601 002.00
8554 AA
OSREDNJA KNJIžNlt-A
PRImoKSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini - >	......
Abb. postale I gruppo (;CUa 44)0 UT
Leto XXXVII. Št. 286 (11.108)
TRST, petek, 4. decembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
KLJUB IZGLASOVANI ZAUPNICI VLADA ŠIBKEJŠA	ČRNI SKRINJICI SO PREDALI FRANCOSKEMU PREISKOVALNEMU SODNIKU
Negodovanje med poslanci večine VZROKE TRAGIČNE LETALSKE NESREČE NA KORZIKI zaradi prisilnega glasu o lakoti BODO NAJBRŽ SPOROČILI ŠELE V SREDO V PARIZU
Glasovanja sc ni udeležilo vsaj 16 poslancev vladnih strank, ki so bili podpisali j	Danes dan žalovanja po vsej Jugoslaviji
resolucijo radikalcev - Incidenti med ministroma in parlamentarcema RD in PSDI
RLM — Vlada je sicer prejela zaupnico ob glasovanju o resolucijah za pomoč lačnim na svetu, a vse kaže, da je nadaljen poseg Po tem izrednem proceduralnem sredstvu rajši ošibil kot pa okrepil njen položaj. Spadolinijev sklep, da prisili še enkrat poslance večine k disciplini s pomočjo javnega poimenskega glasovanja, je ne le izzval ostro kritiko radikalne in komuni-
stične opozicije, ampak tudi razburil dober del poslancev vladnih strank in na splošno prispeval k nadaljnjemu zaostrovanju vladnih strank in na splošno prispeval k nadaljnjemu zaostrovanju že itak napetega vzdušja v parlamentu. Izid glasovanja (338 za, 233 proti, Gruber Bencova vzdržana) je bil seveda za vlado ugoden, a hkrati svarilen, ker je vsaj 16 njenih poslancev izrazilo svoje negodovanje s tem, da se ga ni udeležilo.
Kot je znano, se je resoluciji vladnih strank, ki predvideva nakazilo le okrog 1.500 milijard lir v prihodnjem letu za pomoč državam, ki jih pesti lakota, protivila resolucija radikalcev, ki so zahtevali, naj dodeli Italija že takoj 0,70 odstotka bruto narodnega dohodka v ta namen, hkrati pa dodelitev nadaljnjih 3.000 milijard lir za nujne posege. Povsem nepričakovano pa je resolucijo radikalcev podpisalo tudi kar 170 Poslancev iz vrst vladne večine, med njimi tudi najvidnejši voditelji strank, kot so Andreotti (KD), Mar-telli in Spini (podtajnika PSI), tajnik PSDI Longo. To je prisililo predsednika vlade, ki neomajno brani najvišjo možno mejo deficita 50.000 milijard lir, da oostavi vprašanje zaupnice, da bi se z odobritvijo radikalne resolucije ne povišali državni izdatki.
Najostrejši komentarji na Spado-linijevo odločitev so seveda prišli iz vrst radikalcev, ki so jo označili za ♦neumno izsiljevanje* in obsojalo vlado, češ da se proslavlja s tem, da povečuje javne izdatke «za polnitev orožarn in praznjenje žitnic* ter da se postavlja proti pozivom 55 nobelovcev, evropskega parlamenta in samega_ predsednika repu-, blikc. Toda tudi znana socialistična voditelja Mancini in Lombardi sta izjavila, da ne bosta glasovala za zaupnico, češ da je poseganje^ po takem postopku v nasprotju z črko in duhom ustave ter politično nekorektno. ker je v bistvu znamenje nezaupanja do poslancev. Celo de-mokristjanska poslanca Publio Fio-H in Silvestri, ki sta bila podpisala resolucijo PR. sta ostro grajala zadržanje vlade, češ da postavlja podpisnike v precep med strankarsko disciplino in vestjo, ki sili katolike k solidarnosti z lačnimi.
Načelniki poslanskih skupin KD, Psi, PSDI, PRI in PLI so sicer v
glasovalnih izjavah skušali zmanjševati pomen notranjih negodovanj, a je bila njihova zadrega očitna. Predstavnik KPI Napolitano pa je dejal, da je tak zaključek razprave «absurden in nedostojen* ter dolži] vlado, da se omejuje na izražanje dobre volj.e, a ne zna in noče ukrepati za dejansko odpravo razlogov za lakoto na svetu. Napovedal je glas proti zaupnici, pa čeprav povsem KPI ne soglaša z resolucijo radikalcev.
Odraz živčnosti, ki je zajela parlament sta tudi neobičajna incidenta, ki sta se včeraj dogodila v obeh skupščinah. V poslanski zbornici je socialdemokrat Madaudo najprej izzval iz dvorane, nato pa fizično na-
padel strankarskega tovariša, ministra Di Giesija. V senatu je pa prišlo do ostrega besednega spopada med demokristjanoma, poročevalcem večine Carollom, ki je bil pristal na krajšo odložitev razprave o finančnem zakonu na zahtevo KPI in ministrom Andreatto, ki mu je zato javno očital, da je «podložnik komunistov in se že pripravlja, da jim služi*. Vladne sile so se znašle včeraj v težavah pred zaostreno o-pozicijo KPI glede proračunskih dokumentov, ki podaljšuje roke za njihovo odobritev. Zabeležiti so morale še en poraz tudi v senatni komisiji za finance, ki je izglasovala popravek KPI na vladni zakonski odlok, ki povišuje denarne kazni za zamujeno izplačilo davkov od 15 na 45 odstotkov. Ob že prepogostni odsotnosti dela zastopnikov večine je zato komisija sprejela amandma KPI, ki to povišano «globo» znižuje na 35 odstertkov.
AJACCIO — Predsednik jugoslovanske komisije za ugotavljanje vzrokov strahovite nesreče, ki je terjala smrt 180 potnikov slovenskega letala Inex-Adrie in pomočnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze Anton Malek je sporočil, da so obe črni skrinjici predali francoskemu preiskovalnemu sodniku, ki ju je poslal v Pariz, kjer ju bodo dešifrirali. Predsednik francoske komisije Michael Bomille
cheal Bomille je celo dejal, da bi lahko nepopolni podatki navedli k napačnemu sklepanju in je hkrati zanikal vse tiste vesti, ki so jih posamezniki črpali iz nepreverjenih virov. Zato bo pač treba počakati na dokončne izide preiskave, čeprav je Anton Malek že vnaprej dejal, da bo zelo težko ugotoviti, kdaj je prišlo do nauake in katera je sploh bila ta usodna napaka. Po prvih, morda prenagljenih ugibanjih, je to-
Tragičen prizor iz Ajaccia: delavci pripravljajo začasne krste za žrtve letalske nesreče (Telefcto AP)
izidi analize podatkov obeh samodejnih zaznamovalcev pogovorov in tehničnih lastnosti poleta. Šele tedaj bo moč povedati grobo oceno o vzrokih najhujše nesreče jugoslovanskega letalstva.
Člani obeh komisij so sicer že poslušali magnetofonski zapis razgovora med kontrolnim stolpom na letališču v Ajacciu in posadko letala. Vendar po njem ni moč prav ničesar sklepati o vzrokih nesreče. Mi-

iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiniiiiiMiimiiiiiiiuiniitniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
KUl'B OGORČENJU IN OSMIM IZJAVAM ŠTEVILNIH POLJSKIH SINDIKALNIH VODITELJEV
Previden odgovor sindikata Solidarnost na protistavkovno akcijo policijskih sil
Walesa napovedal večje zanimanje sindikata za življenjske razmere Poljakov - Namestnik poveljnika za telekomunikacije poljske vojske gen. Malinowski baje zbežal na Zahod
VARŠAVA — Sindikat Solidarnost za sedaj ne namerava organizirati večjih stavk in drugih protestnih manifestacij, da bi tako protestiral proti nasilni policijski prekinitvi stavke na varšavski višji šoli za gasilske oficirje. To so skienttt' na včerajšnji razširjeni seji predsedstva vsedržavne komisije, ki se je sestala v Radomu, in prepustili sami vsedržavni komisiji, ki se bo po vsej verjetnosti zbrala v torek v Gdansku, naj sprejme potrebne ukrepe proti naraščajoči ofenzivni politiki poljske vlade in partije. Med voditelji neodvisnega in samoupravnega sindikata je torej kljub veliki ogorčenosti prevladala zmernost, \Valesa je sicer v govoru 1500 delegatom sindikata, ki ga je imel med pavzo seje predsedstva, zelo ostro napadel vlado generala Jaruzelskega in med drugim dejal, da ni mogoče
•>uiumi„BMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii„iiiiiiiiniiinin«™>ii<»iiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiMraimMi»ii
ZASEDANJE JUGOSLOVflNSKO-ITALIJANSKE KOMISIJE
Pogovori za obnovitev videmskega sporazuma
Besedilo obnovljenega sporazuma bi morali kmalu uskladiti
BEOGRAD — V sredo se je v zveznem sekretariatu za zunanje za dave začelo zasedanje mešane jugo-slovansko-ilalijanske komisije za obnovo videmskega sporazuma. Obe delegaciji v pogovorih, ki se bodo yerjetno končali v soboto, usklajujeta končno besedilo obnovljenega sporazuma o obmejnem gibanju oseb ter o kopenskih in pomorskih prometnih zvezah.
Videmski sporazum, ki velja že več.kot 25 let je namreč treba prisoditi novim razmerom in razvoju stikov med obema sosednjima državama, še posebej glede obmejne Ba območja. Pričakovati je. da bodo novo besedilo sporazuma kmalu
Uskladili, (dd)
mora komisija, glede na to, da so njene članice med najbolj razvitimi industrijskimi državami na svetu, sprejeti in uresničiti konkretne projekte o sodelovanju z državami v razvoju in tako prispevati k bolj e-nakomernemu mednarodnemu trgovanju na podlagi nove mednarodne gospodarske ureditve, (dd)
PARIZ — Francoski zunanji minister Cheysson je izjavil, da se s palestinskim osvobodilnim gibanjem ni mogoče pogajati, dokler ne bo priznal pravice do obstoja Izraela. Cheysson je sicer tudi poudaril, da se Francija zavzema za ustanovitev palestinske države.
misliti na sestavo vsedržavne fronte sporazumevanja, ko ena od strani slepomiši. Sindikalni voditelj je še ostreje napadel zadnji predlog šestega plenuma centralnega komiteja PZ DP, naj parlament prepasti vso o-blast vladi. V primeru, da bi- sejm dejansko sprejel ta predlog, bo Solidarnost odgovorila s splošno stavko.
Voditelj Solidarnosti je na omenjenem srečanju z delegati orisal tudi sedanje naloge sindikata, ki bi moral ponovno posvetiti največjo pozornost varstvu temeljnih pravic poljskih delavcev in državljanov. Torej sindikat naj bi se začel ponovno zanimati predvsem za nevzdržne življenjske razmere Poljakov, ki v nekaterih vojvodstvih že mejijo na lakoto. VValesa je s tem v zvezi dejal, da ne bodo mogli sindikatu več očitati, da se politično zoperstavlja sedanjim oblastem.
Ta odločitev sindikalnega vodstva pa ni pogojena le s sedanjim zaostrovanjem političnega ozračja na Poljskem, ampak predvsem z ugotovitvijo, da se Poljaki vedno manj zanimajo za politično življenje. To nas ne more presenetiti, če pomislimo, da ima poljsko prebivalstvo vedno večje probleme, da si priskrbi osnovna živila in druge potrebščine. Pred vrati je namreč že zima, za katero vsi prav dobro vedo, da bo ena najtežjih v poljski zgodovini. Primanjkuje namreč vsega od kurjave do ozimnic. Vzroki za tak položaj so sicer številni in jih ne moremo pripisati le stavkam, kmetom, ki nočejo prodajati svojih pridelkov za zlote, za katere nimajo kaj kupiti in velikim oviram pri uresničevanju gospodarske reforme, ampak tudi nakupovalni mrzlici Poljakov, ki je pred to zimo presegla vse dosedanje meje. Ta vprašanja so iz razumljivih razlogov zasenčila vse druge probleme. Kako bo Jaruzelskemu uspelo izvleči Poljsko iz teh katastrofalnih razmer ostaja še vedno odprto vprašanje. Vse kaže, da Solidarnost noče več prevzemati prevelikih odgovornosti in spravlja v nevarnost doseženih pozicij v poljski družbi.
Na včerajšnji seji v Radomu so sicer prišla do izraza tudi radikalnejša stališča v sindikatu, ki zahtevajo svobodne volitve in naj postane
sindikat prava opozicija sedanjim oblastem.
Iz Varšave je včeraj prišla še ena zelo zanimiva, sicer nepotrjena vest, da je pred dnevi izginil namestnik poveljnika za telekomunikacije pop ske vojske, general Malinovski. Po nekaterih vesteh naj bi zbežal na Zahod in odnesel s sabo vse načrte telekomunikacijskih povezav vzhodnega bloka. Malinotvski je bil med drugim tudi tesen sodelavec premiera Jaruzelskega.
sko-ameriški dokument, ki naproša štiri zahodnoevropske države, naj sodelujejo pri sestavi mirovnih sil na Sinaju, ki jih predvidevajo campdavidski sporazumi Izrael se je namreč doslej zoperstavljal prisotnosti vojaških sil držav članic EGS, ker se le-ta zavzema za priznanje palestinskega osvobodilnega gibanja. S tem sklepom je bila odpravljena tudi ta ovira in sedaj bo odvisno od samih evropskih držav, če bodo sodelovale pri sestavi mirovnih sil
K tej odločitvi izraelske vlade so v veliki meri botrovala prizadevanja ameriškega državnega sekre taria Haiga.
FES — Ameriški obrambni minister Casper IVeinberger je včeraj dopotoval v Fes. kjer se je sestal z maroškim kraljem Hasanom EL
SRHLJIVO PRIČEVANJE IZ AJACCIA
Od lnexovega letala ostale le drobtine
Moč trčenja ob padcu na tla je uničila vse, razen redkih oblačil, listkov, dokumentov in podobnega
(Poseben dopis)
AJACCIO — Najdba *fly recorde-rja* je izredno pomembna, nam Je dejal Aleksander Colja, zvezni letalski inšpektor iz zvezne komisije, ki je v sredo zjutraj prispela na Korziko. Ob 11.20 so namreč našli črno skrinjico, ki hrani vse pomembne podrobnosti o poletu Inesovega letala pred strahotno tru gedijo. Vsaj mesec dni bo trajalo preden bodo strokovnjaki dešifrirali vsebino črne skrinjice. Sele takrat "bomo .nekoliko bliže odgovoru na vprašanje, kako se je zgodila nesreča. Zakaj se je zgodila, pa bo verjetno ostalo večno vprašanje. Za zdaj pa je gotovo nekaj. Namesto, da bi letelo na višini 2.300 metrov je Inexovo letalo letelo na višini 1300 metrov. Zakaj tako nizko? Edini, ki so to zagotovo vedeli, niso preživeli.
Na vrhu gore San Pietro '1362 metrov) minirajo vulkanske skale
Izrael povabil EGS naj sodeluje pri sestavi mirovnih sil na Sinaju
JERUZALEM — Izraelska vlada je včeraj dopoldne odobrila izrael-
...mi..........................................
