ODSEV Komentar 3 Ne vedel bi, kako se v strup prevrača vse, kar rteh dneh sem doživel nekaj lepega. Bil sem med ljudmi, ljudmi dobre volje, odprtega srca, brez zlih misli. Prijateljsko smo se družili, veselili lepega vremena in privoščili uspeh svojemu znancu, sosedu. Bilo je toliko lepih, pohvalnih, spodbudnih besed, ki smo jih izrekli drug drugemu, da je bilo, verjamem, vsem lepo pri srcu. In kaj je bilo drugače kot sicer? Bila je florjanova nedelja, svečana maša, v soboto so trzinski gasilci s svečano sejo obeležili stoletnico obstoja, sejem je bil živ, obiskovalcev na pretek, program tekoč, spodrsljaje smo blagohotno prezrli. Ljudje so se veselili, se trepljali po ramah in bili drug drugemu naklonjeni, prijateljski. Res enkratno! So bili gasilci s svojim jubilejem taka spodbuda? Potem naj imajo vsak dan stoletnico! Žal smo se v ponedeljek vrnili v naš vsakdan, k običajnim tegobam in opravilom, in bojim se, da tudi k nesoglasjem in nerazumevanjem drug drugega. Tuj nam je vsakršen kulturni dialog. Majhni, kakršni smo, peščeni drobec v neskončni puščavi, pa vendar ne ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb Tel.: 831 00 69 gsm: 040 835 356 zoran.jereb@siol.net Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o., Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale Trženje: Jožica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408 - 4902 znamo prisluhniti drug drugemu in smo tako zaverovani v svoj prav, da je največji greh, če nekdo misli drugače kot mi in si to celo upa glasno povedati. Če se lahko v naselju nekaj več kot 3000 ljudi tako razhajamo, kako naj bomo potem na nivoju države sporazumni? Ali so nas tako dobro poznali že naši predniki, da je že Prešeren pisal verze na to temo in nas je Cankar razgaljal v svojih dramah? Očitno se iz preteklosti nismo naučili veliko, in nam je še naprej namenjena sramotna vloga prepirljivcev. Vendar menim, da ni tako! Zato že sedaj pozivam prvake strank in gibanj: dajte na svoje liste ljudi, ki bodo znali prisluhniti drugim, ki ne bodo vse vprek kritizirali in obremenjevali občane s svojimi travmami. Mi, volivci, vsaj upam, pa bomo imeli možnost izbirati najboljše med dobrimi, kajti Tr-zinci zaslužimo to. In če mi boste očitali, da delam volilno propagando, vam bom pritrdil. Res jo delam. Navijam za dobre svetnike, ki ne bodo samo kritizirali, ampak tudi ustvarjali, ki bodo prišli med nas, se z nami pomenkovali o naših problemih in ne izza zaprtih vrat delili nasvete, kaj je prav in kaj ne. Svetniki, ki bodo predstavljali nas vse, ne le peščico somišljenikov okrog sebe. Take bomo volili in take bomo trepljali po ramenih, morda ne samo na Florjanovem sejmu. Tone Ipavec Opravičilo Spoštovane Trzinke in Trzinci, pri pripravi aprilskega Odseva smo imeli kar nekaj tehničnih težav, zaradi česar smo pri dveh člankih izgubili lektorske popravke, povrhu vsega pa ste aprilsko številko Odseva prejeli dva dni kasneje, kot ga prejemate sicer. Zaradi vsega tega se vam v imenu vseh, ki pripravljamo Odsev, iskreno opravičujem in vas prosim za razumevanje. V prihodnje pa se bomo potrudili, da se tovrstne težave ne bodo več ponavljale. Zoran Jereb, urednik Spoštovane Trzinke in Trzinci! Verjetno ste že v aprilskem Odsevu opazili, da smo uvedli pomembno novost in namesto mojega uvodnika na prvi strani objavili komentar gospoda Toneta Ipavca. Zakaj? Preprosto zato, ker on bolje pozna utrip Trzina in bo za uvodni članek znal najti najbolj aktualno vsebino. Gospoda Ipavca pa nisem povabil k pisanju komentarjev samo zato, ker je zelo ugleden in cenjen občan, pač pa tudi zato, ker zna svoje misli tudi kulturno izražati in ker je njegovo pisanje nepristransko. Čeprav je že njegov prvi komentar doživel nekaj pohvalnih in nekaj manj pohvalnih odzivov, vas opozarjam, da namen komentarjev ni v tem, da bi nanje pisali takšne ali drugačne odgovore, odmeve in lastne poglede na posamezno temo, pač pa da nas spodbudijo k premisleku o tem, kar je v njih zapisanega. Naj bo tako - lepo prosim - tudi v Trzinu. Prepričan sem, da bo s komentarji Odsev na kakovosti veliko pridobil Veliko užitka ob branju Ipavčevih komentarjev vam želim, Zoran Jereb, urednik Maj, po mnenju večine najlepši mesec v letu, štejemo Trzinci že vsaj od takrat, ko je še svet krajevne skupnosti razglasil 15. dan v tem mesecu za krajevni (danes občinski) praznik, tudi za praznični mesec vsega Trzina. In vsekakor si ta mesec to tudi zasluži. Kajti v maju se v Trzinu vsako leto zvrsti veliko dogodkov: od tradicionalne gasilske parade in Florjano-vega sejma, prek občinskega praznika in proslave, do festivala Trzinska pomlad in tudi številnih športnih prireditev, katerih cilj je predvsem animirati prebivalce naše občine, naj postanejo čim bolj športno aktivni oziroma naj preizkusijo svoje sposobnosti na Cooperjevem testu, na Teku Petra Levca, na kateri od kolesarskih prireditev, na tekmi v orientacijskem teku ali na pohodu po mejah trzinske občine. V maju tudi v Trzinu kipi mladost. Lahko bi rekli: kipi, ne glede na to, koliko je že stara. V tem mesecu proslavljajo člani Zveze borcev, ki povabijo v goste tudi tovariše iz sosednjih občin. Upokojeci se začnejo zbirati Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18 petek 8 - 13 Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. na balinišču, ki smo ga lani vendarle uspeli urediti, in še bi lahko naštevali. Trzin je mlada občina in prav je, da se še posebej ta mesec v njej veliko dogaja. A z mladostjo so včasih tudi težave, čeprav si še tako prizadevamo razumeti, kaj vse mladost prinaša in počne. Mislim pač na težave, ki jih imamo občasno, žal, z mlade-žjo tudi v Trzinu. V zadnjem času največkrat na območju novega športnega parka v Mlakah. Pa je pri tem zelo pomembno, da se spomnimo tudi tega, da smo v zlatih časih mladosti morda tudi sami kdaj kaj ušpi-čili. Seveda pa je včasih težko, ker občasno naši mladci res že preveč rogovilijo po igriščih in še raje okrog njih; nekateri že kar z avtomobili, drugi pa vsaj z zelo glasnimi motorji in mopedi. Težko je tudi razumeti, kljub hkratnemu obujanju spominov na lastne potegavščine ali celo lumparije, da menda nekateri, ki popoldne igrajo nogomet, zvečer na istem igrišču razbijajo steklenice, lomijo luči ali počnejo še kaj bolj motečega. To pa je že res čudno! Zakaj bi, denimo, nekdo skušal uničiti nekaj, kar mu nesporno omogoča užitek, kajti to, da je igra z žogo večini mladih fantov v užitek, je najbrž onkraj dvoma. Vsekakor pa ne kaže zaradi tega teh mladih, torej naših otrok iz Trzina, kar počez obsoditi. Treba se je vprašati, zakaj do tega prihaja. Najlažje je reči, da jih je treba kaznovati, ali očitati, češ da je napaka graditi športna igrišča, kjer se potem »zbirajo huligani«, in da jih je pač treba nagnati nekam drugam, skratka, skriti problem ali ga vsaj prestaviti v kako drugo ulico. Res pa je, da je včasih težko. Živimo v svetu, ko imamo vsi še zase premalo časa, še manj za lastne otroke, kaj šele za neke druge. Spomnimo se, koliko vprašanj je bilo postavljenih na primer v zvezi z mladinskim klubom in nekajkrat je bilo res že videti, kot da je bila ideja o mladinskem klubu zgrešena; češ da se tam zbirajo samo problematični mulci, ki potem razgrajajo po okolici itn. Zdaj kaže, da se je mladinski klub dokončno našel in se vzpostavil kot resno in ustvarjalno društvo mladih, ki bodo jutri prevzeli naše vloge v vse bolj zapletenem življenju. Društvo za zaščito mladosti razvija številne koristne dejavnosti in se vključuje tudi v dogodke, ki jih organizirajo druga društva ali občina. Presenetili so z organizacijo proslave ob dnevu upora proti okupatorjem, prikazali nekatere svoje dejavnosti na Florjanovem sejmu. Njihovi nekoliko starejši kolegi uspešno nastopajo v državnem košarkarskem tekmovanju. Upam, da bodo njihovi mlajši bratje in sestre tudi postopoma prepoznali okolje, v katerem živijo, vključno s športnimi igrišči, gozdom nedaleč stran in navsezadnje vključno s koši za smeti, ki jih objestnost sobotnih noči tako rada raztrese po pločni- kih in ulicah, kot svoje lastno okolje, ki jim je sicer res dano na voljo, vendar ne za uničevanje, kajti to je edino okolje, ki ga vsi skupaj imamo. Vsekakor se je treba z mladimi precej več pogovarjati in jim ne samo prepovedovati in zapovedovati ali postavljati kdo ve kakšne ovire na njihove poti. Gotovo je res, kot poudarjajo mnogi ljudje, da je danes mladim več dovoljeno kot pred desetletji, in res je, po drugi strani, da so veliko bolj prepuščeni sami sebi. Ne gre torej samo za to, da imajo precej več svobode, kot smo je imeli mi pred nekaj desetletji, vsekakor pa drži, da je v mnogih primerih premalo tehtnega pogovora z njimi; torej tudi premalo razčiščevanja vprašanj, ki zadevajo odgovornost do drugih in do sebe, prihodnost skupnosti in ne le osebni uspeh, vrednostni sistem itd. Kaj lahko na tem področju stori neka občina? Vprašanje je približno enako kot vprašanje, kaj lahko stori družina. Seveda pa je obseg možnosti in ne nazadnje pristojnost, ki jo ima v tem pogledu občina v primerjavi z družino, zelo različna. Tone Peršak Odmev na predlog prejemnikov letošnjih občinskih priznanj Sem ena izmed pobudnic predloga za podelitev nagrade za leto 2006 Mešanemu pevskemu zboru DU Žerjavčki. Za ta predlog je bilo podpisanih še šest pevcev oziroma pevk. Z veseljem sem pričakovala odločitev pristojne komisije, a žal moj predlog ni bil sprejet, ostali smo brez nagrade. Moti me, da predloga za podelitev nagrad pristojna komisija ni pisno utemeljila, kar je razvidno v Uradnem vestniku občine Trzin št. 5/2006, z dne 20. april 2006. Nadalje ugotavljam, da predlagatelji za nagrade v letošnjem letu nismo dobili nobenega povratnega obvestila o našem predlogu, kar vsekakor ni v prid pravilnemu odnosu do občanov. Prav tako ugotavljam, da predlog letošnjih nagrad ni podprt s podrobnimi merili. Ker teh ni (saj niso navedena v 7. členu Odloka o občinskem prazniku... OT št. 3/99), menim, da je navedeni predlog podan na podlagi subjektivnega mnenja članov pristojne komisije. Nadalje bi moral zakonodajalec citiranega odloka zagotoviti izločitev tistih članov komisije za občinska priznanja, ki so v kakršnemkoli odnosu s predlagateljem za podelitev občinskega priznanja, kar le-ta to doslej ni pravno uredil in je zaradi tega možna subjektivnost članov pristojne komisije. Lucija Zupan ODSEV Občinske objave 5 Spoštovani občani jn občaiikc, v felji pu bolj&i obveznosti in razjasnitvi odprtih vprHÏsnj v zvezi s postopki sprejemanji sprememb dflljjoroincga plana, s katerimi je bila ]. 2M2 dúloficna lokacija za pokopaliïte: nadaljujemo z objavo nekaterih dokumentov, iz katerih je mogoče sklepati o poteku teh postûpkûv. Takrat objavljamo bistveni dal zapisnika javne obravnave (zbora občanov) predloga predlaganih sprememb, vključno a predlogom lokacije (Pajkov hri|^ek)> ki se je je 17, aprila I. 2000 udeležil o 44 občanov. O vpraSanju potopa] ista m razpravljal i Štirje občani; od tega sfa dva. nasprotovala lokaciji, dva pasta sé samo iprtucvala ali v Občini Tízin pokopídLSíe sploh potrebujemo- Ostali udeleženci niso nasprotovali lokaciji oziroma niso imeli mnenja û lem vprašanju, V Juijigi pripomb iz javne razgrnile sta ista dva obiana zapisala pripombe v zvezi z lokacijo. Objavljamo tudi tekstualni d*l Hidiogeoloïkega poroBila 73 ureditveno območje na Pájkovém hribíku. izdelano na osuo vi dveh sond (ene ob vzitoïju in ene na vrhu Pajkovega hribčka), iz katerega je razvidno, da vsaj aije območji liribika ni močvirno, To porofcilo je zadoščalo za potrebni soglasja za doloiirev lokaiLje. Ob morebitnem nadaljevanju postopka za sprejem ureditvenega načita búdo ptav gotovo potrebne dodatne iu obširnejše hldnogeoluike analize, (I ^/iFiauiic. fr -, Adl/ dvojno ofíraaíctfircv k ty laiki j c flo&\ go, pod žiupiiH. Pnvcda I jr. da s;> přydwcírK' spivir,tmbB v« libili relate™ iirajnns;, in dft smo -iii .m tuli.i fc bul, ku je obïjLn.ik; svat spridi pi'jji.'flvu ttb j^iťmíj jn ibpolnijev pjami. Níiki je na^iloí iti ri matoj^ m obruvucivií in api-Ë^'LTL pí ud limari i h Kprumainb: piilň&oďLív oSjstniíCih jv.ijit, Vitus îwjlMjlj ■JL'aiiiiln::! iislia V p'in - piadvstLT. J dvull trmciov po pitali Lvi kUlulij, ftiirliv p,'()Li|«ir.U ^íicijť ft^hq vanjskima ubj^kt^i z voif^nimi dovoljenj i h ti íioječv^u cr il iiúw.Wijívfir. zemljicu, t=r pridobitev lakují fa pckopaLSii. Shidrçjj ju/lu^, fl, pridobiten loitLH;i;t /ï piîtopalLÈit!, BC jť taablikovjd v Sasu izdala yu ^iuit^e nli^r.ů, při kalen jt wdifliwai kn; íimli kroj( uíiůhihiy lu m-, pudili pialli^uv r. -iLtiansstiCnu íwLiuvmi!. Li jn iivtdJí v p^jjklurň lotu, Pitiv^.l; ftijinillili piíitnjiLik je rwvnoiim pojssnjía ga^jpc :liíí;iii (JurftJj [Jusruld Učili' pil jï pudL'^brhije vHCrin.iki del prailla^ïiili BpraTici-.ib.CIťxlo pokiipiliSča j* poved,-il, dl sç lia teUoir; potíopkík - j)o zuWjuSku jiiviiï obi&viicvc, Sflriiiidll di'î l. oVsvii'îié ni. uiJÛmîlttnl MVCt'l posïtbno opïf(l<;li;L za entî iïiurd ïliiih vm-iani t.i populi Jí e, l'u Libiii-f&Vii dokimien; se s^cjama ^ sklepom ;]ïide: 5 prjtlluxlntf piidohiniju soslnsi,', piisiinifinili Lniliiitrsïcv. GustjckIičlih OoíScíc v nadaíjívjujv ii-di puvcíMui, dn %i iitMtnr.wtit, n-.tAd :Só\K-\i ! jiiïiiingeiitih idčiiemi) !fikt tví j n.- i^Cjf.i i- piwihw:-/oianijn ï.1 f>iito>p,ifiš4c. Husího Jťi>iflft VHltiiťalt LL- by ťWitili pťiscupiLn 't iMKNilni IÍVÍ/Ú pi\>stLiT£'iújia p I ;uid. 7. gemrtilnn reviiijo /i.'o,u ňzimmu ■ f/rt/gnnwí/síiví wl /■,,<• ri,n b.-w-l.-ntn ňoisrj prični; tohúj f.i.s twej. .'i,a tah piťííh^ut yjjrcHï.isfi pUtna. .fťjffl f fitpliifckjL- jTiiinii. fiíl jí jirđvU. floHptrfta NN til murni LutLin Ifrt^grt i j ïunitf.iilo, Kiiiity jí liď/cíitirtíxr v Tjít.íiili H^ntch JWlrjbr.ií, O-jspJ jiL úb Ittn lud', menili, tia_fl piïoii-.c-jiD piHrEtnio pjskrbfli ft. SlutťíjSt o^imvijim tií>ni upítoian.w, ™!i>p» irk jfcïkrV'h tr, |j(jkD;wlif6u. !.V pimif!i:ini> Jí,".) {("itîiri I',-.1 íi;Ů0 t)rr.h\vj:ť.'i.ti'e Je j t.'!.* fa kwl Kttyancy vkij\i ici m ju v ful^oja nošme ktrf vfttt iwwt(ttí^Hi znJC/VolJi-hW/h tíWoaav. 7\hi: zti ilO'li .1l(i li'.tttf; m tart jjn&n/ T,f.ui:itu je- nb'h^ti v Jiizi ,ihbhm»>jti hmttHpM ih,Ud. it'i iiilumji: rnùint, (i,'i hl f.H-.i itbïi/w Is >n;iujsws&> :riv?x!::ur, Cvl'ifmi illlcXttt-ifttKiMirfait'tiXir ?,'Jf, cio HŮU mio SiT. OttsuiH] Ivft AiHi io nsçni^ d.1 z ekobíJic^ii in 11. J i skoilOinsiicyi tl il! líčil pCkopoNÍSÍÍíl v Tiï.ii'iii dt jxit-L'b-'.'cir.Lt. ^Itřvuiuj: tniiiiíLi1 (ivç ç.;£j£i>irii;'i, Liçr s-n ljuNjunťiiu Žůlú tui Li I i řjc in se tudi yluda \~jlilnr,: ukr^iev nu [.j'jbijïno. rmj íí tudi v Lj^bljtini, kur l)j l?i!i> ui(!i : ůj l;. Gh<'wuiv. Keť di;ífjí3iiíi !iK|3:evijařL-ev j];i i^ao ^[miUCliiÍK! ílfVÍl\-Thí£)J (fklfii tli fïil (i, se jí jrcttxnH f.-llpiiiU ïiii'.viilil ijoH^n'.u Ui&l^t /.íi naw-TÍr.mt na ïhyru, piisyWiin1. Ji pi t^di-ijo nů i!r\;$rod. Večji del področja pa sestavljajo glinaste in glinasto-prodne naplavine., ki preprečujejo pretakanje podzemne vode a severa proti Jeái in Nadgorici (priloga 1). 3.Û HID ROGEOLQŠKJ OPIS Ureditveno obmoije na t-i. Pájkovém hribu ležia kot smo omenili v zgornjem poglavju na področju med Črnučami in potokom Biatnica, ki ne pripada prodnemu vršaju Mengeško -Domžalskega polja. Področje bodočega pokopališča teži dElno na naplavinah, ki jih sestavljajo predvsem gtina, meljna glina in glinasti prod ■ poHjťrťirm vňrfajena rivnin glinastega proda cca 2.fi_m od terena (priloga 2-jašek 1), delno pa na pobočju nizkega hribovja, ki ga pretežno gradi rdečerjava glinasta prererina, kateri podlago tvorijo kaibonsko-permski Črni glinasti skrilavci -podzemne vode ni (priJaga 3-jaàek 2), Debelina glinastih sediroentov je ocenjena na 2.5 - 5,0 m, Te plasti so zelo slabo vpdoprepustne, v njih nastopa modzmska in kapilarna poroznost Te plasti preprečujejo pretakanje podzemne vode s severa proti JeJi in Nadgoriti, Zato opazimo na tem področju le manjše povrsinskc vodotoke in ainočviijena tla. Vsi površinski vodotoki se izlivajo v potok Pïato in ne vplivajo ni podzemno vodo iiršega področja. Pod opisanimi pfastmi težijo plasti karbonsko-permskega glinastega skrilavca, kije za vodo praktiino neprepusten. Severno od obravnavanega področja na t.i. Pájkovém hribu leii meja med glinastimi skrilavci karbonsko-permske starosti in dolomitnimi in apnenimi plastmi triasne starosti (priloga 1), Te kamenine, so dokaj močan vodonasnik, ki je v stiku s prodnim zasipom Domžalsko -Mengeškega polja (pri gradu Jabije je znan manjSi kraïki h vir), 4.0 ZAKLJUČKI Šir&e obmoije, ki zajema tudi obravnavani del zajet z ureditvenim načrtom, Leži na prostoru med Črnučami in Trzinom, zahodno od potoka B tablica. PodroÈje je omejeno z nizkim hribovjcmt ki ga med Črnučami in Trzinom sestavljajo penno-karboiiske kamenine v katerih prevladujejo klastični sedimenti - skrilavci, laporovci in pe&eruak, Ureditveno območje na t-i. Pájkovém hribu leíi, kot smo omenili v zgornjem poglavju na področju med Črnučami in potokom Blatnicaf ki rte pripada več prodnemu vrSaju MengeSko -Domžalskega poli a. Področje bodočega pokopali&a leži delno na naplavinah, ki jih sestavljajo predvsem glina, meljna glina in glinasti prod, delno pa na pobočju nizkega hribovja, ki ga pretežno gradi rdečeqava slinasta prererinah kateri podlago tvorijo karbonsko-peimski čini glinasti skrilavci. Podzemno vodo nahajamo samo v jaiku 1 na nivoju glinastega prqria2,^ m od tf ťfina (priloga 2\ v jaïkii 2, kjer podlago preperini tvori karhonsko-permdci skrilavec pa podzemne vode ni. Debelina glinastih sedi menta v je ocenjena na 2.5 - 5,0 m. Te plasti so ilabo vodop rep usine, v njih nastopa medzmska poroznost. Zaradi takih hidiogeoloàkih pogojev vpliva na prodni vodonnsnik Domžalsko - Menge&kega polja ni. Predlagane spremembe ureditvenega območja na td. Pájkovém hrihu - pokopališče v Trzinu, ne bodo vplivale na vodonosnik Domžalsko - Mengeikega polja in širše okolice. Vsa predvidena dela □ a tem podrotju se morajo Izvajati dq tak način, da se zdeli ne poseže Izven glinastih naplavin. Globine izkopov ne sinejo prtscgati debeline glinastih plasti. Meteorna voda iz tega področja naj bo speljana v površinski vodotok - Blamico. Če ostanejo Spremembe v predvidenem okviru, monitoring podzemne vode na obravnavanem področju ni nujen. Predlagamo pa, da se v kakrSnemkoli primeru dodatnih sprememb ureditvenega načrta ali povečanem obsegu de[ (globlji izkopi ali veija Širitev področja predvsem proti sevcTU na področje dolomitnih in apnenih plasti), iídda piezomEtrično - vzorČevalna vrtina in izdela program za nujni ekološki monitorig podzemne vode. Ljubljana, 22,05,2000 Obdelal: Marko Hůtzl, abï.geol. ODSEV Pisma bralcev 9 Pokopališče sredi gozda V Trzinu imamo prekrasen gozd. Sprehodi po gozdu nam nudijo izvrstno sprostitev. Nikakršne potrebe ni (podobno pokopališče se lahko zgradi tudi na robu gozda), da bi na oltarju napredka (za pokopališče) darovali in izpostavili hitri degradaciji najlepši del trzinskega gozda, to je ravninski gozd med Mlakami in OIC Trzin. Ta gozd je zaradi velike talne vlažnosti, velik del je celo močvirnat, izredno bogat z rastlinskimi in živalskimi vrstami, od katerih jih je kar nekaj ogroženih, in so zaščitene. V srcu tega gozda trzinska oblast praktično od ustanovitve samostojne občine snuje izgradnjo pokopališča, pri tem pa se sklicuje na stroko, ki naj bi ugotovila, da je to edino primeren prostor za pokopališče v Trzinu. Lokacija pokopališča se nahaja sedemsto metrov globoko v gozdu, če gremo v gozd po t.i. beli cesti, seveda v primeru gradnje pokopališča to ne bo dolgo bela cesta (makadam). Naši predniki so ta predel gozda poimenovali Dobrave. Ime se lepo poda temu prekrasnemu gozdu, ki ga najbolj zaznamujejo vitki visoki rdeči bori, pod njimi pa je bogata