoslovanskih turistov, namenjenih predvsem v italijanska smučarska središča, bolj redki zaenkrat, tako so nam poveda. li včeraj na poveljstvu obmejne policije, so bili tuji gosti. Tako kakor drugod v deželi in v drugih krajih države je včeraj tudi na Goriškem stekla ekološka pobuda «Vsi skupaj za bolj čisto okolje*. ki so jo podprle poleg goriške občinske uprave, tržiške in goriške podružnice svetovnega sklada za varstvo narave, še nekatere druge organizacije. Kot posebno nalogo so si zastavili očiščenje večjega področja v Gradeški laguni, na-splošno pa naj bi izletniki poskrbeli za očiščenje vseh zelenih površin, gozdov, travnikov pa tudi poljskih poti itd. V naši deželi je bilo včeraj nekaj tradicionalnih prireditev, na Goriškem pa velja vsekakor omeniti vsakoletni Praznik pomladi, ki ga je v Doberdobu pripravilo tamkajšnje katoliško društvo Hrast. V kuli turnem sporedu sta sodelovala zbora Marij Kogoj iz Trsta ter SAF iz Vidma. Za dobro voljo pa je poskrbel narodno zabavni ansambel Galebi. Velika noč je na goriških cestah v glavnem minila brez težjih prometnih nesreč, vsaj do trenutka ko o tem poročamo. Upati je, da bo obračun nespremenjen tudi v prihodnjih urah, ko se bo začel in dopolnil tudi množični povratek. Podelili bodo štipendije V sejni dvorani goriške trgovinske zbornice bo v soboto. 12. t.m., ob 15.30 slovesnost ob podelitvi štipendij sinovom delavcev v gradbeništvu. Izšla je tretja številka lista Dom Te dni je izšla tretja (velikonočna) številka župnijskega lista Dom, ki ga izdajajo beneški duhovniki. Prva stran je skoraj v celoti p APRILA-^GORICI Planinsko predavanje o lepotah zgornjega toka Soče Na Tolminskem, pa tudi v celotnem slovenskem prostoru, je v teku javna razprava o umestnosti gradnje hidroelektrarne Kobarid ter o potrebi, da se ohrani in trajno zavaruje zgornji tok Seče, ene med najlepšimi alpskimi rekami. Pravzaprav traja soočanje med zagovorniki hidrološkega izkoriščanja Soče in tistimi, ki si prizadevajo, da bi Soči od Tolmina do njenega izvira ohranili naravno podobo, že poldrugo desetletje, ne -da bi prišlo do končne odločitve. Če po eni strani narašča potreba po ceneni e-lektrični energiji, neugoden razplet dogodkov po svetu, posebej pa še zaostrovanje v zvezi z naftnimi dobavami naravnost sili v izrabljanje vseh razpoložljivih domačih virov energije, pa se po drugi strani krepi prepričanje, da predstavlja neokrnjena narava prav tako dragoceno, v nekem smislu celo pomembnejše bogastvo, kakor energija, ki jo je navsezadnje mogoče pridobiti ali privarčevati tudi drugače. Drugače je z naravnimi lepotami in znamenitostmi. Laježitev reke bi v mnogočem za zmeraj spremenila podobo doline med Tolminom in Kobaridom ter med Kobaridom in Trnovim. Te lepote je skušal ujeti v objektiv Željko Cimprič, diplomiran pravnik, zaposlen pri kobariški Planiki, ki bo 17. aprila predaval v Gorici, na povabilo Slovenskega planinskega društva. Predavanje je nekaj posebnega tudi s tehničnega vidika, saj je avtor oskrbel tudi odlično glasbeno spremljavo, ki dopolnjuje sporočilo fotografskih za pisov. Predavanje bo kakor običajno, v prostorih krožka Simon Gregorčič, s pričetkom ob 20.30. Naša dežela na sejmu v Gradcu Od 26. aprila do 4. maja prireja jo v Gradcu tradicionalni spomladanski sejem, najstarejšo avstrijsko razstavno manifestacijo. Sejem se razprostira na 153 tisoč kv. metrih površine, od katerih je ena tretjina pod streho, na njej pa bo razstavljalo nad 2.000 razstavljavcev iz 36 držav. Uprava sejma je priredila pred dnevi v Vidmu tiskovno konferenco, na kateri so prikazali težnjo tega sejma, da postane zanimiv za prostor, ki se razprostira jugovzhodno od Gradca, se pravi za Jugoslavijo, Madžarsko in za ostale podonavske države. Prejšnja leta je sejem obiskalo do 400 tisoč oseb. Italijansko gospodarstvo bo dobro zastopano. Svoje izdelke bo razstavilo 163 podjetij. Italija bo po številu razstavljavcev na drugem mestu, ta koj za Zah. Nemčijo. Dežela Furlanija - Julijska krajina pa bo med najpomembnejšimi v italijanskem zastopstvu: POPRAVEK Na prvi strani našega lista v nedeljo, 6 aprila, se je v komentarju o odločbi goriškega pokrajinskega nadzornega odbora v zvezi s pravilnikom za rajonske konzulte vrinila neljuba napaka. Pokrajinski nadzorni odbor ni ugodil «pozivu» misovskih svetovalcev marveč je upošteval njihov «priziv». Ta jc bil sestavljen na podlagi obstoječe zakonodaje, zgradi tega so v nadzornem cdhoru ta priziv tudi upoštevali. Ševeda s tem nočemo nikakor zmanjšati političnega pomena te odločitve nadzornega odbora. Včeraj popoldne so goriški gasilci pohiteli na Kazarijo pri Ločniku, kjer je nastal požar. Na kraju so bili malo prej izletniki. 'Kino (', urica VERDI 17.30 - 22.00 «Sono fotogeni-co». R Pozzetto in E. Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.15 - 22.00 «Star trek*. W. Shatner in P, Kombatta. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Innamorarsi alla mia eta*. J. Iglesias. Tržič ENCELSIOR 16.30-22.00 «Caffe ex-press*. PRINCIPE 16.30-22.00 «La vita « bella*. IVovti (iorica in okolica SOČA 18.30—20.30 «Drevo za cokle*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Mladi in svobodni*. Ameriški film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Marko Nicolai, Patrick Battistutta, Beatrice Tiziani, Barbara Sfiligoi, Michele CreVatin, Vi-viana Salvador, Christian Blasutti, Loris Novello, Agata Zucchero, To-maso Perusin. SMRTI: 58-letni Girolamo Bretta, 86-letna gospodinja Leopoldina Gle-ščič vd. Pignatari, 86-letna upokojenka Marija Bok vd. Seriau, 89-letna gospodinja Maria Chierego vd. Petito, 85 letni upokojenec Giuseppe Zollia. POROKE: bolničar Adriano Ce-lante in računovodkinja Loredana Marega. OKLICI: delavec Roberto Tesolin in prodajalka Lidia Sbogar, elektrikar Mario Vižintin in prodajalka Omella Oblak, tehnik Giordano Fi-gheli in prodajalka Loredana Valentinčič, študent Enrico Rossi in laboratorijski tehnik Pierangela Cellie, mehanik Giovanni Russo in uslužbenka Michela Basso, profesor Angelo Piazza in profesorica Isa-bella Costantini, Gianalfredo Mauri in uslužbenka Adriana Vittori, u-službenec Bruno Ballare in študentka Eleonora Polverini, profesor Gui-do Bressani in profesorica Grazia Napoli, delavec Gianni Zorzettig in uslužbenka Loreta Chiaramonte. Pris •SSH Ob 35-letnici smrti Borisa Nanuta daruje sestra Romana 20.000 lir za spomenik padlim v štandrežu. Namesto cvetja na grob Domenica Zuppela darujeta družini Frančka Kovica in Iva Kovica 20.000 lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah. PARIŠKO PISMO IZ cPOMPIDOUJEVEGA CENTRA» S svojo razstavo surrealistične umetnosti je Salvador Dali zasenčil Picassov uspeli Številnejši obisk v «cenlru» gre pripisati polstoletnim debatam o umetnostni pomembnosti slavnega Španca Na stekleno - jeklastem pročelju ogromnega Centra Pompidou montirane premične stopnice že tretji mesec prenašajo v peto nadstropje vsak dan, od poldne do desetih zvečer tisoče in tisoče ljudi ki si hodijo ogledovat znamenito antološko razstavo slik surrealizma Salvadorija Dalija. Dosedanji obisk je že krepko presegel število pol milijona obiskovalcev Picassojeve razstave iz lanskega leta. Odkod torej rekordni porast 13 frankov vstopnine plačajočih radovednežev, ki se gnetejo po obširnih prostorih Beaubourga. kot običajno imenujejo tCentre Pompidou», to rafineriji podobno zgradbo, labirinta debelih ramen, zelenih in rdečih cevi vpetih med rdeča ogrodja stolpov dvigal. Odgovor ni težak za poznavalca razvoja modernega slikarstva. Za reklamo Da-lijeve surrealistične nenavadne u-svarjalnosti skrbe že skozi petdeset let trajajoče diskusije v dnevnem in revijskem tisku in zajetih bogato ilustriranih monografijah posvečenih temu danes slavnemu Špancu. A tudi on sam ni zaostajal za njimi. Vsem sta namreč dobro znana njegov ekzibi-C Gnizem in ekscentričnost, a tudi njegovo noro paranoično raz-motiviranje o sebi in vsem mogočim. Sicer pa je vse to, kar je v skladu s Dalijevim surrealizmom slikanja fantastično izkrivljenih in tudi pošastnih oblik popačene narave in bitij. Prizori, ki jih vidimo v njegovih slikah so kot vzeti iz morečih sanj neuravnove-šenca. Se pa v njih vendar pojavljajo tudi čisto realistično naslikani liki ljudi, ki ustvarjajo ravnotežje med verjetnim in neverjetnim svetom domišljije. Čeravno se za Dalijevo slavo skriva dokaj reklame, pa moramo le priznati, da je to mojstrski slikar, včasih skoroda pretirane natančnosti dela. Že ob samem vhodu na razstavo opazimo v oljih šestnajstletnega Dalija izredno nadarjenost. Danes mu pač smemo verjeti, da je imel prav, ko je že na akademiji trdil, da zna več kot pa njegovi profesorji in ga je to stalo izključitev iz šole. Je pa to tudi znak zgodnjega stremljenja postali nekaj več kot drugi. In res. na razstavi so velika platna dvajsetletnega Dalija, ki ne bi delala sramote slavnemu Picassu, ne De Chiricu. V slikah iz te dobe sicer