PRED DANAŠNJIM NADALJEVANJEM ŽENEVSKIH POGAJANJ
AMERIKA ZA EVROPSKO ENOTNOST OB VPRAŠANJU EVROIZSTRELKOV
Predstavniki Reaganove administracije potujejo v Evropo - Schmidt o pacifističnem gibanju
ŽENEVA — Pred današnjo drugo plenarno sejo na sovjetsko - ameriških pogajanjih v Ženevi o omejevanju jedrskih raket srednjega dometa v Evropi se Reaganova administracija na vse kriplje trudi, da bi ob problemu evroizstrelkov strnila vrste svojega zavezništva. A-meriški državni tajnik Haig je kot glavni zastopnik upravičenosti pogajanj s Sovjetsko zvezo opozoril Evropo, da bo uspeh pogajanj v dobršni meri odvisen od njenega zadržanja. Reaganova administracija pa se ne omejuje zgolj na pozive.
V Italijo je včeraj iz Nizozemske
Jugoslovanska prizadevanja za sodelovanje z razvitimi državami
ŽENEVA — Vodja jugoslovanske fisije pri evropskem sedežu Združenih narodov v Ženevi veleposlanik Marko Vrhunec je predlagal okrepitev sodelovanja mod članicami ev-r°Pske gospodarske komisije OZN z nWnenom okrepiti in poglobiti trgovsko ter industrijsko sodelovanje, ^ato je nujno odpraviti ovire za razvoj trgovine in rešiti odprte pro-Memc na tem področju. Posebej je treba izboljšati medsebojno' obveščale, kar prav tako lahko vpliva na Poglobitev trgovinskega in industrij-saega sodelovanja.
Vrhunec je v tej zvezi podprl predlog sekretariata evr*i>Wfc gospodarske komisije, da ustanovijo inforina-tivni center za industrijsko sodnlo-Vanje v okviru komisije. Vodja jugoslovanske misije je tudi dejal, da
Pisanje fašističnega časopisja v prvih dneh tržaškega procesa
Z začetkom tako imenovanega «drugega tržaškega procesa* pred Posebnim fašističnim tribunalom iz Rima, ko je vsak zaveden Primorec z grozo že mislil na usodo šestdesetih skoraj izključno slo venskih obtožencev, je tržaštd in ves italijanski fašistični tisk uprizoril gonjo proti obtožencem, da bi tem ustvaril protislovensko ozračje in ščuval proli slovenskemu prebivalstvu.
Prvi in drugi dan procesa, kar pa je prišlo v dobršni meri do izraza vse do tragične razsodbe 14. decembra, so vsi fašistični časopisi imeli skoraj enake naslove, članki pa so si bili podobni kot jajce jajcu. MINCULPOP se je za tržaški proces potrudil kot redkokdaj prej. Pod njegovo taktirko so časnikarji skrbno izbirali najbolj teatralne besede in v najbolj mračnih barvali prikazovali obtoženec kot «|Midle izprijence in teroriste*.
V tej teatralnosti pa je vse prekašal tržaški Pic-
colo. «L'austero inizio del processo contro una banda di terroristi* (Dostojanstveni začetek procesa proti teroristični tolpi), je prvi dan preko štirih kolon naslovil svoj članek o tržaškem procesu. Vsebina pa ni bila dostojanstvena: v njej je poleg sozuama vseh obtožencev s poitalijančenimi priimki in imeni ter navajanjem obtožnice pisec skušal prikazati obtožence v povsem izkrivljeni luči, ne samo kot nasprotnike fašizma temveč kot sovražnike omike, ki jih kljub različnim ideološkim nazorom druži »žolčno protiitalijanstvo*.
Pri poročanju o drugem dnevu procesa je Piccolo skušal prikazati »turobno dejavnost razvejene teroristične organizacije*, ki so jo vodili iz tujine. . Tuje vzroke so iskali vsi drugi časopisi od «La' Stampe* do dnevnika »Corricre delia Sera* in »II Popoio d’ltalia», saj je bilo zn režim nedopustno, da je odpor sam povzročil s svojo nasilno politiko proti Slovencem.
prispel direktor ameriške agencije za nadzorstvo nad oborožitvijo in za razorožitev Eugene Rostow, ki se z zahodnimi zavezniki posvetuje o sovjetsko - ameriških pogajanjih v Ženevi. Rostowa je že sprejel o-brambni minister Lagorio, danes pa se bo sestal z zunanjim ministrom Colom bom. V soboto bo iz Turčije prispel v Italijo obrambni minister ZDA, ki bo takoj nato odpotoval v Bruselj na ministrsko konferenco odbora NATO za obrambo.
Kot kaže hoče Reaganova administracija ne samo strniti vrste svojega zavezništva, temveč ustvariti vtis, kako se vsestransko zavzema za uspeh ženevskih pogajanj. Prav zato ni Rostow med svojim obiskom na Nizozemskem vztrajal pri preklicu sklepa haaške vlade, da počaka z namestitvijo ameriških jedrskih raket. Reaganova administracija mora namreč voditi račune tudi z evropskim pacifističnim gibanjem, ki lahko spravi v zagato marsikatero zavezniško vlado.
Nič čudnega torej, da je zahod-nonemški kancler Schmidt v svojem poročilu parlamentu o zunanji politiki in varnosti ZRN spregovoril tudi o pacifistih. Najprej je poudaril, da je končno prišlo do prvih znamenj odjuge v odnosih med velesilama po skoraj dveletni hladni vojni. Glede pacifistov pa je izrazil prepričanje, da ni njihovo gibalo samo strah, saj se vojne boji tudi sam, temveč tudi moralni razlogi, ki jih , on spoštuje. Ob tem pa je poudaril, da morajo pacifisti razumeti, da v svetu ne bo miru brez varnosti, zato je vzpostavljanje vojaških ravnotežij potrebno.
NEW VORK - Generalni tajnik OZN Kurt \Vatdheim .je včeraj u radno umaknil svojo kandidaturo za tretjo izvolitev. V pismu, ki ga
je Waldheim pisal predsedniku varnostnega sveta, trdi, da .je jeseni postavil svojo kandidaturo za ponovno izvolitev, ker se je za to izreklo večje število držav. Dejstvo pa .je, da njegova kandidatura v dosedanjih 16 volitvah ni prodrla, tudi zaradi doslednega veta Ljudske republike Kitajske, ki podpira kandidaturo tanzanijskega zunanjega ministra Salima Ahmeda Šali-ma. Proti temu pa so se izrekle Združene države.
Waldheimov umik je vso zadevo še bolj zapletel, saj .je zdaj prava uganka, kdo bo izvoljen za novega tajnika OZN.
pa bo 9. decembra v Parizu sklical - zavladala i,redna Drevidnost ki poagbni sestanek, ki bodo znani tudi
številne nejasnosti.
Včeraj je z delom začela tudi komisija za prepoznavanje žrtev. Francoske oblasti so zelo dobro organizirale prevoz posmrtnih bstankov i* kraja nesreče. V celotni akciji sodeluje preko 600 ljudi, osem helikopterjev in eno letalo. Delo — tega je ogromno — pa se nadaljuje počasi. Tudi vremenske napovedi ne obetajo ničesar dobrega. Prav zato so si včeraj prizadevali, da bi z reševalno akcijo čimprej končali. V nekem breznu pod strmem pobočju gore San Pietro so našli še okoli trideset novih trupel. Vse so prepeljali v opuščeno cerkev v vas Petrito (40 kilometrov oddaljeno od letališča in 10 kilometrov od kraja nesreče), kjer so pripravili zasilno identifikacijsko sobo.
Medtem, ko se je za izvedence inštituta za sodno medicino v Ljubljani, ob sodelovanju krajevnih izvedencev, delo šele začelo, pa je za člane strokovne komisije, številne časnikarje in spremljevalce napočil čas, da se vrnejo domov. Saj se je tudi sicer središče pozornosti spet preselilo nazaj v Slovenijo, kjer je življenje, kljub krutosti tragedije, že steklo, Danes bodo po vsej Jugoslaviji počastili spomin žrtev katastrofalnega trčenja na Korziki, največ jo pozornost pa je treba v tem trenutku nameniti onim, ki jim nesreča sicer ni pretrgala življenjsko niti, jih je pa vseeiio trajno prizadela.
Tako so na včerajšnjem sestanku
najbolj neverjetnih oblik. Bili smo na vrhu in tudi tik pod veliko skalo, kjer se je zgodila nesreča. Skala .je »dvonadstropna* in med dvema deloma je zagozden kos bele pločevine Strokovnjak’ iz zvezne komisije so ob tem na glas razmišljali: »Letalo je letelo močno na levo stran. Predpisana if morala znašati 380 kilometrov na uro. Trčenje levega krila je bilo silovito. Letalo je v naslednji sekundi po strahotnem
poku preletelo vrh hriba brez le- direktorjev vseh ljubljanskih'občin" vega krila. Po manj kot dveh se- 8kih centrov za socialno delo pove-
kundah je bilo vsega konec.* Približno dvesto metrov pori vrnom smo se znašli med žalostnimi sledmi tragedije. Moč trčenja letala ob padcu na tla je uničila vse. razen redkih oblačil, listkov, dokumentov in podobnega. Nemogoče ie govoriti o ostankih, nesrečnili potnikov in članov posadke, saj sta tudi od velikega letala ostala le dva omembe vredna kosa. Vse ostalo so drobtine v pravem pomenu besede. Od 180 ljudi, ki so bili v letalu, so našli le pet trupel. Ostalo .je izginilo v nič.
Na Korziko smo prispeli v sredo okrog 9. ure prav na letališče v Ajacciu. Bili šmo potniki v posebnem Inexovem letalu, ki je na Korziko pripeljalo zvezno komisijo. Vodi jo Anton Malek, pomočnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze. V letalu je bil tudi akademik Janez Milčinski, predstojnik inštituta za sodno medicino iz Ljubljane ter njegovi so delavci, docent Štefan Strežiščar, dr. Jože Lovšin in Lojze Mercina. S francoskimi kolegi se bodo dogovorili glede prepoznavanja žrtev. Poleg omenjenih so bili v letalu tudi predstavniki Kompasa in Ine-xa. Na letališču pa nas je pričakal generalni konzul iz Pariza Radovan Mišič. Predstavniki jugoslovanske zvezne komisije, njihovi francoski kolegi ter predstavniki francoskih civilnih oblasti so včeraj opravili prve pogovore, predvsem pa so si ogledali kraj nesreče. Ko smo s helikopterjem francoske mornarice prileteli na goro tudi mi, sta bila tam že dva venca. Enega .je bil položil korziški prefekt, drugega pa jugoslovanski generalni konzul v imenu jugoslovanskega am-
basadorja.
TONI PERIC
dali, da so za vse otroke, ki so ostali brez staršev, takoj poskrbeli najbližji sorodniki. Tudi za tiste nstare-j te občane, ki ne morejo živeti sami. je bilo poskrbljeno. Enako je bilo storjeno tudi v ostalih slovenskih občinah.
Tudi člani kolektiva Inex-Adria so se na žalni seji poklonili spominu preminulim tovarišem. Na seji so sprejeli predlog delovne organizacije Kompas, da skupaj zagotovijo sredstva za postavitev dveh spominskih obeležij, posvečenih potnikom in delavcem obeli kolektivov. 1. december bo obenem dan žalovanja obeh podjetij. Sklenili so tudi. da bodo svojcem ponesrečenih omogočili, d» se na kraju nesreče poklonijo njihovemu spominu ter da Kompas in Inex-Adria skupaj odpreta žiro račun za pomoč otrokom umrlih staršev.
Spomin na žrtve tragične letalska nesreče so včeraj popoldne počastili tudi na žalnem zboru skupščine mesta Ljubljane in družbenopolitičnih organizacij. Predsednik skupščine mesta Ljubljane je dejal, da je skoraj polovica ponesrečenih iz glavnega mesta Slovenije in bližnje okolice. Izvolili so tudi odbor za pogrebne svečanosti. V' atriju magistrata pa je bila včeraj in bo danes ves dan odprta žalna knjiga, v katero se je že včeraj vpisalo nekaj tisoč Ljubljančanov. Danes bodo zgini zbor priredili tudi v skupščini SR Slovenije.
Morda najganljivejši izraz solidarnosti pa že spet prihaja iz usodne Korzike, kjer krajem občani Že zbirajo sredstva za postavitev lastne spominske plošče na kraj nesreče.
Iskanje posmrtnih ostankov potnikov j« neljubo, e vendar nu.iuo opravilo
.(Telefoto AP)
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO ZAGOTOVILU O ZAČASNI VSELITVI GEOMETROV V PAVILJON B
Dijaki včeraj prekinili zasedbo Danes na višjih šolah reden pouk
Za prekinitev zasedbe poklienega zavoda se je odločil koordinacijski odbor dijakov . Zasedena šola je bila skrbno očiščena
ENOTNA SINDIKALNA ZVEZA IN KRIZA V LUKI
SINOČI V DIJAŠKEM DOMU cSREČKO KOSOVEL»
Za reorganizacijo dela PRIJETNA SLOVESNOST V POČASTITEV brez vrečenje v preteklosti TRADICIONALNEGA DOMSKEGA DNEVA
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so sinoči prekinili zasedbo poslopja poklicnega zavoda za industrijo in obrt v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice, tako da se bb — po treh dneh zasedbe — lahko danes na vseh naših višjih srednjih šolah nadaljeval redni pouk. Za prekinitev zasedbe se je na popoldanski seji odločil koordinacijski odbor dijakov, ki je izdal ob koncu seje sledeče sporočilo:
«Dijaki slovenskih višjih srednjih šol smo v sredo na srečanju s predstavniki Sindikata slovenske šole, ravnatelji, profesorji in starši zvedeli za zagotovilo pristojnih oblasti o začasni vselitvi oddelka za geometre v prostore paviljona B bivše psihiatrične bolnišnice. Odgovor je nedvomno zadovoljil vse dijake, ven dar so bili nekateri mnenja, da je treba z zasedbo nadaljevati dokler ne bodo pristojne oblasti posredovale tudi pismenega zagotovila. Ker ni bilo mogoče takoj zavzeti enotnega stališča, smo si dijaki pridržali pravico, da bomo o tem glasovali. Zato smo predlagali, naj se člani koordinacijskega odbora izrečejo za enega od dveh danih predlogov:
a)	da takoj prekinemo zasedbo in pooblastimo delegacijo, ki naj bi jo sestavljali ravnatelj Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois*, predstavniki staršev in dijakov, da zahteva pismeno zagotovilo na srečanju s pristojnimi oblastmi:
b)	da bi zasedbo nadaljevali dokler bodo pristojne oblasti posredovale pismeno zagotovilo.
Prevladal je prvi predlog in zato smo dijaki sklenili, da prekinemo zasedbo.
Danes, 4. decembra 1981, se bo na vseh slovenskih višjih srednjih šo lah odvijal redni pouk.*
Po tej odločitvi so dijaki skrbno očistili prostore poklicnega zavoda, da bi tudi na tej šoli omogočili reden potek pouka.
S prekinitvijo zasedbe se je uspeš no zaključila protestna akcija dijakov, ki je imela za glavni cilj razrešitev prostorske itiske na trgovskem zavodu z vsemvijo oddelka za geometre v prostore paviljona B komprenzorija pri Sv. Ivanu. Ustno zagotovilo pokrajinskega izrednega komisarja dr. Mazzurca ravnatelju šole «Zois» prof. Šahu o dovoljenju začasne vselitve geometrov gre zato vsekakor oceniti kot zelo pozitivno, pa čeprav so si dijaki zaželeli prvotno tudi pismeni odgovor. Že včeraj so se namreč sami dijaki lah ko prepričali o resnosti zagotovila, saj si je namreč tudi včeraj ogledala prostore paviljona B skypma tehnikov v spremstvu ravnatelja po-
klicnega zavoda inž. Rudeža, da bi čimprej izdelala načrt za ureditev prostorov za šolsko uporabo. Po izjavi pokrajinskega komisarja bo vselitev geometrov možna verjetno po novoletnih počitnicah.
Ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol so posredovali, še pred prekinitvijo zasedbe; sporočilo, v katerem izjavljajo, da so sprejeli na znanje zagotovilo izrednega pokrajinskega komisarja-, in da spričo tega zagotovila pozivajo dijake, da se danes vrnejo k rednemu šolskemu pouku. Njihov poziv ni naletel na gluha ušesa.
Čez en teden seja Kraške gorske skupnosti
Prihodnji petek, 11. decembra, se bo v Sesljanu sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Iz zelo bogatega dnevnega reda naj
omenimo statut skupnosti, razpravo o področju za znanstvene in tehnološke raziskave ter razpravo o deželnem zakonu o parkih in področjih za zaščito okolja. Začetek seje ob 19. uri v drugem sklicanju.
Sožalna brzojavka Maria Collija Milanu Kučanu
Predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli je poslal predsedniku skupščine SR Slovenije Milanu Kučanu sožalno brzojavko ob veliki letalski nesreči na Korziki, v kateri so izgubili življenje vsi potniki in člani posadke letala slovenske družbe. Predsednik Colli v brzojavki izreka najgloblje sožalje v imenu skupščine in v svojem osebnem.
CGlL-CISL-UIL o ukrepih, ki jih v korist pristanišču morajo sprejeti osrednja vlada, deželna uprava in Krožni sklad
Udeležili so se ga številni starši in ugledni gostje
V sredo so se sestali člani pokrajinske sindikalne zveze CGIL CISL-UIL in predstavniki pristaniških delavcev, da bi skupaj obravnavali krizo v pristanišču s posebnim poudarkom na stališča, ki jih je pred dnevi o tem problemu zavzel upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško luko.
Ob zaključku seje so izdali poročilo, v katerem ugotavljajo, da je krizo v luki možno premostiti s tem, da se napnejo vse sile za povečanje blagovnega prometa in za to, da bo v prihodnje še bolj ovrednotena javna vloga pristanišča. Treba je tudi sestaviti primeren razvojni program in izboljšati organizacijo dela, pri tem pa je nesmiselno zahte vati, da bi se glede te organizacije in glede delovnih urnikov povrnili na nekdanjo ureditev, ki so se je otresle ne le tržaška, temveč tudi vse večje luke na svetu. Pri reorganizaciji dela pa je treba najti primerno mesto za vse delavstvo, to je za nameščence luške ustanove, za pristaniščnike organizirane v kom-
UMimiiimiiiiimiMiiiiMiiiiiiimiiiimiiMiiiHmiiniMmiiiiiiiiiiMmiiniiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiniiiiiiiHiimiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinimiiiinirtiiiiiiHii««
V OKVIRU PRIPRAV NA DEZELNI KONGRES
S poročilom tajnika Tonela se je začela pokrajinska konferenca tržaških komunistov
Pozdrav člana CK ZKS Marjana Orožna - «Parlament mora takoj začeti z obravnavo obstoječih zakonskih osnutkov za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti»
S poročilom pokrajinskega tajnika Claudia Tonela se je sinoči v Ljudskem domu v Ul. Madonnina začela pokrajinska konferenca KPI. ki sodi v okvir priprav na deželni kongres stranke, ki bo v drugi polovici meseca. Udeležuje se .je 231 delegatov, ki so bili izvoljeni na 44 sekcijskih kongresih in ki bodo iz svoje srede izbrali 65 predstavnikov stranke, ki bodo na deželnem kongresu zastopali tržaško avtonomno federacijo. Delu konference prisostvuje član osrednjega vodstva stranke Enzo Trivelli, sinočnjega začetka pa so se udeležili tudi številni gosti: med temi bi omenili člana predsedstva CK ZKS Marjana Orožna, delegacijo PSI. bi jo je vodil tajnik Pittoni, zastopnika PR - Busdachina. predstavnika SKGZ šiškoviča i« Udoviča, zastopnike sindikalnih organizacij, C<5iL in CJSL Qiajii5a.,jo Degrassija ter še predstavnike bor-
PO PREDVČERAJŠNJEM OGLEDU ŠOLSKEGA POSLOPJA
Skrbnikovi predlogi za rešitev prostorske stiske na openski šoli
Problem prostorske stiske na o-penski slovenski osnovni šoli »Fran-ce Bevk* je še vedno odprt, čeprav se zdi, da je možna postopna re šitev tega kočljivega problema in torej povratek k normalnemu pouku še pred koncem trimesečja.
Šolski skrbnik si je namreč predvčerajšnjim ogledal opensko šolo in izdelal svoje okvirne predloge. U resničitev le teh pa terja dobro voljo predvsem s strani komisarske uprave na tržaški občini, zdravstvenih oblasti in vodstva sosednje italijanske šole. Skrbnik naj bi namreč predlagal vselitev v dva prostora v pritličju šole, ki sta potrebna prvi le manjših popravil, drugi pa temeljite obnove in nekaterih postranskih ukrepov. Rešitev bi lahko bila postopna in sicer v dveh rokih: čez dober teden dni prvi in preko božičnih počitnic drugi. Prav zato so predstavniki združenja staršev mnenja, da morajo pristojni upravni organi pohiteti, da bi otroci ne izgubljali pouka po nepotreb nem. Zavlačevanja je bilo itak preveč.
Prav zato ostajajo starši budni in pričakujejo konkretnih ukrepov pred koncem prihodnjega tedna. V nasprotnem primeru bodo pač prisiljeni zaostriti svoj nastop. Dotlej pa vztrajajo pri sklepu, da ne pošiljajo svojih otrok k izmeničnemu popoldanskemu pouku, saj ni njihova dolžnost, da priskrbijo ustrezne prostore za normalno dejavnost neke šole.
Podpore za revije
Tiskovni urad tržaške prefekture obvešča, da se lahko vložijo prošnje za podpore za revije z »visoko kulturno vrednostjo* za leto 1981. Lastniki ali pravni zastopniki revij bodo morali predložiti ustrezne prošnje komisiji za podpore kulturnim revijam pri ministrstvu za kulturo v Rimu najkasneje do 13. februarja prihodnjega leta. Vse informacije glede tega nudi tiskovni urad prefekture, ki izdaja tudi ustrezne formularje.
čevskih organizacij. Konferenca se bo nadaljevala danes, ko se bo ob 18. uri začela razprava o tajnikovem poročilu in zaključila jutri zvečer.
Pred tajniškim poročilom ie spregovoril tudi Marjan Orožen, ki se je zahvalil za povabilo in med drugim pozitivno ocenil sodelovanje med obema partijama. Dejal je še, da se jugoslovanski komunisti v svoji dejavnosti 'še posebej zavzemajo za okrepitev tega sodelovanja. Odprta meja, za katero se zavzemamo — je poudaril — je odraz te politike, obojestranski napori pa so privedli do osimskih sporazumov. Še posebej pa je podčrtal, da jugoslovanski komunisti cenijo napore Kfl, da bi slovenska na-rodnosflU‘J^!{ifl(«VG3o^egla zaščitni zakon: zavedajo se. da obe skupnosti odigravata važni vlogi pri utrjevalffh^lllčftsčbojnih odnosov, zato upajo in želijo, da bi napori KPI za dosego zakonske zaščite privedli do takih rezultatov. ■ s katerimi bi lahko bili ponosni tako komunisti, kot država v kateri ži vijo.
»Zavzetost komunistov za preporod Trsta, obnovitev in enotnost dežele*: pod tem geslom je pokrajinski tajnik KPI Tonel razvil svoje dolgo poročilo, v katerem se je dotaknil številnih družbenopolitičnih in gospodarskih problemov, ki tarejo krajevno in deželno stvar nost ter nakazal predloge komunistov za njihovo rešitev. Uvodoma je spregovoril o mednarodnem položaju in o prizadevanjih za zagotovitev miru: prešel je nato na vprašanje mednarodne vloge naše dežele in v tem okviru podčrtal važnost pozitivnih odnosov med tržaško federacijo in ZK Slovenite in Hrvaške. Govoril je o splošnem političnem položaju v državi, ki ga označuje kriza tridesetletnega političnega sistema KD in protikomunistična diskriminacija, ponovil je pomen in smisel komunističnega predloga o demokratični alternativi in se nato zaustavil ob deželnih problemih. Med glavnimi ie podrobno govoril o slovenski narodnostni skupnosti, ki zaradi svoje zgodovine, kulture in tradicij predstavlja velik zaklad za F-Jk. Po 35 letih od osvoboditve pa še nima zaščitnega zakona in ji niso zagotovljene najosnovnejše pravice. S tem v zvezi je Tonel dejal, da je bilo izgubljenega že preveč časa,
..................................................
S SINOČNJE RAZPRA VE V A VDITORUU
Kakšne so perspektive panja za mir?
»Perspektiva in cilj gibanja za mir v Italiji in v Evropi* je bila osrednja tema sinočnje zelo zanimive razprave v tržaškem Avditoriju, ki jo je priredila svetovalska skupina PDUP v deželnem svetu Fur lanije-Julijske krajine. Publika, ki resnici na ljubo se ni polnoštevilno odzvala vabilu prirediteljev, je tako lahko slišala različna mnenja in stališča o splošni problematiki miru
Uprava občine Dolina vabi vse občane na deželno manifestacijo za mir, ki bo v nedeljo, 6. decembra, v Redipuglii. Zbirališče je v nedeljo zjutraj ob 8.15 pred županstvom, od koder bodo odpeljali ob 8.30 posebni avtobusi ACT KPP do železniške postaje. Ob 9.30 bo odpotoval vlak v Redipuglio. Prevoz z vlakom je brezplačen. Povratek v Dolino do županstva ob 14. uri.
Občinska uprava poziva društva in organizacije, naj že danes sporočijo na občino število udeležencev.
in razorožitve v svetu, ki so danes prisotna znotraj zgodovinske in nove italijanske levice. Ob tem je treba tudi omeniti (in to je za italijanske razmere večkrat prava redkost), da so vsi govorniki obravnavali tematiko miru izven vsake retorike, odkrito in tudi zelo kritično.
Debato, ki je potekala pod pokroviteljstvom revije za družbena vprašanja »Pace e Guerra*. je odprl deželni svetovalec PDUP Barazzut-ti, v njej pa so sodelovali vsedržavni tajnik iste stranke Magri, bivši vsedržavni tajnik radikalne stranke Ercolessi, zastopnik deželnega vodstva KPI Poli, protestantski pastor Claudio Martelli (ni sorodnik bolj znanega voditelja PSI) in pa Franco Bassanini, ki je kot znano eden izmed ustanoviteljev tako imenovane Socialistične lige. Kot je bilo pričakovati, je najzanimivejše stvari sinoči povedal Magri, ki je temeljito analiziral vzroke sedanje oboroževalne tekme in pa zlasti stvarno politično opredel.jeno.st in cilje gibanja za mir v Italiji. Ob tem vprašanju so si bila mnenja govornikov precej različna, čeprav ni
manjkalo skupnih sugestij, ki bodo morda v bližnji bodočnosti prispevale, da bo italijanska levica postala ena sama enota v sicer pluralističnem gibanju za mir in popuščanje napetosti.
Omeniti moramo tudi, da je svetovalec Barazzutti v svojem posegu ostro ožigosal včerajšnje pisanje tržaškega italijanskega dnevnika, ki je z neposrečenim naslovom ustvaril mnenje, da je bila sinočnja debata v Avditoriju predčasno suspendirana. Napovedana manifestacija enotnega tržaškega odbora za mir in razorožitev, ki bi se morala odvijati danes popoldne vedno v Avditoriju, pa je bila kot znano odložena na kasnejši datum.
Osrednja mednarodna proslava za mir in sodelovanje med narodi, bo kot znano v nedeljo zjutraj v Redi puglii. Tudi včeraj so to pobudo podprle številne demokratične ustanove in organizacije, ki pozivajo vse občane, Italijane in Slovence, da se polnoštevilno udeležijo tega shoda, na katerem bosta poleg uglednih i-talijanskih osebnosti spregovorila tudi župana Ljubljane in Celovca.
zaradi česar KPI poudarja nujnost, da Darlament izglasuje zaščitni zakon. Podčrtal je tudi, da ie treba narodnostno skupnost zaščititi kot celoto, neglede na teritorij. kjer živi, pristavil je tudi, da mora parlament začeti z obravnavo že obstoječih zakonskih osnutkov, ne na še čakati na možne predloge KD, ali vlade.
Pokrajinski tajnik KPI je v svojem razčlenjenem poročilu, h kateremu se bomo še povrnil., analiziral splošni družbeno-gospodarski položaj v Trstu, svoje poročilu pa .je sklenil z obravnavanjem notranjih problemov stranke.
ReVltOGALEB v vsako šplsko torbico
paniji, in za mlade, ki so bili sprejeti v službo na podlagi zakona št. 285.
Poročilo nadalje obžaluje, da ni vodstvo luške ustanove sklicalo posveta s sindikalnimi organizacijami, uporabniki pristaniških storitev in predstavniki pristaniščnikov, da bi 6kupno vzeli v pretres delavsko platformo, ki med drugim vsebuje tudi konkretne predloge za boljšo orga nizacijo dela, za sanacijo primanjkljaja in za nove naložbe. V tem trenutku je nujno potrebno okrepiti sodelovanje med pristaniščniki in nameščenci luške ustanove in pregledati tarifni privilnik, ne da bi se pri tem razširile pristojnosti, ki jih imajo v luki posamezni zasebniki. Nadalje je treba zahtevati od osrednje vlade, naj poveča lafni finančni prispevek luki in naj s posebnim posegom poravna dosedanji primanjk Ijaj. Vlada je tudi dolžna izvajati načrt za razvoj pristaniških dejavnosti in v okviru letne razpoložljivosti 500 milijard lir upoštevati poseben položaj Trsta. V tem okviru morajo biti zagotovljena sredstva tudi za izboljšanje prometnih zvez z zaledjem, kot so pontebska železniška proga, nova cesta s pomola VII. na kraško planoto in nova cesta v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico. Na vodstvo državnih železnic pa je treba pritisniti, da bi priznalo tržaški luki določene olajšave pri prevoznih tarifah.
Tudi deželna uprava mora nekaj ukreniti v korist pristanišču — je še rečeno v poročilu —: predvsem je dolžna predložiti načrt za deželni luški sistem in pa priznati luški u-pravi večje finančne prispevke. Končno mora Krožni sklad za gospodarske pobude nameniti izdatnejši del svojih sredstev za izboljšanje pristaniških struktur. Kar zadeva sam blagovni promet, pa je treba dati prednost tradicionalnim donosnim blagovnim tokovom, pa čeprav bi to šlo na rovaš novih blagovnih vrst.
Seminar o zdravju na šoli «Da Vinci»
Na trgovskem tehničnem zavodu «Da Vinci* se je včeraj zaključil tridnevni pokrajinski seminar na temo: »Vzgoja o zdravju: sodelovanje med šolo in Krajevno zdravstveno enoto*, ki ga je priredilo tržaško šolsko skrbništvo. Na seminarju so posegli nekateri izvedenci zdravstvenega sektorja, med drugimi zdravstveni funkcionar dr. Botte-ghelli in predsednik KZE Pangher, svoje poročilo je podala tudi dijakinja slovenskega učiteljišča »Slomšek* Erika Tozon. ’0... .....