gozdna podrast. Hrasti, ki so tudi na tem območju, pa nudijo življenjski prostor ogroženim in zaščitenim rogačem. Prav tako je ta okoliš dom več vrst orhidej, ki so kot rastlinska vrsta tudi ogrožene in zaščitene, očitno pa njihova prisotnost in morda prisotnost še kakšnih drugih redkih rastlinskih in živalskih vrst ni dovolj raziskana v tem gozdu. V Trzinu nam je kot del neokrnjene narave ostal le še gozd. Če ne bomo zaščitniški do gozda, bo prenekatera rastlinska in živalska vrsta iz njega izginila za vedno. Kar se je ustvarjalo stoletja, morda tisočletja, bo za vedno izgubljeno v nekaj desetletjih. Če bo na referendumu potrjena lokacija pokopališča na Pajkovem hribčku sredi gozda (hribček predstavlja približno desetino predvidene površine pokopališča, ki znaša v celoti 25-30.000 m2), bo harmonija neokrnjene narave izrinjena iz tega bisera trzinskega gozda. Vsak dan bo vedno več avtomobilov motilo ta predel gozda, mir in običajno tako blagodejni zvoki v gozdu bodo le še odmaknjena preteklost. Če bo funkcioniranje pokopališča sredi gozda moteče že za sprehajalce, kaj bo šele to pomenilo za gozdne živali. Ob kratkih jesenskih in zimskih dnevih bo kar precejšen del trzinskega gozda zaradi takega pokopališča osvetljen dolgo v noč. Obiskovanje pokopališča daleč v gozdu bo v večernih urah kljub osvetlitvi precej neprijetno, vendar bo časovna ali kakšna druga stiska marsikoga napotila tja tudi takrat. Večerno osvetljevanje gozda bo privabilo v ta predel precej več letečih žuželk. Ne vemo, kakšen vpliv bo to imelo, vsekakor pa bo to dolgoročno za nekatere rastlinske in živalske vrste negativno. Ali si želimo posegati na ta način v gozd, ko ne vemo, kakšen bo končen rezultat? Za ohranitev takšnega gozda, kot ga imamo danes, to vsekakor ni dobro. Cesto bo potrebno v zimskem času vzdrževati tudi s soljenjem. Ker cesta meji na mokrišče, je to z naravovarstvenega stališča povsem nedopustno. Uničevanje narave se skuša minimalizirati s trditvami, da se bodo pri gradnji pokopališča upoštevale naravovarstvene smernice. Edina naravovarstvena smernica, ki si v tem primeru zasluži svoje ime, je ta, da se pokopališča sredi gozda ne gradi. Ko smo občinski svetniki t.i. opozicije ob raznih prilikah (proračuni, strategija prostorskega razvoja) vedno znova izražali nasprotovanje lokaciji pokopališča sredi gozda, nas je župan med drugim večkrat zavračal, da zakon zahteva, da se nova pokopališča gradi najmanj 300 metrov izven naselja. Ko pa je ga. Chvatal Nataša pregledala zakonodajo o gradnji pokopališč, je ugotovila, da zakonodaja ne govori o nikakršnih omejitvah glede oddaljenosti novogradnje pokopališča od naselja. G. Peršak je torej zavajal občinski svet in občane Trzina, da morajo biti nova pokopališča oddaljena od naselja najmanj 300 metrov. Ga. Chvatalova je to ugotovila po februarski javni obravnavi Strategije prostorskega razvoja občine Trzin, kjer je g. Peršak grobo zavračal korektna nasprotovanja lokaciji pokopališča sredi gozda. Med drugim je nasprotovanje lokaciji pokopališča primerjal s predvolilnim shodom. Ker je nasprotovanje gradnji pokopališča v gozdu odločno izrazil širši krog občanov Trzina, je bila organizirana Ljudska iniciativa. Ker se v času javne razgrnitve prostorskih aktov lahko na občini vpišejo pripombe občanov, smo se odločili za akcijo zbiranja podpisov proti lokaciji pokopališča v gozdu. V dveh dneh smo zbrali 512 podpisov in jih kot pripombe občanov in občank Trzina predali na Občini Trzin. Občinsko vodstvo se je delalo, kot da to nima nobene teže, in je na razne načine skušalo te podpise razvrednotiti. Prišel pa je dan, ko se je g. Peršaku zgodilo ljudstvo. Kljub temu da je bila javna obravnava Predloga ureditvenega načrta pokopališča po stari navadi najavljena občanom Trzina samo preko Odseva pre- cej dni pred obravnavo (za razne kulturne prireditve dobimo še posebna vabila na dom le nekaj dni pred dogodkom), s prozornim namenom, da bi se je udeležilo čim manj ljudi, se je na dan obravnave zbralo v dvorani Marjance Ručigaj 85 občank in občanov Trzina. G. Peršak je uvodoma povedal, da je tema tega dne Ureditveni načrt pokopališča in ne lokacija in da je čas za javno obravnavo lokacije zamujen, potem pa je vsaj dvajset minut razlagal svoje stališče o lokaciji in svoje poglede na nasprotovanja tej lokaciji. Potem pa so si najbolj odločni občani in občanke Trzina izsilili besedo in izrazili svoje nasprotovanje lokaciji pokopališča sredi gozda. Prav tako je g. Peršak le nerad pristal na preštevanje prisotnih občank in občanov, ki nasprotujejo oziroma podpirajo lokacijo pokopališča v gozdu. Nasprotovanje lokaciji pokopališča v gozdu je izrazilo 63 občank in občanov, 5 pa jih je lokacijo podprlo. V naslednjih dneh pa je župan g. Peršak na novinarski konferenci obelodanil, da bo občinskemu svetu predlagal, da se sočasno z lokalnimi volitvami izvede referendum o lokaciji pokopališča na Pajkovem hribčku. G. Peršak se je očitno zavedal, da bi sicer Ljudska iniciativa z organizacijo zbiranja podpisov občank in občanov Trzina izsilila referendum o lokaciji pokopališča, kar pa bi bilo za občinsko oblast še bolj neprijetno. G. Tone Ipavec je v Uvodniku aprilskega Odseva precej žaljivo in predvsem neutemeljeno kritiziral organiziranost in dejavnost Ljudske iniciative, kot da je to nekaj nezakonitega in celo vznemirjajočega za občane Trzina. Ljudska iniciativa je povsem legalna oblika organiziranja občanov in ima svoje mesto tudi v Statutu občine Trzin. Peter Kralj, lista za Zeleni Trzin 10 Redni pogovor z županom ODSEV Tako razvitega prostovoljnega gasilstva drugod po svetu ne poznajo Anton Peršak: »Projekt javnega potniškega prometa je za našo občino daleč najpomembnejši projekt Ljubljanske urbane regije. V kolikor ga regija ne bo uspela izvesti, se sprašujemo, ali je sploh še smiselno, da se kot občina tako intenzivno udejstvujemo na ravni regije. Še enkrat ponavljam, da sodoben javni potniški promet v naši regiji ni pomemben samo za našo regijo, pač pa tudi za celotno državo. Država očitno misli, da je pomembna samo gradnja avtocest za tranzitni promet tovornjakov, od katerih nimamo drugega kot onesnaženo okolje.« Z županom Antonom Peršakom sva majski pogovor v pretežni meri posvetila pomenu prostovoljnega gasilstva, ki v Trzinu ravno v teh dneh praznuje stoletnico. Župan poudarja, da se pomen prostovoljnega gasilstva nikakor ne zmanjšuje, čeprav je društveno življenje sedaj veliko bolj razvito, kot je bilo nekoč. »Gasilsko delo je vedno bolj zahtevno in odgovorno, zato bo morala država pomen in vlogo te dejavnosti v družbi prej ali slej določiti na novo,« pravi župan. PGD Trzin letos praznuje stoletnico. Kakšen pomen pripisujete temu društvu danes, ko v občini deluje in razvija družabno življenje še vrsta drugih društev? Prostovoljno gasilstvo je ena najstarejših oblik prostovoljstva, saj so prostovoljno gasilstvo poznale že tudi stare civilizacije. V slovenskem prostoru so gasilska društva začela nastajati ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, do danes pa se je prostovoljno gasilstvo tako močno razvilo in razraslo, kot le malo kje. Ta dejavnost že vse od začetka temelji na solidarnosti pri varovanju pred ognjem in drugimi nevarnostmi ter pri odpravljanju posledic požarov in drugih nesreč - gasilci namreč ne posredujejo samo ob požarih, ampak tudi ob vseh drugih nesrečah. To, da ima pri nas vsaka malo večja vas svoje gasilsko društvo, pa kaže na to, da ljudje solidarnost in pomoč gasilcev preprosto potrebujemo. Seveda gasilstvo od ljudi zahteva določeno mero predanosti, in to je dobro vidno tudi v Trzinu, kjer skupina ljudi praktično vsak dan prihaja v gasilski dom in vzdržuje opremo, ki jo ima, ter s tem za gasilstvo žrtvuje velik del svojega prostega časa. Ta prispevek je - tudi v materialnem smislu -zelo pomemben, in ga nikakor ne smemo spregledati. Pomembno vlogo pa imajo gasilska društva tudi pri družabnem življenju v svojem okolju - pa naj gre za veselice ali pa pomoč drugim društvom pri organizaciji njihovih bolj množičnih prireditev. Tudi tega ne smemo pozabiti. Čeprav se zdi, da prostovoljstvo in humanitarno delo privabljata vedno manj ljudi, je gasilstvo še vedno bolj zanimivo kot druge oblike prostovoljstva in humanitarnega dela. Kje vidite vzrok za to? Mislim, da je vzrok za to predvsem v solidarnosti in v tem, da je večina drugih društev (seveda ne vsa) osredotočena zgolj nase in skrbijo predvsem za uresničevanje svojih interesov. Gasilsko društvo pa je namenjeno delovanju v javno (skupno) korist in to vedno privablja določeno število ljudi, da se odločajo za tovrstno delo. Poleg tega govori v prid gasilstva tudi tradicija, s katero se lahko pohvali ta dejavnost. Lahko rečemo, da je gasilstvo del naše folklore v najboljšem pomenu te besede. Ne glede na vse to pa je treba priznati, da je tudi v gasilstvu opazna kriza prostovoljstva, kar je po svoje normalno, saj se nam danes Makadamskega vhoda v cono z ljubljanske smeri občina ne more asfaltirati Igor Pirc, izvršni direktor podjetja Sinfonika, predlaga, da bi občina popravila cesto oziroma pot, ki od križišča Dobrave vzporedno s štiripasovnico vodi v OIC Trzin. Po njegovih besedah je ta cesta, ki jo vsakodnevno uporablja precej zaposlenih v coni, v zelo slabem stanju. Ali je njegova pobuda izvedljiva? Ta problem nam je seveda znan, pa tudi s pobudo se načeloma strinjamo, ker ima cona en sam vhod, ki je seveda zaradi tega zelo obremenjen. Toda problem te ceste je večplasten. Najprej je treba vedeti, da je ta pot povsem nelegalna in da je ni v nobenem prostorskem aktu. Poleg tega velik del te poti poteka po ozemlju sosednje MO Ljubljana, asfaltirani del te poti pa je uradno samo kolesarska steza. Povrhu vsega ta pot poteka po zasebnih zemljiščih, na katera občina ne more posegati, veliko lažje pa se za uporabo in vzdrževanje te poti z lastniki zemljišč dogovarjajo uporabniki sami. Občina namreč na pot, ki je uradno sploh ni, ne more in ne sme posegati. Vseeno pa se občina Trzin z županjo MO Ljubljana dogovarja, da bi to pot MO Ljubljana vendarle vnesla v svoje planske akte, mi pa v svoje, kar bi v nadaljevanju omogočilo, da se z ustreznimi lokacijskim načrtom nekoč le legalizira in legalno ureja. Kar pa zadeva lastnike teh zemljišč, lahko rečem samo to, da vsaj eden izmed njih na tem območju ni pripravljen na nikakršen dogovor o prodaji svojega zemljišča občini, očitno pa ga ne moti, da se vozijo po njegovem zemljišču. praktično na vsakem koraku vsiljuje prepričanje, da je v življenju pomemben samo uspeh, kariera, dobiček in predanost kapitalu. Čeprav veliko ljudi temu tudi podleže, vpliv te filozofije zaenkrat na gasilstvo še ni premočan. Kot državni svetnik dobro veste, v katero smer se razvija naša država, zato me zanima, kakšna bo vloga in pomen gasilstva v prihodnje, če vemo, da je ta dejavnost vedno dražja, gasilsko delo vedno bolj odgovorno, država pa te dejavnosti ne bo sposobna prevzeti pod svoje okrilje, ker finančno tega ne zmore? Prostovoljno gasilstvo vzdržujejo pri življenju predvsem občine. Res je sicer, da društva od države prejemajo del požarne takse, vendar to v našem, trzinskem primeru predstavlja samo desetino vseh sredstev, ki jih za svoje delo potrebuje naše gasilsko društvo, ali pa še manj. Toda gasilstvo že dolgo ne predstavlja več samo varstva pred požari, ampak so gasilci kot del civilne zaščite aktivni tudi ob vseh drugih nesrečah (od prometnih nesreč pa do poplav, potresov, plazov in vseh drugih nesreč). Zaradi tega je delo gasilcev čedalje zahtevnejše in tudi bolj odgovorno, saj so materialno odgovorni za stransko škodo, ki nastane ob kakšni reševalni akciji. To državo postavlja pred dejstvo, da bo prej ali slej morala na novo določiti vlogo in pomen prostovoljne gasilske dejavnosti v družbi. Kako se bo občina lotila finančno zelo zahtevne investicije v nov gasilski dom, ki ga potrebujejo trzinski gasilci? Kdaj se bo začela ta investicija, koliko bo vredna in do kdaj bo končana? To je dolgoročen projekt naše občine, ki se ga bomo morali lotiti zaradi tega, ker je naše gasilsko društvo zaradi rasti števila občanov v naši občini sedaj uvrščeno v višjo kategorijo, kot je bilo nekoč. Uvrstitev v višjo kategorijo pa našemu gasilskemu društvu predpisuje več opreme, več vozil in posledično seveda tudi večje prostore. Ker širitev obstoječega objekta ni mogoča, smo se odločili, da večji dom za gasilce in civilno zaščito naredimo na novi lokaciji. Ker pa je predvidena lokacija samo za potrebe gasilskega doma prevelika in ker je tudi komercialno zelo zanimiva, smo se odločili, da bomo nov gasilski dom gradili v sodelovanju z investitorjem in v sklopu njegovega projekta, po katerem želi na izbrani lokaciji zgraditi nekaj poslovnih prostorov in manjše število stanovanj. S temi načrti se strinjajo tudi lastniki tega zemljišča, čeprav slednje trenutno sploh še ni zazidljivo. Po moji oceni bomo ta projekt lahko realizirali v kakšnih štirih do šestih letih. Koliko pa bo občino gradnja novega gasilskega doma stala? To je zaenkrat sicer še težko reči, po zelo grobi oceni pa najmanj dvesto milijonov tolarjev. V tokratnem Odsevu objavljamo članek, v katerem RRA LUR občane med drugim obvešča, da projekt javnega potniškega prometa v naši regiji ni uvrščen med prednostne projekte strategije razvoja naše države za obdobje 2007 do 2013. Kaj to pomeni za ta projekt - je dokončno izpadel iz naslednje finančne perspektive ali ga je še možno uvrstiti na seznam najpomembnejših projektov naše države v naslednjih sedmih letih? Naša vlada že vse od sprejema evropskega proračuna za naslednje finančno obdobje poudarja, da bomo sredstva, ki jih bomo v naslednjih letih prejemali iz evropskega proračuna, porabili za nekaj najpomembnejših projektov. Čeprav projekt javnega potniškega prometa v naši regiji ni uvrščen v državno razvojno strategijo, to še ne pomeni, da tega projekta naša regija ne more izvesti, pač pa, da za državo ta projekt ne sodi med najpomembnejše. Tako imenovani »Tram- train« projekt bi naša regija lahko izvedla tudi ob pomoči Evropske inve- sticijske banke ali Evropske banke za obnovo in razvoj. Skrb zbujajoče pa je to, kako se do tega projekta vede država, saj se zaradi takšnega odnosa (tudi v naši regiji) v vse več občinah porajajo pomisleki o smiselnosti pripravljanja regionalnih razvojnih dokumentov. Naša občina se sicer vidi tudi v nekaterih drugih projektih naše regije, toda za nas je projekt javnega potniškega prometa daleč najpomembnejši. Pravzaprav je tako pomemben, da se sprašujemo, ali je v primeru, da ta projekt ne bo realiziran, še smiselno, da se kot občina tako intenzivno udejstvujemo na ravni regije. Še enkrat ponavljam, da sodoben javni potniški promet v naši regiji ni pomemben samo za našo regijo, pač pa za celotno državo. Država očitno misli, da je pomembna samo gradnja avtocest za tranzitni promet tovornjakov, od katerih nimamo drugega kot onesnaženo okolje. Besedilo in foto: Zoran Jereb Darovalci knjig trzinski knjižnici Marca in aprila 2006 so knjižnici Tineta Orla Trzin knjige darovali: Pavla Šuštar, Minka Varga, Marija Oblak, Zdenka Kos, Aleksandra Vlahovič, Nadja Novak, Nadja Erčulj, Mateja Erčulj, Metoda Uršič, Janez Golobič, Majda Tratnik, Tea Tramte, Nina Anžič, Rok Sever, Klemen Ribaš, Luka Ribaš ter še dve bralki, ki nista želeli biti imenovani. Gospa Minka Varga pa nam je podarila celo glasbeni stolp. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujem. Majda Osolnik, vodja Knjižnice Tineta Orla Trzin Obvestilo članom DU »Žerjavčki« Trzin Obveščamo člane našega društva, da smo morali zaradi odpadlega izleta v Beograd in dodatnega srečanja upokojencev Slovenije v Mozirju spremeniti program dejavnosti v mesecu maju, juniju in septembru. V teh mesecih je tako program naših dejavnosti sledeč: • 24. maj: panoramski izlet Trzin - Gornji Grad - Pavličevo sedlo - preko Avstrije na Je- zersko, kjer bo postanek ob jezeru in kosilo v Lovskem domu pod Stolom. • 16. junij: piknik v Dolgi dolini • 29. junij: srečanje upokojencev Slovenije v Mozirju • 30. avgust: izlet v neznano z ogledom, nato druženje v obliki piknika • 07. september: srečanje gorenjskih upokojencev na Pokljuki Priporočamo udeležbo! Odbor DU Žerjavčki Obvestilo Obveščamo vas, da bo letni nastop GŠ L'ARTKO 7. junija ob 17. uri v dvorani Marjan-ce Ručigaj. Vpis in sprejem novih učencev pa bo potekal 12. in 13. junija od 17. do 19. ure v CIH-u v sobi 49, in sicer za instrumente: klavir in sintetizator (sintesajzer), klavirska in diatonična harmonika, kitara (klasična, bas kitara, električna kitara), flavta (blok in prečna), solopetje, glasbene urice za najmlajše in glasbena teorija. Vsi programi se bodo izvajali na dva načina: po programu državnih glasbenih šol ali po ljubiteljskem programu. Dodatne informacije na telefonski številki: 031 899 983 Renata Smolnikar 12 40. redna seja občinskega sveta Občine Trzin ODSEV Hidranti ob Jemčevi cesti so v redu Kot običajno so se tudi maja občinski svetniki na redni seji zbrali drugi ponedeljek v mesecu ter opravili svoje 40. redno zasedanje. Tokratni dnevni red ni bil posebno »zahteven«, saj na njem ni bilo nobene točke, ki bi spodbudila daljšo razpravo, zato so svoje delo opravili v uri in pol. Na tokratni seji so se svetniki seznanili s premoženjsko bilanco občine na zadnji dan lanskega leta. »Tega dokumenta občina ne pripravlja zase, pač pa zaradi države, ki na podlagi tovrstnih dokumentov iz vseh občin pripravi premoženjsko bilanco države. Sicer pa ugotavljamo, da se premoženjska bilanca naše občine že nekaj let povečuje,« je povedal župan Anton Peršak. Svetniki na bilanco niso imeli nobenih pripomb, zato so jo na glasovanju soglasno sprejeli. V nadaljevanju so svetniki - prav tako brez razprave in pripomb - sprejeli dopolnitve odloka o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode ter odloka o oskrbi s pitno vodo. V teh dveh odlokih, ki so ju svetniki sprejeli julija lani, ime konce-sionarja (JKP Prodnik iz Domžal), ki v občini Trzin izvaja ti dve gospodarski javni službi in upravlja s komunalnim in vodovodnim omrežjem, ni bilo navedeno, sedaj pa je občinska uprava predlagala ustrezno dopolnitev odlokov. Četrta točka dnevnega reda se je nanašala na podelitev letošnjih občinskih priznanj in denarnih nagrad, saj so svetniki podprli predlagano višino letošnje denarne nagrade za posameznega dobitnika. Zoran Rink, predsednik komisije za občinska prizna- Družinsko podjetje Herletovih bo lahko povečalo svoj poslovni objekt Največ pozornosti so tokrat svetniki namenili prošnji Marije in Viktorja Herleta iz Domžal, ki želita svoj poslovni objekt v OIC Trzin povečati s prizidkom. Ker pa ob načrtovanem prizidku poteka pot, so svetniki predlagani sklep o podelitvi stavbne pravice sicer podprli, vendar z amandmajem, naj se podjetju podeli tako imenovana odplačna stavbna pravica, in sicer pod enakimi pogoji, kot se drugim podjetjem v coni oddajajo parkirišča, zgrajena na občinskih zemljiščih. nja, proslave in promocijo občine Trzin, je v obrazložitvi povedal, da je komisija sklenila, da se letos posameznemu dobitniku iz občinskega proračuna nameni denarna nagrada v višini 80.000 tolarjev. Občinsko stavbo bo treba izolirati in ji obnoviti fasado Zoran Rink, svetnik županove Liste za traj-nostni razvoj Trzina, je na preteklih sejah JKP Prodnik že nekajkrat pozval, naj preveri stanje hidrantov ob Jemčevi cesti, ki so se ob lanskoletnem požaru na hlevu ob Jemčevi cesti izkazali za premalo učinkovite. Podjetje je hidrante pred približno Svetniška vprašanja in pobude Na tokratni seji so svetniki spet postavili kar nekaj vprašanj in pobud. Lilijana Smrekar, svetnica SD, je občinsko upravo seznanila s kar nekaj problemi in pobudami krajanov. Vprašala je, kdaj se bo začel graditi