slutimo ogledovanje, kako najti pot v umefndSt. ki ni še 'uhojena. Je pa v malih slikah dvajsetletnika že vsa tista risarska spretnost in barvnost, ki opravičuje bizarno tipičnost zasnov njegovih slik. Ko je leta 192a Andre Breaton objavil manifest surrealizma, je bil •a zelena luč za Dalijevo dirko k uspenu. Koncept surrealizma se je namreč odlično ujemal z Dalijevim ekshibicionizmom ustvarjati presenečenja. Tista leta so se ljudje naveličali kubizma in konstruktivizma in si zaželeli videti v slikah več resničnosti iz lastnega sveta. Torej isto, kar se danes dogaja z abstraktnostjo, ki se umika hiperre-ttl zmu. Surrealizem pa ni zanikal figuralnosli, čeprav jo je postavljal preko meje stvarnega gledalca reči in narave v območje monstruozno spačene nenavadnosti oblik. Doseči presenetljive viške v tem pa je zmožna le resnično bujna domišljija. In te ni manjkalo Daliju. ko se je še zelo mlad naselil v Parizu, paradižu za vse kar je norost v umetnosti. Predvsem surrealistično usmerjanje imaginarne buinosti domi-šlije ni nikdar zmanjkalo Salvadorju Daliju, iznajditelju testene ure, ki se kot razvlečena prepognjena omleta pogostokrat pojavila v njegovih slikah. Prvič leta 1931. Prav to sliko lahko občudujemo na razstavi v posebni čarovniško obarvani sobi brez luči, kjer visi, zaščitena, kakor objamejo balonasto napihnjene vzbokline stene, mehko kakor ogromne ženske dojke. Razstava, čeprav zelo bogata eksponatov, pa nam podaja le del šestdesetletne mnogostransko plodovite ustvarjalnosti Dalija slikarja, risarja, ilustratorja, kiparja. filmskega režiserja in pisatelja. Večina njegovih spisov seveda ni za zdravo pamet. Je pa v njih tu pa tam, kakor prikrita resnica dvornega norca, tudi zrno genialnega opazovanja sveta in ljudi. Njegovi kipi seveda niso za muzeje antičnih umetnin. Kaj bi tam, recimo z Dalijevo Venero Milansko polno predalčkov od prs do kolen. Kakšen užitek nudi sedanje na Dalijevem kanapeju, ki ima obliko sončno rožnatih ženskih usten, bi to bilo pač treba šele poiskusiti. Resnični telefon z rakom na slušalki, žensko pod-prsje okrašeno s koruznimi storži in s štruco kruha. Vse to je Dali iznašel že davno pred ameriškim pop - artizmom. So pa njegova olja tisto, kar tvori Dalijevo slavo, čeravno je njegov ekshibicionizem cirkuški, pa tega ni v slikah. Te morejo ponazarjati čudaške nerazumljive prizore, morejo biti noro grozljive, polne izmaličenih, pošastnih bitij, nelogične do skrajnosti, kot so npr. to tiste s sloni, ki se premikajo na neznansko dolgih in tankih paj-čjih nogah, in končno morejo biti celo označene „ smešnimi naslovi. So pa vedno naslikane z mojstrsko dovršenim slikarskim znanjem. Nikjer ni v njih improvizacije. Nasprotno, predštudije zanje so narisane z naravnost leonar-dovsko znanstvenostjo zlatih rezov in proporcij. Je pa v Dalijevih slikah še nekaj, kar le redki opazijo. Namreč preroško vizionatorstvo grozot in pokolov pretekle vojne. Ali ni tisti ogromni žveplenatsto rumeni o-blak, ki ponekod prekriva jasnino neba slik, zlovešča «goba» eksplozije atomske bombe? Ali se ne napovedujem v veliki sliki imenovani «Hitlerjeva enigma», svetu grenke solze, gled in konec svobodnega mišljenja? Sliko, ki je iz leta 1934. preko polovice prekriva velikanski krožnik. V niem pa iz črne razbite telefonske slušalke, kapljajo vanj debele solze in ostuden netopir pljuje vanj ogabne izmečke. Poleg še zapri lep sončnik in suha ženska postava, dočim v ozadju skupina ljudi nekaj pozorno išče v morju pod so&gw sujmjmutu,, vim m mrzim nebom, stične sko-roda miniaturno 'realistično "riašii-kane skuvng&ttKammS®"-stavlja v surrealistične zmešnjave, tej v kontrakstno protituež. a tudi v dokaz kaj zmore, če le hoče. Iz obilnosti rahlih eksponatov pisem, fotografij in spisov pa je zanimivo razbrati kako se je Dali spreminjal in prelevil v bogataškega rojalista iz mladega revnega, slilcarja, ki je ilustriral revolucionarne pesmi in naslikal splošno znano sliko s klavirjem na katerega tipkah žari šest Leninovih glav. V tistih letih je Dali tudi botroval dvema surrealističnima filmoma. Grozotno neverjetna dogajanja filma «Andaluzijski pes» gledamo na razstavi. Drugega, «Zlata doba» pa so leta 1931 kmalu prepovedali, ker je žalil in smešil monarhiste, fašiste in cerkvene kroge, ki v zaključnem prizoru filma skupno postavljajo temelj in kamen novemu rimskemu cesarstvu. Cerkev mu pa danes tega gotovo več ne zameri, niti tako zelo bogokletne risbe Kristusovega križanja, ki je med bolj previdno razstavljenimi Dalijevimi e-rotičnimi risbami. Saj je za ta mladostni greh opravil pokoro z ustvaritvijo para skoroda v verskim duhu naslikanih nad tri metre visokih podob križanja človeka, ki visita na najvidnejšim mestu razstave in bi ju mogel podpisati tudi velik mojster iz renesančne dobe. Vendar komaj nekaj korakov vstran od tam pa, v naše veliko presenečenje, ki smo mislili, da se je Dali končno le streznil, pa umetnik nenadoma preskoči s svojimi optično - vizualnimi ra- ziskovanji slikarskih učinkov, v najaktualnejše ustvarjanje. Slike so večinoma geometrične abstraktnosti. Je pa med njimi slika velikanka, ki navidez predstavlja ogromno uho, a se gledana iz daljave čudežno spremeni v gornji dei Rafaellove sikstinske Madone. Zopetno presenečenje pa nas čaka. ko zagledamo dve okoli tri metre visoki podobi realistične zasnove, ki pa sta si v vsem popolnoma enaki, vsaj tako bi vsakdo sodil na prvi pogled. Razkuš-trana glava deklice, stoli in i-grače posejane na sončni plaži, vse je popolnoma enako, kot da bi bila ena kopija druge. Ko pa pokukamo skozi črno škatlo, ki je stereoskop in nalašč nameščen nedaleč od tam, pa stoji deklica kot živa pred nami. Te stereoskop-tične slike so res višek opazovalnega daru in spretnosti čopiča, dvomimo pa, kaj je več v njih ali Dalijevega nagnjenja k ekshibicio- nističnim presenečenjem, ali res prave umetnosti. To uganko po nam razreši Dali sam, ki potrdi, da je njegova umetnost le v surrealizmu iskanja novih oblik. To nam potrjuje velika slika iz lanskega leta, ki visi tik ob izhodu iz razstave in ima značilni naslov tiskanje četrte dimenzije». Kaj neki je Dalijevo slikanje, če ne že neprestano iskanje nečesa, česar ne moreš najti, kar pa, v resnici, nekje je. A na tej sliki zagledamo za Dalijev surrealizem tako značilno uro, ki nas je nekoliko povečana in neonsko razsvetljena pozdravila že koj ob vstopu v Centre Pompidou. Ali ne potrjuje taka, kot omleta prepognjena mehka ura, Dalijevo u-metniško poroško vizionarstvo bodočnosti? Danes namreč, ko i-mamo digitalne ure brez kolesja je takšna vragolija verjetno tehnično že izvedljiva. MILKO BAMBIČ Stara »Kolona« kljubuje času iimii im.im......................... KLJUB PROSTORSKIM IN DRUGIM NEVŠEČNOSTIM Slovenski občinski otroški vrtec v Miljah dosegel velike uspehe pri vzgoji malčkov Novi pedagoški prijemi zagotovili zanimanje otrok za pridobivanje znanosti - Otrok je postal subjekt šolske vzgoje Večina Slovencev niiljske občine živi prav v Miljah, kar dokazuje tudi vpis v šolo in v vrtec. Od sedemdesetih otrok, ki je danes vpisanih je 21 iz Milj - center, 12 iz Korošcev in 27 iz Žavelj, Šola pa nima skupnega sedeža: v Žavljah so prvi, drugi in tretii razred s celodnevnim poukom, četrti in peti razred sta v Korošcih; vrtec je bil do lanskega Ista v Čamporah. Tako stanje ni nudilo ne praktične (čeprav deluje šolabus) ne didaktične povezave. Iz tega potreba, da bi združili oba ,žoležavl.ie - Korošci ter slovenski občinski vrtec rod skimno streho s sedežem v Miljabr Mata '78 ie izdelala občina po posveta' #*Srarši otrok iz vrtca in šole ter z Društvom Slovencev miljske občine načrt za oreureditev stavbe obmeine straže v Ulici D'Annunzio 62. Kmalu je bilo pritličie pripravUeno za soreiem slovenskega oddelka občinskega vrtca. Istočasno so ustanovili v Mil :ah državni vrtec; ker občina ni razpolagala s orimemi-mi orostori. so slovenski starši pristali na ored’o(\ da se državni vrtec začasno vseli v prostore na mecene slovenskemu vrtcu. Avgusta ’79 je občinski svet z odlomkom št. 101 odobril ustanovitev slovenskega šolskega centra in je dodelil celotno stavbo v Ul. D’Annunzio za potrebe slovenske osnovne šole in slovenskega vrtca. Septembra pa je italijanski držav ni vrtec zasedel prostore namenjene našemu vrtcu, čeprav je imel in ima še sedaj na razpolago prostore v «Ex Fonderiji*. kier sta sedaj dve italijanski sek ci i občinskega vrtca, stavba pa lahko sprejme tri oddelke. S preureditvijo prostorov za slo vensko šolo v Ul. D’Annunzio in z vselitvijo obeh centro - bedo slovenski otroci deležni boljšega di daktičnega pouka in na osnovnih šolah bodo razbremenjene učilnica za potrebe italijanskih otrok. Trenutno ima torej slovenski občinski vrte: sedež v pritličju stavbe v Ul. D’Annun7io, skupaj z ita lijanskim državnim vrtcem. Občinski miljski vrtec ne sovpada s tradicionalno podobo predšolske šole; upravlja ga uoravni odbor, ki se sestane približno enkrat mesečno, sestavljajo pa ga vzgojiteljice, predstavnik neučne-ga osebja, predstavnik občinske uprave, predstavnik politične večine in predstavnik politične manjšine ter štirje predstavniki staršev iz vsakega oddelka; predsednik pa je eden od staršev. Poleg tega pa obstaja še izvršni odbor, ki ima nalogo, da sprejema prošnje za vpis novih otrok po lestvici — to je po realnih potrebah. Vrtec je namreč tudi social na ustanova, ker je v pomoč zaposlenim staršem ter obratuje od 7.30 do 17.15. Redno se sklicuje tudi zborovanje staršev. Posebnost je-tudi v tem, da je edini vrtec,! kjer-delajo vzgojiteljice v abina-cijb*to® Primorski dnevnik: 17.45 Zabav' na glanbajulS.OO Sotočje. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.0®' 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00-7.45 Glasba za dobro jutro; 8.5,) Glasbena oddaja; 9.00 Glasb#’? govorni program; 11.00 Poje M1, na; 11.15 Radijska priredba; H-*; i Dudu in Coco in ženski nogorn#; 12.03 Glasbeni govorni prograhj' 13.15 Pogovor s poslušalci; 14-®3 Klasiki lahke glasbe; 14.30 Zdravniški nasveti; 15.03 Rally; 15-«? Popoldanska srečanja; 17™ Patchvvork; 18.35 Poje Mari”® Pagani. LJUBLJANA 8.10, 10.00. 13.10, 15.00, 20.00, 22.0® Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.sV Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v_d®! ber dan; 9.30 Iz glasbenih šol* 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; 12.35 Znano 1,1 priljubljeno; 13.10 Danes smo & brali; 13.30 Kmetijski nasvet’-13.40 Po domače; 14.20 Zabav”® glasba; 14.30 Priporočajo vam--’ 15.05 V korak z mladimi; 1®-W Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 17.00 «Vrtiljak»; 18;®*; Studio ob 17.00; 19.00 Operne arij® in monologi; 19.30 Zbori jugos’# vanskih radijskih postaj; 20-35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel Atija Sossa; 21.00 SlovensK® zemlja, v pesmi in besedi; 2L, j Tipke in godala; 22.05 Radijs«® igra; 23.15 Informativna oddaja' angleščini in nemščini; 23.30 PleS ni orkester RTV Ljubljana; 24™ Lirični utrinki; 24.10 S popevk®' mi po Jugoslaviji. ---- --------------------- cilom zagovarjal svojo »pravovernost«. Papeževi prist0^1 ki so na koncilu imeli odločilno vlogo, pa mu niso ^ volili, da bi nastopil pred cerkvenim zborom. Dve se je zatem potikal po Italiji in poskušal prek svojih pr*)9 teljev in znancev zopet pridobiti naklonjenost Rima. segel pa je nasprotno; leta 1543 je papež odredil, naj 8 zapro. Vergeriju tedaj ni preostalo drugega, kot da 5 umakne v Švico. V Švici je začel pisati in objavljati pisma in sp*5^ ki so vsi bili prežeti s sovraštvom do rimske cerkve 9 papeža. V tem času se je začel dopisovati z Vlačičem, Ki 1* od pomladi 1549. leta živel v Magdeburgu. V pismih ^ je opisoval preganjanje in trpljenje protestantov v lst. in Italiji, o sebi pa je napisal, da je raje reven v k1 gospodovi kot bogat v hišah brezbožnikov. Ker je znal dobro sukati pero, je kmalu opoi°{( nase tudi wurttemberškega vojvodo Krištofa. Ta g» L povabil v Stuttgart in ga leta 1553 imenoval za svoj6® svetovalca. V Stuttgartu je Vergerij nadaljeval s pisanjem sf9 motilnih spisov proti svojemu smrtnemu sovražniku P pežu in prevajal nemške protestantske knjige v italij® ščino. Kot Istran pa je menil, da je poklican širiti Pr°lj stantizem tudi med južnimi Slovani. Še pred letom je govoril, da ne misli na nič drugega, kakor na to, k ž ko bi uredil »prevajanje na slovanski jezik«. Menil namreč, da vsi južni Slovani govore le narečja istel jezika in da je možno in potrebno ustvariti enoten kB)1" ni jezik za vse južne Slovane. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE TOKRAT PO SLEDEH REPREZENTANTOV... Po treh tednih počitka zaradi nastopa raznih jugoslovanskih izbranih vrst so v soboto in nedeljo odigrali 22. kolo prve jugoslovanske nogometne lige. Pred komentarjem tega kola pa ne moremo mimo odličnih rezultatov, ki so jih dosegle v teh treh tednih jugoslovanske reprezentance, članska vrsta je namreč v prijateljski tekmi premagala Urugvaj, nakar je v prvem finalnem srečanju za BAI odpravila še Romune. «Olimpijcu so nasuli Italijanom kar 5 golov, nato pa so si izborili «.vi-zum» za Moskvo z zmago v Turčiji. Nogometaši pod 21. letom so se uvrstili v polfinale evropskega Proenstoa rUnder 21» in tudi mladinska vrsta se je uvrstila v sklepni e turnirja UEFA, ki bo v Vzhodni Nemčiji. Skratka, odličen obračun: sedmih nastopih kar šest zmag in en remi. Razlika v golih pa 16:4. Kože tudi, č: so ti uspehi odlič-™° vPhvali na jugoslovansko pr-enstvo, saj smo bili v tem kolu JVrai d°kai kakovostni igri in lepi beri zadetkov — kar 20. da na zelo dobri poti do osvojitve državnega naslova. Beograjčani so namreč v Novem Sadu osvojili dragoceni točki, čeprav bi si domačini zaslužili neodločen izid. Žal, pa je Ce. upoštevamo, da so tudi sodniki po tem porazu Vojvodina praktično P°vsem zadovoljivo opravili svojo že v drugi ligi. ologo in da so bili nogometaši v em prvenstvenem zavrtljaju zelo orektni (le 11 rumenih kartonov jez nobene izključitve), potem je Wsn°, da so jugoslovanski prvoli- „■1 po. tritedenski prekinitvi najboljši način nadaljevali pri stvene boje. In kaže tudi, da je Crvena zvez- Za lepo presenečenje je tokrat poskrbela Sloboda, ki je v tem kolu nasula Vardarju kar pet golov, toda za lep podvig pa je predvsem poskrbel splitski Hajduk, ki je zmagal kar sredi Ljubljane in tako svravil Olimpijo v dokaj težek položaj na lestvici. Od ostalih izidov bi omenili tudi lep uspeh za- grebškega DUama, ki je osvojil točko v Mostarju in odlično igro Safeta Sušiča, ki je proti Rijeki dosegel oba zadetka. Glede prihodnjega kola bi vas o-pozorili na dve srečanji: Rijeka -Partizan in Dimano - Olimpija. IZIDI 22. KOLA Olimpija - Haiduk 0:1 . Budučnost - Željezničar 3:0 Vojvodina - Crvena zvezda 1:2 Velež - Dimano 1:1 Borac - Radnički 2:0 Sloboda - Vardar 5:2 : Osijek - Čelik 0:0 Sarajevo - Rijeka 2:0 Partizan - Napredak 0:0 LESTVICA Crvena zvezda 31; Sarajevo 29; Hajduk 27; Radnički in Napredak 26; Velež in Partizan 23; Dinamo, Vardar, Željezničar in Rijeka 21; Sloboda in Budučnost 20; Olimpija 19; Osijek in Borac 18; Čelik: 17; Vojvodina 13. PRIHODNJE KOLO (13.4.) Sarajevo - Budučnost; Rijeka -Partizan; Napredak - Osijek; Čelik - Slcdoba; Vardar' - Borac; Radnički - Velež; Dinamo - O-limpdja; Hajduk - Vojvodina; Crvena zvezda - Željezničar. NOGOMET. . , - V ZAOSTALIH TEKMAH 3. AL Dragocena zmaga Gaje Kras igral neodločeno - Njegovega napadalca Rasenija obšla huda slabost na igrišču Cave — Gaja 0:4 (0:2) CAVE: Ridclfi, Gombač, Candot-to, Dodich, Andreini, Sissot, Opati, Del Negro, Zampar, Plocar, Mar-chesan. GAJA: Kante, Olenik, Maks Grgič (Pavel Stranščak), Vrše, Križman-čič, Gabrielli, Branko Grgič, Marko Rismoodo, Milkovič, Boris Rismon-do, Robert Stranščak. STRELCI: v 26. in 32. min. Gabrielli, v 56. min. Milkovič in v 78. min. Marko Rismondo. Kljub slabi igri so «zeleno - rumeni* v zaostali tekmi visoko premagali ekipo Cave in se nevarno približali na lestvici drugouvrščeni enajsterici Krasa, in prav še zaostala tekma med Gajo in Krasom bo odločala o morebitnem napredovanju ene od teh dveh ekip v višjo ligo. Vsekakor si danes domačini niso zaslužili takega poraza, saj zlasti v prvem polčasu niso igrali' slabo . in so si v začetku celo zapravili gol, potem pa so gajevci z Gabrielli jem z dvema prostima streloma niMiii,iiiiiui,„llll MMninnniHumimiMMM m mm, m m m mini m nmnmmmn m, m mn um muhi n mini mmuDHMimimmnmimMiiinmimmiHHmtuiimunMiHi um m iiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiviiiimiiiiiiiiiii SMUČARSKI skoki v FELDBERGU (ZRN) Zmaga Bogdana Norčiča JELDBERG — Na mednarodnem Umovanju v smučarskih skokih na i ™ čakalnici je zanesljivo zmagal Norč'*Va"S^ reprezentant Bogdan sl_j5lc’ ki je le prebolel krizo po v I »v1 nast°Pu na olimpijskih igrah £ake Placidu. ."Tanjčan je prvič skočil 89 m dru-dm, Pa 32 m kar je bilo več kot a°*»J.za končno zmago. je zbral 228 točk, drugo-tii ■ ra Aberer (Av.) pa 226,8. Tre-t^kamj A'vstr’Jec Hiruer z 222,5 Rokomet I- JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančani pred končno zmago? Vrsta' amo že poročali, je rokometna Za in Kriva-ia 23- Bo' Plastih 22, Medveščak 21, Metalo- 20, Mehanika in Borac BERN — Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu se je sinoči v A skupini Jugoslavija pomerila z Madžarsko in po pričakovanju izgubila proti glavnemu kandidatu za prvo mesto. Doslej so se »plavi* srečali z Italijo, ki nastopa v isti skupini, s Francijo in Poljsko. Prvi dve so premagali, proti zadnji pa so utrpeli nepričakovan poraz. Odločilno bo tako zadnje srečanje z Zahodno Nemčijo, medtem ko «azzurri» nimajo nikakršnega upanja na boljšo uvrstitev, saj doslej niso zmagali niti enega srečanja. Tudi med ženskami, kjer nastopajo v A skupini s Francijo, ZRN, SZ, Irsko in Madžarsko, se bo jugoslovanska vrsta lahko