Gojenci in vzgojitelji slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel so včeraj proslavili svoj domski dan s prireditvijo, ki so se ie udeležili res številni starši in gostje. Sicer prostrana jedilnica je bila polna do zadnjega kotička, živahni gojenci pa vznemirjeni od skrbi, da bi se kar najbolje odrezali pred njimi. Uvodni nagovor je imel ravnatelj zavoda Edvin Švab, ki je v kratkih besedah orisal vlogo dijaškega doma in vzgojne smotre, ki vodijo življenje in delo v njem. 3. december so si v domu izbrali za svoj dan v poklon Francetu Prešernu, na.jvečjemu slovenskemu pesniku, ki se ie na ta dan rodil. Za njim .je navzoče pozdravite še predsednica domske skupnosti Helena Bizjak in opisala dejavnosti, s katerimi se učenci in dijaki ukvarjajo v prostem času. HkraU je opozorila, da so tudi letos pričeli s pripravami na novo plesno pravljico, h kateri so privabili tudi u čenče italijanskih šol, da bi tako kar najbolj neposredno uresničevali svoje načelo o prijateljskem so
žitju in sodelovanju med narodi. Tokrat gre za pravljico o Ostržku. ki letos slavi stoto obletnico svojega rojstva. Program so s slovensko pesmijo dopolnili pevci otroškega zbora Glasbene matice, ki vadi v prostorih dijaškega doma, nato pa se je dogajanje preselile na oder, kjer so ponovno zaživel, palčki in Sneguljčica v plesni prav Ijici. ki so jo gojenci naštudirali v preteklem šolskem letu.
Po končanem programu se ie pri jetno srečanje nadaljevalo ob pogrnjenih mizah in v razgovoru. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili vladni komisar Mario Mar-rosu. občinski komisar Vittorio Si-clari, pokrajinski komisar Dome-nico Mazurco. šolski skrbnik Otta-viano Čorbi, nekateri didaktični ravnatelji italijanskih šol, generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj s člani spremstva, predsednik SKGZ Boris Race, predsednica Dijaške matice Duša Kosmina, ravnatelj zavoda za šolstvo SR Slovenije Janez Sušnik, svetovalec za slovenske šole v Italiji Silvo Fatur, rav-
tiimiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiitiiiifiiiitiiiiiiiiniiiitiiimiiMMMiitiiiiimiiiiiiimiitiiiiHiiiiniiHiituiititi
GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ KAMNICE
GOVORICA IN BARVE LUTK LEPO DOŽIVETJE ZA OTROKE
Z nastopom v prostorih KD Jože Rapotec v Prebenegu se .je včeraj popoldne začela zamejska turneja Lutkovnega gledališča KUD Ko-banci iz Kamnice pri Mariboru. Štajerski lutkarji bodo pri nas v gosteh več dni, saj bodo gostovali po raznih krajih Tržaške in Goriške,
Vsekakor gre obisk tega Lutkovnega gledališča pozdraviti, predvsem zato, ker je sad dogovarjanja med ZSKD in kulturnimi forumi iz Slovenije, pred vsem pa zaradi tega, ker bodo lutkarji igrali večinoma za otroke iz otroških vrtcev in osnovnih šol. Tako .je bilo tudi včeraj popoldne v Prebenegu. ko so igrici Lisica tatica in Mojca Pokrajcul.ja sledili z zanimanjem tudi starejši vaščani.
Mojco Pokrajculjo najbrž otroci poznajo, zato pa je bila pravljica mlademu avditoriju tudi zeio blizu. Lutkovno gledališče iz Kamnice, ki ga sestavljajo sami amaterji in praznuje letos dvajsetletnico svojega obstoja, se je predstavilo v najboljši luči. Z domiselno sceno, lero luči, petjem in pravo otroško zgodbico, ki pripoveduje o tem, kako je bila lakomna lisica kaznovana.
IZREDNO POZITIVNO SREČANJE V UL. SV. FRANČIŠKA
Kulturna problematika tema pogovora med občinskimi upravitelji in ZSKD
Srečanja so se udeležili najvišji predstavniki in zastopniki vseh šest občinskih uprav - Kritika deželni upravi zaradi neobčutljivosti do te problematike
Znano je, da je kulturna dejavnost poleti zelo okrn.jena, vsaj tista na najvišji ravni, razlogov za to pa je več, vendar so najbrž vsi premostljivi. ZSKD se zaveda potrebe nuditi našemu človeku tudi v tako imenovanih mrtvih mesecih nekaj, kar bi ga še naprej spominjalo na kulturno dejavnost, s tem pa si pri naši osrednji kulturni organizaciji tudi prizadeva.jo, da bi običajna dejavnost zadobila kontinuiran ekvir. Zaradi tega je bil včeraj popoldne na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev sestanek z občinskimi upravitelji občin celotne tržaške pokrajine, da bi se domenili o raznih manifestacijah, ki bi jih bilo mogoče izvesti poleti, seveda v sodelovanju s kulturnimi društvi in upravami samimi.
Srečanje je bilo zelo pozitivno, lahko bi rekli na najvišji ravni, saj so se ga udeležili zastopniki vseh občinskih uprav. Tako .je bil za dolinsko občinsko upravo odsoten župan Edvin Švab, za devin-sko-nabrežinsko župan posl. Albin Škerk. za miljsko župan Willer Bordon, tržaško občino .je predstavljal namestnik komisarja Siclarija dr. Vergone, zgoniško odbornica Tamara Blažina, repentabrsko na odbornik Aleksej Križman. ZSKD so zastopali predsednik prof. Milko Re-ner. tajnik Vojko Slavec in člana predsedstva Vojmir Tavčar in Marij čuk. Predsednik Rener je najprej pozdravil vse prisotne in na kratko orisal delovanje zveze, ki pokriva celotno narodnostno mešano področje. Vojko Slavec pa je spregovoril o namenu srečanja samega. Prisotnim je predočil dva konkretna problema, ki ju predstavljata financiranje kulturnih društev in pa poletna kulturna dejavnost. Slavec je poudaril, da naša kulturna društva dobivajo s strani dežele in pokrajine smešno nizke podpore, oziroma jih sploh ne dobivajo, kar velja tudi za osrednjo organizacijo. Po drugi strani pa gre za aktivno partecipacijc občinskih uprav tržaške pokrajine ort poletni kulturni dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti. Glede tega je mišljeno predvsem na take manifestacije, ki bi po svoji kva liteti odmevale in prinašale v naš prostor svežino. ZSKD bi seveda take pobude želela izpeljali, obči-
ne pa naj bi nad njimi prevzele pokroviteljstvo.
V razpravi so se nato oglasili vsi predstavniki občinskih uprav in izrekli zelo plemenite misli, pa ne samo to, zavzeli so se. da bodo nastopili pri deželnem odboru, da ne bi diskriminiral slovenskih društev. Nasploh je največ pikrih o-pazk letelo prav na deželni odbor, ki je gluh za kulturne potrebe naše skupnosti. Vsi so tudi poudarili delež, ki ga ima naša kultura in kultura nasploh pri dograjevanju človekove osebnosti, slovenska kultura pa ne sme živeti na robu dogajanja. ampak mora biti vključena v družbeno tkivo celotne pokrajine.
Župani in ostali predstavniki občinskih uprav so nato iskreno spregovorili o funkciji kulture na tem
področju, seznanili so z različnimi strukturami, s katerimi razpolagajo na svojem ozemlju in dali tudi nekaj predlogov za bodoče delo. Vsekakor pa .je samo dobra volja premalo, treba .je tudi posluha s strani deželnih oblasti. Skratka, šlo je za izjemno plodno srečanje, te stike pa bo treba še okrepiti, saj je sestanek dokazal, da so domala vsi organizmi (vsaj občinski) zelo občutljivi glede tega vprašanja. Temeljni kamen je bil tako po-tavl.ien, sedaj bo treba preiti k de janjem.
• Svetovalska skupina Furlanskega gibanja je v deželnem svetu predložila zakonski predlog, na osnovi katerega naj bi v deželi ustanovili deželno mladinsko konzulto.
dobra Mojca Pokrajculja oa nagrajena. Seveda imajo v tem okviru glavno besedo lutke, ki so bile zares lepo in preprosto izdelane, nrav take kakršne videvamo na priljubljenih slikanicah: medved, lisica, zajec, muha, murn, veverica in žaba so pričarali vabljiv svet.
Prav gotovo bodo zadovoljni tudi ostali otroci, ki jih bo danes Lutkovno gledališče obiskalo. Ustavilo se bo namreč na Katinari, v Trebčah, pri Domju in na krožku ZTT v Ul. Montecchi. kjer bo uprizoritev v sklopu miklavževania.
V teh dneh bo v našem pristanišču pet ameriških vojnih ladij, ki so del VI. brodovja ZDA na Sredozemlju. To so: admiralska ladja USS Puget Sound, rušilca USS Coontz in USS Moinester, servisna
V	decemku spremenjeni, „ urnik trgovin
..»int-lm noinoivio^L	-1
Urniki trgovin bodo v tem mesecu znatno spremenjeni zaradi božičnih počitnic, pa tudi zaradi Miklavža. Kot poroča občina, bodo na Miklavžev dan, v nedeljo, 6. t.m., vse trgovine z igračami, ploščami, papirnice, prodajalne kozmetike in cvetličarne lahko odprte. Poleg tega bodo od 7. do 31. decembra vse trgovine lahko odprte tudi na dan, ko bi morale imeti počitek.
V	torek, 8. decembra, na dan brezmadežnega spočetja, bodo vse trgovine zaprte razen pekarn, cvetličarn in slaščičarn. V nedeljo, 20. decembra, bodo vse trgovine v pričakovanju božiča lahko odprte, v četrtek, 24. t.m. pa se bodo držale predprazničnega urnika. Na dan božiča bodo seveda vse trgovine zaprte razen cvetličarn in slaščičarn, v soboto, 26. decembra, pa bodo odprte samo mlekarne, pekarne in cvetličarne ter slaščičarne. V nedeljo. 27. decembra, bodo odprte trgovine z jestvinami, ribarnice in mesnice, prodajalne sadja in zelenjave, drogerije in cvetličarne.
ladja USS San Diego in rešilna ladja USS Opportune. Na njih je vsega vkrcanih okrog 3000 oseb. Ladje ostanejo pri nas do 15. decembra. Medtem bo poveljnik VI. brodovja admiral W. H. Rowden opravil vrsto vljudnostnih obiskov pri tukajšnjih najvišjih civilnih in vojaških oblasteh.
nilllIMMMIIIIIIIfmilllllMliiflMIlinilllllllllllMIiriMitliMMMIIIIMIIIIIinillllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIllllllfllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
UMRLA JE V POŽARU SVOJEGA STANOVANJA
Srhljiva smrt upokojene bolničarke
Laura Foschi, 56-letna upokojena bolničarka, je prejšnjo noč tragično umrla v požaru, ki .je skoraj popolnoma uničil njeno stanovanje v Ul. Foschiatti 7. Preiskovalci niso še docela ugotovili točnih vzrokov požara, vse kaže na. da je ogenj povzročila plinska peč. ki jo je nesrečna Foschijeva prevrnila v trenutku slabosti ali pa med spanjem.
Kot so povedali nekateri sosedje policiji, se je Foschijeva. ki je živela sama v stanovanju, v sredo zvečer zelo pozno vrnila domov in nato, kot .je bilo v njeni navadi, zaspala na naslonjaču. Gasilcem, ki so vdrli v stanovanje v zgodnjih jutranjih urah se je nudil srhljiv prizor, plameni so že razdejali vse pohištvo, truplo upokojene bolničarke pa je bilo že skoraj zoglenelo. Iz prevrnjene plinske peči pa je še vnaprej uhajal plin, zato .je obstajala tudi nevarnost eksplozije, ki pa jo je takojšen poseg gasilcev preprečil. Zdravnik Rdečega križa je po prvih izsledkih ugotovil, da je Foschiatti.jeva umrla približno ob petih zjutraj. Ga silci so našli v njenem stanovanju veliko količino praznih steklenic, kot so izjavili sosedi, pa se je ženska že nekaj časa predajala alkoholu.
Pridržana prognoza za priletno upokojenko
Na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnice so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognoaa okreva-
nja 75-letno upokojenko Olimpio Hafner vd. De Rosa, doma iz Ul. dell’Eremo 24. Kot je povedal njen sin Claudio, .je ženska malo prej nerodno padla v stanovanju ter se pri tem močno udarila v glavo in v še druge dele telesa.
natel.ji višjih in nižjih srednjih šol ter didaktični ravnatelji.
• Deželna komisija za prevoze, promet in turizem, ki ji načeluje komunist Tarondo, je z večino glasov odobrila — proti je glasoval PDUP, komunisti pa so se vzdržali — zakonski osnutek glede krajevnih javnih prevozov. Komisija je tudi z večino glasov — PDUP je glasoval proti, KPI in LpT sta se vzdržali — sprejel zakonski osnutek, ki dopolnjuje dotacijski sklad za leto 1981 za deželno ustanovo za razvoj turizma.
Provokatorski shod neofašistov v Trstu
Tržaški fašisti so v brk vsem demokratičnim silam, ki z vrsto manifestacij v teh dneh izpričujejo svojo voljo po miru in po ustavitvi smrtonosne oboroževalne tekme, pripravili nesramno provokacijo: za jutri so sklicali v Trstu shod pod geslom «Za oboroženo Evropo*.
Oblasti, ki so odgovorne za vzdrževanje javnega reda, so to manifestacijo dovolile, pa čeprav je njen provokatorski značaj na dlani. Proti takemu početju je protestirala tržaška federacija KPI, ki je v svojem komunikeju podčrtala tudi objektivno nevarnost fašistične pobude prav na predvečer množičnega shoda v Redipuglii na pobudo vseh demokratičnih sil.
Prekinjen proces proti «superpriči» petoveljskega atentata
Tržaško prizivno sodišče je včeraj preložilo sodno obravnavo proti «superpriči» na procesu zaradi atentata pri Petovljah (31. maja 1972), 37-letnemu Walterju Di Biag-giu, ki je obtožen prevažanja in hranjenja nevarnega eksploziva. Di Biaggio naj bi namreč decembra 1970 ali januarja 1971 skupaj z Romanom Resnom (enim od obtožencev procesa o atentatu pri Peiov-ljah) pretihotapil s tovornjakom iz švicarskega kraja Pedrinate v Italijo štiri do pet kilogramov eksploziva vrste T4, ki naj bi ga nato skrival v Gorici (menda v Resno-vem stanovanju). Na prvostopenjski obravnavi je bil obtoženec o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov, proti razsodbi pa sta vložila priziv tako njegov zagovornik kot tudi tožilec. Di Biaggio je včeraj pofiovil prvotne izjave: sodni zbor je po krajšem posvetovanju sklenil, da prekine proces, ker hočejo sodniki preveriti nekatere dokumente finančne straže o resničnem prehodu tovornjaka (z eksplozivom) čez švicarsko - italijansko mejo. Proces se bo nadaljeval 21. decembra.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 4. decembra BARBARA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.53 — Luna vzide ob 12.52 in zatone ob 23.45.
Jutri, SOBOTA, 5. decembra STOJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,5 stopinje, najnižja 4,5, ob 18. uri 5,5 stopinje, zračni tlak 1025 mb ustaljen, veter 12 km na uro seve-rozahodnik, nebo jasr.o, morje mirno, temperatura mor j? 12,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Christian Ravnic, Carmelo Russo, Michela Serblin.
UMRLI SO: 64-letni Bruno De Carli, 77-letni Raffaele Pecman, 66-letni Luciano Rossi, 87-letni Lucia-r.o Raddolcini, 90-letna Anna Pagan vd. Zebochin, 78-letna Luigia Loca-telli vd. Iufissevich, 88-letna Maria Lopez vd. Sirotnjak, 60-letni Vittorio Durin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od i4. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel 68 441
LEKARNE V OKOMC1 Boljunee: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel 213 187: Milje- tel 271 124
Za vedno nas je zapustil naš dragi
JOŽE TERČIČ
Pogreb pokojnega bo jutri, v soboto, 5. decembra, ob 15. uri na šempasko pokopališče.