pločnik ob Mengeški cesti (o čemer sva z županom govorila v najinem aprilskem pogovoru) in kaj se da narediti v zvezi s tovornim prometom pri Jemcu. Poleg tega je Smrekarjeva opozorila, da se z otroškim vozičkom ne da priti v trzinsko knjižnico, da je pločnik ob Kidričevi cesti zelo ozek, ker je zaraščen z vejevjem, in da bi bilo dobro na otroškem igrišču v športnem parku zasaditi nova drevesa, ker se sedanja sušijo. Predstavila pa je še eno zanimivo pobudo - nekateri občani oziroma njihovi otroci si namreč želijo, da bi rojstne dneve lahko praznovali na prostem, v športnem parku. Tudi Romeo Podlogar, svetnik Liste za zeleni Trzin, je zastavil kar nekaj vprašanj. Zanimalo ga je, kako je z gradnjo kolesarske steze ob Kidričevi cesti in kakšna so stališča občinske uprave do njegovih pobud s prejšnje seje občinskega sveta (še zlasti tiste, s katero se je zavzel, da bi občinski svet občine Trzin podprl občino Domžale v boju proti težavam, ki jih povzroča cestninska postaja). Poleg tega je Podlogarja zanimalo, kako poteka odkup zemljišč za povezovalno cesto, predlagal pa je tudi, da se na Mlakarjevi postavi tabla s pregledom ulic - podobna tisti v coni. Zorana Rinka pa je zanimalo, ali je KVIAZ razpravljal tudi o drugih funkcijah Valentina Kolenca, kdaj bodo postavljene klopi v športnem parku in kdaj bo izvajalec sanacije Jemčeve ceste popravil svoje napake, ki so se pokazale že jeseni ob tehničnem pregledu opravljenega dela. enim mesecem res preverilo in ugotovilo, da so v ustreznem stanju. Rink je ob tem dejal, da v strokovno oceno hidrantov sicer ne dvomi, da pa ga še vedno zanima, ali je bila kapaciteta hidrantov preverjena tudi, če jih deluje več hkrati. Predlagal pa je tudi, da se v bodoče pri gradnji vodovodnega omrežja uporabljajo cevi večjih premerov, ki omogočajo tudi večji pretok. Župan Anton Peršak in Milan Karče, svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, pa se s predlogom nista strinjala. Slednji je poudaril, da so tehnični predpisi pri gradnji vodovodov jasno določeni in da bi moral ugotovljeni pritisk zadoščati za hkratno uporabo več hidrantov. »Premera cevi pa ni mogoče kar tako povečevati, ker je od tega odvisna hitrost pretoka vode v sistemu in če je ta prenizka, voda v sistemu zastaja, to pa slabo vpliva na kakovost vode,« je pojasnil Karče. Janez Mušič, svetnik NSi, pa je opozoril še na dejstvo, da bi večje število hidrantov zahtevalo tudi močnejše črpalke. Težave pri gašenju že omenjenega požara pa bi bile po mnenju župana Antona Peršaka lahko tudi posledica poškodovanosti kakšnega hidranta in ne nujno preslabega pretoka. Na glasovanju so svetniki poročilo o stanju hidrantov ob Jemčevi cesti tudi podprli. Ker je Valentin Kolenc, nekdanji podžupan, občinski svetnik in član delovnih teles občinskega sveta, občino seznanil, da želi iz osebnih razlogov odstopiti z vseh funkcij v Občini Trzin, so svetniki na njegovo mesto v odboru občinskega sveta za okolje in prostor imenovali Andreja Kovačiča. Tik pred koncem seje je župan svetnike seznanil z napredkom pri izvajanju občinskih investicij, predstavil pa je tudi nekaj novih projektov - med drugim tudi toplotno izolacijo in obnovo fasade na občinski stavbi. Franc Mušič, podžupan in svetnik LDS, pa je ob tem dodal, da pol milijona tolarjev ne bo zadoščalo za rušenje ostankov Jefačnikove domačije. »Za to bomo potrebovali več denarja, in to čim prej, saj stanje objekta ogroža mimoidoče, zato z njegovim rušenjem ni mogoče odlašati,« je poudaril Mušič. Zoran Jereb festival * " 2006 ^ www.trzinska-pomlad.com ODSEV ABC podjetništva (2) 13 V obstoj in uspeh podjetja je treba vložiti veliko truda Odločitev za podjetniško kariero je pomembna. Z ustanovitvijo svojega podjetja se posameznik, ki postane podjetnik, izpostavi številnim tveganjem in se odpove socialni varnosti v večji, že utečeni organizaciji. Zato mora vsakdo dobro premisliti o njej, preden prične vlagati svoje znanje, energijo, čas in ugled ter razpoložljiva sredstva v določen posel. Uspešni podjetniki imajo podobne psihološke značilnosti in obnašanje. Vsi trdo delajo, so vztrajni in predani svojemu delu. Zanje je kozarec vedno do polovice poln (in ne na pol prazen), gorijo od želje po tekmovalnosti in zmagi, niso zadovoljni s "statusom quo" in so vedno v iskanju priložnosti za izboljšanje obstoječega stanja. Za njih je neuspeh orodje za učenje, ne težijo k popolnosti, pomembnejša je učinkovitost. Verjamejo, da lahko močno in odločilno vplivajo na uspešnost tako podjetja kot tudi svojega življenja. V praksi že dolgo velja, da se je nekaterih podjetniških sposobnosti in znanj možno naučiti ter pridobiti nekatere želene lastnosti in vedenja, značilna za uspešne podjetnike. Nekaterih želenih podjetniških lastnosti se je težje, drugih pa lažje priučiti. Med tiste, ki jih je lažje pridobiti, sodijo predanost delu in odločnost, obsedenost s priložnostjo, strpnost do negotovosti in tveganja, motiviranost za doseganje rezultatov, sposobnost vodenja, ustvarjalnost, prilagodljivost in samozaupanje. Težje pa je pridobiti ustvarjalnost in inovativnost, inteligenco, energičnost, zdravje in čustveno stabilnost, sposobnost za motiviranje drugih in osebnostne vrednote. Obstajajo pa tudi lastnosti, ki delujejo in učinkujejo proti podjetniškemu ravnanju posameznika, to so tako imenovane nezaželene lastnosti podjetnika: neodvisnost za vsako ceno, perfekcionizem, prepričanje o lastni neranljivosti in nezmotljivosti, vsevednost, nesposobnost sprejemanja nasvetov in mnenj drugih, impulzivnost, ki se stopnjuje do koleričnosti, ter prepričanje, da sam težko vpliva na uspeh oziroma neuspeh. Težko je sicer na podlagi značilnosti podjetnika določiti podjetniški profil oziroma to, kakšen naj bo podjetnik. Zagotovo pa je uspešen podjetnik človek, pri katerem kombinacija lastnosti, sposobnosti, znanja in motivacije privede do uresničenja poslovne priložnosti oziroma poslovnega rezultata. Dve lastnosti Slovencev, ki sovpadata s podjetniškimi lastnostmi, sta disciplina in pridnost. Zavist in čustvena labilnost pa sta tipični "nepodjetniški" lastnosti Slovencev. V tako imenovanem inkubacijskem obdobju, ki traja od dveh do treh let, je stopnja propadanja podjetij najvišja. Kako dolgo je inkubacijsko obdobje in kako visoke so stopnje propadanja, je odvisno od strukturnih in ekonomskih značilnosti države. Šele po preteku inkubacijske dobe lahko govorimo o učinkovitem nastanku novega podjetja. Največ možnosti za preživetje imajo tista podjetja, ki prevzemajo franšizo, tista, katerim pri nastajanju botrujejo razni finančni skladi in banke, ter tista, ki svoj nastanek vežejo na podjetniški inkubator. V inkubatorjih jih uspe osem do devet od desetih. Dejstvo je, da se nova pod- jetja v vseh državah srečujejo s podobnimi problemi, ki zmanjšujejo možnosti preživetja. Problemi so lahko finančni, organizacijski, tehnični in marketinški. Najpomembnejši so vodstveni in organizacijski problemi. Pogosto ljudje odprejo podjetje in začnejo poslovati brez pravega razumevanja in poznavanja tržnih potreb. Včasih manjka celo osnovna poslovna ideja. To pomanjkanje poslovne ideje izvira iz same motivacije za začetek poslovanja. Pogosteje propadajo tisti podjetniki, ki so bili nezaposleni. Tehnični problemi so predvsem pomanjkanje znanja in sposobnosti tehničnega osebja, še posebej v podjetjih z visoko tehnologijo. Neustreznost proizvoda, da bi zadovoljil potrebe na trgu, je lahko tehnični problem, lahko pa pomeni tudi pomanjkanje vodstvenih sposobnosti. Kot eden glavnih problemov se vedno pojavljajo finance. Podjetniki navajajo kot glavni razlog njihovega propada omejitve za pridobivanje kreditov. Pogosto so navedeni tudi tržni problemi. Glavni problem je ostra konkurenca med majhnimi podjetji. Premajhno povpraševanje lahko pomeni prenizko tržno povpraševanje, saj ob začetku delovanja trg ni bil dovolj raziskan. V Evropski uniji 45 odstotkov malih podjetij propade v treh letih po zagonu. Vzrok so strateške pomanjkljivosti pri vodenju podjetij, prevelika davčna bremena in bremena drugih upravnih predpisov ter pomanjkanje kapitala na začetku. Na preživetje novih podjetij torej vpliva veliko število dejavnikov, zato je v obstoj in uspeh podjetja treba vložiti veliko truda. mag. Julija Herle Skupna evropska energetska politika Marca je evropski komisar za energijo Andris Piebalgs na neformalnem srečanju poslancem evropskega odbora za industrijo, raziskave in energijo predstavil Zeleno knjigo o skupni evropski energetski politiki. Vsi se še spomnimo težav z dobavo ruskega zemeljskega plina v začetku letošnjega leta, zavedamo se, da dandanašnje količine energije niso več samoumevne in zadostne. Če ne bomo ukrepali, bomo do leta 2030 uvažali že več kot 70 odstotkov energije, tako velika odvisnost pa pomeni, da se lahko odločitve o naši porabi energije sprejemajo izven EU, v tretjih državah, ki že sedaj močno vplivajo na količino razpoložljive energije v EU in njene cene. V prihodnosti pa bi se lahko njihov vpliv še povečal. »Da se to ne bi zgodilo, je Evropska komisija marca objavila težko pričakovano Zeleno knjigo o skupni evropski energetski politiki. V njej so podane smernice, na katerih področjih naj se Evropa usklajuje in deluje enotno, da bomo lahko tudi v prihodnosti zagotovili varno in zadostno oskrbo z energijo, omejili vplive človekovega delovanja na podnebne spremembe, hkrati pa dosegali cene energije, ki bodo ljudem dostopne in bodo omogočale globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva,« pravi članica odbora za industrijo, raziskave in energijo ITRE evropskega parlamenta, slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, in dodaja, da je med šestimi skupinami ukrepov zagotovo eden zahtevnejših uresničitev predloga, da bi države članice EU nastopale kot enotna skupnost nasproti tretjim državam, izvoznicam energetskih virov. »Evropski uniji, kot drugi največji porabnici energije na svetu, bi se z enotnim nastopom pogajalske pozicije bistveno okrepile. To pa med drugim pomeni oblikovanje skupne evropske energetske zunanje politike ter enoten notranji trg. Ta naj bi zaživel v letu 2007, vendar ostaja dejstvo, da bo to trg, na katerem imajo države članice same številne pristojnosti in nadzor.« Uravnavanje enotnega notranjega trga energije s strani posameznih držav članic Unije bi lahko imelo številne pomanjkljivosti, zato se za prosti trg močno zavzema Evropska komisija s Josejem Manuelom Barrosom na čelu ter posamezne države članice (zlasti Italija in Nizozemska), medtem ko nekatere druge s Francijo in Španijo na čelu temu nasprotujejo. Slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj meni, da je največja vrednost Zelene knjige o skupni energetski poli- tiki šele soočenje z dejanskim stanjem na področju energije. Po njenem mnenju smo še daleč od skupne politike in potrebna bodo še številna usklajevanja. Evropska zelena knjiga pa bo morala služiti za strateški razmislek tudi v Sloveniji, ki je doslej že sprejela zelo zahtevne cilje tako glede omejevanja izpustov toplogrednih plinov kot tudi deleža obnovljivih virov energije. V svojem govoru v Evropskem parlamentu Začetki podjetja Aldata d.o.o. segajo v leto 1995, ko je (kot del tedaj dobro poznanega računalniškega podjetja iz Ljubljane) vzpostavilo prve stike s francoskim partnerjem, njegovo programsko rešitev G.O.L.D. pa Aldata še danes uspešno implementira in trži v Sloveniji, v celotni jadranski regiji in na preostalih trgih jugovzhodne Evrope. Enega najpomembnejših mejnikov v svojem dosedanjem razvoju pa je podjetje doživelo leta 2002, ko se je priključilo mednarodni skupini podjetij Aldata s predstavništvi na Finskem, Švedskem, v Franciji, Nemčiji, Sloveniji, Veliki Britaniji, ZDA in na Tajskem. »Aldata Solution je eden največjih ponudnikov programskih rešitev za maloprodajo, veleprodajo, industrijo in ponudnike logističnih storitev, saj kar enajst izmed tridesetih največjih trgovcev na drobno na svetu uporablja Aldatino rešitev G.O.L.D. V slovenski Aldati se ukvarjamo z načrtovanjem, strokovnim svetovanjem, implementacijo, izobraževanjem, podporo in razvojem programske rešitve G.O.L.D., ki je v celoti prilagojena vsem zahtevam in potrebam sodobnih trgovsko - logističnih podjetij,« pravi direktor podjetja Ivan Guzelj. Med pomembne mejnike v dosedanjem razvoju podjetja Guzelj uvršča tudi prvo implementacijo rešitve G.O.L.D. na slovenskem trgu, ki so jo za podjetje Emona Obala Koper izvedli leta 1997. Tri leta kasneje so po zaslugi strokovnosti in pridobljenega znanja začeli sodelovati na prvih projektih v tujini, do danes pa je »trzinska« Aldata pridobila še štiri pomembne stran- je naša poslanka povedala, da moramo realno oceniti doprinos posameznih primarnih virov energije, pošteno ovrednotiti učinkovitost obstoječih ter potenciale razvijajočih se novih tehnologij. Na koncu je dodala: »Nastopil je čas, ko se moramo izogniti politični retoriki in se soočiti z dejanskim stanjem. Posebej želim opozoriti, da jedrska energija ne more in ne sme biti več tabu tema v evropskem političnem prostoru. Da- Direktor podjetja Ivan Guzelj: »Pri nadaljnjem razvoju cone bi morala občina posvetiti več pozornosti okrepitvi medpodjetniške-ga sodelovanja in nenazadnje tudi boljši prepoznavnosti celotne cone v odnosu do drugih občin.« (Foto: arhiv podjetja) ke: velenjsko trgovsko družbo Era, srbsko družbo Nelt, lani pa še Atlantic Trade iz Hrvaške in Interex (del evropskega holdinga Intermarchť) trgovsko verigo v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. »Da se tako veliko podjetje, kot je Interex, odloči za Aldatino rešitev, je veliko priznanje našemu dosedanjemu delu. Prepričani smo, da jim bomo s strokovno pomočjo in IT-podporo hitro nes jedrska energija ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, omogoča uvoz urana iz različnih, tudi politično stabilnih držav ter ima prav zaradi tega stabilno in konkurenčno ceno. Njen razvoj bo še izboljšal učinkovitost, zmanjšal količino radioaktivnih odpadkov in zvišal varnost. Temu ustrezno mesto mora imeti tudi v evropskih strateških dokumentih ter konkretnih ukrepih.« Darko Rudl ter učinkovito pomagali doseči zastavljene cilje. Dogovor z Interexom še dodatno krepi naš položaj na hitro rastočem trgu jadranske regije in celotnega Balkana, kjer se že dogovarjamo še za nekaj drugih projektov. Zaradi povečanega obsega del na projektih doma in v tujini smo v zadnjih štirih letih število zaposlenih skoraj podvojili, in imamo sedaj že trideset zaposlenih,« pravi direktor V slovenski Aldati so si zastavili cilj, da postanejo vodilni ponudnik informacijske podpore oskrbovalnih verig v srednji in jugovzhodni Evropi ter uspešen in strateško pomemben člen v celotni skupini. »V prihodnje si želimo pridobivati nove posle na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori, Makedoniji, Albaniji, pa tudi v Romuniji in Bolgariji, čeprav so balkanski trgi v primerjavi z drugimi precej specifični, saj jih zaznamuje nizka kupna moč, diskontna politika trgovcev, pretekle zgodovinsko - politične situacije, različne zakonske uredbe ipd., vse to pa bistveno vpliva na situacijo, v kateri se nahajajo lokalni in tuji trgovci. Kljub temu pa opažamo, da se tudi ti trgi vse bolj zanimajo za sodobne informacijske rešitve, ki so v svetu že uveljavljene, saj vplivajo na večjo storilnost, večje dobičke in večjo konkurenčno moč,« poudarja Guzelj. V podjetju največjo pozornost namenjajo investicijam v znanje zaposlenih. Zavedajo se, da samo stalno izobraževanje zaposlenih zagotavlja visoko raven znanja, sodelovanje na projektih doma in v tujini ter s tem pridobivanje novih izkušenj. »Zato naša razvojna in implementacijska ekipa že sedaj velja za eno najbolj univerzalnih ekip med vsemi Aldatinimi podružnicami in pomembno vpliva tudi na razvoj G.O.L.D.-a,« je še povedal Guzelj in dodal, da v prihodnjih letih načrtujejo nadaljnji razvoj partnerske mreže, raziskave trgov, povečanje svoje prepoznavnosti ter s tem povečanje tržnega deleža v srednji in jugovzhodni Evropi. Zaradi večjega obsega dela na projektih doma in v tujini bodo v naslednjih letih tudi dodatno zaposlovali. Zoran Jereb V coni pogrešamo samo še kakšen dodaten gostinski obrat Trzinsko cono so si v slovenski Aldati za svoj sedež izbrali zaradi odlične lokacije ter zadovoljive kapacitete pisarn. »Zemljišče in prostori, kjer je sedež našega podjetja, sicer niso v naši lasti, ampak jih imamo v najemu. Trenutno ne razmišljamo o selitvi, saj so naši poslovni prostori veliki, lepo opremljeni, njihova velikost pa nam zadošča tudi za morebitno povečanje števila zaposlenih. Pogoji za delo v OIC Trzin so odlični, saj so parkirišča urejena, dostop enostaven, naša lokacija pa je vidna celo z obvoznice ... Zaposleni, ki prebijejo na delu kar precejšen del dneva, pa pogrešajo predvsem kakšen dodaten gostinsko - prehrambeni objekt, ki bi ponujal pestrejšo izbiro jedi, ugodnejše cene in možnost dostave hrane v podjetje,« poudarja direktor podjetja Aldata d.o.o. Trzinska podjetja (11): Aldata d.o.o. Obdobje rasti in razvoja podjetja se bo še nadaljevalo ODSEV Naša regija 15 Nov RRP - Kaj bomo delali od leta 2007 do leta 2013? Ljubljanska urbana regija je leta 2003 sprejela in začela izvajati svoj prvi Regionalni razvojni program (RRP) Ljubljanske urbane regije (LUR) za obdobje 2002 do 2006. Do danes so bili v okviru tega programa izvedeni številni projekti, in sicer tako manjši izobraževalni kot tudi veliki investicijski projekti. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so za svoje delovanje prejeli sredstva evropskih strukturnih skladov oziroma kohe-zijskega sklada Evropske unije. Ker pa si želimo, da bi bilo takšnih še več, smo se s tem ciljem lotili priprave RRP LUR za obdobje 2007-2013, ki je že pripravljen in čaka na potrditev. Takoj, ko bo program potrjen, bomo začeli s pripravo projektov in njihovim izvajanjem. Cilji LUR do leta 2013 Delujoče somestje: Regiji želimo zagotoviti takšen prostorski razvoj, ki ji bo omogočal dobro dostopnost javnih storitev ter hkrati bližino ohranjene narave ter kulturne dediščine vsem prebivalcem regije. Želimo, da bi do leta 2013 več kot 80 odstotkov njenih prebivalcev imelo v povprečju manj kot 300 metrov zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza. Regija ustvarjalnih ljudi in uspešnih podjetij: Prizadevali si bomo za takšen razvoj, ki bo zagotavljal dolgoročno blagostanje v regiji in njeno konkurenčnost v svetu. V regiji se bo do konca leta 2013 dodana vrednost na zaposlenega povečala za deset odstotkov. Regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja v Evropi: Ljubljana je postala ena od prestolnic Evropske unije in si s povezovanjem ljudi in ohranjeno naravo prizadeva za vrhunsko kakovost bivanja in dela v celotni regiji. V regiji bo pričakovana življenjska doba večja od povprečja v Evropski uniji. Za razliko od drugih regij si je LUR postavila tri razvojne cilje, ki jih namerava doseči s povsem konkretnimi ukrepi, ki bodo koncentrirali sredstva razvojnih partnerjev. Tako bo regija s svojimi, državnimi in evropskimi sredstvi izvedla osem ukrepov. Ukrepi za nadaljnji razvoj regije Dostopnost za kakovost življenja: S tem ukrepom želimo omogočiti ekonomičnost in učinkovitost javnega prevoza, povečati kakovost in konkurenčnost javnega prevoza z zagotavljanjem enotne vozovnice in intermodalnosti. Poleg tega pa želimo ohraniti prevoznost cest z zmanjšanjem rasti cestnega prometa in zmanjšati potrebe po novih investicijah v ceste in parkirišča ter tako doseči zmanjšanje onesnaženja zraka in raven hrupa ter zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ohranjena dediščina: Z ukrepi ohranjanja in trajnostne rabe naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo ohraniti naravne vrednote in kulturno dediščino, ki sta pomembni nosilki kakovosti življenjskega prostora v regiji. Načrtovanje za zagotavljanje kakovostnega življenjskega prostora: Podobno kot pri ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo tudi s temi ukrepi doseči ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja v regiji. Cilj ukrepov je doseči usklajeno in trajnostno prostorsko načrtovanje vseh sektorjev v prostoru ter pozneje skozi izvajanje teh načrtov doseči kakovostne pogoje za delo in življenje v regiji. Učinkovite komunale storitve: Da bi komunalne storitve za prebivalce in gospodarstvo lahko šteli za učinkovite, morajo biti te stroškovno učinkovite, poleg tega pa morajo uporabnikom nuditi možnost izbire med različnimi vrstami storitev. Na tak način želimo zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo ter zmanjšati porabo vode na prebivalca, zagotoviti ustrezne rešitve za ravnanje z odpadki ter odpadnimi vodami ter zmanjšati njune količine. Enake možnosti so prispevek h konkurenčnosti regije: V RRP smo zapisali, da je zagotavljanje enakih možnosti vsem družbenim skupinam konkurenčna prednost naše regije. S tem, ko bomo zagotovili enake možnosti za razvoj in družbeno vključevanje vseh družbenih skupin, bodo vse družbene skupine lahko prispevale svoj delež v družbenem in razvojnem delu regije. Ukrepi regije pa bodo usmerjeni v odpiranje možnosti za tiste družbene skupine, ki se težje vključujejo v družbeno življenje. Kultura kot konkurenčna prednost regije: V regiji je veliko kulturnih organizacij, zato je za ponudbo kulturnih dogodkov dobro poskrbljeno, vendar bo s povezovanjem kulturnih ustanov in njihovih dogodkov treba doseči večjo konkurenčnost kulture med vrsto dogodkov in prireditev v regiji. Poleg tega bomo s povezovanjem lažje in predvsem učinkoviteje tržili kulturne dogodke in povečali preglednost kulturne ponudbe. E-uprava: Občine in upravne enote morajo s sodobnimi tehnologijami povečati dostopnost do svojih informacij in storitev. To je pomembno tako zaradi učinkovitosti javne uprave same, kot tudi zaradi dostopnosti javnih storitev od doma, iz službe in podobno. Ponudba javnih storitev preko sodobnih tehnologij bo zmanjšala potrebo po potovanju in s tem prispevala tudi k zmanjševanju vplivov na okolje. Podporno okolje za podjetništvo: Podporno okolje za podjetništvo je treba dopolniti in spremeniti tako, da bo to podpiralo razvoj podjetništva in podjetij. Zato bo poleg odpiranja javnih podpornih institucij treba ustvariti nabor takšnih storitev, ki bodo lahko nudile inovacijsko podporo vsem podjetjem v regiji, predvsem pa podpirale podjetništvo v več oblikah, in sicer od neprofi-tnega, socialno odgovornega in vse do kulturnega podjetništva. Skladnost regionalnih razvojnih načrtov z državnimi Večina razvojnih ukrepov, ki jih namerava izvesti LUR, je skladnih s Strategijo razvoja Slovenije, ki daje velik poudarek izboljšanju institucionalnih okvirjev in izboljšanju podjetij. Pri tem gre predvsem za davčne reforme, reforme javnih financ ter izboljšanje sistema spodbujanja tujih investicij in konkurenčnosti podjetij. RRP LUR za obdobje 2007 do 2013 je - tako kot strategija razvoja države - usmerjen v spodbujanje konkurenčnosti podjetij, vendar bolj na lokalni ravni in predvsem bolj v smislu izkoriščanja konkurenčnih prednosti, ki jih podjetja v regiji že imajo. Oba dokumenta poudarjata skladen regionalni in okoljski razvoj, razlika pa je v tem, da strategija države vsebuje splošne cilje in govori o razvoju vseh regij v državi, medtem ko je RRP konkretnejši in govori o povezovanju znotraj regije in zmanjšanju neskladij v regiji ter o ohranjanju dobrega stanja okolja. Največja razlika med obema dokumentoma pa je opazna pri razmišljanjih in pripravljenosti za ukrepanja na področju prometa oziroma dostopnosti nasploh. V RRP se dostopnost nanaša predvsem na dostopnost javnih storitev, prevoza, komunalnih in drugih storitev, povezanih s kakovostjo življenja, medtem ko v državni strategiji ta naloga ni uvrščena med prednostne. Edina, ki ji je podobna, se nanaša na gospodarjenje s prostorom in pa deloma na zmanjševanje obremenjevanja okolja. Strategija razvoja Slovenije ureditve javnega prevoza na področju mobilnosti ne omenja, potrebe po mobilnosti pa naj bi zadovoljili le z gradnjo avtocest in državnih cest, čeprav je ravno promocija javnega prevoza eden najpomembnejših pristopov k integraciji okoljskih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce. V RRP je do leta 2013 največji projekt predviden ravno na področju uvajanja sodobnega, visoko učinkovitega javnega prevoza v regiji kot pogoj za doseganje fizične mobilnosti, kakovosti življenja in dostopa do trga delovne sile. Informacijo pripravila: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Več o predlogu regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo najdete na: www.rralur.si, strategijo razvoja Slovenije pa na: www.gov.si/umar/projekti/srs/srs.php. Več o strukturnih skladih pa najdete na: www.gov.si/euskladi/ LUR in kulturno delovanje Na povabilo občine Trzin in pobudo našega župana Antona Peršaka je bila v Trzinu organizirana delavnica pod naslovom Turizem in kultura. Na srečanju so sodelovali predstavniki vseh občin, vključenih v LUR, in predstavnik Sklada za kulturo iz občine Domžale. Na srečanju sva sodelovala tudi Andrej Zupanc, predstavnik KUD-a, in Tone Ipavec kot dolgoletni kulturni delavec ljubiteljskih gledališč v regiji. Prvi del delavnice je vseboval predstavitev samega projekta in je bil strokovno zelo prepričljiv; za nas pa je bil mnogo bolj pomemben drugi del, ko se je konkretno govorilo o projektih kulturnega značaja v posameznih občinah z možnostjo povezave s celotno regijo. V tem delu je vsak udeleženec predstavil svoje videnje kulturnega povezovanja znotraj panoge in različnih zvrsti, kakor tudi zelo želenega povezovanja s turistično dejavnostjo kraja. Ta projekt vsekakor odpira perspektivo na tem področju do te mere, da je zanimiva tudi za delovanje v naši občini. Ne smemo pa pozabiti, da za vsakim uspešnim projektom stoji uspešen posameznik. Ali tega v Trzinu imamo in ali je pripravljen delati, je pa že drugo vprašanje. Kaj nam pravzaprav ponuja projekt Turizem + kultura? Če izpustimo obvezna leporečja in utopične želje, se lahko osredotočimo na nekaj oprijemljivih in izvedljivih predlogov. Kulturna stična točka v Sloveniji že obstaja, vendar še išče prave vsebine in sogovornike. Mislim tudi, da je prav, da prav oni organizirajo spletni portal, ki bi bil dostopen vsem za- interesiranim kulturnim delavcem v regiji in ki bi nas povezoval in predvsem informiral o dogajanjih na tem področju v celotni regiji. Tu pa se odpirajo široke možnosti in komaj slutene dejavnosti na vseh področjih kulturnega dela. Večina občin že ima ali pa načrtuje svoj poseben kanal v okviru kabelske televizije, ki bi omogočal sprotno in natančno obveščanje občanov o dogajanju v domačem kraju, odpira pa tudi možnost obveščanja v celotni regiji. Prevzemanje vsebin iz drugih okolišev tudi dopušča povezovanje posameznih društev in dejavnosti znotraj regije in morda tudi širše. Če zadevo konkretiziram, bi bilo v tem primeru veliko lažje obiskovati posamezne prireditve v drugih občinah, še lepša pa je misel, da bi se občine povezale in organizirale regijske abonmaje (za gledališke predstave, koncerte, likovne razstave...), kulturne skupine pa bi se dogovarjale za gostovanja v drugih občinah, posamezniki bi gostovali in nastopali pri drugih, organizirali bi slikarske in likovne kolonije in podobno. In kje je tu turizem? Kultura in turizem sta v uspešnih okoljih tesno povezana. Naj omenim le dubrovniški poletni festival, pa operni festival v Veroni, pa pri nas Lent... Smo mlada razvijajoča se občina, in imamo vse možnosti, da poiščemo lastno pot, le prave ljudi je treba privabiti, ljudi, ki bodo pozitivno razmišljali, malo kritizirali, pa veliko ustvarjali. Skratka, možnosti so zelo široke in zamudili bi mnogo, če se ne bi vključili v ta projekt. Tone Ipavec Obvestilo o počastitvi petnajste obletnice »Bitke v Trzinu« Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale, sekcija Trzin, ob letošnji 15. obletnici »Bitke v Trzinu« pripravlja slovesnost v spomin na eno od prvih bitk z JA v vojni za Slovenijo. Tako kot vsako leto, ko pripravimo spominsko slovesnost s tradicionalnim srečanjem veteranov, udeležencev bitke ter trzinskih občanov, se bomo tudi letos na ta način spomnili tedanjih dogodkov in se poklonili spominu na padlega pripadnika TO iz Kamnika Edvarda Peperka. V letošnjem jubilejnem letu načrtujemo slovesnost na sam dan obletnice bitke, to je v torek, 27. junija 2006, ob 18. uri, pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu. Načrtujemo, da bo slavnostni govornik na svečanosti minister za obrambo RS, načelnik GŠSV ali drug visoki častnik SV, kar bi obletnici dalo primeren pomen. Sodelovala bosta tudi oddelek Enote za protokol SV in Orkester slovenske vojske. Prav tako načrtujemo, da bodo na slovesnosti sodelovali tudi udeleženci bitke, pripadniki takratnih enot TO iz Kamnika in Domžal, pripadniki specialne enote policije, drugi aktivni udeleženci v času bitke, reševalci in gasilci iz Ljubljane, vabljeni gostje in občani Trzina. Glede na to, da so v trzinski bitki skupno sodelovali teritorialci takratne kamniške in domžalske občine, smo se odločili, da bi letošnjo slovesnost počastili tudi s prisotnostjo županov Kamnika, Komende, Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in Trzina, v kulturni program slovesnosti pa načrtujemo vključiti nastopajoče iz vseh povabljenih občin. S skupnim sodelovanjem in prisotnostjo bi tako »simbolno« počastili spomin na skupni boj kamniških in domžalskih teri-torialcev ter pripadnikov specialne enote policije v vojni za samostojno Slovenijo, kajti bitka v Trzinu ni bila bitka Trzincev za osamosvojitev in tako ni praznik le trzinske občine oziroma občanov Trzina, pač pa vseh Slovencev, in ima širši pomen. Po zaključku slovesnosti načrtujemo skupno druženje sodelujočih in krajanov Trzina na bližnji ploščadi oziroma parkirišču ob šoli, kjer naj bi nam pripadniki SV pripravili »vojaški« golaž. Veteranski pozdrav! Jože Kosmač, predsednik sekcije VVS Trzin CIRKUS Pohitite, otroci, zopet cirkus je med nami, kaj vse prinaša danes, jutri, pokaže popoldanska nam predstava. Svečan začetek so fanfare oznanile, prišli so klovni z belimi nosovi, mladenke mile in gospodje zali v frakih in živali ukročene -skratka, celoten cirkus, ki ni mu ga para, in že začenja gala se predstava. Najprej nekdo požiral je svetleče meče, nato dreserji konj prišli do svoje so veljave, mlad indijanec ostre nože metal je mladenki okrog glave -nato medvedje na motor so se povzpeli in končno smrtonosni salto na trapezu, da publiki zastal je dih... tako so v cirkus se vživeli.. A da omilil vzdušje bi napeto, prišel še klovn s svojo je trompeto. Je piskal, skakal in počenjal raznovrstne vragolije, razdiral šale in druge še norčije. Nato pritekla sta še dva, da še bolj pestra predstava bi bila. Za klovnovo je točko orkester brž oznanil kratko pavzo. Otroci in odrasli stikali so glave svoje, med smehom so šušljali, vzdihovali, kaj vse do zdaj so zanimivega v cirkusu ugnali. Nato v sijaju lučk in raznih gumbov leteči krožnik se pojavi, iz njega marsovec ta pravi, pomahal je občinstvu, ves v lesketajoči se opravi, globoko se prikloni in zopet odhlača, ko to sirena mu naznani. Tako predstava se konča, prižgo se vse luči, v areni glasno zabuči, dokler niso ljudje do zadnjega iz cirkusa odšli. A zunaj cirkusa opazil peščico sem otrok, ki stali so žalostnih oči in praznih rok, sem bral jim iz oči resnico, da velika cirkuška predstava se resnično ni v cirkusu končala. Emil Milan Kuferšin LIPA ZELENELA JE ... Slovesna zasaditev lipe ob dnevu Zemlje 22. aprilu Imamo srečo, da živimo v prelepi zeleni deželi, naši mali »Sloveniji«, ki pa je kljub svoji majhnosti polna prelesti. Marsikateri tujec nam zavida naše zelene travnike, prostrane gozdove, čiste gorske potoke, neokrnjeno naravo podeželskega in gorskega sveta. Hkrati z blagoslovom lepote naše dežele smo dobili tudi zahtevno nalogo ohranjanja dediščine naših starih staršev. Čedalje bolj pomembna je borba za ohranjanje in zaščito naravne dediščine. Za prihodnje generacije je še kako pomembno naše ravnanje in odnos do okolja. Ekološki problemi, ki nas tarejo, so čedalje bolj pereči. Prizadeti so vsi elementi človekovega naravnega okolja: voda, zrak in prst, govorimo pa že o nadaljnjih vrstah onesnaženja, kot sta svetlobna in zvočna onesnaženost. Mačehovski odnos do okolja sta povzročili industrijska in tehnološka revolucija in posledično s tem razvoj sodobne potrošniške družbe, ko ljudje vse bolj pozabljamo na tradicionalne vrednote, in počasi izgubljamo občutek za zares pomembne stvari. Potrošniška miselnost se vrti okoli »imeti«, pozabljamo, da moramo najprej »biti«, če želimo »imeti«. Obstoj človekove civilizacije je zagotovljen le z ohranitvijo naravnega okolja, s preudarnim črpanjem naravnih virov energije, ekološko utemeljeno pridelavo hrane in pravično razdelitvijo naravnega bogastva med vsemi prebivalci na Zemlji. Na ta način si lahko zagotovimo zdravo in zeleno prihodnost. Ekoloških problemov Zemlje in vseh njenih prebivalcev se zavedamo tudi na OŠ Trzin, zato smo se odločili, da pristopimo k projektu EKO ŠOLA in si z dejavnostmi in akcijami na področju varovanja in ohranjanja okolja priborimo EKO zastavo. Vzgojno-izobra-ževalno delo prepletamo z ekološkimi temami. Prizadevamo si, da bi učence čim bolj ekološko ozavestili. Lansko leto je bil temu posvečen dan odprtih vrat, letos pa bomo ekološke teme obdelali v tehniških in naravoslovnih dneh. Da problem onesnaževanja okolice čutijo tudi naši najmlajši, je pokazala Nina Strmljan, učenka 4. a razreda osemletke, ki je napravila odlično raziskovalno nalogo na temo ločenega zbiranja odpadkov v Trzinu. Nalogo je predstavila med drugim tudi na priložnostni slovesnosti, ki smo jo ob dnevu Zemlje pripravili na OŠ Trzin. Kot rečeno, smo v počastitev 22. aprila, dneva Zemlje, dan prej pripravili krajši kulturni program, v katerem so se nastopajoči lotili ekoloških problemov na malo drugačen način. Prireditev je bila posvečena dnevu Zemlje, še posebej pa slovesni zasaditvi slovenske lipe pred OŠ Trzin. Ideja nas je prešinila na občnem zboru Društva prijateljev mladine Trzin, kjer smo se dogovorili, da društvo, šola in Občina Trzin izpeljejo skupno akcijo. »Botrstvo« nad posajeno lipo prevzemajo učenci naše šole kot simbol, ki naj nas spominja in opominja, da smo dolžni skrbno in prijazno ravnati z okoljem ter ga varovati po svojih najboljših močeh. Botri posajene lipe so nemara David Brzovič in Jan Habat, ki sta pripravila jamo za zasaditev, in g. Tone Peršak, župan občine Trzin, ter Jaka Petrnel, učenec 5.a razreda, ki sta lipo slovesno zasadila. O eni naših (trzinskih) orhidej Kdor se te dni nameni na sprehod v gozd med naseljem Mlake ter obrtno cono, si lahko mestoma na obeh straneh bele ceste ogleda majhno in nevpadljivo rastlinico, za katero bi marsikdo komajda lahko verjel, da gre za orhidejo. Vendar res, že po stotih metrih globoko v gozdu lahko vidite orhidejo z imenom jajčastolistni muhov-nik (Listera ovata), redko in predvsem zelo zanimivo trajno zel. Cvetlica požene aprila dva za dlan velika zelena lista jajčaste oblike (od tod ime), med njima pa zraste za dve pedi visoko vitko steblo z nekakšnim ozelenelim grozdom na koncu, iz katerega se kmalu razbohoti še za ped dolgo klasasto socvetje s številnimi drobnimi zelenkastimi cvetovi. Če cvetove pogledamo pobližje, lahko v vsakem opazimo presenetljivo podobnost z žuželkami, kot so muhe, ose in ostali »mrčes«, kar sploh ni naključje, saj cvetlica opraševalcev ne privablja z medičino ali omamnim vonjem, ampak jih enostavno posnema (ta pojav, imenovan psevdokopu-lacija, je značilen predvsem za nekatere orhideje, druge rastline ga v svoji evoluciji niso »iznašle«). Jajčastolistni muhovnik ima še to posebnost, da so cvetovi sicer bele barve, vendar po oprašitvi takoj pozelenijo - mehanizem tega procesa je še uganka. Zgodaj poleti se iz oprašenih cvetov razvijejo majhni stroki, polni izjemno drobnih semen. Številčnost semen pa tej rastlini niti najmanj ne zagotavlja zanesljivega razmnoževanja. Da bi seme vzklilo, mora priti v stik z natanko določeno vrsto glive in nato z njo vzpostaviti sožitje (simbiozo), sicer ne vzklije. To je značilno za praktično vse vrste orhidej in zaradi tega so tudi tako zelo redke. Predvsem pa so zaradi svojevrstnega načina razmnoževanja zelo dovzetne za spremembe okolja, saj so odvisne tako od opraševalcev (žuželk), kot tudi od podzemnih mikroorganizmov (gliv), povrhu pa so še močno izbirčne glede sestave tal in drugih dejavnikov. Ko muhovnik odcveti, v celoti porumeni in že sredi poletja ni več o njem ne duha ne sluha. Do naslednje pomladi - morda. Jajčastolisni muhovnik lahko opazimo ob beli cesti vse tja do Paj-kovega hribčka, nakar je treba stopiti kar precej dalje, da spet naletimo nanj. Razlog za njegovo rast na tako »nemogočem mestu« (ponekod celo tik ob cesti sami!) je v tem, da je to rastlina gozdnih obronkov, ki za svojo rast potrebuje vlažna karbonatna tla in »zaledje« mogočnih dreves na obronkih jas. Gozdna cesta pa ponuja prav take pogoje, saj je kot dolga in ozka jasa, ki se vije skozi gozd. Tu in tam lahko muhovnik sicer najdemo tudi v samem gozdu, vendar je redek, posamično rastoč in vezan na čisto določena stalna rastišča. Raste tudi blizu bajerja, prav tako ob poti. Jajčastolistni muhovnik pa ni edina orhideja, ki raste tik ob beli cesti. Opaziti je mogoče še dvolistni vimenjak (Platanthera bifo-lia), pegasto kukavico (Dactylorhiza maculata), podzemno parazitsko rjavo gnezdovnico (Neottia nidus-avis), nekatere vrste mo-čvirnic (Epipactis) in gotovo še katero. Vse to priča, da je že zgolj ozek pas vzdolž te makadamske gozdne ceste edinstven biotop, in da lahko naključni popotnik na njej le ugiba, kaj vse se šele skriva »tam nekje« globoko v gozdu, kakšna čudesa naravnih lepot. Dušan Pavlovič 18 Trzinska pomlad 2006 ODSEV Program Trzinske pomladi 2006 Sobota, 20. maj 2006: • Ob 18. uri na dvorišču kulturnega doma (v primeru slabega vremena pa v dvorani): 1. KUD Franca Kotarja, Teater Cizamo: CIRKUŠKE DELAVNICE Otroci bodo ob pomoči artistov in žongler-jev lahko žonglirali z žogicami, keglji, obroči, vrteli krožnike na palici, hodili na hoduljah in si izdelali svojo žonglersko žogico in figurico iz balona. 