potegovala le za uvrstitev od petega do osmega-mesta. še- slabše se godi ■fazzurrara*. ki nastopajo. y B sku--pini . dnugei.iioategedje. "Doslej so zmagale le proti Jerseyu (3:1), klonile pa proti Turčiji (3:1), S Vici (3:1), s 3:0 pa proti Avstriji, Poljski in Belgiji. Tudi pri ženskah so Madžarke glavne favoritinje za evropski naslov, medtem ko so pri moških poleg Madžarov tudi Čeho-slovaki in Angleži. IZIDI MOŠKI (A SKUPINA) 1. KOLO Jugoslavija - Poljska 3:5 Madžarska - Italija 5:1 ZRN - Francija 5:4 2. KOLO Madžarska - ZRN 5:3 Francija - Poljska 5:2 Jugoslavija - Italija 5:0 (Jurčič - Bisi 21:16, 21:19; šurbek -Costantini 21:6, 21:17; Kalinič - Bosi 21:14, 21:16; Šurbek - Bisi 21:11, 21:13; Jurčič - Bosi 14:21, 24:22, 21:17) Komentar Mirka Novosela ČAČANSKI BORAC DRUG0LIGAŠ * p° predzadnjem kolu prve jugoslovanske ko-sk'irslce ie PG^la že prva odločitev: čačan-Kt Borac je izpadel v drugo ligo. Nedvomno predstavlja to veliko presenečenje, J*1 Se je čačansko moštvo lani uvrstilo na odlično mesto in je tudi letos pod vodstvom velikega Baj0Vniaka, kot je Aca Nikolič, mnogo obetalo. amen; košarkarji pa so v tem prvenstvu popreč-in sobotni poraz v Skopju proti Rabot-}e bil zanje usoden. iiln fPra^ani^ o drugem moštvu, ki se bo pridru- _ o Borcu v drugi ligi, je trenutno še povsem od- ” on Be°grajski Beko, ki je še pred kratkim veljal za zanesljive- b dzugoligaša, je po zmagi v čačku osvojil novi dve točki v so-. nem srečanju z Iskro Olimpijo in ima tako sedaj lepe možnosti, g si izbori uvrstitev v -mali turnir možnih kandidatov za izpad*. g y0raičani pa bodo morali zmagati v zadnjem kolu v gosteh pro-oadru. Pri tem pa niso brez možnosti, dal -bi k°la pa je bil v Zagrebu, kjer je Cibona pred 12.000 gle-.lc‘ povsem zasluženo premagala splitsko Jugoplastiko, ki pa ji ,P°raz giede osvojitve državnega naslova bolj malo pomeni. O j *avr>em prvaku se bo namreč odločilo v soboto •’ hn zn^PPlostika igrala proti Bosni, ki je v tem kolu aženo premagala Crveno zvezdo. Zmagovalec s o° letošnji jugoslovanski prvak. Pdn’e kol° Pa bo izredno zanimivo tudi zaradi borbe pred iz-Borac je že v drugi ligi. V poslednjem kolu pa bi lahko eki do ^katerih teoretskih možnosti», s čimer bi moralo več nf, °digrati naknadni turnir za obstanek. V primeru, da bi Beko ail n Zadru, potem je jasno, da bi bilo beograjsko moštvo ti- s težavo, toda splitskega sreča- ših’ k,‘ bi še pridružilo Borcu 'v drugi ligi. Nasprotno (če seveda proti Crveni zvezdi, Radnički LMK proti Partizanu bili priča pravemu novemu turnirju za obstanek v ligi. nr. ■*ako ali drugače pa je že sedaj na dlani, da je bilo letošnje enstvo tako razburljivo kot še nikoli doslej. IZIDI 21. KOLA * BEOGRADU: Beko - Iskra Olimpija Ljubljana 107:96 y ZAGREBU: Cibona - Jugoplastika Split 101:91 l ŠIBENIKU: Šibenka - Radnički LMK 81:72 v SARAJEVU: Bosna - Crvena zvezda Beograd 98:88 V SKOPJU: Rabotnički - Borac čačak 93:89 BEOGRADU: Partizan - Zadar 107:98 LESTVICA C Bosna 32; Jugoplastika 30; Cibona 26; Partizan 22; Zadar In both-1?.zvezcia 20; Šibenka, Iskra Olimpija, Radnički LMK in Ra-lfiki 18; Beko 16; Borac 14. „ , PRIHODNJE KOLO (12. 4.) botnii!dnički LMK - Partizan; Zadar Beko; Iskra Olimpija - Ra-žveLi ’ Borac - Cibona; Jugoplastika • Bosna (po TV); Crvena Vezda - Šibenka. 3. KOLO Jugoslavija - Francija 5:4 ZRN - Italija 5:1 4. KOLO Madžarska - Jugoslavija 5:3 Francija - Italija 5:1 ŽENSKE 1. KOLO (A SKUPINA) Jugoslavija - Irska 3:0 SZ - ZRN 3:2 Madžarska - Francija 3:0 2. KOLO Francija - Jugoslavija 3:0 Madžarska - ZRN 3:1 SZ - Irska 3:0 3. KOLO Madžarska - Irska 3:0 Francija - Nemčija 3:2 Jugoslavija - SZ 3:2 4. KOLO Jugoslavija - Madžarska 2:3 (Perkučin - Szabo 2:0; Palatinuš - Olah 1:2;- /Palatinuš-Perkučin - Ma-goš-Szabo ni:2|ri.Palatinuš - Szabo 2:1: PerkUfHMcoOlah 1:2) AVTOMOBILIZEM NA S A FF AT.T RALLYJU Prvo mesto spet Mehti na datsunu NAIROBI — Japonska avtomobilska hiša Datsun je na Saffary rally-ju dosegla velik uspeh, saj je s Kenijcem Mehto in Fincem Prestanem zasedla prvo in drugo mesto, poleg tega pa je med prvo deseterico uvrstila še tri avtomobile. Zmago si je priborila v zadnjem delu proge, kjer je Šved Waldegaard na mercedesu, ki je bil po prvi etapi vseskozi v vodstvu, hudo zaostal zaradi slabega vremena ter pristal šele na desetem mestu. Za Mehta je to že tretja zmaga na tem napornem in selektivnem rallyju, na katerem je bil prvič uspešen leta 1973. KONČNA LESTVICA 1. Mehta (Ken.) datsun 160J, 207 2. Aaltonen (Fin.) datsun 106J, 242 3. Preston (Ken.) mercedes 450 SLC, 307 4. Kirklah (Ken.) datsun 106J, 345 5. Nicolas (Fr.) opel ascona, 401 6. Co\van (VB), mercedes 450 SLC, 423 7. Iwashita (Jap.) datsun 160J, 435 8. Hellier (Ken.), datsun L60J 440 9. Kleint (ZRN), opel ascona, 442 10. Waldegaard (Šve.), mercedes 150 ST,C, 453 ATLETIKA TEK PO MESIN1H ULICAH Cof navdušil v Vigevanu VIGEVANO — Domači športni delavci iz tega kraja so pripravili zanimivo tekmovanje po mestnih ulicah imenovano »Zlata sprinterica», na katerem so nastopili poleg večkratnega rekorderja, Angleža Sebastjana Coeja še Švicar Rhyan in nekateri domači srednjeprogaši. Kljub temu da proga ni bila najbolj primerna za svetovnega rekorderja (dolga 7202 m) je Anglež dokazal, da je odlično pripravljen, saj je zmagal s ‘ridesetimi sekundami prednosti. VRSTNI RED L Sebastian Coe (VB) 20’59”8 2. Marco Marchei (It.) 21-29”8 3. Alberto Cova (It.) 21'31”1 4. Guido Rhyan (Švi.) 21’35”4 5. Modesto Banan (It.) 22’10”7 - (I 1) = 1 i ^ 1. — 1. Orfanello 2. Auspicio 2. — 1. Luvinate 2. Vegre 3. — 1. Sweet Movie 2. Corydon 4. - 1. Elda 2. Redoro 5. — 1. Gallareta -■..:i-)žii)DeQcmiso 6. —• 1; Natan '•.■nat 2.-T>indolo KVOTE 12 — 6.776.469 lir 11 — 324.000 lir 10 — 30.500 lir 2 1 X 1 2 1 2 1 X 2 I X 2 , zatresli dvakrat mrežo vratarja Ri-dolfija in s tem je bilo tekme praktično konec. Tudi v nadaljevanju smo bili priča zelo slabi igri, domačini so igrali le v obrambi gostje pa so bili še dvakrat uspešni. Gaja bo v prihodnji tekmi igrala s Krasom na domačih tleh in samo zmaga proti Krasu ji lahko še odpre pot do napredovanja. Naj omenimo, da so gajevci v povratnem delu zaigrali zelo uspešno, saj niso doživeli poraza. d. gr. Esperia For You — Kras 1:1 (0:0) ESPERIA FOR YOU: Princig, Penso, Pregara (k), Sciavone, Be-rini, Pangher, Bagatin, Padar, Sabadin, Giuttion, Mania. KRAS: Bogateč, Černjava, A. Škabar, Terčon, Germani, Rebula (v 28. min. Villalta), L. Milič, M. Milič, Blažina (k), Raseni, Colja. STRELCA: v 20. min. d.p. Mania, v 26. min. d.p. Terčon. SODNIK: Smillovich iz Trsta V prvi zaostali tekmi 3. amaterske lige se je Kras včeraj srečal s homogeno ekipo Esperie For You. Kraševci so startali na zmago saj bi si tako matematično zagotovili dodatno srečanje z drugouvrščeno ekipo iz> N skupine za prestop v višjo ligo. Domačini so se predstavili v okrnjeni postavi, vendar so tudi oni računali na zmago, ker bi samo tako še imeli možnosti za prestop;. V, Tekma >se je začela v premoči rdeče-belih, ki so pogostoma s streli od daleč poskušali zatresti nasprotnikovo mrežo: Žal pa so bili prevečkrat netočni in domači vratar ni bil nikoli zaposlen. Še manj dela pa je imel Bogateč; proti njegovim vratom domačini sploh niso usmerili nobenega resnejšega strela. Igra je bila precej raztrgana, za kar je bilo v večji meri krivo zelo slabo igrišče v Ul. Flavia. V nadaljevanju so prvi prišli v vodstvo domačini. Mania je lepo izkoristil dolg predložek soigralca v kazenski prostor in s točnim strelom premagal nemočnega Bogatca. Šest minut kasneje so imeli igralci Krasa na razpolago prosti strel tik ob robu šestnajstmetrskega prostora. Villalta je kratko podal Terčonu, ki je s točnim in neubranljivim strelom postavil končni izid na 1:1. Kmalu zatem pa se je v bližini nasprotnega kaženskdga 'prbstora zgrudil na' tla Krasov napadalec huda slabost in je negiben obležal na' tleh. Na srečo mu je nudil zlata vredno pomoč soigralec in bolničar černjava, ki mu je z masiranjem srca morda prav on rešil življenje. Ne- srečnež je počasi, s težavo prišel k sebi. Na srečo se je vse dobro izteklo, saj je Raseni kmalu po sprejemu zapustil bolnico. Želja nas vseh je, da bi Krasov nogometaš čimprej okreval; Z. S. KOLESARSTVO «Settimana Bergamasca« SUISIO (Bergamo) — Poljak Cze-slaw Lang je osvojil prvo mesto na amaterski kolesarski etapni dirki »Settimana Bergamasca* pred Italijanoma Ghibaudom in Paganessijem. Najboljši od Jugoslovanov je bil Polončič, ki je na končni skupni lestvici zasedel 38. mesto. RUGBY Francija - Italija 14:0 TUNIS — V finalu mladinskega turnirja v rugbyju v Tunisu je Francija premagala Italijo kar s 14.0. KOŠARKA Finale za italijanski naslov Bolonjčanom prva tekma Sinudyne je zasluženo premagal srečanje - Caglieris Sinudyne — Gabettl 94:89 (47:40) BOLOGNA — Športna dvorana v Bologni. Gledalcev 7.000. SODNIKA: Pinto in Teofili (oba iz Rima). SINUDYNE BOLOGNA: Caglieris 