Žalujoči: brat Lojze z ženo Cvetko in sinom Darkom ter drugo sorodstvo
Vrhnika, Argentina, Šempas, 4. decembra 1981
JAKOPIČEVA ZAPUŠČINA BO V MODERNI GALERIJI
Kulturna skupnost Slovenije bo povečalo sklade za odkup likovnih del - Predlog hčere velikega slovenskega slikarja • Razdelitev del med galerije
Kulturna skupnost Slovenije je nekoliko povečala sredstva za odkup likovnih del in s tem obogatitev najpomembnejših slovenskih galerijskih in muzejskih zbirk. Skupna vsota v ta namen bo za letošnje leto 2,1 milijona din. Ob tem velja poudariti, da je bila odkupna politika likovnih del doslej precej neurejena in je močno zaostajala za siceršnjo organiza-cijo razstav in likovnih prireditev. Pri tem so zlasti veliko škodo utrpele največje slovenske galerije, Moderna in Narodna galerija v Ljubljani ter Umetnostna Salerija Maribor. Sredstva so bila tako majhna, da so zadostovala za nakup le nekaj slik. Medtem pa so najkvalitetnejša domača dela romala na tuje v privatne r°ke ali v druge jugoslovanske in tuje galerije. S tem pa je bila odpravljena slovenski kulturi ve-uka škoda. Samo Modema galerija ima v svoji stalni zbirki več deset del, ki niso njena last, am-Pak so jih avtorji le posodili in J'h lahko tudi odvzamejo. Vred-oost teh del je okrog 4,36 milijona din. Podobno je tudi drugod. Kare pa, da se bo v prihodnje položaj popravil. Letošnja vsota, so menili na odboru za likovno dejav-nost pri Kulturni skupnosti Slovenje, bi se v prihodnje ne smela manjšati, ampak večati, skladno z mdeksi naraščanja cen.
Med predlogi oakupov za letos, "°t jih je pripravila Moderna galerija, velja na prvem mestu poudariti dokončno razreševanje usode zapuščine impresionista Riharda Jakopiča. Hčerka slavnega sli-karja Miriam Ilc - Jakopič je naprosila Moderno galerijo v Ljubljani, da prevzame v hrambo del Zapuščine njenega očeta. V MG J®-že deponiran prvi-del te zapu-*rine: celotna korespondenca in Približno polovica zbirke likovnih .]» ki jih je zbral Rihard Jako-Pk- Korespondenca obsega okrog ^■,500 pisem, ki jih je Jakopiču na-P''Salo okrog 200 raznih osebnosti, Predvsem naši impresionisti in nji-dpvi sodobniki. Zbirka likovnih del dosega 170 olj. risb, grafik, skic faznih slovenskih umetnikov, med dJimi so tudi Drago in Nande Vid-Jddr. Janez Šubic, Anton Ažbe. fvter žmitek, Ivan Grohar. Ivan avpotič, Hinko Smrekar, Ljude-Jt Vrečič, Karla Bulovec, France Pavlovec in nekaj del. pri katerih *'l°rstvo ni ugotovljeno.
,Prugi del bi Miriam Ilc - Jako-P.m predala v prihodnjem letu.
orespondenca in zbirka likovnih dm iz zapuščine Riharda Jakopiča Predstavljata izredno dragočeh vir a študij slovenske likovne umet-Jriti 20. stoletja, predvsem pa se '. Pomembno, da se zbirka ohra-1 .kot celota, kot pomemben del i.0*Se kulturne dediščine, kot doumen); o izjemni osebnosti Ri-41 da Jakopiča in o njegovi dednosti v našem kulturnem življenju.
Med preostalimi deli, ki jih na-erava odkupiti Modema galeri-5 tv bistvu so že v njenih prosto-" kot sestavni del stalne zbirke, i PPso njena last), so dela Nikolaji Omerse, Marjana Dovjaka, Kia-J* Meška, Gustava Gnamuša, ’ uvka Tihca, Zorana Didka, Franica Rotarja, Toneta Demšarja, ranceta Mesariča in Lojzeta Čeparja.
Ljubljanska Narodna galerija bo bržkone pridobila dela Jožefa Petkovška, Hinka Smrekarja, Frana Klemenčiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena in Ivana Vavpotiča.
Umetnostna galerija Maribor je predlagala za odkup dela N. Pirnata, J. Oeltjena, S. Koresa, T. Stegovec, M. Remec in V. Gojkovič.
Dolenjski muzej iz Novega mesta bo pridobil grafične liste iz zapuščine Vladimira Lamuta, grafike Bogdana Borčiča in delo iz cikla Barjanska zemlja Toneta Lapajneta.
Obalne galerije iz Pirana bodo pridobile dela Jožeta Slaka, Andraža Šalamuna in Janeza Lenas-sija. Predloge za odkup so Kulturni skupnosti Slovenije poslali tudi Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj in Kulturni center »Ivan Napotnik* iz Titovega Velenja.
M.Z.
TRETJA PREMIERA V GLEDALIŠČE VERDI
«La Boheme» - premalo čustva
V režiji Beppa De Tomatija in pod glasbenim vodstvom dirigenta Argea Quadrija je glavno vlogo pela Maria De Francesca
Istrski pisatelj in pesnik Milan Rakovac, ki je prevedel delo Fulvia Tomizze «La migli or vita« v hrvaščino
Ob poslušanju tokratne izvedbe Puccinijeve opere v gledališču Verdi nam je prihajala v slušni spomin ona izpred sedmih let, ko sta glavni vlogi pela sopranistka Katja Ricciarelli in njen takratni ljubimec Jose Carreras.
Seveda, primerjave nikoli ne držijo in tudi ne morejo služiti za ocenjevanje neke izvedbe z drugim dirigentom, drugim zborovodjem, drugimi pevci, pa čeprav z istim režiserjem. Vsaka postavitev je delo zase kot celota z vsemi svojimi komponentami in iz te celote je treba pač izhajati. Pa vendarle, nekaj, kar je boljše in bolj ustrezajoče pričakovanjem, ostaja kot refleks, ki se ga pač ni mogoče znebiti. Reči hočem, da nas tokrat izvedba te priljubljene Puccinijeve opere ni mogla povsem ogreti. Manjkala ji je predvsem tista čustvena liričnost, s katero je prežeta tako v besedilu kot v glasbi in še zlasti v njej in ki je vsa osredotočena na osrednji lik, na nesrečno Mimi in ob njej še na njenega vodilnega
RAZGOVOR Z_RAKOVCEM PREVAJALCEMROMANA *LA MIGLIOR VITA»
Kako more pošteno literarno delo ločene, celo sprte ljudi zbližati
Milan Rakovac se je že uveljavil kot pisatelj in pesnik - Tomizzovo delo je prevajal več kot dve leti - Izredno zadoščenje - Možna ekranizacija dela
PULJ — Ropot bližnjih tovarn in živahnega mestnega prometa se na domu Milana Rakovca skoraj ne čuje, tako da znani hrvaški pesnik in pisatelj, časnikar in prevajalec lahko mirno, nemoteno dela. In prav pred nedavnim je zaključil svoj roman s svojevrstnim naslovom: «Riva i druži», delo, ki govori o novejši zgodovini Istre, predvsem o težavnih letih, ki so značilna za dobo koj po končani drugi svetovni vojni, za čas anglo - ameriške zasedbe Pulja, za dobo boja hrvaških, italijanskih in slovenskih proletarcev Pulja in okolice za združitev z Jugoslavijo, za dobo spopadov puljskega proletariata ž zavezniško policijo, da bi preprečili odvoz strojev znanega puljskega električnega mlina v Italijo in podobno. Gre za prikaz protislovij in na-sprotstev, hkrati pa tudi nepopustljive vere proletariata v bolj- ' šo bodočnost, vtem ko so bogatejši mestni krogi, trgovci, zdravniki, profesorji in vodstva podjetij puščali mesto. Vse to in še mafsikaj najde svoje mesto v novem romanu Milana Rakovca, ki je prav gotovo eden najbolj neposrednih pričevalcev tiste dobe.
Milan Rakovac se je rodil leta 1939 v vasi Rakovci pri Poreču kot sin enega najbolj znanih istrskih revolucionarjev, narodnega heroja Joahima Rakovca. Milan Rakovac je začel svojo pisateljsko in pesniško, rekli bi tudi življenjsko kariero kot časnikar in zabeležil veliko pomembnih dogodkov, napisal veliko komentarjev in biografij v domačih časopisih
in revijah. Leta 1964 pa je začel objavljati tudi svoje prve poezije, vendar v čakavskem dialektu. Tako se je vključil med velika istrska imena čakavskih pesnikov, kakršni so Mitja Mirkovič - Mate Balota, Žvane Črnja, Drago Gervais in drugi. Njegovi čakavski verzi , so kmalu naleteli na velik odmev in kritika jih je pozitivno ocenila.
Pozneje je Milan Rakovac objavil še več stvari, na primer knjigo z naslovom «Priko Učke«, ki je skupno z drugimi veljavnimi deli prišla v zbirko »Istra skozi stoletja«, torej v zbirko sto knjig, ki jo omogočajo združene istrske založbe in sicer založba Istarska naklada, Čakavski sabor. Otokar Keršovani -ter -italijanska založba EDIT na’Reki, V drugem ciklusu te pomembne zbirke je poleg Rakovčeve . knjige -rPriko Učke« vključen tudi hrvaški prevod najpomembnejšega literarnega dela istrskega in hkrati tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze <-La mi-glior vita«, ki jo jc prevedel prav Milan Rakovac.
O tem prevodu je bilo že veliko govora in to povsem upravičeno, saj gre vendar za odličen prevod odličnega literarnega dela prav gotovo najboljšega literarnega de la tržaško istrskega pisatelja, ki je že kmaiu po izidu dela, že leta 1977 dobil visoko italijansko literarno nagrado Strega. Sedaj pa se ponovno govori o tem delu in sicer v zvezi z nepotrieno vestjo, da namerava zagrebški režiser Danijel Marušič Tomizzovo delo predelati za jugoslovansko TV,
hkrati pa se šušlja tudi, da ni izključeno, da bo pri tem sodelovala tudi italijanska RAI - TV.
Na delovni mizi Milana Rakovca so poleg rokopisa njegovega najnovejšega romana «Riva i druži«, ki ga bo v kratkem izdala re-ška založba Otokar Keršovani, tudi najnovejša dela Fulvia Tomizze in sicer njegova «La miglior vita« v italijanskem izvirniku ter v hrvaškem, slovenskem, nemškem, norveškem, španskem in tudi poljskem prevodu. Nadalje sta tu še najnovejši deli Fulvia Tomizze in sicer »L'amicizia» ter «La finzione di Maria«. In ko se tako ustavljamo pri tolikšnem knjižnem bogastvu, nas zanima Ra-kovčevo mnenje tudi glede tega, kaj meni o priredbi Tomizzovega, velikega dela za televizijo.
Lani ob nekem hepozabnem literarnem , večeru pravi . Rako -v vac — ki ga je priredilo Združenje hrvaških pisateljev v Zagrebu ob predstavitvi Tomizzovega dela v hrvaškem prevodu, je ob navzočnosti samega Tomizze režiser Danijel Marušič najprej Tomizzi čestital, hkrati pa izrazil željo ali celo svoj načrt, da bi po romanu napisal scenarij za televizijsko priredbo dela. In takoj je bil dan tudi predlog, da bi se k delu pritegnila tudi italijanska radioteleviziji.
Milan Rakovac svoja zadevna razmišljanja nadaljuj nekako takole:
Fulvio Tomizza je pisatelj, ki v malone enaki meri pripada italijanskemu pa tudi jugoslovanskemu kmetijskemu prostoru. Skoraj v
..'iiiiiiiiittiiiiiiiitiiiiiiitiii...m......................n«..........
PROF. ELISABETH BADINTER V SVOJEM DELU »DODATNA LJUBEZEN«
V
Zenska je potemtakem mati in žena je pa tudi oseba z lastnimi željami
lii, f-epriCana scm- da hi večina ki bi prebralo knjigo fran-ske profesorice Elisabeth Badin-9a v /nater'nski ljubezni »Dodat-»v, ljubezen«, presenečeno dejala: ^verjetno, kdo bi si bil mislil,
V*Prav- - -»
Pisal 1 avtor'ca, ki je knjigo na-n ®.a f>a osnovi dveletnega semi-teei'!a- na pariški Ecole poly-lr"t]ue, katerega je sama vodi-krš Pravzaprav ne odkriva nika-jib t. Presunljivih resnic, vendar riudri ■ Postavlja in okvirja, da
VePjetn° Za splosno mnenje *ne' Pristop je nekoliko neobiča-'iiužv,-materinstv0 je v današnji Hi ". nekakšen mit, zato pa še Jn°’ da je tudi svetinja, te,, n° pa je pogledati, kako jc do ^Prišlo. Na prvi pogled je zelo se J;avno ^Pisati, tudi spomniti raču am° vseP ^stih, ki so na tai n svojega »sovražnega, sko-rj^fPnr-alnega stališča« do mate ■ ~ in t0 s« bile predvsem lai,r°vinske feministke, kakor je tildi francoska pisateljica si;f‘°ne de Beauvoir — morah pre-,m9rsikatero ceneno žalitev, ^oglašanje fiministk, da mate-kilo t n’ naravno prirojen, je V <°rej znanstvenikom — pred <, J1, antropologom, zdravnikom an»i,v^Vsem psihiatrom in psiho-katni-M?1®. duhovščini — zlasti ' ‘n tudi splošnemu jav-ši'0 V mnenju zelo sumljivo. Ru-So r mit o materinstvu, katerega tikav !° Sfadili na osnovi razili sklcpov. moralnih predpisov
.*	hnia vn nhlast Wi se 16
*?<*!
ega boja za oblast, ki se je
ij' , * razvojem človeške vrste iz >prednikov.
'risba' 0/ir°mn pri najbližjih ži i-1;,,." sorodnikih, se začne raz-a K. Badinler in njenih 5! u-'V: prvo vprašanje je se-

veda, če je instinkt tudi ljubezen, oziroma, če je eno in isto, oziroma kakšna je razvojna pot od nagona do ljubezni in kakšna je kakovostna razlika med njima.
Materinska ljubezen je namreč čustvo in kot tako lahko obstaja ali ne, to zavisi od vsake ženske, od njene osebne zgodovine in od zgodovine z veliko začetnico, kar pomeni od dobe, v kateri živi. To je zaključek dveletne raziskave, ki' se začne pri nekaterih višje razvitih vrstah opic in se konča pri današnjem človeku.
Težko je strniti vse ugotovitve, ki so že itak tudi v knjigi navedene precej zgoščeno, vendar je osnovno izhodišče venomer isto: mati (pod to oznako je treba jemati samo poročeno žensko z legalno prijavljenimi otroki, kajti posebnih primerov, kot so vdove z otroki ali pa celo neporočene ženske v knjigi niso obravnavali, ker bi to zahtevalo dodatne raziskave) je kot oseba odvisna in tridimenzionalna. 'Odvisna, ker jo vedno in povsod tolmačijo v zvezi z možem in otrokom: ženska je torej mati in žena, je pa tudi eseba z lastnimi željami in hotenji — to so torej njeni trije poli. ki jih je treba venomer upoštevati, ko slikamo »mater* iz določene dobe.
Vsaka doba pa ima lastne zapovedi in potrebe in tem tudi podredi vloge, ki jih morajo igrati očetje, matere in otroci tistega zgodovinskega obdobja Naj navedemo primer, da bo m>sel jasnej ša: če je imperativ določene dobe imeti čimveč vojščakov, kar pomeni, da poleg visoke natalitete mora biti tudi usmerjena vzgoja moškega dela prebivalstva in to v avtoritativnem duhu. bo zelo visoko cenjen moški vpliv, oziroma očetovstvo, kar pomeni, da ima
mati stransko vlogo in je zato tudi malo upoštevana.