2. Mladinski klub Trzin: POMLADANSKE DELAVNICE Mladi umetniki bodo iz različnih materialov izdelovali pomladansko cvetje, s katerim bomo polepšali letošnji festivalski oder. 3. Društvo prijateljev mladine Trzin: PALAČINKIJADA V kuharski delavnici si bodo mali kuharji lahko napolnili lačne želodčke s palačinkami, ki si jih bodo spekli sami ali ob pomoči očkov in mamic. • Ob 19:30 uri na dvorišču kulturnega doma (v primeru slabega vremena pa v dvorani KUD Franca Kotarja): KUD Franca Kotarja, Teater Cizamo: CIRKUS BAMBINUS, ulična predstava za otroke Je avtorska, animacijska predstava domačega uličnega gledališča z atraktivnim ognjenim zaključkom. Le kateri otrok si ne želi nastopati v cirkusu bodisi kot klovn, artist, član cirkuškega orkestra ali pa kot dresiran konjiček oziroma kot lepa cirkuška asistentka... Predstava je bila po izboru otroške žirije proglašena za zmagovalno predstavo mednarodnega festivala predstav za otroke Ciciglej. • Ob 20. uri na dvorišču kulturnega doma (v primeru slabega vremena pa v dvorani KUD-a Franca Kotarja): Vitomir Vratarič: ROWAN ATKINSON LIFE FROM BOSTON, monokomedija Vitomir Vratarič je mlad igralec, ki se s to »obrtjo« ukvarja že dobrih sedem let. Za sabo ima že tri avtorske predstave; Trnek na žimi, Kda mo velke, te mo..., Flikičarji ter priredbo Rowana Atkinsona (Mr. Bean), Live From Boston. Predstava, ki je sestavljena iz več kratkih skečev, gledalca popelje onkraj življenja, mu predstavi življe- nje v srednjem veku, pokaže prave smernice vedenja na zmenku in prikaže, kako vam lahko trije možje pokvarijo poroko in še marsikaj drugega. Predstava je polna črnega humorja in je primerna za občinstvo vseh starosti. • Ob 21. uri na dvorišču kulturnega doma (v primeru slabega vremena pa v dvorani KUD-a Franca Kotarja): Katalena: KONCERT Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na svoj lasten način. Cilj Katalene je oživiti to še vitalno glasbeno izročilo, ga potegniti iz zaprašene narodove podzavesti in mu vdihniti nove energije na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Po ploščah (Z)godbe in Babje leto je zasedba v začetku letošnjega leta dokončala snemanje novega, že tretjega albuma Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti. Pri kritikih je naletel na izjemno pozitiven odziv, že v drugem tednu prodaje pa je postal tudi tretja najbolje prodajana plošča v Sloveniji. Sobota, 27. maj 2006 • Ob 15:30 uri na ploščadi pred Centrom Ivana Hribarja: Tek Petra Levca • Ob 19. uri pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena pa v Centru Ivana Hribarja): Gašper Tič: JOOOJ, TAKO SEM PRIŠEL NA SVET?! PREDSTAVA ZA OTROKE Gašper Tič je član ansambla MGL, predstavo pa je priredil po tekstu Zijaha A. So-kolovisa, Donijela me roda. Skrivnost lastnega nastanka je eno najvznemirljivejših vprašanj, ki se otroku zastavljajo od trenutka, ko se zave samega sebe. Od tega, kako mu bo ta skrivnost razkrita in kdo mu bo pri tem pomagal, je odvisen njegov nadaljnji odnos do spolnosti, drugega spola, ljubezni... V današnjem času se tudi otroci smejijo zgodbam o štorkljah, starši pa so vseeno v zagati, kako otroku povedati resnico o nastanku življenja na razumljiv način, brez vulgarnosti in zapletenih metod. • Ob 19. uri pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena pa v Centru Ivana Hribarja): Tomaž Domicelj: KONCERT Akustična (12- strunska) kitara, orglice za vratom in lastne ter nekaj prevedenih izpovednih angažiranih pesmi. Kdo ne pozna, po lastni izjavi, našega najstarejšega kan-tavtorja? Uspešnice »Na planini je živel«, »Kamionar«, »Gospod direktor«, »Učilna zidana«, »Kam so šle vse rožice«, »Irena, lahko noč«, »S-si-Simona«, »Življenje je lepo«, »Ker te nima rad«, »Hondoidi«, »Špri-cer blues«, »Jamajka«, »Danes bo srečen dan«, »Avtomat«, »Moj dom je Lublana« in ponarodela »Slovenskega naroda sin« so skladbe, ki še danes predstavljajo okostje Domiceljevih nastopov - pa še kakšnih 50 povrhu, ki si jih izbere izmed 300 doslej napisanih in objavljenih. Sobota, 03. junij 2006 • Ob 19.30 uri v dvorani KUD-a Franca Kotarja: KUD Franca Kotarja, gledališka skupina Orbitala: NOTREDAMSKI ZVONAR, gledališka predstava Je Quasimodo res le strašna prikazen, ki se podi med zvonovi katedrale Notre Dame, ali se v njem skriva še kaj več? Morda veliko srce, polno ljubezni? Na videz drugačen od drugih, svoje dneve preživlja srečno, ob zvonjenju z velikimi zvonovi katedrale, medtem ko si ga pariški meščani radovedno ogledujejo in se sprašujejo, kdo je... Notredamski zvonar Quasimodo, očarljiva ciganka Esmeralda, hudobni Frollo in načelnik Phebus so glavne osebe letošnje predstave mladih članov KUD-a Franca Kotarja. Zgodba govori o dobrih in slabih ljudeh, na koncu pa, kot se za dobro otroško predstavo spodobi, zmaga vsemogočna ljubezen, pod roko s poštenostjo... Predstava bo obogatena z avtorsko glasbo, plesnimi točkami, barvitimi kostumi ter pravljično scenografijo. Sobota, 10. junij 2006 * Ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja: Slovenski pesniki in Same babe: LITERARNO-GLASBENI VEČER Na slovenski literarni večer bomo povabili slovenske pesnike različnih generacij in različnih poetik z željo zadovoljiti okuse čim večjega števila poslušalcev, predvsem pa omogočiti obiskovalcem srečanje z res vrhunsko poezijo. Prizadevamo si zagoto- Sponzorji letošnje Trzinske pomladi viti sodelovanje avtorja tako rekoč ponaro-dele pesmi »Nekoga moraš imeti rad« Ivana Minattija in dobitnika nagrade Vilenica Josipa Ostija, ki piše pesmi v slovenščini in, kot rojeni Sarajevčan, v bosanskem jeziku, potrudili pa se bomo, da bo med nastopajočimi tudi vsaj ena od najzanimivejših slovenskih pesnic. Glede na to, da nam tudi tuji strokovnjaki, kritiki in še posebej prevajalci zagotavljajo, da smo Slovenci resnično svojevrstni čudež glede na to, koliko izredno kakovostnih in hkrati raznolikih pesnikov premoremo tako rekoč v slehernem obdobju od Prešerna do danes, in da se upravičeno imenujemo narod pesnikov, si torej lahko obetamo zares zanimivo doživetje. Ker pa se bomo hkrati srečali še z ansamblom, ki izvaja glasbo, napisano na besedila prezgodaj umrlega člana velike četverice, ki je v slovensko literarno zgodovino prispevala »Pesmi štirih«, Janeza Menarta, bo to doživetje toliko bolj zanimivo. • Ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja - v sklopu literarnega srečanja: Same babe: KONCERT Gre za sila dinamično glasbeno skupino, ki je leta 2003 nastala kot enkratni projekt, pri katerem je šlo za uglasbitev poezije Janeza Menarta. Po glasbeno-literarnem večeru, ki je publiko s svojo svežino močno navdušil, so se muzikantje odločili, da s skupnim muziciranjem nadaljujejo. Miha Nemanič (orglice, tolkala, vokal), Marko Voljč (trobenta, tolkala, vokal), Marko Je-lovšek (kontrabas, brundanje) in Viki B. Škedelj (kitara, dretje in kričanje) posegajo po zelo raznorodnem glasbenem materialu. Tako je v njihovi glasbi moč zaznati prvine etničnih godb, jazza, bluesa, rocka, klasike in še česa. In ravno uspešno prepletanje različnih glasbenih žanrov z raznimi nenavadnimi domislicami, izvrstnimi (velikokrat sila zabavnimi) besedili ter atraktivnim odrskim nastopom dela Same babe tako posebne. Tako izvrstne! Sobota, 17. junij 2006 • Ob 20 uri v dvorani kulturnega doma Franca Kotarja: MGL: Anthony Neilson: ZAŠITA, drama Je zašita ona, sta zašita oba, zašita dobesedno ali v prenesenem pomenu, ženski spol ednine ali moški spol dvojine? Moški in ženska v luči nosečnosti in eventualnega bodočega starševstva razmišljata o svoji turbulentni prihodnosti. Obenem pa morata skupno preteklost šiv za šivom razparati, boleče, grozljivo in provokativno, da bi ugotovila, kaj in kdaj je šlo narobe in kako bi bilo mogoče to popraviti. Ljubezen spodkopava nezaupanje, nežnost zamenjuje grobost, par zaljubljencev se spreminja v klienta in prostitutko. Izgovarjajo se najbolj šokantne izjave, preigravajo se najbolj srhljivi prizori, ki jih lahko prenesejo le debe- la koža, močni živci in zdrav želodec. Anthony Neilson velja za enega najsilovitejših predstavnikov »gledališča u fris«. S taktiko šoka postavlja vprašanja o ljubezni, družini, odnosu med moškim in žensko v današnjem času. Namen provokacije je zdramiti uspavanega gledalca iz letargije vsakodnev-ja in ga pripraviti do tega, da se bo aktivno opredelil do teksta in uprizoritve. Britanska premiera je pri občinstvu in kritiki zbudila tako panegirične hvalnice kot žolčne raztr-ge. Zašita je torej dosegla svoj namen. Igrata: Abby: Mojca Funkl, Stu: Lotos Vincent Šparovec, Režija: Samanta Kobal Sobota, 24 .junij 2006 • Ob 20 uri na športni ploščadi OŠ Trzin: Mednarodni folklorni festival Folklorni festival je verjetno največja posamična prireditev v občini Trzin. Tudi letos bomo priča nastopom številnih folklornih skupin iz tujine in domovine. Najprej nas bodo ogrele otroške folklorne skupine iz Slovenije, nato pa nas bodo s svojimi tipičnimi plesi razveseljevali plesalci in godci iz celega sveta. Posebna atrakcija bodo letošnji prekomorski gosti iz Peruja Asocia-ción cultural identidad Perú - danza y músi-ca. Skupina izhaja iz tisočletne bogate kulturne tradicije, iz magičnega ambienta barv in misterijev ameriških pueblov. Ponašajo se s posebnim priznanjem Perujskega inštituta za nacionalno kulturo. Do sedaj so gostovali na mednarodnih folklornih festivalih v Španiji, Italiji, Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem, letos pa se bodo ustavili v Trzinu, nato pa nadaljevali svojo pot na festival Lent v Maribor. Iz popolnoma druge strani sveta, natančneje iz Vladikavkaza, iz severne Osetije k nam prihaja folk ballet »Goretz«. Zelo za- nimiva, dinamična skupina je znana predvsem po svojih energičnih plesih, njihovi nastopi pa so prava eksplozija barvitosti in temperamenta. Ljubezen do izročila svoje dežele in svoje sposobnosti so združili v ognjemet plesa, glasbe in pesmi. Poleg naštetih skupin lahko pričakujemo tudi nastope folkloristov iz Albanije in eksotičnih Kanarskih otokov. O dogodku izide še posebna zloženka. Vstop na vse prireditve je brezplačen! Kontakt: Andrej Zupanc, telefon: 041 761 248, e-pošta: andrejzupanc@hotmail.com Andrej Zupanc banka domžale tinÍLM PWMlito ďd. ÛûmJ-fe, rkvpkts Vow hm** Banka Domžale d.d. Čistoča d.o.o. • avtoprevozništvo • gradbena mehanizacija • urejanje parkov_ P6KOS PUB Pekos pub Gostilna Narobe Simps's d.o.o. Imeli smo to zadovoljstvo, da smo prisostvovali izjemno lepemu literarnemu večeru, ki nam ga je 30. marca v dvorani Mar-jance Ručigaj priredil prejšnji in sedanji predsednik PEN centra Slovenije naš župan Tone Peršak. Ni nas bilo ravno veliko, toda literarni sladokusci so zagotovo uživali v predstavitvah literarnih del, ki so jih brali avtorji sami, in to v svojih jezikih. Tako smo slišali pesmi v nemščini, angleščini, izraelščini, finščini, portugalščini, turščini (nekateri so prebrali svoje prispevke v več jezikih) in seveda v slovenščini. Posebna lepota je bila v tem, da si poslušal pesmi v originalu in jezik in zven primerjal s svojim. Melodije pesmi so v vsakem jeziku različno lepe, primerjave nas čustveno bogatijo, sežejo v dušo, da se počutiš, kot bi bil v nekem drugem svetu, lepšem, bogatejšem. Pozabiš na vse dnevne tegobe in se prepustiš občutku trenutka, breztežnosti. Ne morem si kaj, da ob tem ne bi zapisal, da je naš materni jezik zelo lep. Zame najlepši. Zveni kdaj kot otožna pesem, pa spet zavriska v nebo, sporoča svetu lepoto življenja, močno voljo majhnega naroda po ohranitvi te lepote. Če bi se kdaj v prihodnosti zgodilo to, kar se je nekaterim narodom in jezikom v preteklosti, da so utonili v množici drugih, močnejših, bi svet zagotovo izgubil biser, brušen diamant v ogrlici raznolikosti, lepote. Zato je odgovornost do jezika, ki nam je bil dan z rojstvom, neizmerna. Čuvajmo ta naš jezik, povsod in vedno, saj je to edino, kar je res naše in kar nas loči od drugih. Varujmo ga vedno in povsod, izogi-bajmo se sodobnih tujk v pogovornem jeziku, saj moramo pogosto tujke uporabljati pri strokovnih pomenkih in pri delu z vse bolj uporabljanimi računalniki. Na literarnem večeru v Trzinu so sodelovali: Zeki Ergas je po narodnosti Žid, rojen v Turčiji, živi pa v Švici in je član švicarskega PEN-a. Njegovi glavni deli sta: »Z Balkana v Malo Azijo: židovska družinska saga iz vojnih let 1912-1922« in »Katarza in zdravljenje: Južna Afrika v 1990-tih letih«. V njegovih delih se mešata dokumentarni in literarni pristop. Piše tudi poezijo; običajno s socialno tematiko. Nam je prebral pesem, ki se po vsebini in motiviki naslanja na izročilo afriške ljudske poezije oziroma mitologije: »Mama Ngina in jaz«. Anni Sumari je finska pesnica, pisateljica in prevajalka. Napisala je roman Igra vlaka (2001) in osem zbirk pesmi ter kratkih zgodb. Njena dela so prevedena že v štirinajst jezikov, dobila pa je tudi nagrado fin- ske nacionalne RTV za najboljšo pesniško zbirko leta 1998. Nam je brala poezijo. Teresa Salema (njeno pravo ime je Teresa Maria Loureiro Rodrugues Cadete) je podpredsednica Portugalskega centra PEN. Je pisateljica, publicistka in esejistka ter profesorica zgodovine in teorije kulture (študirala je germanistiko), piše pa romane (doslej jih je izdala pet) in kratke zgodbe. Njena dela največkrat predstavljajo svojevrstno zmes dnevniškega pristopa in fikcije. Značilen zanjo je esejistični pridih; tudi v čisti literaturi. Prebrala nam je odlomek iz enega svojih del, v katerem na esejistični način razglablja o nekaterih verskih vprašanjih (v zvezi z Evangelijem po Marku). Gisela Kraft je članica nemškega PEN centra. Diplomirala in doktorirala je iz turške književnosti, piše pa drame, romane, kratke zgodbe in pesmi ter eseje. Veliko tudi prevaja iz turške književnosti. Trenutno živi v Weimarju. V začetku je delovala tudi v gledališču (diplomirala tudi iz gledališke igre in euritmije). Piše tudi pravljice in pesmi s pravljičnimi motivi. Prebrala nam je pesem »Mačka in derviš« iz zbirke z istim naslovom. Izdala je več kot deset romanov in še več knjig pesmi. Iztok Osojnik je slovenski pesnik, več let je bil direktor festivala Vilenica. Po mnenju kritike je eden najvidnejših pesnikov srednje generacije, ki je začel pesniti v slogu beatniške in »hipi« književnosti. Nekateri kritiki pri njem opažajo vpliv ameriške književnosti in kulture nasploh. Morda zato, ker je eno svojih najboljših zbirk poimenoval »Amerika«. Piše tudi prozo in eseje, njegova zadnja zbirka pesmi »Temna snov« pa je izšla marca letos. V Trzinu je prebral pesem, ki izhaja iz konkretne in zelo tegobne izkušnje s slovenskim zdravstvom ob hudi bolezni njegovega očeta, ki je bil med prvimi pobudniki in ustvarjalci KC, ob bolezni pa je bil deležen bedne oskrbe, nevredne človeka. Pripoved je ganila vse navzoče. Res lep večer smo preživeli skupaj s povabljenimi imenitnimi gosti. Imamo izjemno srečo, da so poleg dela na kongresu, pripravljeni priti tudi k nam v Trzin in nam predstaviti svoja dela. Verjemite, jezik ni prav nič motil. Nasprotno. Prepričan sem, da bodo poslušalci iz tokratne prireditve prišli tudi na prihodnji literarni večer. Upam pa, da se nam bodo pridružili tudi novi, saj kaj tako lepega ne doživiš kar tako in vsak navaden dan. Tone Ipavec Obvestilo članom DU »Žerjavčki« Trzin Obveščamo člane našega društva, da smo morali zaradi odpadlega izleta v Beograd in dodatnega srečanja upokojencev Slovenije v Mozirju spremeniti program dejavnosti v mesecu maju, juniju in septembru. V teh mesecih je tako program naših dejavnosti sledeč: • 24. maj: panoramski izlet Trzin - Gornji Grad - Pavličevo sedlo - preko Avstrije na Je- zersko, kjer bo postanek ob jezeru in kosilo v Lovskem domu pod Stolom. • 16. junij: piknik v Dolgi dolini • 29. junij: srečanje upokojencev Slovenije v Mozirju • 30. avgust: izlet v neznano z ogledom, nato druženje v obliki piknika • 07. september: srečanje gorenjskih upokojencev na Pokljuki Priporočamo udeležbo! Odbor DU Žerjavčki v Zupan o županu... V mesecu aprilu, natančneje devetnajstega zvečer, smo v dvorani Marjance Ručigaj doživeli zadnji »županov« kulturni večer v tej sezoni. Zelo žal bi mi bilo, če ga ne bi doživela. Do tega večera sem vedela o dr. Ivanu Hribarju le to, da je bil rojen v Trzinu in da je bil eden od zelo uspešnih ljubljanskih županov. Vsebino tokratnega večera je g. Peršak posvetil 165-letnici smrti našega rojaka, o katerem marsikateri domačin ve zelo malo, kaj šele novo naseljeno prebivalstvo. Poslušalcev v dvorani nas je bilo vsega skupaj za nekaj vrst, če bi se usedli skupaj. Smo pa zato šli narazen obogateni z novimi spoznanji o vsestransko zaslužnem rojaku, ki še danes velja za najboljšega in najuspe- šnejšega ljubljanskega župana. V svoji življenjski karieri je dosegel tako rekoč vse. Bil je politik, gospodarstvenik, pesnik, pisatelj, prevajalec, poslanec, državni poslanec na Dunaju, član narodnega veča v Zagrebu, član predsedstva narodnega sveta in občasno predsednik tega sveta v Ljubljani, jugoslovanski poslanik v Pragi, pokrajinski namestnik za Slovenijo, senator in častni doktor ljubljanske univerze. Prežet z veliko širino narodne zavesti je bil vseskozi predan borec za razvoj in lepšo prihodnost Slovencev, kar je pogojeval med drugim tudi z povezovanjem in združevanjem z drugimi slovanskimi narodi. Ta večer smo ga spoznali predvsem kot kulturnega ustvarjalca. Njegova vrstnika in somišljenika sta bila Ivan Tavčar in Janko Kersnik. Že kot gimnazijec je začel pisati pesmi. Najdemo jih v zbirki Brstje. Ob poglabljanju v vsebino njegovih pesmi imamo občutek, kot da obtožuje samega sebe, ker je bil »skregan« s šolo, ni doštudiral, in je razočaral očeta. Vendar je kasneje vse zamujeno nadoknadil in že takrat nakazal potrebo in načela vseživljenjskega učenja. Bil je zelo vnet popotnik in njegovi nadvse zanimivi potopisni prispevki vsebujejo literarne elemente. Njegovo glavno delo predstavlja zbirka Spomini. Skozi vse njegovo pisateljevanje se odraža kritični pogled na dogajanja tistega časa in vsestranska vera v ohranitev slovanstva. Meta Železnik Društvo prijateljev mladine deluje že šesto leto Letos teče že šesto leto delovanja našega društva in na prvi pomladni dan smo se člani društva skupaj z vabljenimi gosti zbrali na občnem zboru. Predsednica društva Mateja Chvatal je vse prisotne seznanila z dejavnostmi in projekti društva v preteklem letu, predstavila pa je tudi program dela za leto 2006. Društvo pri svojem delu veliko pozornosti nameni kakovostnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa, in v ta namen v času šolskih počitnic organizira različne dejavnosti, delavnice, ki so vse po vrsti dobro obiskane. Za zabavo in druženje je dobro poskrbljeno na vsakoletnem pustova-nju, aktivnostih v tednu otroka, prazničnih delavnicah, decembrskih aktivnostih ter družinskih izletih. V okviru šole za starše društvo organizira razna predavanja ter k sodelovanju vabi različne strokovnjake. Na zadnje predavanje z naslovom Prehrana otroka in vrtec smo povabili dr. Majdo Me-dvešček. V septembru je zaživel nov projekt z naslovom »Otroški živžav«, v okviru katerega smo organizirali že dve brezplačni predstavi za otroke ter združili likovno ustvarjanje z branjem pravljic, uspel je tudi prvi novoletni koncert. V živahni razpravi, ki je sledila branju poročil, so bili izpostavljeni nekateri problemi mladih, pomen socializacije ter ohranjanja veščin in spretnosti, ki jih mladi danes izgubljajo. V prihodnje bo društvo še več pozornosti namenilo dvigu bralne kulture, pomenu zdrave prehrane ter večji ekološki ozaveščenosti mladih v Trzinu, seveda v sodelovanju z ostalimi društvi, šolo in vrtcem. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Občini Trzin, ki društvu za izvedbo programa nameni del sredstev, in vsem podjetjem, ki s svojimi prispevki še dodatno bogatijo naš program. Prav tako bi se rada zahvalila predstavnikom šole in vrtca za dobro sodelovanje, Zvezi prijateljev mladine Domžale, društvom iz Trzina in tudi vsem ostalim, ki se vključujejo v delo društva. Posebna zahvala pa gre nepogrešljivim članicam društva in mentoricam, ki za uresničevanje programa nesebično podarjajo svoj prosti čas. Srečni in zadovoljni otroci in mladostniki so naša največja vrednota, zato so med temeljnimi cilji našega delovanja dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, kakovostno preživljanje prostega časa ter vzpodbujanje vseh družbenih, političnih in socialnih dejavnikov k pozitivni naravnanosti do življenja otrok, mladostnikov in družin. S svojim delovanjem tako tudi društvo preko različnih projektov prispeva svoj delež k zmanjševanju socialne izključenosti ter ustvarjanju pogojev za enake možnosti. Tatjana Strmljan Osnovnošolci s civilno zaščito Uprava za zaščito in reševanje je v začetku šolskega leta 2005/06 objavila razpis za literarno in likovno delo na temo »Naravne in druge nesreče - požar«. Gospa Marjana Galjot, profesorica slovenskega jezika na OŠ Trzin, je svoje učence motivirala in kar nekaj izdelkov poslala natečajni komisiji. Aprila je prišlo na šolo vabilo za izbrane učence in njihove mentorje nagrajenih prispevkov. Med njimi je bila tudi naša učenka Kristina Camplin Korc iz 7. a razreda. Žal se svečane podelitve nagrade, ki je bila na OŠ Miška Kranjca v Ljubljani, ni udeležila. Nagrada, čeprav skromna, pa je bila poslana na Občinski štab CZ Trzin. V veliko veselje mi je bilo, da sem jo kot poveljnik CZ lahko osebno izročil nagrajenki in izrekel pohvalo njeni mentorici na kulturni prireditvi ob dnevu Zemlje na OŠ Trzin. Vsebina kulturnega programa in saditev lipe sovpada s preventivnim osveščanjem vsega prebivalstva za ohranjanje narave, aktivnosti v okviru civilne zaščite pa so priprava ljudi na primerno ravnanje ob nepredvidenih dogodkih v naravi. Naloga naše nagrajenke je bila posredovana naprej, na republiško ocenjevanje. Še enkrat - iskrene čestitke! Zoran Rink Nagrajenka Kristina Camplin Korc (v sredini) s svojo mentorico in poveljnikom CZ Trzin. Raziskovalna dejavnost v Trzinu Učenci OŠ Trzin s svojimi raziskovalnimi nalogami že vrsto let uspešno tekmujejo iz zgodovine v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije ter na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, letos pa so se prvič udeležili tudi Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije - gibanje Znanost mladini. Na omenjenem srečanju rešujejo naloge s tehničnih področij (elektrotehnika, elektronika in robotika, gradbeništvo in arhitektura, računalništvo ...) ter ostalih področij (astronomija in fizika, biologija, ekologija z varstvom okolja, etnologija, matematika in logika, kemija, psihologija, ekonomija in turizem, geografija in geologija, slovenski jezik in književnost, sociologija, zgodovina in umetnostna zgodovina). Na srečanju se popularizirata znanost in tehnika, odkrivajo nadarjeni učenci na posameznih področjih, se jih spodbuja k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti. Pri učenčevem raziskovanju ne gre le za ugotovitve, ampak se pri pisanju raziskovalne naloge naučijo razmišljati, zbrati lastne misli in določene podatke, naučijo se metodičnega dela. Učenci in mentorji tako pridobijo pomembno izkušnjo. Učenci, ki so se v letošnjem šolskem letu odločili za samostojno raziskavo v okviru omenjene zveze, so 10. aprila v avli OŠ Trzin svoje naloge predstavili staršem, prijateljem, učiteljem in drugim. Prireditev je bila hkrati generalka za letošnje 5. področno srečanje mladih raziskovalcev - osnovnošolcev, ki je potekalo 19. aprila na OŠ Preserje pri Radomljah. Področno srečanje domžalsko - kamniške regije je za učence zadnje triade pravzaprav tekmovanje, šest najboljših nalog iz šestih različnih področij po oceni strokovne komisije pa sodeluje na državnem srečanju, ki bo letos 2. junija v Murski Soboti. Učenci so izdelali svoje naloge v skladu z razpisom, ki določa pogoje in pravila srečanj ter podrobna navodila za izdelavo raziskovalne naloge. Ocenjuje se samostojno izdelana naloga, plakat in javni zagovor pred komisijo, ki vsebuje desetminutno predstavitev in pet minut odgovarjanja na vprašanja. Letos se je za takšno raziskovalno nalogo na naši šoli odločilo devet učencev oziroma parov učencev pod mentorstvom učiteljic Maje Završnik (3 naloge) ter Marje Gerbec (6 nalog). Jaka Peternel, 5. razred osemletke, je izdelal nalogo z naslovom Cilj števila, kjer je preiskoval cilje naravnih števil do 100 ter skušal poiskati pravilo za izračun cilja poljubnega števila. Našel je nekaj zakonitosti, ki jih je podrobneje opisal. Katja Strnad, 7. razred deve-tletke, je svojo raziskovalno nalogo poimenovala Preslikave v bližnji okolici. V nalogi je ugotovila, da je okoli nas mnogo predmetov, kjer lahko najdemo različne vrste preslikav, in jih podrobneje opisala. Namen raziskovalne naloge Petre Bukovec in Urške Kanduč iz 9. razreda devetletke z naslovom Narišimo Osončje je bil raziskati Osončje, njegove lastnosti, medsebojne odnose med planeti ter način, kako ga čim bolj poljudno predstaviti tako otrokom kot odraslim. S svojim delom sta zagotovo pustili trajnejši pečat šoli, saj sta Osončje v merilu narisali na strop šolskega hodnika. Martina Bizjaka iz 3. razreda osemletke je vedno zanimalo, iz katerih kamnin je sestavljen Onger, zato je to je raziskal v nalo- gi Iz česa je hrib nad trzinsko šolo. S terenskim delom je ugotovil, da je pobočje nad šolo zgrajeno samo iz dolomita. Ali kraj, kjer živita, ogrožajo potresi, sta v svoji nalogi ugotavljala Aljaž Pavšek in Karmen Kastelic iz 3. razreda osemletke. S pomočjo literature, virov, kartiranja in anketiranja sta potrdila svoje domneve o večji potresni ogroženosti starega Trzina ter jih strnila v nalogi Potresna ogroženost starega Trzina. Za ekološko temo Kako ravnamo z odpadki v Trzinu se je odločila Nina Strm-ljan, 4. razred osemletke, in svoje ugotovitve predstavila tudi na proslavi ob dnevu Zemlje. Nina upa, da je s svojo nalogo vsaj malo prispevala k ekološki ozaveščenosti sokrajanov, saj ni zaman rek, da planet ni naš, ampak smo ga dobili v uporabo od naših dedov, da ga čuvamo za naše vnuke. Naloga Urše Matičič, 4. razred osemletke, obsega raziskavo z naslovom Različne športne dejavnosti četrtošolcev. Na podlagi anketiranja sovrstnikov je ugotovila, katere dejavnosti so med njimi najbolj priljubljene in obiskane. Kemijski temi se je posvetila Tjaša Šinkovec, 3. razred osemletke, z nalogo Vpliv toplote na različne snovi. Proučevala je, kakšne spremembe povzroča toplota na različnih snoveh. Jure Gregorc iz 4. razreda osemletke pa je v nalogi Večja žoga se dlje kotali? raziskoval, kako velikost žoge vpliva na pot, ki jo le-ta naredi pri enem obratu. Zanimivo je bilo prisluhniti različnim temam, ki so se jih učenci lotili. Nekateri med njimi so pokazali veliko samostojnosti in pravi raziskovalni čut. Naše sodelovanje lahko ocenimo kot uspešno. Maja Završnik in Jana Klopčič Obisk kmetije Bil je zadnji četrtek v mesecu marcu. Zjutraj so nas prebudili sončni žarki in napovedali pravi pomladni dan. Za nas, prvo-šolce in njihove učiteljice, to ni bil običajen dan. Polni pričakovanja smo komaj dočakali malico, saj smo vedeli, da gremo po njej na obisk Smukove domačije. Na dvorišču sta nas pričakala gospod in gospa Florjančič. Gospod nam je razkazal konjsko družino in njihovo domovanje. Kobila Linda je ponosno stopala po dvorišču, k njej pa se je stiskal žrebiček. Mimo nas se je sprehodil tudi očka Rambo. Ko se je konjska družina vrnila v stajo, je gospod Florjančič med otroke pripeljal Poniko. To je bilo veselja, saj so otroci malega konjička lahko vodili po dvorišču. Vrhunec doživetja je sledil, ko je lastnik teh plemenitih živali osedlal kobilo in so otroci jahali na njenem hrbtu. Očke so se svetile od zadovoljstva in srček je drhtel hitreje - od strahu. Vsi pogumni jahači so bili nagrajeni s piškoti in sokom. To je bil za nas res lep dan, poln prijetnih občutkov in doživetij, zato se obema gostiteljema iskreno zahvaljujemo. Istočasno se gospodu Florjančiču zahvaljujemo še za prijetne trenutke, ki nam jih je pripravil pozimi. Poklical je na šolo in nas povabil na vožnjo s sanmi na konjsko vprego. Z veseljem smo se odzvali njegovemu vabilu, in tako so v vožnji po zasneženem trzinskem polju uživali učenci od 1. do 4. razreda. Bilo nam je lepo. Učiteljice Zvonka, Maja in Nancy ODSEV Stoletnica PGD Trzin 23 Stoletnica gasilstva ni samo praznik gasilcev, ampak vseh občanov Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Trzin letos praznuje stoletnico ustanovitve. Svoje dosedanje delo in razvoj bo občanom Trzina ter prihodnjim rodovom predstavilo v knjigi, ki jo bodo brezplačno prejela vsa trzinska gospodinjstva. Čeprav so bile konec aprila, tik pred njihovo slavnostno akademijo, priprave na veliko praznovanje na vrhuncu, sta se Jože Kajfež, predsednik, in Andrej Nemec, poveljnik PGD Trzin, rada odzvala povabilu na pogovor o trenutnem položaju ter prihodnosti gasilstva v Trzinu in v državi nasploh. Poudarila sta, da je stoletnica organiziranega gasilstva v Trzinu v prvi vrsti praznik občanov, ki svoje gasilsko društvo močno podpirajo že vse od nastanka. Dogodkov, ki so pomembno vplivali na razvoj trzinskega gasilstva v stotih letih, ni manjkalo, vendar Kajfež med najpomembnejše uvršča velik požar leta 1879, ko so pogorele vse stavbe od Žankarja do Naro-beta, po tem dogodku pa se je v Trzinu začela organizirana zaščita pred požari. »Velik premik je trzinsko gasilstvo doživelo tudi približno sto let kasneje, ob koncu devetdesetih, ko je bila ustanovljena občina Trzin, ki ima že vse od ustanovitve veliko posluha za našo dejavnost. Župan se je udeležil celo nekaj naših intervencij in videl, da gasilstvo v Trzinu niso samo gasilske akcije, pač pa tudi organizacija številnih družabnih in drugih prireditev, zato se je naklonjenost občine naši dejavnosti v prihodnjih letih samo še krepila. To se je najbolje videlo, ko smo kupovali avto s cisterno in drugo opremo, ali pa, ko smo z občino pripravljali načrt za razvoj našega društva do leta 2009,« pravi predsednik društva in dodaja, da je gasilsko društvo tako visok jubilej lahko doživelo predvsem zato, ker občani svoje gasilsko društvo močno podpirajo - v finančnem in v vseh drugih pogledih - že vse od nastanka. Društvo potrebuje nov dom, še dva avtomobila... Prihodnja leta bodo za trzinske gasilce zelo naporna. Čakajo jih namreč velike investicije, saj društvo potrebuje nove, večje prostore, ki bodo ustrezali njegovi kategoriji, pa tudi vozni park bo treba dopolniti s še dvema avtomobiloma. »V omenjenem programu razvoja našega društva smo izgradnjo novega doma za gasilsko in zaščitno dejavnost naše občine predvideli do leta 2009, vendar bomo ta projekt verjetno zaključili kakšno leto kasneje. Zavedamo se namreč, da nov gasilski dom ni edina potreba v našem kraju, pomembno pa Jože Kajfež, predsednik PGD Trzin: »Ob stoletnici našega društva čestitam vsem občankam in občanom občine Trzin, ker je ta jubilej pravzaprav njihov, saj so svoje gasilstvo podpirali že dolgo pred nastankom občine Trzin. Ce tega ne bi počeli, tudi društva ne bi bilo. Seveda čestitam tudi vsem našim članom, ki so društvu ustvarili ugled, kakršnega danes ima. Prav je, da se ob tem spomnimo tudi vseh starejših in že pokojnih trzinskih gasilcev, ki so za društvo in vse to, kar danes imamo, žrtvovali svoj čas in energijo ter nam omogočili, da nam ni treba začeti pri temeljih. Seveda se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo občanom zagotavljali požarno varnost. Občanke in občane pa vabim, da se nam pridružijo pri našem delu, ker več ko nas bo, bolj učinkoviti in uspešni bomo.« je, da je občina ta projekt vzela na znanje in da ga bo tudi realizirala. V to, da bo držala svoje obljube, ne dvomimo, saj smo bili ob ustanovitvi občine dobesedno bosi in nagi, danes pa imamo prav po njeni zaslugi vso opremo, ki jo pri našem delu nujno potrebujemo. V številnih drugih občinah za potrebe gasilcev nimajo toliko posluha,« priznava Kajfež in dodaja, da bo nova stavba (brez nakupa zemljišča) stala približno 200 milijonov tolarjev, skupaj z zemljiščem, njegovo komunalno opremo in dvema gasilskima avtomobiloma (ki jih bodo trzinski gasilci kupili šele po izgradnji doma in bosta stala vsaj 80 milijonov tolarjev) pa bo gasilska dejavnost občino v prihodnjih letih stala približno 400 milijonov tolarjev. »Ta investicija bo resda razdeljena na več let, vendar bo morala sredstva Andrej Nemec, poveljnik PGD Trzin: »Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem občankam in občanom ter še posebej vsem gasilcem, kijih ni več med nami. Prav ti so tudi meni dali veliko znanja in gasilsko srce. Gasilec mora namreč imeti srce, da ob intervenciji pusti svojo družino in pomaga drugim, čeprav s tem tvega svoje zdravje ali celo življenje. Vsej zaščitni opremi navkljub je namreč naše delo še vedno nevarno, zato se vsem, ki to delo kljub temu opravljate, še enkrat zahvaljujem in vas pozivam na nadaljnjo medsebojno pomoč in oporo pri naših akcijah.« za to v celoti zagotoviti občina, saj po zakonu prostovoljno gasilsko dejavnost pri nas v celoti financirajo lokalne skupnosti (občine), od države pa gasilska društva prejemajo le sredstva iz naslova tako imenovanih požarnih taks, kar v naši občin znese približno 700 tisoč tolarjev na leto. Za primerjavo naj povem, da sodoben gasilski avto danes stane kakšnih 50 milijonov tolarjev.« Gasilsko delo je iz dneva v dan bolj zahtevno O intervencijah trzinskih gasilcev v zadnjih letih je poveljnik Andrej Nemec povedal, da so se spopadli s kar nekaj požari (od gozdnih do stanovanjskih) in drugimi nesrečami (ki jih je najpogosteje povzročila voda), medtem ko za intervencije ob prometnih nesrečah trzinski gasilci nimajo koncesije. »Gasilsko delo je iz leta v leto zahtevnejše, saj se tudi od prostovoljnih gasilcev zahteva enaka profesionalnost kot od profesionalnih, vsaka najmanjša napaka pa lahko pomeni tudi odškodninsko tožbo proti gasilcem. Naša zadnja večja intervencija je bila gašenje hleva v starem Trzinu, to akcijo pa je zaznamovala fizično zelo zahtevna, vendar hitra in učinkovita, intervencija gasilcev ter velika solidarnost krajanov, še zlasti kmetov, ki so po svojih močeh sodelovali pri preprečevanju še večje škode,« je o tej akciji povedal Nemec. Sicer pa sta bili za trzinske gasilce še posebej naporni leti 2003, ko so imeli približno trideset intervencij, in 2004, ko je bilo intervencij še nekaj več. »Tudi v industrijski coni smo imeli v dvajsetih letih njenega delovanja že kar nekaj intervencij, med katerimi je bilo tudi nekaj požarov, večinoma pa tam rešujemo težave z meteorno vodo.« Po besedah Kajfeža pa je v coni zelo pereč problem tudi to, da velika večina podjetij nima izdelanih ustreznih požarnih načrtov, brez teh pa so intervencije zelo težavne ali celo nevarne, če gasilci ne vedo natančno, s kakšnimi snovmi se pravzaprav spopadajo. Med težavami, ki jih imajo pri svojem delu trzinski gasilci, je Nemec izpostavil predvsem težaven dostop zaradi zaparkiranih intervencijskih poti v stanovanjski soseski T3, vendar so razmere enake tudi v drugih občinah s podobnimi soseskami. Drugi problem pa je veliko kamenja in peska v trzinskem vodovodnem omrežju, to pa jim uničuje drago gasilsko opremo. Poveljnik Andrej Nemec ob tej priložnosti mlade (od osnovnošolske starosti dalje) vabi, da se pridružijo gasilcem, kjer je delo zanimivo, raznoliko in nenazadnje tudi adrenalinsko. »Zato je za mlade še toliko bolj primerno in zanimivo,« pravi. Sodoben čas gasilstvu ni naklonjen »Včasih, ko je bil Trzin bistveno manjši, kot je danes, in je bilo tudi društev manj, je bilo gasilsko društvo ena redkih možnosti za druženje krajanov, zato je bil temu primerno večji tudi pomen gasilskega društva v družabnem življenju krajanov. Danes, v času kapitalizma, pa krajanom časa za humanitarno dejavnost vedno bolj primanjkuje, in se to seveda pozna tudi v gasilski dejavnosti. Kot sem že dejal, stari del Trzina z nami zelo tesno sodeluje, vse bolj se za naše delo zanimajo tudi v novem Trzinu, precej manj pa v soseski T3, vendar je to povsem razumljivo, saj tam živijo občani, ki so se v našo občino priselili šele pred kratkim in se življenju v novem okolju šele privajajo,« pravi Kajfež in priznava, da službene obveznosti tudi članom društva jemljejo vedno več časa. Trzinski gasilci ob odhodih na intervencije v službah sicer nimajo pretiranih težav, vseeno pa predsednik društva pravi, da je težav z delodajalci manj v večjih podjetjih in več v manjših. »Pričakujem pa, da bo tovrstnih težav v prihodnje vse manj, saj je prostovoljno gasilstvo na ravni Evropske unije bolj cenjeno in temu primerno urejeno. Sicer pa so bila za gasilce najtežja devetdeseta leta, ko je mnogo podjetij zaradi varčevanja preprosto razpustilo svoje gasilske enote, posledično pa se je število industrijskih gasilskih enot v nekaj letih zmanjšalo za skoraj tri četrtine. Tovrstno varčevanje so številna podjetja zelo drago plačala, saj jih je kar nekaj pogorelo,« pravi Kajfež, Nemec pa dodaja, da se da z malo dobre volje na obeh straneh z vsakim delodajalcem dogovoriti o tem, da gasilec v primeru intervencije brez težav odide z delovnega mesta. Trzinski gasilci se dela z mladimi člani lotevajo zelo zavzeto in jim poleg učenja gasilskih veščin ponujajo tudi druga uporabna znanja (na primer znanje nudenja prve pomoči) in športne aktivnosti. »Tako pestre oblike druženja mladim omogočajo zdravo preživljanje prostega časa in sklepanje prijateljstev, ki v kasnejših letih postanejo zelo pomemben motiv za vztrajanje v gasilstvu. Sicer pa je tako, da ti gasilstvo da toliko, kolikor energije sam vlagaš v to dejavnost. Če te torej gasilsko delo veseli, iz tega lahko dobiš ogromno, če te pa to ne zanima, ti ne bo dalo nobenega zadovoljstva,« poudarja Kajfež. Čeprav ugotavlja, da sodoben čas gasilstvu ni naklonjen, v é -v W' f * -, s** T» « ■ 1 prihodnost prostovoljnega gasilstva ne dvomi iz več razlogov. »Po eni strani ima prostovoljno gasilstvo na Slovenskem že več kot 135 let tradicije, v tem času pa je preživelo in se prilagodilo številnim spremembam, število članov pa se še vedno povečuje, kar dokazuje, da se ljudje pomena gasilstva še vedno zavedajo. Glede prihodnje organiziranosti pa menim, da bo ostala takšna, kot je, saj država za drugačno (recimo polprofesional-no) organizacijo gasilstva nima dovolj denarja. Na tem mestu pa je treba omeniti še določila novega zakona o društvih, ki so zelo kruta, saj gasilska društva mečejo v isti koš z društvi, ki skrbijo zgolj za dobrobit svojih članov. To gasilskih društev sicer ne bo uničilo, bi pa lahko negativno vplivalo na kakovost njihovega dela,« poudarja predsednik PGD Trzin. Poveljnik Nemec pa poudarja tudi pomen bolj profesionalnega odnosa članstva do kolektiva, kar je nujno že zaradi vedno bolj zahtevne gasilske opreme. Tudi on opozarja na nesmiselna določila novega zakona o društvih, ki jih tudi z dodatnim prizadevanjem lokalnih skupnosti ni mogoče popraviti. Zoran Jereb Stoletnico smo dostojno proslavili Kot je že znano, v letošnjem letu gasilsko društvo praznuje sto let delovanja. Odločili smo se, da bomo ob tem jubileju organizirali svečano akademijo, proslavljali pa smo tudi na tradicionalno florjanovo nedeljo, 7 maja. Priprave smo tako začeli že v petek, ko smo pri gasilskem domu postavili mlaj. Pri postavljanju so se nam pridružili sotovariši gasilci iz Loke in Mengša. V soboto pa smo se z gosti zbrali v dvorani KUD-a, kjer je slovesnost potekala. Na seji so nas s svojo prisotnostjo počastili visoki gostje, in sicer župan občine Trzin Anton Peršak, poslanec v DZ RS mag. Tomaž Šte-be, podpredsednik gasilske zveze Slovenije Tone Podobnik, predsednik sveta regije Ljubljana III, predsednik gasilske zveze Domžale Marjan Slatnar, poveljnik gasilske zveze Domžale Janez Breceljnik, verska predstavnika Pavle Krt in dr. Bogdan Dolenc, poveljnik CZ občine Trzin Zoran Rink, gasilci sosednjih društev ter občanke in občani naše občine. Za kulturni vložek med samo slovesnostjo so s prečudovitim petjem poskrbeli Kamniški kole-dniki in harmonikar Jure Pestotnik. Na seji so vsi člani društva prejeli spominske značke in knjigo, ki smo jo izdali ob našem stoletnem jubileju. Zahvalo za vodenje proslave in predstavitev knjige pa gre tudi Tonetu Ipavcu. Ob koncu pa je sledilo presenečenje, in sicer velikanska torta za naš rojstni dan, darilo občine Trzin. V nedeljo smo že sedemnajstič praznovali florjanovo nedeljo; letos smo jo še posebno slovesno obhajali. Pridružila sta se nam tudi predsednik gasilske zveza Slovenije Ernest Eory in dr. Janez Grilj, ki je vodil slovesno sveto mašo. Na pomoč pa nam je priskočil tudi g. Florjančič s svojim zapravljivčkom. Prav tako nas je presenetila tako številčna udeležba narodnih noš, seveda pa ni manjkala naša stalna