24, Valenti, Martini, Villalta 26, Čo-sič 12, Generali 13, McMillian 15, Bertolotti 4, Cantgmessi. Govoni. GABETTI CANTU: Innocentin, Cattini 6, Smith 19, Flowers 27, Tombolato, Riva 8, Marzcrati 5, Gergati 10, Bariviera 14, Beretta. PM: Sinudyne 16:22, Gabetti 19:35 PON: Flovvers (38). Marzorati (38), McMillian (38), čosič (38), Bariviera (39)., Cattini (39). V prvem finalnem srečanju za italijanski državni košarkarski naslov je v nedeljo v Bologni Sinudyne zasluženo, pa čeprav z dokajšnjo težavo premagal moštvo Gabettija iz Cantuja. Bolonjčani so bili skozi vso srečanje v vodstvu, in to zlasti po zaslugi odličnega Caglierisa, ki je odlično vodil igro svojega moštva, o-benem pa je bil tudi uspešen kot Kontovelovi košarkarji (v belih dresih) v borbi za odbito žogo Hlinili....m............................................................................................................................................. ODBOJKA NASE SESTERKE V NIŽJIH PRVENSTVIH Premoč Sloge v tretji ženski diviziji V ženskem prvenstvu «Under 15» še odprta borba za prvo mesto - Smola mladih borovcev Tudi odbojkarska prvenstva v 3. moški in ženski diviziji ter cUnder 15» pri dekletih so bila za velikonočne praznike prekinjena. Medtem ko se mora slednje prvenstvo končati pred 25. aprilom, ker bo na ta dan deželni finale, je boj za točke v 3. diviziji v polnem razmahu, saj manjka do konca prvega dela samo še eno kolo. «UNDER 15» Vse je kazalo, da b< slavite pre pričljivo zmago v tej konkurenci Orna, toda v neposrednem obračunu je Inter odpravil nasprotnice z 2:0 in ima sedaj dve točki prednosti pred Borom ter kar štiri točke naskoka nad Orna, ki je sicer i-grala tekmo manj. Po prvem delu prvenstva je bil na vrhu lestvice Bor, toda poraz v slovenskem derbiju s Kontovelom je mlade Tržačanke potisnil na drugo mesto. V ostalih dveh povratnih kolih je Bor premagal Sokol in Breg šele po treh setih in s tem ne tako prepričljivo kot v prvem delu prvenstva. To pa gre pripisati dejstvu, da sta Sokol in Breg nastopila z najmočnejšo postavo kot tudi Kontovel, ki je na stadionu «1. maj* pripravil prijetno presenečenje. Če bodo mlade zastopnice Bor? zaigrale v preostalih treh nastopih odločno in samozavestno, lahko pripravijo podvig. Premagati moštvo Orna v gosteh ter Inter doma bo izredno težko. V slovenskem derbiju s Slogo verjetno ne bo tako težko. Mlade Borove odbojkarice Do konca tega prvega dela prvenstva manjkajo še 4 kote. Mlade •igralke Bora so zbrale 14 točk, kar pomeni, da držijo korak z ostalima dvema tekmecema. Od ostalih slovenskih ekip je najboljši Kmtovel, ki je zbral 8 točk. Po dvakrat sta slavite Sckol in Sloga, praznih rok pa je Breg. IZIDI 7. KOLA Sokol - Bor 1:2; Sloga - Breg 2:0' Kontovel - Inter 0:2. IIDI 8. KOLA Inter - Orna 2:0; Breg - Sokol pre Joženo; Bor - Kontovel 1:2. IZIDI 9. KOLA Bor - Breg 2:1; Sloga - Inter 0:2; Kontovel - Oma 1:2. LESTVICA Inter 16, Bor 14, Oma 12, Kontovel 8, Sokol in Sloga 4, Breg 0. (Oma, Breg in Sloga so igrali tekmo mani, Sokol pa dve). PRIHODNJE KOLO Oma - Sloga, Inter - Sokol, Breg -Kontoyel. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Prvenstvo v tej ligi se nadaljuje ob veliki premoči Sloge. Slovenske odbojkarice so v 8 tekmah prav tolikokrat zmagale in nasprotnicam prepustile samo tri nize. S prepričljivim 3:0 je izgubil tudi Solaris, ki je zaenkrat na drugem mestu, kar najbolj zgovorno priča o premoči slovenskih zastopnic. Ostale tri slovenske šesterke pa niso požele takega uspeha. Tako Kontovel kot tudi Breg in Sokol i-majo trenutno enako število tečk, in sicer štiri. To pomeni, da so v 7 kolih petkrat izgubili in dvakrat zmagali. Tudi set- razlika je minimalna, tako da lahko v nadaljevanju prvenstva pride še do sprememb. Vsekakor pa moramo omeniti, da niti La Talpa, ki ima 6 točk in II Modulo 8, doslej nista pokazala nič posebnega. Za spoznanje boljša sta samo Solaris in La Previdente ob dejstvu, da je prvo mesto oddano Slogi in s tem napredovanje v 2. divizijo. Daleč najslabši pa je Volley Club, ki je kar sedemkrat zapored potegnil krajši konec in je izbojeval samo dva skromna niza. IZIDI 4. KOLA Sokol - Breg 1:3; Sloga - La Previdente 3:1; Volley Club - Kontovel 1:3; Solaris - H Modulo 3:2. IZIDI 5. KOLA La Talpa - II Modulo 2:3; La Previdente - Volley Club 3:0; Breg Sloga 1:3;, Sokol - Solaris 0:3. IZIDI 6. KOLA Sloga - Sokol 3:0; Volley Club -Breg 1:3: II Modulo - Kontovel 3:0; Solaris - La Talpa 3:1. IZIDI 7. KOLA Kontovel - La Talpa 2:3; La Previdente - II Modulo 3:1; Sokol -Vriley Club 3:0; Sloga - Solaris 3:0. IZIDI 8. KOLA Volley Club - Sloga 0:3, II Modulo - Breg 3:0; La Talpa - La Previdente 0:3; Solaris - Kontovel 3:1 LESTVICA S'oga 16, Solaris 12, La Previdente 10, II Modulo 8, La Talpa 6, Kcn-tovel, Breg in Sokol 4, VoUey Club 0. PRIHODNJE KOLO La Previdente - Kontovel, Breg -La Talpa, Sokol - II Modulo, Volley Club - Solaris. 3. MOŠKA DIVIZIJA Tudi prvenstvo v tej ligi poteka v premoči Rozzola, ki je kolo pred koncem prvega dete prvenstva še nepremagan. Kljub temu da nekatere druge ekipe imajo v svojih vrstah nekatere starejše in bolj izkušene igralce, je mlada vrsta Roz-zela izgubila v 7 tekmah samo štiri sete. Mladi odbojkarji Bora igrajo s spremenljivo srečo in zaenkrat skromnim uspehom. Zmagali so namreč samo enkrat in so na predzadnjem mestu lestvice. To pa gre pripisati samo neizkušenosti in zadnje čase še smoli. Z drugouvrščeno ekipo La Talpa so izgubili z 1:3, toda končna razlika v točkah je bite 58:57 poleg tega pa se je v predzadnjem nizu poškodoval še eden od najboljših Borovih igralcev Romano Pernarčič. Tako na tej tekmi kot tudi na nekaterih prejšnjih gre pripisati poraz samo nezaupanju v testne sposobnosti in to prav v končnici posameznih nizov. Slovenski odbojkarji pa so najslabše igrali z Rozzolom, saj so v treh setih zbrali le 15 točk. IZIDI 4. KOLA ABC - Volley 80 3:0; Cus - Bor 3:1; VM - Inter 1:3; II Modulo -Rozzol 1:3. IZIDI 5. KOLA Rozzol - La Talpa 3:1; VM - L1 Modulo 3:1; Bor - Inter 0:3; Volley 80 - Cus 1:3. IZIDI 6. KOLA ABC - Cus 3:2; Inter - Volley 80 3:0; Bor - n Modulo 0:3; La Talpa - VM 3:2. moštvo Gabettija - Jutri drugo in Flowers odlična strelec. Caglieris je namreč dosegel kar 24 točk z zelo dobrim odstotkom (7-9). V bolonjskih vrstah pa so dobro igrali tudi ostali, med katerimi je bil zelo uspešen v napadu Villalta, v obramb' pa so se odlikovali čosič, McMillian in Generali. Od gostov je največ pokazal A-meričan Flcwers (27 točk in li t« pri metu), daleč pod svojimi sposobnostmi pa je zaigral Marzorati in verjetno prav slaba igra tega košarkarja je bite usodna za poraz gostujočega moštva. Drugo finalno srečanje bedo odigrali že jutri, in sicer v Cantuju. V primeru, da bi zmagal Gabetti, potem bi morali edigrati še tretjo in odločilno tekmo, in to zopet v Bologni. V Piancavallu zasedanje Združenja italijanskega športnega tiska Od danes do srede bo v. Piancavallu zasedal vsedržavni svet Združenja italijanskega športnega tiska. Ob tej priložnosti bodo v sredo, 9. t.m. zvečer, podelili priznanje najboljšega atleta v deželi Furlaniji-Julijski krajini Di Giorgiu (skakalcu v višino) ter priznanje najbolje ekipe nogometnemu klubu Udinese. Oba sta bite izbrana na referendumu športnih novinarjev. Konec januarja je bilo podobno zasedanje Združenja italijanskega športnega tiska izjemoma v' Portorožu v hotelu Casino, kjer so podelili zlati vrtnici za športne dosežke jugoslovanskemu boksarju Mateju Par-lovu in italijanskemu vaterpolistu oziroma kapetanu italijanske vaterpolo reprezentance De Magistrisu, predstavnikom deželnega tiska in nekaterim drugim športnim delavcem pa srebrne vrtnice. Takratno srečanje je izzvenelo v duhu prijateljstva med sosednima državama, kar so izrecno poudarili tudi vsi govorniki, med njimi vsedržavni predsednik združenja Enrico Crespi, predsednik deželnega združenja športnih novinarjev dr. Italo Soncini in predstavnik našega dnevnika, ki se je nagrajevanja udeležil kot gost. NOGOMET 2. JUGOSLOVANSKA LIGA Mariborčanom točka Nogometaši Maribora so tudi po petem kolu pomladanskega nadaljevanja ostali nepremagani. Na zre-njaninskem igrišču so igrali neodločeno in tako osvojili pomembno točko. Velenjčani so premagali Kikin-do in so zdaj spet najbolje uvrščena slovenska enajsterica v 2. ZNL — zahod. Trboveljski Rudar je spet izgubil in krepko zaostal za tekmeci v boju za obstanek v ligi. IZIDI 20. KOLA IZIDr 7. KOLA VM - Rozzol 0:3; Bor - La Talpa 1:3; R Modulo - VoIley 80 preloženo; ABC - Inter 3:1. IZIDI 8. KOLA Inter - Cus 1:3; II Modulo, 3:1; La Talpa - Volley 80 3:0; Rozzol -Bor 3:0. LESTVICA Rozzol 14, La Talpa 12, ABC, Vol-ley 10, Cus 8, R Modulo in Inter 6, VM 4, Bor 2, Volley 80 0. PRIHODNJE KOLO Bor - VM, Rozzol - Volley 80, ABC - La Talpa, II Modulo - Cus. G. F. TENIS TURNIR V MONTE CARLU Borg zopet najboljši MONTE CARLO - Kot je bilo pričakovati, je Šved Bjom Borg osvojil prvo mesto tudi na mednarodnem teniškem turnirju v Monte Carlii. Švedski as je v finalu nadigral Argentinca Guillerma Vilasa in ga premagal kar s 6:1, 6:0, 6:2. Za ‘ prijetno presenečenje »ta v dvojicah poskrbela Italijana Pa-natta in Bertolucci, ki sta v finalu premagate Američana Gerulaitisa in McEnroeja s 6:2, 5:7, 6:4. TURNIR V CAGUARMU llin izgubil v finalu CAGLIARI — Na mednarodnem teniškem turnirju v Cagliariju je v finalnem srečanju Španec G'menez premagal Jugoslovana Zoltana Ilina s 6:3, 4:6. 