Popolnoma drugače pa je, ko «oblast» ne zasleduje kakovosti lastnih podanikov, temveč se zadovolji s količino: takrat je mati pomembnejša (kot rojevalka), «o-četov pečat« pa zanemari ji ve jši. Seveda tako premočrtno ni nikoli, vendar naj služi za razumevanje.
Družbenim zapovedim in splošno veljavnim vrednotam, ki mečno pogojujejo vlogo očeta, oziroma matere in s tem njuno »vrednost« in oblast, je treba prišteti tudi težak spopad, ki ga bijeta med -seboj. V tem spopadu je večkrat odločilna vloga, ki jo družba v določeni dobi pripisuje liku otroka: odločilno je torej, da si zagotovita naklonjenost ali podrejenost o-troka, o čemer pa navadno odloča družba.
Verjetno je to na prvi pogled zapleteno, toda dovolj je, da sc - preselimo« v kako drugo stoletje in ugotovimo, da je bila mati čislana takrat, ko so njej poverili nalogo vzgoje otroka, nasprotno pa potisnjena v stran, ko je bil edinole oče vzor prvenstveno za sina. Pri vsem tpm pa je res skoraj «neverjetno», da na primer ženska prav v dobi, ko je njeno materinsko poslanstvo tako visoko cenjeno, na primer v današnji, je njena vrednost kot osebe padla zelo nizko, kajti ravno v imenu tega poslanstva, bi se morala vsemu drugemu odreči.
Zgodovina je pač polna protislovij, posebno kar zadeva žensko. Ko jc čislana kot mati, je dejan sko tudi prisiljena, da je mati: ko pa biti mati ne predstavlja takšnega družbenega uveljavljanja, se lahko ženska uveljavi drugače. Dokaz o tem je Francija v letih 1780: matere skoraj ne dojijo otrok, nji-
hova umrljivost je visoka, matere nadalje do svojih otrok ne kažejo velike nežnosti. (Iz podatkov prefekta Lenoira izhaja, da od enaindvajsetih tisočev dojenčkov, ki se takrat v povprečju vsako leto rodijo v Parizu, jih matere dojijo približno tisoč, drugih tisoč dojijo pestunje, ostale pa družine enostavno oddajo za nekaj let.)
Takrat seveda ni nihče dolžil mater, da niso »materinske«. Že v naslednjem stoletju pa so francoske matere postale pravi pelikani (ki neprestano pitajo svoje mladiče) in nič ni bilo bolj nemoralnega in nenaravnega, kot da mati ne bi obdržala pri sebi in vzgajala lastnega otroka. Takšna sprememba je vredna razmisleka, težko pa bi jo razložili, ko bi želeli trditi, da se je končno »narava le Oglasila in potrkala na srce«.
Sicer bi namreč morali reči, da je «narava začela trkati tudi na srca moških«, kajti današnji očetje so prevzeli marsikatero potezo «materinstva». Vloge niso več tako astro ločene, ugotavlja E. Badin-ter, ženske in moški si jih mirno zamenjujejo, kar je seveda samo dokaz, da ne gre za naravno prirojena obnašanja (kar je na primer zanositev in porod).
Kara bo to privedlo: s tem vprašanjem. na katero sta v glavnem dva nasprotujoča si odgovora — nastala bo katastrofa, ker ne bo več «reda» med očetovstvom in materinstvom; končno bo spet »red«, kjer bo vsak prevzel vlogo, ki mu najbolj odgovarja, vštevši i. otrokom — zaključuje francoska profesorica svoja razmišljanja - raziskavo. Kakorkoli že, prav nič fatalistično ugotavlia Eh«abeth Ba-dinter, bo prav Eva odločila, če naj bo konec sveta ali pa naj se povrne izgubljeni raj. (bp)
vseh svojih delih skuša približati, družiti preproste ljudi z ene in druge strani meje. V svojem romanu «La miglior vita« prav tako združuje in prepleta zgodbe italijanskega in hrvaškega človeka v Istri. V svojih delih Tomizza izraža globoko ljubezen do človeka in ne razločuje ljudi po nacionalni ali še najmanj po rasni pripadnosti. Prav tako ne razločuje ljudi po verski opredelitvi, pač pa analizira razna stanja in združuje ali približuje usode Italijanov, Slovencev in.Hrvatov. Tuj mu je način obravnavanja, ki je bil žal v navadi pri mnogih pisateljih, še posebej pri nekaterih tržaških literatih. Več kot dve leti sem posvetil vsak svoj trenutek prevajanju romana »La miglior vita». In h zato sem upravičen podčrtati, da je nekakšen mejnik v literarni zgodovini tako v italijanski kot jugoslovanski zgodovini. Kot tako to delo zasluži še večjo pozornost. Treba bi bilo sedaj najti skupino resnih scenaristov, igralcev in dobrega režisarja, da bi se ta odlični roman prenesel na mali in morda celo na veliki ekran, v film. Že lansko leto sva s Tomiz-zom v Zagrebu zagotovila svoje sodelovanje Danijelu Marušiču in njegovim morebitnim sodelavcem če bi se lotili ekranizaci-je dela,
Rakovac, ti si posebej podčrtal dejstvo, da je Fulvio Tomizza znal družili, približati preproste ljudi z ene in druge strani meje.
Seveda, poleg nespornih literarnih vrednosti, ki jih je Tomizza doslej dosegel, mu je treba priznati tudi to, da je tako rekoč črtal, izbrisal sovraštvo, porušil pregrade med Italijani. Slovenci in Hrvati, pregrade, ki pa v določenih tržaških krogih še vedno obstajajo, kar se kaže še posebno v zadnjih časih. Bom še bolj konkreten. Mnogi pisatelji, še posebej tržaški z visoko literarno na grado so pisali tudi o slovenskem in hrvaškem človeku. V mislih imam Umberta Sabo, Itala Sve-va, Gianija Stuparicha, Scipia Slatapera in druge. Toda tudi ta znana literarna peresa so slovenskega ali hrvaškega človeka v svojih delili postavljala v podrejen položaj, ker se pač ta človek ni znal vključiti v malomeščansko miselnost ambienta, Slovenci in Hrvati so za marsikoga iz teh krajev prihajali «od zunaj«, iz drugega, neomikanega sveta, kar je pač bilo v duhu nekdanje «bolj.še» družbe ali »plemenitega in aristokratskega Trsta«.
Tomizza pa je prav nasprotje temu in kot je pravilno ocenil tudi prof. Eros Sequi na predstavitvi hrvaškega prevoda Tomizzovega dela »la miglior vita* v Zagrebu, je Tomizza «začel dojemati stvarnost že kot začuden deček ih je nato razvijal in premagoval vse to pozneje v dpbi svojega dozore vanja, dokler ni v svojem delu «La miglior vita« dvignil svoja občutja v splošno veljavna globoko človeška.
Milan Rakovac jc svoja razmišljanja o tem zaključil nekako, takole:
Preden sem prevedel Tomizzo, sva se srečala večkrat v Trstu ali v njegovem rojstnem kraju Mate-radi, da bi skupaj proučila določena stanja, celo določeno terminologijo v romanu. In na koncu mi je Tomizza dal največ'e priznanje, ko mi je pisal, da je v svojem romanu nameraval uporabiti več hrvaških izrazov, ki pa jih ni znal primemo prevesti v italijanščino za italijanskega bralca. Zato je' tudi za te izraze uporabil italijanske. Sedaj pa je iz hrvaškega prevoda izvede) za pravi smisel posameznih besed in zato je moj prevod zares popolno delo. In zato ni težko razumeti, zakaj je Tomizzovo delo bilo tako dobro sprejeto in tudi zakaj je naletelo na tolikšen odmev tudi drugod.
E. O.
partnei-ja Rodolfa. To seveda ne pomeni, da bi m nosilcih teh dveh vlog bila kakšna posebna odgovornost za tako naše občutje. Nikakor ne; gre pač za izvedbo v celoti, ki ni oddajala tiste čustvene topline, ki jo partitura ponuja in ki ni drhtela v tragičnosti usode nekega življenja, okrog katerega je grajena vsa zgodba.
Neglede na to, da je bila režija Beppa De Tomasija povsem in v vsem tradicionalistična in da se ni niti v enem samem prizoru odmaknila od klasičnih postavitev, bila pa je v tem okviru ‘rutinsko solidna 'in urejena, gre vzroke za, tako občutje iskati predvsem v orkestralnem vodstvu. Orkester pod vodstvom dirigenta Argea Ouadrija ni muziciral s tistim liričnim zanosom, ki ga delo zahteva in partitura ponuja. Prepogoste so bile votline brez bleska in dejal bi, da pevci v določenih trenutkih niso imeli v njem sozveneče muzikalične podpore. Tudi doziranje zvočnega volumna, skozi katerega bi morali prihajati do izraza dramatični ali lirični poudarki, ni bilo vedno ustrezno, čeprav ni manjkalo tudi v tem smislu nekaterih scensko učinkovitih trenutkov, ko je z odra zavel mik lahkotno spevne Puccinijeve muzike. Predvsem so bili to trenutki z zborom (uvežbal ga je Andrea Giorgi) in ob nekaterih solo spevih.
V	vlogi Mimi je nastopila sopranistka Maria De Francesca (v al-terimciji bo pela Rita hantieri), pevka z lepim glasom, ki pa mu za popolno učinkovitost v tej vlogi primanjkuje nekoliko več dramatično - lirične obarvanosti in prav gotovo tudi globlje čustveno podoživljanje v igralskem smislu. Rodolfo tenorista Nazarena Anti-norija je bil bližji tem zahtevam zlasti pevsko, manj v igralski sproščenosti, ki pa je bistvenega pomena tudi za lahkotnejše vokalno oblikovanje. Zelo dobra, igralsko in pevsko, sta bila baritonist Lorenza Saccomani kot Marcello in basist Giancarlo Luccardi, ki je za svoj spev požel prepričljiv a-plavz. Scfiaunarda je pel solidni Armando Arioštini; Adelina Sca-rabelli (v alternaciji bo pela Maria Loredan) je bila temperamentna Musetta, bolj prepričljiva v svoji razuzdanosti kot) v dramatičnih občutjih. Nastopili so še Claudio Giombi, Giancarlo Toši, Dario Zerial, Vito Susca in Lucio Rolli.
Sodelovala sta otroški zbor «Cit-ta di Trieste» pod vodstvom Edde Calvano in godba na pihala pod vodstvom Lidiana Azzovarda.
V	celoti solidna cLa Boheniei>, ki jo je tudi občinstvo sprejelo kot tako s toplimi a/Aavzi.
(jk)
Rojak I. Vidav prejel letošnjo nagrado AVNOJ
V kratkem seznamu letošnjih nagrajencev, ki so dobili eno največjih jugoslovanskih priznanj, namreč nagrado AVNOJ, smo zasledili tudi ime našega rojaka, ime eminentnega slovenskega, jugoslovanskega, celo evropskega znanstvenika na področju matematičnih ved. Je to naš rojak, Openc Ivan Vidav.
Prof. Ivan Vidav se je rodil 17. januarja 1918 m Opčinah. Z nastopom fašizma sč je njegova družina morala izseliti in so se Vidavovi preselili v Maribor, kjer je Ivan študiral na tamkajšnji klasični gimnaziji, nato nadaljeval študije na ljubljanski univerzi, ki jih je dokončal prav v tragičnih dneh fašističnega napada na Jugoslavijo, Diplomiral je namreč v aprilu 1941, in kmalu zatem tudi promoviral, nakar je z enoletno štipendijo dopolnjeval šolanje v Rimu. Brž po drugi svetovni vojni, je še zelo mlad postal leta 1946. docent, tri leta pozneje izredni. leta 1953. pa redni profesor na že omenjeni matematični fakulteti v Ljubljani.
Vidavov profesor in vzornik je bil sloviti slovenski matematik Josip Plemelj. Kmalu po njegovi smrti pa je prav Ivan Vidav poslal najpomembnejši slovenski matematik. Težko je preprostemu bralcu prikazati raven Vidavovih znanstvenih del, navedli bomo le to, kar je bilo povedano v motivaciji letošnje nagrade.
Vidavovo prvo delo o Kleinovih teorijah v teoriji diferencialnih e mčb sodi na področje klasičnih problemov, s katerimi se je ukvarjal še prof. Josip Plemelj, vendar je že takrat s trdnim in zanesljivim korakom stopil v svet matematike. Ivan Vidav'ni samo nadaljeval pomembnejših tradicij iz Plemljevih časov, temveč je svoje znanstveno zanimanje zelo hitro razširil in preusmeril k sodobnejšim poglavjem matematike. Po zaslugi njegovega dela je funkcionalna analiza postala v slovenski matematiki vodilna smer. Začel 'je * teorijo BahacHovih algeber in se v tem okviru zanimal pred\ vsem za nekatera aksiomatska vprašanja. Pozneje se je posvetil uporabi teorije polskupin v transportni teoriji nevtronov, s čimer je vzpostavil novo povezavo med sodobno matematiko in fizika.
Prof. Ivan Vidav je znan kot izreden predavatelj in avtor danes, že klasičnega učbenika «Višja matematika», njegov prispevek k podiplomskim študijam pa je za razvoj sedanje slovenske matematične šole izrednega pomena. Prof. Vidav je poleg že omenjene »Višje matematike» napisal tudi večje število član'cov in kakih deset knjig, ki so po večini doživele več izdaj.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.55	Svetovni pokal v smučanju