spremljevalka Mengeška godba. V zelo velikem številu so se naše slovesnosti udeležili tudi naši sotovariši gasilci iz sosednjih gasilskih društev. Po končani sveti maši smo se vrnili pred gasilski dom, kjer je na prireditvenem prostoru Florjanovega sejma potekala zaključna slovesnost ob stoletnici. Med slovesnostjo je kvartet Mengeške godbe zaigral pesem, posvečeno trzinskim gasilcem ob njihovem jubileju, pesem pa so zapeli tudi pevci župnijskega pevskega zbora. Pesem je napisal naš sokrajan Emilijan Pevec, uglasbil pa naš veliki prijatelj Janez Per. Na tej slovesnosti so bila tudi podeljena državna odlikovanja zaslužnim posameznikom za prostovoljno delo v gasilski organizaciji. Po slovesnosti je sledil še koncert Mengeške godbe in s tem je bila slovesnost zaključena. Naj se ob koncu tega prispevka še enkrat zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi prireditev ob našem jubileju. Vse prireditve so lepo uspele in še enkrat hvala za pomoč. Na koncu pa naj ponovno omenim, da je PGD Trzin ob stotem jubileju izdalo knjigo, ki jo bo vsako gospodinjstvo prejelo na dom. Raznosili jo bodo naši člani, predvidoma konec meseca maja. Jože Kajfež, predsednik PGD Trzin ' V K na Člani Turističnega društva Trzin in trzinski gasilci so 6. in 7. maja pripravili že 7. tradicionalni Florjanov sejem in s tem začeli vrsto prireditev ob občinskem prazniku. Največji poudarek pa letos ni bil namenjen le stojnicam z domačo in umetnostno obrtjo, ampak predvsem trzinskim gasilcem, ki letos praznujejo 100 let PGD Trzin. Prav gasilci so tisti, ki so v Trzinu že leta 1906 začeli z bogato tradicijo praznovanja florjanove nedelje, posvečene njihovemu farnemu patronu, jo s svetimi mašami v trzinski cerkvi, katerih so se vsako leto udeležili tudi gasilci in sosednjih društev, praznovali vse do druge svetovne vojne, ter nato leta 1989 ponovno oživili. Zadnjih sedem let pa je florjanova nedelja dobila nove razsežnosti, saj se je na pobudo članov turističnega društva Trzin razširila na dvodnevni Florjanov sejem. »Vsako leto se na naš sejem trudimo privabiti čim več razstavljavcev domače in umetnostne obrti ter skupin za ohranjanje dediščine, izdelovalce spominkov in pridelovalce ekološke hrane,« je povedala predsednica TD Trzin Jožica Valenčak in dodala, da je bilo stojnic letos okoli trideset. Poleg stojnic, na katerih je bilo mogoče kupiti ročno izdelano umetno cvetje, košare in druge pletene izdelke, posušeno sadje, zelenjavo in zelišča, izdelke iz medu, vezenine in še marsikaj drugega, je bilo še posebno dobro poskrbljeno za spremljevalni program, ki ga je na odprtju spretno povezoval Tone Ipa-vec. Po pozdravnem govoru župana Antona Peršaka in uradnem odprtju sejma so v programu nastopili domžalski rogisti in pevci zbora društva upokojencev Zerjav-čki, zbrano množico pa so še posebej razveselili otroci iz vrtca in osnovne šole, ki so dogajanje popestrili s pesmijo, petjem in igranjem. V nadaljevanju sta DPM Trzin in mladinski klub Trzin pripravila ustvarjalne delavnice, šahisti so se pomerili na šahovskem turnirju, najmlajše je zabaval čarodej, svoje znanje so predstavili mladi glasbeniki Glasbene šole L'Artko, večer pa je bil - tako kot tudi v nedeljo - v znamenju zabavne glasbe. Nedelja je bila dan gasilcev in njihove slovesnosti ob 100-letnici društva, poleg ustvarjalnih delavnic pa so organizatorji pripravili še orientacijski tek in program za društva in glasbene skupine, ki so si popoldne prisvojile sejemski oder. »Vreme nam je bilo naklonjeno in z obiskom smo zadovoljni,« je še povedala Jožica Valenčak in z veseljem dodala, da se za prihodnost flor-janovih sejmov ni bati. Besedilo in foto: Jasna Paladin Pestro dogajanje 7. Florjanovem sejmu Sejemske stojnice so bile zanimive za staro in mlado. Največ pozornosti so pritegnili izdelovalci domače in umetnostne obrti, tudi članice KUD-a Frana Maslja Podlimbarskega iz Krašnje, ki so pletle kite in šivale izdelke iz njih. Na sejmu je svoje pletene izdelke razstavil tudi Florijan Kastelic z Dolenjske, ki na trzinski sejem pride vsako leto. Pohvalil je organizatorje, marsikdo pa se je z zanimanjem ustavil ob stojnici in opazoval njegove ročne spretnosti. Srečanje, ki se ga radi spominjamo vse leto Tudi letos je Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki združuje invalide iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, pripravilo svoj praznik. Prvega aprila je bila hala KC Domžale polna invalidov s spremljevalci in družinskimi člani, njihovih prijateljev, gostov in nastopajočih. Številni smo bili na začetku veseli zvokov Mengeške godbe, ki je začela uradno slovesnost, ki jo je vodila Helena Weith. Voditeljica je na oder najprej povabila predsednico društva Vido Perne, ki je pozdravila vse prisotne, še posebej pa goste, med katerimi so bili podžupan občine Domžale Toni Dragar, podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, podžupan občine Izola Branko Simonovič, predsednik pobratenega društva Izola, Zmago Višnjevec, številni predsedniki in predstavniki drugih društev invalidov, poseben pozdrav pa je namenila težkim invalidom. V nadaljevanju govora je na kratko predstavila delo društva ter povabila vse, da se mu pridružijo. Zahvalila se je donatorjem, nastopajočim, poverjenikom in vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi srečanja. Ob koncu je vsem zaželela prijetno soboto in vse naslednje dneve. O položaju invalidov in možnostih občine za pomoč društvu je govoril Toni Dra- gar, podžupan občine Domžale, zbrane pa so pozdravili še podpredsednik ZDIS, podžupan občine Izola, predsednik DI Izola ter še nekateri gostje. Sledil je pester kulturni program, v katerem so ob Mengeški godbi nastopali še mlada pevka Tanja Žagar ter talentirani desetletni Nejc Lisjak, mlada harmonikarica Tamara, posebno presenečenje pa so organizatorji več kot 800 obiskovalcem pripravili s krajšim koncertom skupine Atomik Harmonik. V družabnem delu so za prijetno razpoloženje poskrbeli Viharniki, prijetno presenečenje pa je večini obiskovalcev prinesel tudi bogat srečelov, katerega izkupiček je namenjen dejavnosti društva. Sklepanje novih poznanstev, prijetni pogovori, veselo klepetanje, glasba in ples so prijetno popestrili soboto vsem prisotnim, ki pa so pogrešali prisotnost predstavnikov občin. Ob zaključku je predsednica povedala, da je srečanje tudi letos uspelo, požrtvovalno in prizadevno delo vseh, ki so pomagali pri organizaciji srečanja, pa je rodilo bogate sadove v obliki srečnih in zadovoljnih obiskovalcev, ki se bodo srečanja radi spominjali vse leto. »Ob tem pa sem kar malo žalostna, ker ni bilo predstavnikov posameznih občin. Povabili smo jih, nekateri so celo obljubili, da pridejo, pa razen domžalskega podžupana ni bilo nikogar. Rada bi povedala, da naša dejavnost zahteva veliko truda in prizadevnega dela, da smo se zelo potrudili tudi z organizacijo srečanja in tako s svojim delom kot srečanjem želeli svoje delo pokazati vodstvom občin ter jih tudi na tak način povabiti k boljšemu sodelovanju. Žal jih tudi tokrat ni bilo,« je povedala Pernetova in se še zahvalila vsem, ki so nam pri organizaciji in izvedbi srečanja pomagali, še posebej pa požrtvovalnim poverjenikom, članom vodstva društva ter donatorjem, ki so prispevali finančna sredstva ali dobitke za srečelov. MDI Domžale MDI Domžale vas vabi k udejstvovanju pri telovadbi, šahu, balinanju, kegljanju, streljanju z zračnim orožjem in k udeležbi na naših izletih, počitnikovanju v Izoli in Banovcih, težki invalidi pa se lahko prijavite na petdnevno bivanje v Topolšici - vse za ohranjanje in izboljšanje zdravja, veselo razpoloženje in druženje. Morda pa se odločite za potovanje v Tunizijo? Skratka - obiščite nas na Ljubljanski c. 106 a v Domžalah. Vsako prvo sredo vam zmerimo pritisk, sladkor in holesterol ter si svetujemo. Pridite in spoznajte delo društva. m Tudi letos smo invalidi MDI Domžale pripravili svoj praznik. Sklepanje novih poznanstev, prijetni razgovori, dogovori in veselo klepetanje so poleg hrane, pijače in nagovorov v uradnem delu proslave ter plesne glasbe ansambla Viharniki prijetno popestrili dan invalidom. Po dolgem obdobju zbiranja dobitkov za srečelov je ta tudi lepo uspel. Invalidi smo bili veseli nastopa mengeške godbe, ki je za letos zamenjala domžalsko godbo. Nastopila je tudi mlada pevka Tanja Žagar in talentirani desetletni Nejc Lisjak iz Trzina, za boljšo prekrvavitev telesa pa so poskrbeli člani ansambla Atomik Harmonik. Skratka, bilo je lepo, a po tednu dni podo-življanja me stisne pri srcu občutek žalosti in kup vprašanj brez odgovorov. Sprašujem se namreč, ali smo ljudje res tako zadovoljni sami s seboj, da ne vidimo ob sebi trpečih? Peščica požrtvovalnih ljudi je neumorno zbirala sredstva in dobitke za praznik invalidov. Nekateri posamezniki so zares dobrotljivi, drugi so na ta dejanja reagirali grobo, nekateri so se obračali proč, mnogim, ki nas obkrožajo, pa za srečo ali nesrečo sočloveka ni kaj dosti mar... A upam, da me občutki varajo. Polna dvorana invalidov, ki se le redko kdaj družijo v takem številu, je vedno željna toplih besed predsednikov in predstavnikov društev, radi pa tudi občutimo naklonjenost vodilnih občinskih mož in žena, le da teh na tem druženju ni bilo veliko. Hvala vsem, ki ste se udeležili našega praznovanja, hvala pa tudi tistim, ki niste prišli, kajti tako vam lahko podarim v premislek svoj skeleč občutek. In to je tudi priložnost, da se v imenu MDI Domžale zahvalim vsem donator-jem, darovalcem finančnih sredstev in dobitkov, vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da bo praznik invalidov ostal v naših srcih kot lep spomin. Martina Lampret Srečanje MDI Domžale vsako leto privabi precej članov in njihovih svojcev Nejc Lisjak Razstava ročnih del invalidov v Slovenj Gradcu Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale smo obiskali vseslovensko razstavo ročnih del invalidov, ki je od 7. do 21. aprila potekala v Slovenj Gradcu, na njej pa se je s svojimi izdelki predstavilo trideset društev. S tem se je uresničila dve leti stara zamisel, ki se je porodila slovenjegraškemu županu Matjažu Zanoškarju. Omenjena razstava je bila nekaj posebnega, paša za oči in podlaga za neizmerno število novih idej. Kaj vse počno invalidi, kakšne zamisli! Poleg zelo veliko pletenih, kvačkanih in klekljanih, šivanih in štikanih predmetov in slik (akvarelov, olj itd...), so bile na ogled tudi prave rezbarske umetnine, slike iz solnega testa, glineni izdelki, izrezljane podobe iz lesa - miniaturna gospodarska poslopja, hiše, kozolci, živali... Videli smo tudi veliko pirhov (risanih, slikanih, pletenih, kvačkanih, lesenih, skratka »na tisoč in en način«) in cvetja (spet na »tisoč in en način«), pa mozaike v ročno oblikovanem sedežnem pohištvu, izdelke iz kovin, portrete, tihožitja, UNI-CEF-ove punčke, voščilnice, oblačila in še in še. Res je bilo kaj videti! Razstava pa ni ponujala samo ogleda dela pridnih rok, ampak je med drugim sporočala, da invalidom pomeni druženje, integracijo sobivanja v lokalnih skupnostih, socialno vključevanje in stik s širšo javnostjo, nenazadnje pa tudi enakopravno obravnavo kreativnosti in klic po enakih možnosti vseh državljanov, tudi invalidov. Na razstavo smo se s svojimi izdelki - slikarskimi in glinenimi izdelki, rezbarjenimi lesenimi podobami, slikami iz solnega testa ter UNICEF-ovimi punčkami - predstavili tudi člani MDI Domžale. In ponosni smo na svoja dela! Martina Lampret V Trzinu gostili najboljše športne strelce invalide Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki s svojim delovanjem pokriva tudi občino Trzin, je v trzinski osnovni šoli v soboto, 22. aprila, organiziralo 15. državno prvenstvo invalidov Slovenije v streljanju z zračnim orožjem. Društvo, ki ga vodi predsednica Vida Per-ne, je tekmovanje organiziralo skupaj z Zvezo za šport invalidov Slovenije, pri izvedbi pa so jim s svojo opremo in sodniki pomagali tudi člani Strelskega društva Trzin, ki so strelišče uredili v telovadnici osnovne šole. »Prepričan sem, da ste si za tekmovanje izbrali dobro lokacijo, saj so naši strelci znani po dobri organizaciji,« je strelke in strelce - kar osemdeset se jih je zbralo iz vse Slovenije - uvodoma pozdravil glavni pokrovitelj, župan Tone Peršak, in jim poleg uspešnega tekmovanja zaželel tudi prijetno počutje v Trzinu. Obenem je poudaril, da je zelo pomembno, da se tudi invalidi ukvarjajo s športom v različnih kategorijah ter tako živijo kar se da aktivno in normalno življenje. Po pozdravu Igorja Maliča iz Zveze za šport invalidov Slovenije je zbrane nagovorila še Vida Perne, ki je med drugim povedala, da so v Trzinu ponosni, da so preko prijave na razpis uspeli dobiti organizacijo tega tekmovanje, ter se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali - predvsem občini Trzin, osnovni šoli in ravnatelju Francu Brečku ter trzinskim strelcem s prizadevnim Francijem Mušičem na čelu. Slednji je bil poleg Mar- jana Koviča in Andreja Perneta tudi eden od treh tekmovalcev iz domačega društva. Tekmovanje je potekalo po mednarodnih pravilih, na tekmo pa so se uvrstili vsi tisti, ki so uspeli izpolniti kvalifikacijske norme za leto 2006. Športniki invalidi so tekmovali v različnih kategorijah glede na svojo invalidnost. V streljanju s puško so se pomerili v petih kategorijah - v t.i. nacionalni kategoriji (NAC), kjer tekmujejo lažji invalidi, v streljanju s puško brez opore (SH1), v streljanju z oporo (SH2), v kategoriji invalidov z multiplosklerozo (SMS) * i -I Vida Perne, Igor Malič in župan Tone Peršak. in v kategoriji gluhih. S pištolo so tekmovali v dveh kategorijah - SH1 in NAC. Po napornem tekmovanju, ki se je po različnih skupinah odvijalo skoraj ves dan, sta župan Tone Peršak in predsednica društva Vida Perne najuspešnejšim podelila 23 medalj in 24 diplom. Ob koncu dneva so bili med najbolj zadovoljnimi prav domači strelci, saj niso bili uspešni le po organizacijski plati, temveč tudi po tekmovalni. Marjan Kovič je v streljanju s pištolo namreč osvojil naslov državnega podprva-ka. Besedilo in foto: Jasna Paladin Kolesarsko društvo Felixi je že prepoznavno Aprila je bilo v Trzinu ustanovljeno samostojno kolesarsko društvo FELIXI, ki je doslej delovalo kot sekcija Smučarskega društva. Iniciativni odbor v sestavi Srečko Frantar, Marjan in Sonja Ferkolj, Marjan Kozina za ljubljansko skupino ter Zoran Rink so pripravili vse potrebno za izvedbo ustanovnega občnega zbora. Prisotnih je bilo kar 29 aktivnih kolesarjev. Avtor pripravljenega osnutka statuta Marjan Ferkolj pa je vsem prisotnim predstavil vsebino pravil, ki so že upoštevala usmeritve novo sprejetega zakona o društvih. Še posebej je izpostavil potrebo po spoštovanju statuta in izpolnjevanju sprejetih sklepov upravnega odbora, ki smo ga izvolili na ustanovnem občnem zboru. Vsak član se mora poleg pravic zavedati tudi dolžnosti, za mladoletne pa so seveda odgovorni starši. Izpostavljena je bila odgovornost vsakega posameznika za lastno varnost, za mladoletnike pa njihovi zakoniti zastopniki. Med članstvo društva so bili povabljeni tudi simpatizerji, to je ljubitelji kolesarskega športa, ki se zaradi takih ali drugačnih objektivnih razlogov z njim ne morejo ukvarjati. Po opravljenih formalnostih - sprejetju statuta ter izvolitvi upravnega in nadzornega odbora - je stekla beseda o virih finančnih sredstev za aktivnosti društva: • članarina znaša 1500 tolarjev letno za odrasle, otroci do 18. leta pa članarine ne plačujejo, • prispevki donatorjev in sponzorjev, •javna sredstva, to so sredstva iz proračuna občine. Sredstva se bodo smotrno trošila glede na vsebino programa in po sklepih upravnega odbora. Zaključni del zbora je bil namenjen vsebinskemu delu programa. Predstavil ga je novoizvoljeni predsednik Srečko Frantar. Vključevali se bomo v rekreativne dejavnosti, ki jih organizirajo kolesarska društva po Sloveniji, udeleževali se bomo akcij pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja in Kolesarske zveze Slovenije ter lastnih aktivnosti v okviru našega društva in drugih društev v občini. Letos, v mesecu septembru, nas čaka priprava, organizacija in izvedba prireditve Kriterij 2006, ki bo zahtevala vsestransko angažiranost številnih članov društva. V načrtu imamo tudi izvedbo prireditve Revija mladih kolesarjev, s katero želimo motivirati mlade, najmlajše in njihove starše za zdrav in aktiven način preživljanja prostega časa. Pri tem seveda računamo na odzivnost trzinske šole in šol iz sosednjih občin. Vredno je poskusiti, morda pa bodo naša prizadevanja dolgoročno pokazala vsaj minimalne rezultate pri organiziranem kolesarjenju za mladino. Poleg že omenjenih imamo v programu tudi navezovanje stikov s sorodnimi društvi sosednjih občin pri organiziranju skupnih akcij, kot je Družina na kolesu in druge oblike aktivnosti rekreativnega kolesarjenja. Od prvega dne samostojnosti našega »mladega« društva pa imamo po zaslugi naše prizadevne sekretarke Sonje tudi že svojo internetno stran (www.felixi.trzin.si), kjer s tekočimi novicami obveščamo vse člane in naše simpatizerje kolesarstva o dogajanjih in rezultatih naših aktivnosti . Meta Železnik Črnobele aktivnosti V prvih treh mesecih letošnjega leta se je odvijalo in zaključilo še eno večje ekipno šahovsko tekmovanje ljubljanskega področja, in sicer 59. delavska šahovska liga. Tovrstno tekmovanje štiričlanskih moštev ima za sabo že res dolgo tradicijo, saj je bilo prvič izvedeno že kmalu po vojni. Tradicija se odraža tudi v številu prijavljenih, saj je letos v treh skupinah nastopilo 37 ekip. Trzinci smo prijavili tri ekipe: moštvi Pecos Pub in Buscotrade sta igrali v drugi ligi, ekipa Rustika Masiva pa se je merila v tretji, najštevilčnejši skupini. Po skupno devetih (oziroma enajstih za tretjo skupino) odigranih kolih smo lahko ugotovili, da naš nastop ni bil tako uspešen, kot smo si želeli in pred tekmovanjem tudi pričakovali. Še največ je dosegla ekipa Pecos Pub (to je ime novega društvenega sponzorja), ki je ob koncu pristala na četrtem mestu. Šahisti I. Rojs, N. Jukan, G. Banfi, M. Mihelič, D. Jukan in M. Tunjić Dobitnika zlate medalje: Igor Rojs in Mirko Tunjić so zbrali 21 točk (58 odstotkov), žal pa so prav v zadnjem kolu - v dvoboju z neposrednim tekmecem ekipo Bocosoft iz Komende - izgubili in zapravili možnost za boljšo uvrstitev ter morebitno napredovanje v prvo ligo. V uteho za ekipni »neuspeh« pa so pobrali kar tri zlate medalje za rezultate po deskah. Igor Rojs je bil najboljši na prvi deski, v sedmih igrah je osvojil 5,5 točk, Mitja Mihelič je s 6 točkami iz devetih partij prekašal tekmece na četrti deski, Mirko Tu-njić pa si je priigral odličje kot najboljša druga rezerva . (tri točke iz šestih partij). 