6:3. Že uvrstitev v finale pa pomeni za jugoslovanskega teniškega igralca lep uspeh. KOLESARSTVO Dirka po Belgiji MOUSCRON - Po drugi etapi kolesarske dirke po Belgiji vodi Belgijec Roger De Vlaeminck pred Nizozemcem Janom Raasom in Italijanom Francescom Moserjem. Proleter - Maribor 0:0 Jedinstvo - Dinamo 3:0 Famos - Bosna i;2 Rudar (T) - Novi Sad 0:1 Vrbas - Leotar 1:0 Rudar (V) - Kikinda 2:1 Zagreb - Spartak 3:1 Iskra - Istra 6:1 LESTVICA Zagreb 29, Spartak 26, Dinamo 23, Iskra 22, Bosna, Leotar in Jedinstvo 21, Proleter in Rudar (V) 20, Ki-kinda, Maribor in Vrbas 19, Famos, Istra in Novi Sad 16, Rudar (T) 12. PRIHODNJE KOLO (13. 4.) Iskra - Pro’eter, Istra - Zagreb, Spartak - Rudar (V), Kikinda - Vrbas, Leotar - Rudar (V), Novi Sad • Famos, Bosna - Jedinstvo, Dinamo -Maribor. Gavazzl v vodstvu ANDRIA (Bari) — Pierino Gavazzi je osvojil prvo mesto v drugi etapi kolesarske dirke po Apuliji. Gavazzi tudi vodi na skupni lestvici pred Saronnijem in Moran dijem. TURNIR V CANNESU Visok poraz mladih «azzurrov» CANNES — V finalu mladinskega mednarodnega turnirja je Francija premagate Italijo kar s 5:0 (2:0). V malem finalu za 3. mesto pa je Romunija premagate Nizozemsko z 2:1 (0:1). Partizan prvi LYON — Na mladinskem nogometnem turnirju v tem francoskem mestu je v finalu beograjski Partizan premagal Milan z 2:0 (1:0). Nadzorni odbor ZSŠDI sklicuje P. aprila, ob 20. u i na sedežu ŠD Primorje na Pro- * seku 1 skupščino športnih društev ‘ OBVESTILA ŠZ Bor sklicuje prvo sejo novega odbora v četrtek, 10. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. « « « ZSŠDI obvešča, da bo od danes, 8. aprila, dalje plavalni tečaj v Lijlci, od 16. do 20. ure. • • « ŠD Primorec iz Trebč sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 11. aprila ob 20.30 ? Ljudskem d-mu v Trebčah Dnevni red: 1. poročila 2. volitve novega odbora 3. razno Odbor Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul Montecchl 6 PP 559 r Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN», V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00. letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Oglasi Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 _ j Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., »Iš. 43 mml 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sožalje 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • JuHt«*« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de?*j v Italiji pri SPL Član italijanske teffi zveze časopisnih . Abt 8. aprila 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I IZTT (Trst Založnikov FIEG JANEZ PAVEL II. KONČAL VELIKONOČNE OBREDE V VATIKANU NAD 300.000.VERNIKOV PRISOSTVOVALO VELIKONOČNI MAŠI NA TRGU SV. PETRA Po maši tradicionalna poslanica in blagoslov - Opo-recniški škof Lefebvre maševal včeraj v Benetkah '.-*»» .‘ir ,• • , . VATIKAN —r ‘ Po , velikonočnem «tQuf de -foree*, je papež Janez Pavel II,* prispel včeraj v s-vojo rezidenco, v Gastelgarjdolfo na dvodnevni poqi|ek ter. 91» bo spet vriiil v Vatikan ‘jutri. ko bo "imel na sporedu, objčajtjo srečanje z verniki. Resnici na ljubo’ ni imel papež .niti’ včeraj kdove kaj ppčitka. Takoj, po prihodu je voščil Velikonočne praznike domačinom in,številnim' italijanskim turistom, 'pofeg ieg$ pa $e je srečal še s skupinami. vernikov iz Zahodne Nemčije, Velike Britanije in Irske. Njegova pozornost pa je bila uperjena tudi v Benetke, - kjer je v Cerkvi sv. Simeona prvič , v Italiji po suspenziji «a divinis* iz leta 1976 izzivalno maševal oporečniški francoski škof Lefebvre. Maša po tridentinskem obredu je vzbudila med Benečani veliko zanimanje. Pred cerkvijo se je zbralo' tudi mnogo foto- Poliod prod lakoti in za mir na svetu RIM — Na stotine Rimljanov se je v nedeljo udeležilo »pohoda proti lakoti na svetu in za ki ga je priredila ra- dikalna stranka. Poleg posameznikov so na pohodu sodelovale tudi številne skupine z letaki in transparenti proti oboroževanju na svetu. Pohod je krenil dopoldne od Pcrte Pie. Na čelu sprevoda so radikalci nosili velik napis «Ne uničenjem!*, za katerim so hodili preostali udeleženci pohoda. Med temi so bili tudi predstavniki občin, ki so se odzvale na pobudo radikalcev, mestni redarji, mladi pari z otrcki. Pohrd je šel mimo Kvi-rinala in palače Montecitorio ter prispel malo pred poldnem na Trg sv. Petra, kjer so u-deleženci prisostvovali papeževi velikonočni maši. Ob koncu so spustili v zrak na desetine pisanih balončkov z napis’ proti vojskam in lakoti. pozornosti vsega krščanskega sveta. V nedeljo dopoldne se je zbralo na trgu pred baziliko sv. Petra nad 300 tisoč oseb, ki so prisostvovale papeževi maši, na milijone pa jih. je po 'vsem svetu sledilo obredu prek televizijskih ekranov. Med zbranimi na Trgu sv. Petra so bili tudi udeleženci pqhoda preti uničevanju zaradi lakote na svetu. Vzdušje na trgu je bilo vseskozi praznično. Papeža so počastili postrojem vodi švicarskih straž, karabinjerjev, mornarice, finančnih stražnikov in agentov javne varnosti v visokih uniformah: godba na pihala karabinjerjev je zaigrala vatikansko himno, papežev pihalni orkester pa je v zameno zaigral italijansko. Janez Pavel II. je daroval velikonočno mašo skupaj s številnimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki na bronastem, osem stotov težkim 'oltarjem, ki so ga prav za to priložnost namestili pred cerkvijo sv. Petra. «, ' Po maši se je podal na balkon, od koder je prebral svetu svojo velikonočno poslanico. V njej je namenil največ prostora pomenu in aktualnosti Kristusovega nauka v sodobnem svetu, govoril pa je še o ateizmu, o terorizmu in ekumenizmu. Po govoru je voščil velikonočne praznike v 33 jezikih (tudi v kitajščino in ruščini ter — prvič — v hebrejščini), nakar je podelil že tradicionalni blagoslov «Urbi et orbi* (blagoslov mestu in svetu) in posebno odpuščanje. Tedaj je v znak praznovanja poletelo iz množice v nebo na desetine in desetine pisanih balončkov. Na štiri od teh je bil privezan letak z napisom «Ne vojskami* 'ir . L ■ Na sliki (telefoto AP); papež Janez Pavel II. grafov in televizijskih snemalce^ v bistvu pa je doživel Lefebvre neu-s;)eh. Med homilijo je bilo na primer slišati iz vrst vernikov klice, «V vodo, v vodo!*, kar jasno priča o vzdušju, ki je vladalo v cerkvi. Če obstojajo še vedno velike razlike med katoliško cerkvijo in škofom Lefebvrom, pa je pomenila letošnja velika noč nekolikšno zbližanje med katoličani in pravoslavnimi. Oboji so letos prvič skupaj proslavili ve liko noč, kar .je papež Janez Pavel II. tudi s poudarkom omenil v svoji tradicionalni velikonočni poslanici z balkona bazilike sv. Petra v Vatikanu. Kot vsako leto, je bil tudi ob letošnji veliki noči Vatikan v središču Nasilje v Turčiji ANKARA — Turški varnostni or gani so v zadnjih petnajstih dneh aretirali 3.678 oseb. ki jih dolžijo prevratniške in teroristične dejavnosti. Po pisanju pa aretacije niso niti za malo znižale vala nasilja, ki že "nekaj časa pretresa Turčijo. Samo v zadnjih štirih dneh je v terorističnih akcijah izgubilo življenje 50 oseb. KP Danske podpira sovjetsko politiko KOPENHAGEN — Komunistična partija Danske je na svojem 26. kongresu ponovno potrdila za prvega sekretarja partije Joergena Jen-sena, obenem so na kongresu odobrili dokument, ki podpira sovjetsko politiko in obsoja LR Kitajsko, »ki nasprotuje popuščanju napetosti in sodeluje z imperialisti*. § L-___ Cii 10 DNI V NOVEM SADU STERIJINO POZORJE Nadmocna prisotnost slovenskih gledališč Tekmovanje se bo začelo s Kozakovim «Profesorjem Klepcem» v izvedbi SNG iz Ljubljane NOVI SAD — Na letošnjih jugoslovanskih gledaliških igrah, ki se bodo začele v Novem Sadu čez deset dni, bodo od skupnih 8 predstav v tekmovanju za «Sterijine nagrade* kar 3 iz Slovenije. To je veliko priznanje slovenskim gledališčem, dasi ne pomeni, da bi v Jugoslaviji ne bilo tudi drugih vrednih predstav, ki bo mogle najti mesto na repertoarju pozorja. Glavni selektor Vladimir Stamen-kovič pripominja, da je obenem prvič v petindvajsetih letih, odkar se v Novem Sadu odvijajo gledališke igre, da niso najštevilnejše predstave s srbskohrvaškega jezikovnega območja. Pri izbiri repertoarja so upoštevali, da so bile razlike pri kakovosti prikazanih predstav od ene do druge sredine občutne. Slovenska dramska produkcija je bila v tem letu, poudarja Stamenkovič, očitno nadmočna. Prva predstava, s katero se bodo začele letošnje gledališke igre, bo