12.30	šolska oddaja: Kemija
13.00	Po sledeh prednikov
13.30	Dnevnik
14.00	La caduta delle aquile - TV film
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Nevarna divjad
15.00	Življenje živali
15.30	Športne kronike
16.00	Dnevnik 1 Kronike - Sever lfliče Jug - Jug kliče Sever
16.30	Veliki lov, 9. epizoda
17.00	Dnevnik 1 - flash
17.05	Direktni prenos s tvojo anteno
17.10	Tom story, risanka
17.45	The Jackson five, 4. epizoda
18.30	Programi pristopanja
18.50	Happy circus - TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Ping pong, aktualni dogodki in problemi
21.30	Harry in Tonto, film Igrajo: Art Carney, Ellen Burstyn, Geraldine Fitzgerald
23.25	Dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Tvoje ime je Jonah, 3. nad.
14.00	Popoldanski spored
14.15	Michelangelovo življenje, 3. nadaljevanje
14.45	Čebelifca Maja, risanka
15.20 Ostržkove dogodivščine, risanka
15.55	Bimbo Day
17.15	Živa Zemlja
17.45	Dnevnik 2 - Flash
17.50	Dnevnik 2 - Šport - Iz parlamenta
18.05	Stereo 2 - Glasbene informacije
18.50	Inšpektor Derrick: Tragična partija - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.40	Portobello, petkov sejem
Kakor zatrjujejo v krogih R TV, je obnovljena rubrika Portobello že v samem začetku pritegnila izredno veliko občinstva. Kaže, da ima En-zo Tortora veliko sreče s svojim načinom posredovanja tega programa, ki pritegne predvsem manj zahtevnega gledalca zaradi svoje pogostne čustvenosti n.pr. v rubriki »Dove cei?« in podobno, ko se po desetletjih iščejo znanci iz težkih vojnih časov ali podobnih tragedij. Zanimiva je ‘tudi rubrika «Casa mia, časa tua«, kjer si po navadi italijanski Sever išče prilož-. nostnih domov na Jugu in narobe. Skratka kaže, da bo oddaja Portobello še dolgo «vle-
m*«- <Kf	^
21.55	Zgodovinski dnevi
22.45	Dvojno življenje Henryja Pbj
23.15	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.45	Didaktična komunikacija
Treti! kanal
13.50	Vabilo: Novi kantavtorji
17.45	Dvajset let v letu 2(XX)
18.15	Čas zabaVe
10.00	Dnevnik 3
19.35	Obisk razstave «Enej r La--ciju«
20.40	Veliki večer o futurizmu
22.00	Dnevnik 3
22.35	Ženska in poklic
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.50	in 10.00 TV v šoli
11.00	Prenos žalne seje zborov
skupščine SRS
13.05,13.35	in 16.00 Veleslalom za ženske (skrajšan posnetek o-ziroma neposreden prenos)
17.10	Poročila
17.45	Glasbena oddaja
18.15	Obzornik
18.25	V senci energetske krize: Sončna energija izobraževalna oddaja TV Zagreb
18.55	Ne prezrite
19.10	Slovenski klavirski kvartet
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	J. London: Martin Eden, 1. del ital. nadaljevanke Nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu a-meriškega pisatelja Jacka Londona, ki je živel v dobi od 1876 do 1916. Je to avtor, ki spada že v klasiko, kljub temu njegovih del niso doslej veliko eicranizirali. Zgodba pripoveduje o življenju mladega mornarja, ki nekega dne v San Franciscu spozna bogataško hčer Ruth. Med Martinom in Ruth se kmalu razvije ljubezen, pa čeprav se Martin čuti nevrednega «tolikšne sreče*, namreč dekletove naklonjenosti, celo ljubezni. Zato sklene spremeniti svoje življenjske navade in se hoče tudi izšolati. Začne brati, kar požirati knjige, vendar knjige izbira brez vsakega sistema. Zato gospodarstvo meša s pravom, zgodovino s filozofijo itd. Zapusti svojo staro druščino in se loti resnega študija. Občasno pa mora tudi trdo delati, da bi se preživljal. Vsak prosti trenutek pa posveti branju in učenju. Končno se odloči, da bo začel pisati. Ruth ga spodbuja, ker hoče, da bi se zaposlil v uradu njenega očeta. Martin Ed“n je vsaj delno avtobiografsko delo, v katerem Jack London opisuje svoje prve boje za obstanek in tudi za to. da bi premagal tiste. »ki so ga prezirali, ko je z Ruth prodiral med nje«. Martin Eden počenja vse to zaradi dekleta, ki ga ljubi, Jacku Londonu pa je šlo predvsem za čast in slavo.
21.00	Ti dnevi, t^ leta: filmska kronik^ 1946 - dok. serija
21.50	V znamenju
22.00	Nočni kino: Ceddo, senegalski film
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
16.00	Smučanje - Svetovni pokal
17.30	Ponovitev filma
19.40	Aktualna tema
20.15	Sflčišče - Dve minuti
20.30	Iz cikla Rite Hayworth: Gil-da. film
22.00	Dnevnik danes
22.10	Uporni človek, drama Dnevnik danes
Zagreb
17.45	Mali svet
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Koraki, mladinska oddaja
20.C0 Kino našega otroštva
21.00	Alcatraz, serijski film
ŠVICA
18.00	Program za mladino
18.50	Risani filmi
19.20 Med stranmi časopisa
20.40	Reporter
21.40	Handikapirana ljubezen
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00.
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: 12 let strategije napetosti v Italiji:
8.45	Glasbene skice: 9.30 Svet se vrti počasi; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Na goriškem valu: Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Četrtkova srečanja (ponovitev);
14.10	Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Irina Grekova: »Frizer za dame* - 2. dei; 15.00 Odtrgana kulisa. Film in filmska glasba; 16.00 Cvetje hvaležno odklanjamo; 17.10 Mi in glasba; orkester in zbor «Consortium musieum« iz Ljubljane; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25. 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Polna roka sončnega rocka; 13.35 Spored pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije: 14.00 S polnimi jadri: 14.30 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15 30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief: 16.10 Naši zbori pojo: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30,
12.30,	13 30, 14.30, 15.30. 16.30, 17.30,
18.30.	Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 Knjižna'polica: 9.00 štirje koraki: 9.32 Lueianovi dopisniki: 10.00, Z nami je '. . .: 10.15 Ansambel Galletti; 10.45 Mozaik;
11.00	Kim. svet mladih; 11.32 Popevke; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.33 Lestv:ca popularnih popevk: 15.00 Danes bomo o tem govorili: 15,10 II leg-pio: 15.45 La T,era Romagna: 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba: 16.32 Crašh; 16.55 Iztotntk; 17.00 Zvezdni prah; 17.32 Petkov koncert; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00. 12.00. 13.00,
15.00.	17.00. 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40. 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio anch’io
81; 11.10 Vrnem se takoj; 11.40 Portret Oscarja Wilda; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.28 Ročna dela za kulturne dobrine; 15.03 Errepiuno, danes, petek: 16.00 II Pagirvone, zvočna rubrika; 17.30 Znano je v vesolju ... in drugod, radijska priredba; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.24 Ugibanja; 19.30 Tradicionalni jazz; 20.00 Sestanek ob izhodu;
20.30	Vrtiljak; 21.03 Ljudska simfonična sezona 1981 - 82; 21.55 Pes niška antologija vseh časov; 22.10 Avtoradio flash; 22.48 Glasbeni odmor; 23.03 Danes v parlamentu. RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30.
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 9.00 Za ročenca, A. Manzonija; 9.32 in 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk:
12.10	in 14.00 Deželni programi; 12.48 Hit Parade; 13 41 Šound Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 - 3131, 2. del; 16.32 Šest deset minut: 17.32 Eneida, radij ska predstava; Čas glasbe: 18.45 Sončni krog: 19 50 Posebna kulturna oddaja; 19.57 Mass-musie:
22.00	in 22.50 Mesto ponoči; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00. 10 00, 11 00
12.00,	14.00, 19.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.39 Iz naših spo redov: 8.08 Z glasbo v dober dan: 8 39 Otroške igre; 8.45 Naši ume' niki mladim noshv-s’''om: 9 05 Z radiom na ooti; 10.05 Rezervirano za , ..: 11.35 Znano in priljubljeno:
12.10	Iz glasbene trad:oije: 12 30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz nršllt krojev, iz naših sporedov; 13 30 Priporoča jo vam . . .• 13.50 Č'ovek in zdravje: 14.05 Primož Ramovš: Sinto-piett?• 14.25 Glasba po željah:
15.00	Dogodki in odmevi. |5 30 Na potki za turiste; 15 35 Zabavna glasba: 15 50 Radio danes, radio jutri!: 16 00 Vrtiljak: 18 00 PO'emo in Podemo; 18.30 S knjižnega trmi: 19.33 Lahko noč, otroci!: 19.45 Mi rut-' 7 an<v>mblom M'he Dovžana; ?9.00 Ttoonite, pa vam zaigramo...'; 21 05 CMdaja o morju in pomor^ča kih: 27.15 Informativna ran« ja v nemščini in anM^ščini: 27 25 Iz naših sporedov: °7 30 Rescde in •'voki iz 1o<*ov domačih; 23 n5 Lirični u-trinki: 2310 Petkov glasbeni mozaik: 0.05 Nočni program.

GORIŠKI DNEVNIK
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA
KUD KOBANCI — Kamnica
S PREDSTAVO
«LISICA TATICA - MOJCA POKRAJCULJA»
DANES, 4. DECEMBRA
ob 9.00 na osnovni šoli F. Milčinski (KD Lonjer-Katinara) ob 11.15 v Ljudskem domu v Trebčah (KD Primorec)
ob 13.30 v telovadnici pri Dom ju (celodnevna šola Ricmanje Dom jo)
ob 16.00 v dvorani I. Cankar (Krožek uslužbencev ZTT) JUTRI, 5. DECEMBRA ob 10.30 v Bazoviškem domu (KD Lipa) ob 14.30 na osnovni šoli P. Voranc (KD V. Vodnik)
KD FRAN VENTURINI — DOM JO jutri, 5. decembra ob 19. uri v telovadnici pri Domju
KONCERT
Nastopajo: otroški pevski zbor osnovnih šol Ricmanje - Domjo, harmonikarski orkester - Domjo, pevski zbor F, Venturini. Kot gostje sodelujejo basist LADKO KOROŠEC ob spremljavi MILANA STANTETA in pobrateni pevski zbor »LOŠKI GLAS«.
SLOVENSKO
“^GLEDAUŠČE V TRSTU
Današnja predstava
DOLGONOGE LAŽI
odpade zaradi tehničnih razlogov.
Gledališča
KOSSETTl
Danes ob 20.30 (red «prost») bo na sporedu «Das Kapital* delo Curzia Malaparteja v izvedbi Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Režija Franco Giraldi, za oder priredil Mario Maranzana. Ponovitve so na sporedu še jutri ob 16. uri in 20.30 ter v nedeljo ob 16. uri.
V	torek gostuje v Trstu Teatro Stabile iz Bočna z delom Johna Cas savettesa «Noži» (Coltelli) v režiji Marca Bernardi ja. Med nastopajoči mi: Antonio Salines, Maria Teresa Martino, Carola Stagnaro in Gianni Galavotti.
Predstave bodo od torka, 8. t.m., v abonmaju odrezek 3 (v alterna tivi).	v !
VERDI
Danes ob 20. uri v gledališču Verdi druga predstava Puccinijeve o-pere «La Boheme*. red F za parter in A za galerije in lože. Dirigent Argeo Quadri, režiser Beppe de Tomasi.
Danes zjutraj se prične pri blagaj ni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic.
AVDITORIJ
V	okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi v Avditoriju, bo prihodnjo nedeljo ob 11. uri na sporedu prva baletna predstava. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti Cena 1.000 lir
Šolske vesti
Osnovna šola in otroški vuec iz Barkoveij priredita miklavževanje jutri, 5. decembra, ob 15.30 v župnijski dvorani. Na sporedu so igrica, prizori, iecitacije in petje. Čaka vas tudi loterija. Vljudno vabljeni.
SKD IGO GRUDEN -NABREŽINA
SV. MIKLAVŽ
bo obiskal otroke v društvenih prostorih jutri, 5. decembra, ob 17.30.
Naročila sprejema danes in jutri od 14. do 16. ure.
Kino
Ariston 16.00—22.00 «Piso Pisello*. Režija Peter Del Monte.
Ritz 18.00 »Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Ornella Muti.
Eden 17.00 «Pierino contro tutti*.
Grattacielo 17.00 «Cristiana F. — Noi, i ragazzi delto zoo di Berli-no», Prepovedan mladini pod 14 letom.
Fenice 15.45 «11 postino suona sem-pre due volte*. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 17.00 »James Bond 007: solo per i tuoi occhi*. Roger Moore.
Aurora 16.30 «Avventure erotiche di una minorenne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capi tol 16.30 «Bronx 41, distretto po-lizia*. P. Nevvman' Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30—19.60—21.45 «La pel-le». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Charlotte una ragazza in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Brivido erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Supersexsu-per». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «1 quattro scatenati di Hong Kong*.
Radio 14.30—21.00 «Super penetra-tion love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «L'uomo che cadde sulla terra*. Prepovedan mladini pod 14. letom
Razna obvestila
Mladinski dom Boljunec s sodelovanjem šole in vrtca priredi jutri, 5. decembra, ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu že tradicionalno miklavževanje. Vlud-no vabljeni.
KD Kraški dom obvešča, da je sejem knjig danes in jutri od 19. do 21. ure v Bubničevem domu.
SPD Tabor z Opčin prireja do sobote v Prosvetnem domu Mliklavže-vo razstavo knjig in plošč. Umik od 17. do 20. ure.
KD Rovte - Koionkovec priredi danes, 4. in jutri, 5. decembra od 17. do 21. ure v društvenih prostorih razstavo knjig, plošč in kaset.
KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v U. sv. Frančiška 20 v Trstu sestanek skupine za plavanje.
V	nedeljo, 6. decembra, priredijo starejši planinci izlet po Krasu. Zbirališče v Rojanu - Scala Santa ob 9.15 in na Obelisku ob 10.30. Pot jih bo vodila po vertikali mimo Ferlugov na vedeta Aliče in v Bazovico k spomeniku bazoviškim žrtvam ter na Kokoš.
KD S. Škamperle in KD Union vabita na ples, ki bo v soboto, 5. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
SPDT priredi v četrtek, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11., tradicionalni vsakoletni društveni večer. Pričetek ob 20. uri Člani bodo predvajali svoje diapozitive, ki so jih posneli m°d letošnjo planinsko sezono. Vabljeni vsi.
KD Prosek - Kontovel obvešča, da bo miklavževanje v soboto, 5. t.m,, ob 15. uri v,Kulturnem domu na Proseku.
KD S. Škamperle - KD Union s pomočjo krajevnih vrtcev in šol prirejata skupno miklavževanje, ki bo na sedežu KD Škamperle v soboto, 5. t.m., ob 16. uri. Vljudno vabimo vse otroke Miklavž bo polnil koš danes od 19. ure dalje in jutri, od 14. ure dalje na sedežu društva.
Slovenska gobarska družina - Trst priredi danes, 4. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer d;apozitivov. Na zaključnem večeru 'etošnje sezone borne obrazložili tudi pravilnik za nabiranje gob.
V	prostorih KD Lonjer - Katinara
bo 4. in 5. decembra od 18. do 20. ure Miklavževa razstava knjig in plošč.
KD Rdeča zvezda obvešča, da bo ob priliki sv. Miklavža odprta razstava knjig danes od 16. do 18. ure in jutri od 15. do 17. ure v društvenih prostorih v Saležu.
SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah bo tudi letos veselo silvestrovanje. Za razpoloženje bo poskrbel znani ansambel Lojzeta Furlana. Opensko društvo bo v kratkem sporočilo vse podrobnosti za prijave,
KD Slovan sporoča nov urnik pevskih vaj, in '-sicer ob torkih za ženske, ob petkih za moške in ob sredah skupno (moški in ženske) ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge.
KD Rdeča zvezda obvešča udele žence plesnega tečaja, da bodo vaje vsako soboto, od 20. do 22. ure v telovadnici osnovne šole Lojze Ko-koravec Gorazd v Saležu.
f Čestitke
LUDMILA UMEK praznuje danes rojstni dan. Zlati ženi in mami,-posebno pa nonici. voščijo zdravja in sreče, Andrej in vsi domači.
Izleti
Združenje Union skupno z vinogradniki iz Podlonjerja priredi enodnevni izlet 8. decembra v Sežano z ogledom vinske kleti. Kosilo v Šta njelu. Prijave vsak dan razen v soboto, od 17. do 19. ure na se dežu. Ul. Valdirivo 30 • telefon 64459 ali 73-28 58. Odhod z Oberdankovega trga ob 9.15.
ODPRT BO OD JUTRI, 5., DO 8. DECEMBRA
Letošnji sejem SMAG AGRICOLA 81 obogaten z novimi pobudami
Študenti italijanskih in jugoslovanskih kmetijskih šol ho do ocenili razvojne možnosti kmetijstva
Od jutri, 5., do vštevši torka, 8. decembra, bodo na razstavišču E SPOMEGO v Ul. della Barca priredili sejem kmetijske mehanizacije, ki so ga za razliko od prejšnjega leta poimenovali SMAG-AGRICOLA ’81. S tem so hoteli organizatorji pokazati, da ima ta gospodarska pobuda novo upravo (sedaj jo vodita Francesco Moise in Mario Michelini) in da se hoče od poprejšnje ločevati po boljši izvedbi.