7 Druga društvena ekipa je pod imenom Bu-scotrade nastopala v isti ligi, zasedla pa je sedmo (lani tretje) mesto. Točke smo s spremenljivim uspehom nabirali: V. Ur-banc, A. Grum, V. Skok, B. Bajec in I. Ho-džić. V medsebojnem dvoboju obeh trzinskih ekip smo se po štirih urah borbene igre razšli z neodločenim rezultatom 2:2. V tretji ligi so se pod imenom Rustika Masiva borili J. Andlovic, S. Mlakar, F. Banko, B. Kesič, I. Varga in I. Reberšek. Po enajstih kolih so tekmovanje končali na štirinajstem mestu s 16 točkami. Najuspešnejši je bil Borut Kesič, ki je bil za štiri točke iz sedmih partij nagrajen z bronasto medaljo. Po zaključku ligaškega dela tekmovanja smo se z dvema ekipama (Pecos Bar Trzin in Rustika Masiva) udeležili še vsakokratnega hitropoteznega turnirja vseh, v ligi nastopajočih ekip. V prostorih Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani smo tako ko- Letošnji tek Petra Levca, ki ga organizira ŠD Trzin, bo potekal v soboto, 27. maja. Start bo v T3 ob 15.30 (za mlajše udeležence) oziroma ob 17. uri, ko se bo začel tek na 6 in 12 kilometrski razdalji. Tekmovanje poteka pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije in šteje za pokal Osrednje Slovenije. Prijavnina za udeležbo na teku na 6 in 12 kilometrski progi znaša 2.000 tolarjev (na dan teka 2.500), poravna pa se na TRR ŠD Trzin št: 18305-0092324615. Na dan prireditev morajo imeti udeleženci s seboj potrdilo o plačilu prijavnine. Za skupine nad deset tekmovalcev organizator priznava 10-odstotni popust. Tekmovalne kategorije: • mlajši pionirji (od 6 do 11 let) tečejo na 800 metrov, • pionirji (od 12 do 15 let) tečejo na 800 metrov, • mladinci (od 15 do 19 let) na 6 kilometrov, • moški tečejo še v naslednjih kategorijah: letnik 1936 in starejši, letnik 1937 do 1946, 1947 do 1956, 1957 do 1966, 1967 do 1976 in 1977 do 1986, nec marca odigrali pet kol po švicarskem sistemu in ob koncu pozdravili zmagovalno moštvo ŠD Vele Domžale. Zmagovalcem so tesno sledili šahisti Kliničnega centra, tretja pa je bila ekipa študentov Črni vitezi. Med tridesetimi ekipami je Pecos Bar Trzin osvojil dvanajsto mesto z 11,5 točkami, Rustika Masiva pa je pristala na šestindvajsetem mestu s 6,5 točkami. V šahovske vrste vabimo nove člane Na kratko želim bralce seznaniti še z dogajanjem v samem društvu. Člani smo se konec marca zbrali v naših novih prostorih (na Mengeški cesti 9) na letnem občnem zboru in razčlenili dogajanja v minulem obdobju. Soglašali smo z ugotovitvijo, da smo bili še kar aktivni in deloma uspešni na tekmovalnem področju, da pa bi lahko več naredili pri razširjanju igranja šaha med mladimi, pri organizaciji društvenega življenja in pri pridobi- Tek Petra Levca • ženske tečejo v kategorijah: 1946 in starejše, 1947 do 1956, 1057 do 1966, 1967 do 1976 in 1977 do 1986. Vsi mlajši pionirji in pionirke se teka udeležijo brezplačno ter dobijo malico in sok. Vsi udeleženci teka na 6 in 12 kilometrov pa dobijo topel obrok, pijačo, spominsko majico in bilten teka, najboljši pa tudi medalje. Podeljena bo tudi nagrada za najboljši absolutni čas teka. Zdravstvena služba bo prisotna na progi in cilju. Uporaba garderobe (na lastno odgovornost) in tuša je možna v kompleksu T3, prav tako je poskrbljeno za dovolj parkirišč. Tisti, ki boste s seboj pripeljali otroke, jih boste v času teka lahko pustili v organiziranem varstvu v igralnici na samem startu. Objava rezultatov in podelitev nagrad bo v kompleksu T3 opravljena pol ure po končanem teku. Vse dodatne informacije v zvezi s tekom dobite na internetni strani www.kkutriptrzin.bravehost.com in pri Nini Kozarič na elektronskem naslovu: painintheass@email.si ali telefonski številki 031 522 801. Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisnih pogojev ter programa prireditve. ŠD Trzin vanju novih članov. Trenutno ima naše društvo 21 članov, tako da imamo včasih težavo s sestavo ekipe, saj vsakič vsi tudi nimamo časa. In zato ste v društvo vabljeni tudi bralci, če želite aktivno zastopati trzinske barve. Na zboru smo izbrali tudi nove organe društva in tako bodo v naslednjem dveletnem obdobju za šahovski utrip Trzina skrbeli predsednik Slavko Mlakar, tajniške in blagajniške posle bo vodil dosedanji predsednik Franci Banko, v upravnem odboru pa bosta delovala še Mitja Mihelič in Vladimir Skok. Izvoljen je bil tudi tričlanski nadzorni odbor in disciplinsko razsodišče. Na zboru smo sprejeli še konkreten finančni plan za letošnje leto, program udeležbe na različnih tekmovanjih in številne konkretne sklepe za boljšo organiziranost in delovanje društva. Andrej Grum Opis proge Proga se za vse kategorije začne pred kompleksom T3. 12 kilometrska proga približno po 100 metrih zavije na Kamniško cesto in vodi proti vzhodu v gozd, kjer se začne gozdna steza. Po prvem kilometru se začne blag vzpon, proga pa poteka po lepo speljanih stezah na robu široke doline. Prvi večji vzpon se začne po tretjem kilometru, nato proga pripelje do obronkov jas in se začne strmo vzpenjati proti grebenu Rašice. Sledi pretežno raven odsek proti Zgornjem Dobenu, od tam pa se proga v glavnem ves čas spušča. Malo pred gradom Jablje se spust konča in do cilja sledi še ravninski del. Prijavnica za Tek Petra Levca Ime: Priimek: Naslov: E pošta:. Datum rojstva: Telefon: Spol: Dolžina proge (obkroži): 800 m 6.000 m 12.000 m V času Teka Petra Levca, 27. maja, bodo zaradi varnosti tekačev za promet z motornimi vozili zaprte naslednje ceste: • med 15. in 19. uro: stranska Ljubljanska cesta (od Centra Ivana Hribarja do Pša-te), ulica za Hribom in Habatova ulica; • med 17. in 17.30 Ulica Rašiške čete, Mlakarjeva ulica (od Rašiške čete do Ulice Kamniškega bataljona) in Ulica Kamniškega bataljona. Zaključek teka bo na ploščadi v T3. Vse občane vabimo, da se udeležijo teka -start za otroke ob 15.30, pohoda po trasi proge ob 16.30, start teka za člane pa ob 17. uri. Lahko pa tekače tudi samo spodbujate ob progi in se jim pridružite na cilju. NAŠI še naprej tresejo mreže -bodo v novih dresih še boljši? Čeprav se je najhladnejši letni čas že zdavnaj poslovil, se je šele pred nekaj dnevi končala zimska liga v malem nogometu, ki že nekaj let poteka pod velikim balonom v RCU Lukovica. Tudi to sezono so bili ob petkih zvečer številni gledalci priče zanimivim obračunom ekip iz okoliških krajev kar sedmih občin, barve naše pa je znova več kot dostojno zastopalo moštvo MND Trzin, ki je v konkurenci štirinajstih izbranih vrst osvojilo končno četrto mesto (8 zmag, 2 neodločena izida in 4 porazi - zadnji za »zeleno mizo«, utemeljeni pritožbi pa žal ni bilo ugodeno) ter priznanje »Poštena igra« oziroma »Fair play« za najbolj športen pristop (naredili so najmanj prekrškov ter imeli zanemarljivo skromno število izključitev oziroma kazenskih minut in opominov) k igri in obnašanje na igrišču in ob njem. Ker pa smo za vas, drage bralke in bralci, želeli o tem izvedeti še kaj več (ter poročati ne le o goli statistiki), smo na klepet povabili dva izmed »motorjev« te simpatične zasedbe domačih športnih zanesenjakov, Matica in Iztoka, ki sta se izkazala kot prijetna sogovornika. »Z doseženim smo zelo zadovoljni, saj smo sprva načrtovali skromnejšo uvrstitev, ob nekoliko daljši rezervni klopi in ugodnejšem spletu okoliščin pa bi lahko bil uspeh še večji. O prvaku sta namreč odločali zadnji koli, kar pet ekip pa bi teoretično lahko visoko dvignilo pokal za zmagovalce. V preveliki želji smo nato v predzadnji tekmi »premagali sami sebe« in navkljub vodstvu z 2:1 ter odlični igri nasprotniku dopustili preobrat v končnici silno napetega in pomembnega srečanja, s tem pa izpadli tudi iz boja za 1. mesto. Zadnje kolo, v katerem bi nas zmaga ter ugoden razplet ostalih tekem popeljalo k delitvi drugega mesta, pa je po napaki organizatorja (zaradi praznikov je bil tekmovalni dan odigran prej, kot je bilo načrtovano, o spremembi pa vsa moštva niso bila pravočasno obveščena) žal minilo brez nas. Toda po toči zvoniti je prepozno - na izkušnjah se učimo, največ očitno na svojih. Je pač tako, da Fortuna enkrat da, drugič vzame,« je dogodke ob kavici pokomentiral Matic. Iztok pa nam je razkril tudi nekaj načrtov za v prihodnje: »Te dni bomo prevzeli novo kolekcijo dresov modernega videza in barvnih vzorcev, tako da bomo sedaj še bolj prepoznavni in, upajmo, še boljši. Junija odhajamo na nekajdnevne zahtevne kondi-cijske višinske priprave v Bohinj, seveda pa bomo z zanimanjem spremljali prihajajoče prvenstvo v Nemčiji - eno izmed tekem osmine finala tudi v živo, saj smo si še pra- Za koga zmagujemo -za TRZIN! Iščemo pravo himno za naše vrle fante (tri ali štiri kitice s primernim besedilom in udarnimi takti), ki bo poslej donela iz grl množice na tekmah Naših. Lahko pošljete le tekst ali notni zapis, lahko pa tudi oboje. Najbolj všečni in najboljši predlogi bodo predstavljeni v eni izmed prihodnjih številk Odseva, zmagovalno verzijo pa bomo izbrali s pomočjo glasovanja bralk in bralcev. Sodelujte tudi vi! vočasno uspeli zagotoviti vstopnice. Vendar pa pravega počitka še ne bo, saj se je na Ježici že začela letna malonogometna Ljubljanska liga, skupina Bežigrad 1, v ka- teri nastopamo že šestič, tokrat pod imenom MND »Fet bar« Trzin (prvi sponzorji že kažejo zanimanje za nas, morda jih bo še več), tekmo prvega kroga pa smo začeli s prepričljivo zmago s 7:1. (rezultate in napoved tekem si lahko ogledate na www.sra.si pod Bežigrad 1). Tekme se igrajo v ŠRC Ježica, naslednja po izidu Odseva pa bo 22. maja 2006 ob 19.45. Pred poletnimi počitnicami bomo sodelovali na nekaj turnirjih v bližnji okolici, nadejamo se lahko še enega ali dveh prijateljskih srečanj z enim izmed slovenskih malonogo-metnih drugoligašev (dogovori še potekajo). Ob tem se zahvaljujemo ŠD Trzin, s katerim zares vzorno sodelujemo, vsem dosedanjim sponzorjem, podpornikom in zvestim navijačem, ki so jim na številnih tekmah znali nuditi pravo spodbudo in podporo, toplo in iz srca pa jih vabijo tudi na vsa srečanja in turnirje v prihodnje. Gašper Ogorelec Strelsko tekmovanje upokojencev v Škoji Loki Na strelišču v Škofji Loki je 20. aprila potekalo vsakoletno strelsko tekmovanje z zračno puško za prvenstvo gorenjskih društev upokojencev - tako ekipno kot posamezno. Prvenstva se je udeležilo osem oziroma 32 tekmovalcev, prvič pa smo se tega tekmovanja udeležili tudi upokojenci iz Trzina. Našo ekipo smo sestavljali Franci Mušič, Franc Pavlič, Ivan Mušič in Andrej Perne. Med ekipami smo dosegli sedmo mesto, med posamezniki pa si je g. Andrej Perne »pristreljal« odlično bronasto kolajno. Tako postajamo trzinski upokojenci aktivni in prepoznavni tudi izven meja naše občine, za kar smo od stalnih udeležencev tega tekmovanja prejeli bučen pozdravni aplavz. Tako kot so pozdravili udeležbo našega društva na tekmovanju, so pozdravili tudi udeležbo DU Kokrica. Franc Pavlič Obvestila Turističnega društva Trzin Turistično društvo Trzin vas vabi na delavnice in druge, že utečene dejavnosti društva ter nove oblike druženja in učenja spretnosti v naslednjem šolskem letu: Rezbarstvo: • delavnice v tehnični učilnici OŠ Trzin vsak torek od 17. do 19. ure, začetek prvi torek v oktobru • sodelovanje na sejmih in drugih prireditvah v Trzinu in okoliških krajih • obiski razstav in muzejev Ustvarjalne delavnice: • v CIH vsak ponedeljek od 17. do 19. ure • ob sprehodih in druženju v naravi Folklorna dejavnost: • tudi v naslednjem šolskem letu • vaje in nastopi folklorne skupine OŠ in TD Varstvo narave, šola gojenja zelišč in cvetja: • predavanja in sodelovanje v akcijah za varstvo narave • zasaditev in negovanje cvetličnih in zeliščnih površin • ogledi razstav cvetja in vrtnarstva Dediščina, ljudsko izročilo: • kaj vse je naša dediščina in ljudsko izročilo, kako jo ohraniti in zaščititi - predavanja, delavnice, ogledi ohranjene in zaščitene dediščine, • ohranjanje ljudskih običajev in navad s prikazom le-teh na različnih prireditvah, • spodbuda za sodelovanje v skupini narodnih noš, • sodelovanje z OŠ in DPM pri izvedbi predprazničnih delavnic in naravoslovnih dni. Turistični podmladek na OŠ Trzin bo jeseni spet pripravljal raziskovalno nalogo v okviru festivala TZS »Turizmu pomaga lastna glava« - mentorica prof. Nuša Slatner. Informacije in prijave (za rezbarstvo pri g. Marjanu Vodniku, za ustvarjalne delavnice pri gospe Žarki Boltin Kregar, za folklorne dejavnosti pa pri g. Juretu Jakliču) v Centru Ivana Hribarja oziroma Turističnem društvu Trzin na Ljubljanski 12/f, po telefonu 01 56447 30, na spletni strani Turističnega društva Trzin (www.td-trzin.si) in obvestilih na oglasnih mestih. TD Trzin Javni razpis za izbiro najboljših turističnih spominkov Trzina oziroma Slovenije v letu 2006 V skladu s pravilnikom Združenja spomin-karjev Slovenije pri Turistični zvezi Slovenije (TZS) in sklepom UO Turističnega društva Trzin razpisujemo javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2006 Na razpisu lahko sodelujete s spominki in idejami, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj ali Slovenijo, in jih je možno izdelati v večji količini za prodajo in da so prvič javno predstavljeni. Prvi trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na ocenjevalna merila (umetniško -etnološka vrednost, komercialna vrednost in predstavljanje omenjenih turističnih de-stinacij) dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade. Prva nagrada znaša 25.000 tolarjev, druga 20.000 in tretja 15.000 tolarjev. Poleg denarnih nagrad bo komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje tri najbolje uvrščene spominke. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Posebnih omejitev za sodelovanje ni, razen tega, da vsak udeleženec lahko sodeluje z največ dvema izdelkoma. Ocenjevala jih bo tričlanska komisija v skladu z omenjenim pravilnikom. Za nagrajene spominke bodo organizatorji v sodelovanju z Občino Trzin po svojih možnostih organizirali promocijo in v primeru uspešnih dogovorov z avtorji pomagali pri proizvodnji in trženju nagrajenih spo- minkov. Natečaj traja do 29. septembra 2006. Spominke za natečaj sprejema Turistično društvo Trzin, Mengeška c. 9, 1236 Trzin. Vzorcem, ki ne smejo biti večji od 30 x 20 x 20 cm, mora biti priložena zaprta kuverta z naslednjimi podatki: ime in priimek, naslov in telefonska številka avtorja, kratek opis spominka, dve fotografiji spominka (za katalog), označba, ali je to le ideja za spominek, ter podatki o tem, ali avtor išče proizvajalca oziroma prodajalca spominka. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turističnega društva Trzin, avtorje pa bomo napotili na natečaj, ki ga razpisuje TZS. Razgrnitev rezultatov natečaja bo javna, in sicer hkrati z razstavo najbolje ocenjenih spominkov, predvidoma v novembru. TD Trzin 19. maja je svoj devetdeseti rojstni dan praznovala naša sokrajanka v Slavka Rahne z Mengeške ceste 28. Za ta življenjski jubilej ti, draga Slavka, članice obeh skupin za samopomoč starejšim ljudem - Trzinski izvir (čigar članica si že šesto leto), in Naše vezi - želimo predvsem veliko zdravja, dobre volje ter iskrivega duha. Tvoja modrost, ki nam jo trosiš z vedrim nasmehom, naj še naprej plemeniti naša srečanja! fia mladih suet stoji! tfhp £a*|* .......puk rj - o k r f i,, i u r» V4it -__J Večer prsrd?? ňpri:nm ■ dneínjupnrupro ti okupatorju, je diF turoben 111 deïbdwn Z nošom sva se od loči-a dg se udeleživa plûSlave, hdterů Je organiziralo Društvo Z!1 sn^Č-IlD mlarbstl Tipn pri-Btro presenečenj naju 10 dciewla že pn vhůdu v dvuranú Maijâr\£e Poze; riv li Eta nniu r&sn-pjani m|a don h i. nďju po&piemil dû safira d«arflna in oa-kroeli s programom proslave. Dvorana je hiln pçJna. M-d udelryencl pra.-vnvt ji; bile opaziti piedstavpike lusze oorcev. Kl delajo v nbřihi ri „i puidmćju kul ture, in številne občane-tako ^tare- Trunke k^t nas, prbrljçnr.p Èiavnoatni gcvoi n? Imel župan FçiÈpk. kiilMjrnl pio£in-n so Z3pal-m li Mešam cevski zbor íer-avčki reci- ratůrkl gn Mela jclrmlk -n Ada Lûrôe Lei pťvků ^d. il:vd íMfit. Po končam proslmH so naa organlízalorji ppvpt: I J 5V«J kl-.jfcir?kl pmstQi. Pindvaííli eû nam še tofateH film. Jfi m ga posred pa teroru prav sa to priložnost. Z ljudmi, ki liù prtiivell lIi jí,.? fWit&Uïïù UůJrŮí íů Imeli iFrtsrvju Na simpatičen način smo izvedel, Kako so doživ-jali tista hude časr Hr:jt«-nje ne J* nníinljevalí: rt :ično in okuarm .ji l'_ ti ji h mijaK. M ic- se mau \i kazali -c kol do^noi/jbi In orâanizatorji, ll j ^ jih s JtISl . i - . flktjJ J| i fe r h. ■ "ž'j3 ^P ^ ^ .ilijJlli. j1 1 |WJr Jlfi VJUuVr - iJĚ * IV " l^mffr' ijiVJH » ■ m ... ilhr^v. iim'UDH ill I "ik. - ■ " - ~— ■^t-TBu HIBi I-il luet tu dl kúr coLir gOïLltÉ:jl. 'JJ!d J... td Je bilo čudovito. Doživeli smo đružm^e Irwh generaoij. Zadovoljr- m dntne volje sme 51 meť ppfi^vorl «Ëledovali kljbski pros- Y.mfc Je ahkoop.^j-U, rln sp nSŠI m anrî;ï rji? uredil tud i a z&tavo fu-Jig} afi j 1 z obdobia NOE ■ n j£odrJe^d pnvůjiiťgů fitdtija. kú Sfr Jř oonavljalo parušopo dpmovipo. Razstav-Ije/u je pilo tudi neka; izdelkov iz ne-kavrcfc, ki |ih fttfrajajo za mlade «ssh star-qjn . Ppï*;lIl1 i r,n, dn jç Ccžho Imen ^Utlnri razstavo, kajti mladi ustvarjalci žehiP Vj^r odnt^Ll dr: nov. Hotrudlll ie brjdn :jsttfiiriy čjm več pr merVov, da bodo m-ňll na F!^r;nníTUK-n ^rjrr^u Stojnico. Draů mlndmr.l. dr.ham I da zna te poskrbeti prav za vse prebivalce naš« nbčmt; Uat^p ijatr In igfa(r z iiďjmlďjiirvu, našli aie naům, hakù je ■nw sodelovati tudi z ficreincuo vaÉ.ih staišev m starih atar^ev. Tù sre (Jùkittflij itr^ Orfiartllfrall proslavo, Aada bi Viim zahalilo, ro I« v vto-jtn. fefrin^É V trn t m u vieil, k i id Udeležili príjBlflVň r«r ríruýrnj.-i z vinil, tu čudovit Mečer. Pri va^tAi hůdal|«ijem d clu p jI vqip j«lim Šfl Víliltn jspsbw, Zahvala V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta FRANCKA LOŽAR ŽANKARJEVA MAMA 3 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Pavlu Krtu za lep cerkveni obred, organistu Franciju, gasilcem in pevcem Mengeškega zvona. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni 2006 www.trzinska-pomlad.com NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU ZA MAJ IN JUNIJ 2006 20. 05. 2006 Občina Trzin, kulturno društvo Trzinska pomlad 1 20. 05. 2006 Kolesarsko društvo kronometer Kamniška Bistrica 20. 05. 2006 Planinsko društvo izlet: Veliki vrh na Lesk. Planini 21. 05. 2006 Kolesarsko društvo kolesarjenje brez meja Kranj- Jezersko, mednarodno 22. 05. 2006 Turistično društvo, OŠ Trzin srečanje otroških folklornih skupin v Trzinu 24. 05. 2006 Društvo upokojencev Panoramski izlet 25. 05. 2006 19:00 Dietika d.o.o. predavanje- Prehrana onkoloških bolnikov, dvorana M.Ručigaj 26. 05. 2006 Športno društvo otroška olimpijada 26. 05. 2006 Društvo upokojencev, OŠ Trzin Trzin poje in pleše 27. 05. 2006 Orientacijski klub Slovenska Pre-O liga 2006, 2. tekmovanje na Rogli 27. 05. 2006 Občina Trzin, Kulturno društvo Trzinska pomlad 2 27. 05. 2006 Športno društvo Tek Petra Levca (šteje za športno značko) 28. 05. 2006 Kolesarsko društvo, DPM Družina na kolesu maj PGD Trzin Nenapovedana vaja maj Kulturno društvo Premiera ulične gledališke predstave 02. 06. 2006 Turistično društvo Rezbarska in slikarska delavnica na gradu Jablje 02.-04.06.2006 Turistično društvo Razstava 03. 06. 2006 Občina Trzin, Kulturno društvo Trzinska pomlad 3 03. 06. 2006 Turistično društvo Pohod po mejah občine (šteje za športno značko) 03. 06. 2006 OŠ Trzin, Orientacijski klub Šolsko državno prvenstvo v orient. teku 03. 06. 2006 Kolesarsko društvo Dirka na Dobeno 03.-04. 06. 2006 TD Trzin Rezbarska in slikarska delavnica na gradu Jable 04. 06. 2006 Kolesarsko društvo Udeležba na maratonu treh občin 06. 06. 2006 DPM Obdaritev bodočih prvošolčkov 10. 06. 2006 Občina Trzin, Kulturno društvo Trzinska pomlad 4 10. 06. 2006 Kolesarsko društvo, Turistično društvo Izlet- Košutna (šteje za športno značko) 10. 06. 2006 Planinsko društvo Izlet- iz Mojstrane v Vrata 15. 06. 2006 OŠ Trzin Valeta učencev 9. razreda 16. 06. 2006 Društvo upokojencev Piknik v Dolgi dolini 17. 06. 2006 Občina Trzin, Kulturno društvo, Društvo upokojencev Trzinska pomlad 5 17. 06. 2006 Planinsko društvo Izlet- Bogatin 18. 06. 2006 Kolesarsko društvo, DPM Družina na kolesu 18. 06. 2006 Kolesarsko društvo Maraton Franja 24. 06. 2006 Občina Trzin, Kulturno društvo Trzinska pomlad 6 24. 06. 2006 Občina Trzin, Turistično društvo Folklorni festival 24. 06. 2006 Turistično društvo Kresovanje v kamnolomu 27. 06. 2006 Občina Trzin, Kulturno društvo, SVVS Občinska proslava in obletnica trzinske bitke 29. 06. 2006 Društvo upokojencev Srečanje upokojencev v Mozirju junij DPM Dejavnosti v času poletnih počitnic junij Kulturno društvo Premiera odrske otroške predstave Opombe: Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30. Več informacij o prireditvah v organizaciji Planinskega društva Onger Trzin dobite na spletni strani www.onger.org.