komedija «Profesor Klepec*, v režiji Janeza Pipana in izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Ferdo Kozak je na llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIUlUlllllUItllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllHinilinillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIlIlllllllllllllllllMIIIII KLJUB SKRBNEMU PRIKRIVANJU UGRABITVE V TURINU POLICIJA OSVOBODILA 8-LETNEGA SALVAT0RA PRIOLA Agenti so aretirali tri ječarje in zaplenili prvi obrok odkupnine TURIN — Agenti letečega oddelka so včeraj v predmestju Turina osvobodili 8-letnega Salvatora Priola, aretirali tri ugrabitelje in zaplenili 40 milijonov lir, verjetno prvi obrok odkupnine. Policija^ je .bila . o ugrabitvi obveščena že isti daii, 1. aprila, a le posredno, saj so jo starši skrbno prikrili. PreiskovalčT AIso imeli v rokah nič otipljivega, dokler niso izvedeli, da si lastnika nekega bara v mestnem središču, zakonca Priolo sposojata denar celo od običajnih gostov njunega lokala. Ko so lastnika bara Orfea Priola poklicali na kvesturo, je zanikal, da mora plačati kako odkupnino in je izjavil, da je sina poslal na počitnice k znancem na morje. Priolova zagotovila pa niso prepričala preiskovalcev, ki - so nadaljevali s poizvedovanji’ predvsem med obiskovalci bara. Tako so pred dnevi izvedeli, da so Priolovi plačali prvi obrok odkupnine in da ugrabitelji zahtevajo nadaljnih 60 milijonov lir za dečkovo osvobo- •iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiitiu Nagnila se je druga ploščad pla- ditev, ki bi jih morali starši čati za veliko noč. Policija je prešla v akcijo, ko je po telefonskih prisluškovanjih in zasledovanju dečkovih staršev in domnevnih ugrabiteljev ugotovila, kje naj bi bil 8-letni Salvatore zaprt. Včeraj ob 13. uri so agenti turinskega oddelka istočasno vdrli v tri stanovanja v prvem nadstro-pju večje stavbe v Korzu Mohse. V enem izmed stanovanj je ena od treh zasačenih oseb skušala streljati na agente, a so jo ti pravočasno onesposobili. Ugrabljenega Salvatora so našli v spalnici pod posteljo in razen precejšnjega strahu niso pri dečku opazili drugega. Trije ječarji 20-letni Enzo Valente iz Turina, 24-letni Antonio Gallo iz Reggio Calabrie in lastnica stanovanja, 22-letna Rita Lauro iz Fog-gie so že znani policiji zaradi raznih kaznivih dejanj. Vsekakor pa preiskovalci domnevajo, da z aretacijo niso končali svojega dela. saj so prepričani, da so v ugrabitev vpletene še druge osebe, ki jih vneto iščejo, (voc) Že 14 tisoč Italijanov sklenilo potovati v Moskvo za 01 RIM — Do sedaj je že 14 tisoč Italijanov rezerviralo potovanje v Moskvo ob priložnosti olimpijskih iger. Od teh-' je kar 40 odstotkov sklenilo ostati v Sovjetski zvezi za ves potek vrhunskih tekem (19 dni), za ta «špas» pa bodo plačali okrog milijon ir. 300 tisoč lir. Turistične družbe, ki organizirajo potovanje v Moskvo imajo na razpolago samo še 1000 vozovnic, ki pa predvidevajo le 7 dni bivanja v sovjetski prestolnici. Na Reki poudarjen pomen maloobmejnega prometa z Italijo REKA — Maloobmejni promet med Italijo in Jugoslavijo je v preteklih letih odigral pomembno vlogo in ga je potrebno; razvijati tudi vnaprej. To 90 osnovni poudarki s včerajšnje seje predsednjštva konference SZDL skupnosti občin Istre in Kvarnera, na kateri so posebej govorili tudi o ■vzpodbujanju takšnega prometa ,v bodoče. Delež teh občin v skupnem maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo znaša skoro 40 odstotkov, to pa je lani pomenilo 11.920 milijonov lir v izvozu in 11.056 milijonov lir v uvozu. Posebej je oo-D^arjeno, da sta Tržaški in Goriški sporazum najliberalnejšS’ od vseh podobnih, ki jih je Jugoslavija ood-gjgala s sosednjimi državami, obenem pa je po obsegu to največji tovrstni sporazum v Evropi. Razen čisto trgovskega dela pa ima maloobmejni promet pomembno vlogo tudi pri vzpodbujanju izgradnje proizvodnih zmogljivosti, kar je v zadnjih letih še posebej veljalo za občino Buje. Na seji so zato sklenili, da bodo v prihodnje več pozornosti posvečali prav razvijanju proizvodne kooperacije, (rm) PARIZ — Tudi francoski filmski igralec Jean Paul Belmondo je za veliko noč dobil presenečenje. Podelili so, mu namreč odličje legijskega viteškega reda, ki ga je prvi podelil sam Napoleon. navečer druge svetovne vojne napisal to komedijo, ki preizkuša »kraljestvo naših malomeščanov*. To se pred realnimi družbeno-eko-nomskimi problemi razredno ločenega sveta skriva v zatišju egoističnega, računarskega, pragmatičnega, pasivnega životarjenja. Dasi glavni junak nosi ime mitskega slovenskega ljudskega junaka Petra Klepca, ga Kozak predstavlja povsem drugače, kot dobrodušnega človeka, ki nima v sebi niti trohice junaštva in čigar življenjski kredo je: «Samo daleč od politike!*. V vsej drami se pa jasno čuti, da svet nikakor ne bo ostal zunaj, pred vrati tega samozadovoljnega malomeščanskega gnezdeca, ker svet, ki prihaja, je svet fašizma, ali svet narodnoosvobodilne borbe in socialne revolucije — pravi Janez Pipan. Publika bo na Sterijinem pozorju gledala še dve slovenski predstavi: Cankarjevo «Lepo Vido* v režiji Mileta Koruna in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, kot tudi dramo z enakim naslovom toda Rudija Šeliga, z režijo Franca Križaja in v interpretaciji Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Režiser Korun, ki je drugače skupaj z Belo-vičem na vseh dosedanjih igrah imel največ uspeha, pravi: »Čeprav se mi zdi Lepa Vida kot drama prav obsedena s smrtjo, mi pa na drugi strani nekakšno globlje občutje ves čas šepeče: vsak konec je začetek nečesa novega.* Mit o «lepi Vidi* je pogosten motiv slovenskih dramskih ustvarjalcev. Cankarja, Ferda Kozaka in drugih, a evo sedaj Šeliga. Lepa Vida, pravi Šeligo, je slovenski mit o hrepenenju in o usodi hrepenenja. ki je popolnoma različna od stremljenja ali hotenja. «Lepa Vida je simbol današnjega človeka, pri čemer moram naglasiti, da mi simbol pomeni dopolnilo celosti, torej tisto, kar je človek izgubil na svoji poti in mu zato manjka. Oboje skupaj, sodobno življenje in izgubljeno hrepenenje, pomeni, da človek ni zgolj izbrazdana kepa zemlje.* V Bogoti osvobodili še tri diplomate BOGOTA — Pripadniki gibanja 19. april so v nedeljo izpustili tri talce iz dominikanskega veleposlaništva v Bogoti. Od kar so pred petimi tedni gverilci gibanja «M -19* zasedli dominikansko veleposlaništvo so tako že izpustili 37 oseb, da se v veleposlaništvu nahaja le 19 tujih diplomatov, med njimi predstavniki ZDA, Dominikanske republike, Vatikana, Egipta in Izraela. NA PRIMARNIH VOLITVAH V LOUISIANI Carter in Reagan ponovno zmagala Ponoven poraz senatorja Kennedyja ■ Po anketi revije «Time» Carter izgublja popularnost NEW ORLEANS — Ameriški predsednik Carter in bivši kalifornijski guverner Ronald Reagan sta zmagala na primarnih volitvah v Louisiani in si s tem povečala možnosti, da bosta izbrana za kandidata demokratske oziroma republikanske stranke na predsedniških volitvah v ZDA. Po zmagi v Kansasu in Wisconsi-nu je Carter v Louisiani spet prehitel svojega tekmeca Edwarda Ken-nedyja saj je osvojil 55 odstotkov glasov, senator Kennedy pa le 22. Sedanji guverner Kalifornije, Edmund Brown, ki . e je po porazu v Wiscon-siju umaknil iz tekme za imenovanje v demokratski stranki, pa je kljub temu zbral 5 odstotkov glasov. Reaganova zmaga je bila v Luisia-ni še prepričljivejša: dobil je 74 odstotkov republikanskih glasov, bivši OSLO — Tudi z morsko platformo »Henrik Ibsen*, dvojčico plavajočega hotela «Alexander Kjelland*, ki se je prevrnila v razburkano Severno morje 27, marca, pri čemer je izgubilo življenje 123 ljudi, nekaj rti v redu. Po največji nesreči v zgodovini črpanja nafte na morju so na mesto potopljene ploščadi pripeljali drugo platformo z dnevnimi in nočnimi prostori za osebje norveške podružnice ameriške petrolejske družbe »Phillips Petroleum*, da bi na njej izvedli podrobne preizkuse. Toda tudi ploščad «Henrik Ibsen* se je v nedeljo nenadoma močno nagnila, za približno 20 stopinj, tako da so morali na hitro evakuirati 60 delavcev in tehnikov. Verodostojnost Iran coskih graditeljev, ki trdijo, da so te ploščadi povsem varne, je zado-bila po tem drugem incidentu nov udarec. (Iv) Na sliki (telefoto AP): ploščad Henrik Ibsen. SLEDOVI FRANCOVEGA FAŠISTIČNEGA REŽIMA V ŠPANIJI Svoboda ekstravagantno in prevratniško ime MADRID — Samo Victor Sanchez ve, zakaj je za svojo hčerko, ki se je rodila 12. januarja letos, izbral ime Libertad - Svoboda. To je vsekakor njegova stvar; če bi se bila hčerka rodila pred desetimi leti, je manj verjetno, da bi bil zanjo izbral to ime. Vendar se na svetu nič ne dogaja po naključju in tudi Victor Sanchez ni po naključju izbral tega imena. Vendar pa tudi sedaj Španija ni bila pripravljena, da sprejme to ime brez pogovarjanja, godrnjanja in odlašanja. Victor Sanchez se je p tem prepričal, ko se je javil v matičnem uradu občine Fuencarral pri Madridu, da vpiše hčerko v rojstno knjigo. Občinski sodnik, ki bi moral vpis potrditi, mu je dejal, da na to ime ne more pristati. »Jaz pa sem prepričan, da je to mogoče,* je odvrnil Sanchez in zahteval od sodnika, da mu obrazloži, zakaj se upira takemu imenu. Sodnik je odprl predal in potegnil iz njega zaprašen pravilnik ter prebral člen 54, kjer piše, da «otro-' kom ni mogoče dajati imen, ki so ekstravagantna, niso primerna ža ljudi, ki niso osebna imena in ,ki zvenijo prevratniško.* Ko je videl, da Sanchez noče popustiti, je sodnik pogledal koledar in ugotovil, da se je »Libertad* rodila na tan svete Patricije ter je predlagal za deklico to ime. Sanchez pa ni popustil. V prepričanju, da otroku lahko da ime Svoboda, je obrnil pete in zapustil občinski urad. Napotil se je naravnost na uredništvo tednika »Diario 16», ki je objavil njegov poziv vsem ženskam, ki nosijo ime Libertad, s prošnjo, naj mu pošljejo jvoj rojstni list, da bo sodniku dokazal, da njegova hčerka ne bo edina v Španiji s takim »ekstravagantnim in prevratniškim* imenom. Ja- vilo se jih je sedem: štiri so starejše, rojene za časa republike pred državljansko vojno, ko je bilo to ime nekaj običajnega, za tri pa so rojstne liste poslali starši, kajti rodile so se v zadnjih letih. V vmesnem, Francovem obdobju, v Španiji ni bilo niti ene «Svobode.» Sodnik pa je trmasto vztrajal in Sanchez se je moral tako pritožiti pa višje sodišče. Njegova hčerka pa ni vpisana v matično knjigo, pai tudi krščena ne, čeprav ve zanjo domala vsa Španija in jo vsi že ' poznajo za «Libertad Sanchez* •- (bbr) direktor Cia George Bush pa le 19 odstotkov glasov. Vsekakor kaže, da Carter izgublja svojo začetno popularnost. Zadnja anketa, ki jo ’ objavil ameriški tednik Time poudarja, da bi se v primeru, da bi sedaj volili predsednika, 44 odstotkov anketirancev odločilo za Reagana 43, torej nekaj manj, pa za Carterja, (nf) MADRID — Ob dnevu, posvečenem baskovski domovini, so bile včeraj v Pamploni manifestacije pripadnikov baskovske nacionalistične stranke Herri Batasuna. Civilni guverner Navarre je prepovedal manifestacijo, kar je sprožilo ostre reakcije ne samo med skrajneži, temveč skoraj med vsemi baskovskimi silami. Pokrajina Navarra ne spada med baskovske dežele, a je za Baske zibelka njihove, domovine, zato se je v Pamploni poleg običajnih klicev »samostojnost* in «amnestija» slišalo tudi «Navarra je baskovska*. Policija je grobo posegla, proti demonstrantom so celo streljali z gumijastimi kroglami, a vse priprte so že pod večer izpustili, da ne bi prišlo še do hujših neredov. RIM — Prav na velikonočno nedeljo se je 68-letni gledališki igralec Antonio Battistella odločil, da si vzame življenje s strelom v usta. Igralec je že dolgo trpel zaradi ledvičnega obolenja, ki mu je povzročalo nevzdržne bolečine štirideset let je pastopal na gledališkem odru, sodeloval pa' je tudi v televizijskih dramskih delih, med katerimi naj omenimo «Bratje Ka-ramazovi*. »Komisar Maigret* in »Cavpurjevo življenje*. Problem popisa na Južnem Tirolskem v ( (Nadaljevanje s l. strani) kaj več kot 3 odst. in druge skupine 0,1 odst. Na narodnostni ključ bodo vezane javne službe, dodeljevanje ljudskih stanovanj, raba jezika v raznih javnih forumih itd. Izjavo o narodnostni pripadnosti naj bi bilo mogoče popraviti v teku desetih let do naslednjega popisa, le enkrat, in na podlagi te izjave bodo tudi izračunana razmerja, ki bodo veljala v naslednjih desetih letih med pripadniki treh skupin v omenjenih situacijah. Ta opcija oz. prisiljena izbira med eno od treh priznanih narodnosti odpira vrsto protislovnih situacij in seveda ustvarja tudi pogoje za neki poseben razvoj narodnostnih odnosov v pokrajini. O teh problemih, o protislovjih in še bolj o perspektivah, ki jih obeta tak sistem določanja nacionalnih pravic, je hotel komite na tem srečanju javno razpravljati. Uvodno poročilo je imel Alexan-der Langer. Langer je v svojem govoru naglasil, da se je v zadnjem desetletju etnična konfliktualnost v pokrajini povečala in sicer ne več v smislu trenja med eno etnično skupino in državo, ampak v smeri trenj med dvema narodnostnima skupnostima, ki živita v isti pokrajini, če je res, da mora vsakdo vedeti, kam pripada, je po drugi strani tudi res, da je treba dati vsem prebivalcem enake možnosti, da se med seboj sporazumevajo in tako tudi zbližujejo, ne pa odtujujejo. Izjava o narodnosti, je poudaril Langer, bo nesporazumevanje med narodnimi skupnostmi, ki živijo skupaj, še zaostrila; pojem narodnosti se bo sprevrgel v nekako kletko, poudarjena bo etnična delitev, kar lahko koristi le narodni skupini, ki je v večini, nikakor pa ne skupnosti v celoti. «čim bolj se bomo delili, tem laže se bomo razumeli,» je izjavil predstavnik stranke SVP, Zelger; taka stališča pa r odijo na nevarna pota, ki jih na mednarodni ravni poznamo po dogodkih m Cipru ali v Libanonu. Langer se je na kratko dotaknil tiuii ideološko - političnega a-spekta in posledic narodnostne izjave; taka uporaba narodnosti bo privedla do nevarnih prekrivanj političnih 'problemov z natodnost-nimi in da nevarne delitve delavcev v sindikalne organizacije, kjer bo narodnostna delitev onemogočala skupno akcijo za skupne interese. Uvodno poročilo se je zaključilo z dvema ugotovitvama: ob takem pojmovanju zaščite manjšin bodo najbolj ogrožene najšibkejše skupine, zlasti Ladinci; in verodostojnost pokrajinske avtonomije ne bo pridobila m ugledu. Sledila so še druga poročila, ki so problem izjave osvetljevala iz različnih zornih kotov: posledice izjave, alternativne rešitve, ipd. Rečeno je bilo, da se je na Južnem Tirolskem že rodil nov človek, ki je vsrkal več kultur; tako preštevanje bi ta proces zavrto, obseganje dveh kulturnih dimenzij bi ne bilo priznano več kot vrednota, ampak kot vir komplikacij in kdor bi to stališče hotel zagovarjati, bi zdrknil na raven nekakega poddržavljanstva. Skratka, tak zakon ne ščiti manjšin, ampak navaja k asimilaciji v močnejšo skupino, ker ta nudi največ možnosti razvoja. Alternativa, oziroma odgovor na ta problem, ni lahek. Izjava o narodnosti je ustavna pravica, ki jo določa statut avtonomne pokrajine, zato je skoro nemogoče upati, da bi bila v bližnji bodočnosti spremenjena ali odpravlje-ma. Treba bi jo bilo obiti, je bilo rečeno. Predstavniki Komiteja so predlagali, da se uvede možnost izjave o pripadnosti, ki se ne bi omejevala na eno samo narodnost, ampak na dva ali več, med navednimi pa bi morala biti vsaj ena izmed treh mradno pri-znaniln, kar bi omogočalo ohranitev pravic, ki jih pokrajinski statut določa za pripadnike teh treh skupin. Taka rešitev bi ne bila idealna, bila bi le kompromis, a je še najbolj realistična. Ponudeno alternativo in verjetne protiugovore so nato razni govorniki primerjali s podobnimi problemi, ki so nastali v zvezi z versko svobodo ali, v bližnji preteklosti, v zvezi z razvezo zakona. Posameznik z «večdimenzionalno narodnostjo» (la izraz ni bil rabljen na kongresu) bi bil podoben osebam, ki imajo pravico do več potnih listov. To bi jim dajalo tudi več pravic, pri gibanju iz ene narodne skupine v drugo, in to bi bila hkrati spodbuda za večje zbliževanje različnih narodnih komponent. Zelo verjetnemu ugovoru, češ, taka možnost bi odpirala vrata oportunizmu, je bilo odgovorjeno, da tudi sedanja ureditev dopušča oportunizem. Po drugi strani na bi še naprej obstajali izpiti za preverjanje znanja v prijavljenem jeziku, zato bi oportunizem mogel sloneti le na resničnem poznavanju raznih jezikov. Okoli teh stališč se je razvnela j&% (Jt&LfO ULZaJj precej živahna razprava, v kale' ro sta posegla, kot omenjeno, tudi predstavnika koroških in tržaških Slovencev. Prvi je opisal izkustvo avstrijskega popisa po . narodnosti, drugi pa se ‘ je zaustavil najdlje na razlikah, ki ločijo P°" ložaj Slovencev v Italiji od južno-različne pristope do vprašanj, fc* tirolskega in ki zato narekujejo jih odpira popis. Med drugimi je spregovoril tudi deželni poslanec FJK Giorgio Cavallo, izvoljen na listi DP, ki je izjavil; da ločevanje narodnih skupin ne sme biti cena, s katero plačamo izogibanje narodnemu zatiranju. Deželni poslanec, izvoljen na isti listi v deželi Val d'Aosta, pa je izrazil potrebo, da se postavi vprašanje o uporabljenem jeziku (ali. narečju) na celotne1* državnem ozemlju, čeprav, je jezikovni pristop k ugotavljanju 'števila pripadnikov posameznih narodnosti zelo tvegan in v nekaterih primerih celo nevaren (za same manjšine). y • , ( 2 l Ti »0: Pr Ar *>ji rU in m rii Po Vg up tli De Zaključke je spet potegnil Lan- . #|. ger. Po ugotovitvi, da je SVP j* ka nemška stranka, zaščita matiju®t ^ pa predpostavlja zaščito različnosti, ra vseh, je izrazil upanje, da se bodo ^ vse politične sile izrekle o tem pro- i jzi blemu. Pregledal je še enkrat vse ^ možne rešitve, od najslabše (h' > nt vedba nacionalnega katastra), do p, najboljše («odklopitev» izjave od