Letošnji sejem kmetijske mehanizacije, ki ga napovedujejo javno ra-zobešeni trojezični lepaki v italijanščini, slovenščini in nemščini z naslovom SEJEM, se bo razprostiral na 2.000 kv. metrih pokrite in 1.800 kv. metrih odkrite površine. V kovinskem standu na desni strani vhoda bodo prostori za sklepanje kupčij in za prigrizek.
Poleg najsodobnejših kmetijskih strojev bodo razstavili še krmila, semena, umetna gnojila, naprave za vrtnarstvo, za gojenje sadik itd.
Prireditelji sejma (trajal bo prav v času tradicionalnega Andrejevega sejma, ki se začne v soboto) so ga želeli popestriti s prireditvami kulturnega in rekreacijskega značaja. Uradno ga bodo odprli jutri ob 11. uri, še pred tem, s pričetkom ob 10. uri, pa bodo sejem napovedali traktorji, ki bodo vozili v koloni po mestnih ulicah na čelu s pihalnim orkestrom iz Manzana.
V	nedeljo bo razstava domačih živali, med katerimi bodo izbrali najlepše in jih nagradili še isti dan ob 16. uri.
Zelo pomembno bo nadalje srečanje študentov kmetijskih šol iz Italije in Jugoslavije, ki bodo razpravljali o teoretičnih in praktičnih vidikih izobraževanja mladih v kmetijskih šolah, kakor tudi o poklicni usposobljenosti odraslih. Ob tej priložnosti bodo dijaki kmetijskih šol povedali, kakšni so njihovi pogledi na razvojne možnosti kmetijstva.
V	torek, 8. decembra, popoldne, bodo priredili tekmovanje v briškoli, imenovano Agricola 81. Pričelo se bo ob 15. uri, sklenilo pa ob 20. uri, s podelitvijo nagrad trem najboljšim dvojicam. Prva bo prejela dva mlada prašička, druga motorni žagi, tretja pa ročni črpalki.
Obiskovalci sejma ne bodo ne lačni in ne žejni. Poleg okrepčevalnice v standu ob vhodu, kjer bo deželna enoteka La Serenissima iz Gradišča točila najboljša, v deželi F JK pridelana vina, bodo v notranjih prostorih sejma postregli z domačo toplo hrano in glasbo. Na vo-
ljo pa bo tudi samopostrežna restavracija.
Urnik trgovin ob Andrejevem sejmu
Združenje trgovcev sporoča, da bodo trgovine v prihodnjih dneh, ob Andrejevem sejmu ter torkovem prazniku, poslovale po nekoliko spremenjenem urniku.
V	soboto, 5. t.m. bodo vse trgovine poslovale po običajnem urniku, v pekarnah bodo pripravili dvojno peko, mesnice bodo odprte tudi popoldne.
V	nedeljo, 6. t.m. bodo vse trgovine zaprte, razen cvetljičarn, ki bodo odprte v dopoldanskem času.
V	ponedeljek, 7. decembra, bodo •vse trgovine odprte, popolna zapora (z izjemo cvetličarn) pa bo veljala v torek, 8. t.m.
V	prihodnjem tednu ne velja obvezna tedenska zapora.
Prosveta
KD Primorec - Trebče vabi na gostovanje mladinske gledališke skupine KD France Prešeren iz Boljunca z delom «S kakšno pravico ti rečem dober dan? (M. Kravos - S. Verč), ki bo jutri, 5. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu.
Prispevki
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
OBVESTILO
KULTURNIM IN ŠPORTNIM ORGANIZACIJAM BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA sprejemamo
na oglasnem oddelku. Ulica Montecchi 6 - Tel 794-672 - Int. 37
še jutri, 5. decembra 1981
Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave
V spomin na Marijo Starc daruje Elvira Tence 15.000 lir za amaterski oder Jaka Štoka - Prosek.
Zveza slovenskih kulturnih društev in
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ
priredita v nedeljo. 6. t.m., ob 10.30 v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Brass)
TRADICIONALNO
MIKLAVŽEVANJE
Nastopilo bo Lutkovno gledališče KUD «Kobanci» iz Kamnice pri Mariboru.
Darila sprejema gospa Marta vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu SKGZ, Ulica Malta 2.
Starši, pripeljite otroke!
PRIŠLI, ČAS BO
KROG BOŽIČA...
Z Miklavževimi knjigami Tržaške knjigarne v praznični mesec, da ne bo otroštvo vaših malčkov pusto
V Miklavževi vreči naj se najde tudi knjiga, ki |o je pustil na sejmih pri sledečih društvih:
KD TABOR - OPČINE (danes in jutri)
KD RDEČA ZVEZDA - SALEZ (danes)
KD KRAŠKI DOM - REPEN (danes in jutri)
KD LONJER - KATINARA (danes in jutri)
KD ROVTE - KOLONKOVEC (danes in (utri)
Na Goriškem pa je praznična knjiga na razpolago v Doberdobu
POHITITE NA KNJIŽNE SEJME,
SICER SE BO MIKLAVŽ UŽALIL!
Mali oglasi
telefon 1040) 79 46 72
PRODAM fiat 128. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/208257.
TRGOVINA Laura ponovno posluje v prenovljenih prostorih v Nabrežini. Na zalogi ima otroška oblačila, moško in žensko perilo, copate, predvsem pa volno. Razprodaja i-grač po ugodni ceni.
JAKOB RENKO inštruira humanistične predmete za višje šole. Telefon 040/811645.
PRODAM hrastova drva. Telefonirati na štev. 200-848.
PRODAM autobianchi A 112 ele-gant. Telefon 040/229239.
BOR (A. Dol jak). Prodajna galerija kraškega pohištva, Nabrežina-po-staja 69, sporoča, da je v mesecu decembru odprta tudi ob nedeljah od 10. do 12.30 ter od 15. do 19. ure.
PRODAM skoraj nov dvodelni štedilnik znamke fagagnese — delno na plin, drva ali premog — pri rejen tudi za ogrevanje prostorov Telefonirati ob delavnikih ob ve černih urah na št. 040/226510.
ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni, Telefon (040) 57M68.
PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83 382.
PRODAM enkrat rabljene smučarske čevlje tecnica štev. 5,5 (36 -37) po polovični ceni (32.000 lir). Telefon (040) 413026.
PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 po ugodni ceni. Telefon (040 ) 212859
MODF VALENTINA obvešča cenjene odjemalce, da ima na zalogi nove jesenske in zimske modele po ugodnih cenah. Obiščite nas.
PODJETJE s pohištvom išče specializiranega delavca za namestitev pohištva in vajenca za mizarsko stroko po možnosti z vozniškim dovoljenjem. Ugodni finančni pogoji. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 pod šifro »Pohištvo*.
Sveti Miklavž bo obiskal otroke v Doberdobu jutri, 5. decembra, ob 18.30. Njemu na čast so najmlajši pripravili igrico
Prebujanje v gozdu
Vsi nastopajoči vabijo starše in prijatelje, da se jim pridružijo v veselem pričakovanju, ki se bo odvijalo v župnijski dvorani.
Delavci hladno sprejeli osnutek predloga o rešitvi krize v Detroitu
Delavci tržiškega Detroita niso najbolj navdušeni nad predlogom za odpravo krize, ki je bi) izdelan na nedavnem sestanku na sedežu združenja industrijcev v Gorici. Na skupščini, ki je bila včeraj zjutraj v podjetju in ki se je je udeležilo
skoraj polovico vseh zaposlenih v tem podjetju je za predlog glasovala le dobra četrtina, peščica ljudi je glasovala proti, medtem ko se je vzdržal velik del delavcev ter s tem opozoril, da najbrž z osnutkom sporazuma niso zadovoljni.
Osnutek dokumenta,-je obrazložil član pokrajinskega vodstva sindikata kovinarjev, Papais, ki je poudaril, da je predlagana rešitev v tem trenutku edino možna rešitev.
NA PROGI ŠT. 1
Spremenjen urnik avtobusov ob praznikih
Na avtobusni progi št. 1 v Gorici bodo v nedeljo, 6. t.m. uvedli nekoliko spremenjen vozni red. Avtobusi na tej progi bodo ob praznikih vozili v zaporedju vsakih 25 minut. Prvi avtobus bo iz končnega postajališča v Štandrežu odpeljal ob 8. uri, zadnji pa ob 20.05 (iz postajališča pri svetogorski postaji ob 8. uri ter ob 19.40). Spremenjen urnik bo veljal le ob praznikih, uvaja pa se poskusno.
Z OBČNEGA ZBORA KD DANICA
Kljub težavam s prostori letos živahnejše delovanje
Povsem obnovljena dejavnost moškega pevskega zbora, marljivo pa so delali tudi pri športnem odseku - Poročila predsednika Leopolda Devetaka, tajnika Žarka Grilja ter Manuele Černič in Avguština Devetaka
'fMČ :'M
Čestitke
Na univerzi v Padovi je te dni uspešno opravil diplomsko nalogo Viljem Gergolet, ki je pripravil zanimivo tezo s psihopedagoškega področja. Razpravljal je namreč o u-činkih dvojezičnosti na komunikativne sposobnosti pri otroku. Ob uspešno opravljenem študiju mu iskreno čestitajo člani in odborniki KD Jezero.
Na občnem zboru so se te dni zbrali člani kulturnega društva Danica z Vrha in poslušali poročila o dejavnosti v tekočem letu ter ob koncu izvolili tudi 5-članski odbor, ki bo prevzel upravljanje društva. Pomanjkanje ustreznih prostorov je tudi v zadnjem času predstavljalo precejšnjo oviro za nemoten razvoj dejavnosti na kulturnem, rekreacijske in družabnem področju, je v svojem poročilu poudaril predsednik društva prof. Leopold Devetak, ki je obenem izrazil zadovoljstvo, da je bilo kljub takim ali drugačnim težavam v zadnjem času opaziti živahnejšo dejavnost, ki se kaže predvsem v oživitvi moškega zbora, v
....
Palčič razstavlja v avditoriju
V goriškem avditoriju je Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave, priredila razstavo del priznanega tržaškega slikarja. Palčičevo umetniško pot je orisal predsednik ZSKD prof. Milko Rener. ob odprtju razstave pa so pripravili tudi ličen dvojezični katalog. Palčičeva dela bodo na ogled do 13. t.m.
Na sliki Klavdij Palčič, med prof. Renerjem in predsednikom goriške pokrajinske uprave Cumpeto.
Prosveta
Prosvetno društvo «Kras Dol - Poljane* priredi v soboto, 5. t.m., ob 19. uri miklavževanje. Vsi vabljeni!
OB VSE HUJŠI KRIZI V ITALCANTIERI
Ob koncu januarja zasedanje o podjetjih z državno udeležbo
Te dni sta se mudila v Rimu tržiški župan Blasig ter podžupan Padovan - Razgovor s sodelavci ministra De Michelisa ter predstavniki IRI in Fincantieri
OBIŠČITE V GORICI OD 5. DO 8. DECEMBRA 1981 NA RAZSTAVIŠČU «ESPOMEGO»
Sejen*
kmetijske
m eh a n issaeije
SMAG - AGRICOLA ’81
PRIREDITEV JE V OKVIRU TRADICIONALNEGA ANDREJEVEGA SEJMA IN NA NJEJ SODELUJEJO PRIZNANA PODJETJA IZ FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE S PRIKAZOM NAJNOVEJSIH KMETIJSKIH STROJEV, ARTIKLOV ZA VINOGRADNIŠTVO, ORODJA, SEMEN, KRMIL IN UMETNIH GNOJIL.
Urnik obiskov: vsak dan od 10. do 20. ure.
Tržiški župan Blasig ter podžupan Padovan sta se te dni mudila v Rimu, kjer sta sodelavcem ministra De Michelisa podrobno obrazložila zaskrbljujoč položaj v ladjedelnici, imela pa sta tudi srečanje s predstavniki ustanove IRI ter Fincantieri.
Prav te dni je namreč v razpra vi v parlamentu osnutek zakona, ki naj bi dokončno omogočil tudi izvajanje vsedržavnega načrta za ladjedelništvo, zato ima nedavni o-bisk toliko večji pomen. Blasig je od pristojnih rimskih organov hotel vedeti, kako je z nameravano premestitvijo delavcev ladjedelnice Alto Adriatico iz Milj v Tržič, o čemer je precej govora na krajevni ravni.
V pogovoru so funkcionarji zgoraj omenjenih ustanov zagotovili, da bodo sprejeti pravočasni posegi, da bi se izognili nadaljnjim neugodnim posledicam, vsekakor pa bodo vprašanje skušali rešiti na deželni ravni. 30. in 31. januarja bo namreč v naši deželi zasedanje o podjetjih z državno udeležbo v naši deželi.
DREVI V AVDITORIJU
Proslava ob 2000-Ietnici Vergilove smrti
Dijaki klasičnega liceja Primož Trubar bodo drevi, s posebno prireditvijo v deželnem avditoriju v Gorici, počastili spomin latinskega pesnika Vergila. Letos namreč poteka dva tisoč let od pesnikove smrti. Slavnostni govor bo imel priznani poznavalec in prevajalec klasične literature, prof. Kajetan Gantar, ravnatelj inštituta 'za klasično filologijo na ljubljanski univerzi, dijaki pa bodo recitirali odlomke iz Vergilovih del v latinščini ter v
slovenskem prevodu.
Na prireditev, ki se bo pričela ob 20.30, vabijo dijaki vrstnike z dru gib šol, profesorje in nasploh vse prijatelje slovenske šole.
Razna obvestila
V	tržiški dvorani Palaveneto bo drevi ob 20.30 srečanje s tržaškim slikarjem Spacalom. Predvajali bodo diapozitive umetnikovih del ter diapozitive kraške in istrske pokrajine, dveh elementov, ki sta stalno prisotna v umetnikovih delih. Kulturni večer je pripravilo večnamen sko kulturno središče iz Ronk.
V	okviru priprav na nedeljsko manifestacijo za mir in razorožitev, bosta jutri dopoldne dve dijaški zborovanji. Goriški dijaki se bodo zbrali ob 11. uri v prostorih zavoda Le-nassi, kjer bo govoril zgodovinar, profesor Giovanni Miccoli, ob isti uri pa bo zborovanje tudi v tržiški dvorani Palaveneto, kjer bo govoril poslanec Mario Lizzero.
Sindikat upokojencev CGIL, CISL, UIL vabi upokojence iz Doberdoba, Poljan in Dola na sestanek, ki bo danes ob 15. uri v občinski sejni dvorani. Pogovor bo o pokojninah in drugih vprašanjih, ki od blizu zanimajo vse upokojence.
Miklavž nas bo obiskal v nedeljo, 6. t.m., ob 18. uri tudi v Doberdobu v prostorih kulturnega društva Jezero. Otroci mu bodo pripravili topel sprejem s pesmimi, recitacija mi in pravljico. Vabljeni.
Smučarski odsek SPDG v Gorici obvešča udeležence smučarskega tečaja, da so snežne razmere zaenkrat neprimerne. Tečaj se bo torej pričel kasneje, točen datum pa bodo pravočasno javili. Napovedanih smučarskih izletov 6. in 8. decembra torej ne bo.
rednem delovanju dekliškega zbora ter v pestrem delovanju športnega odseks
O živahnih stikih z drugimi društvi v zamejstvu ter v matični domovini (Sela na Krasu in Podnanos) j« poročal tajnik Žarko Grilj, medtem ko je odbornica za kulturne dejavnosti, Manuela Černič podala izčrpno poročilo o delovanju zborov ter o drugi dejavnosti.
Posebno marljivo so v pretekli sezoni delali pri športnem odseku, j* poročal odbornik za športne dejavnosti, Avguštin Devetak. Tako so u-spešno izpeljali mladinski nogometni turnir za memoril Flavia Grilja ter sodelovali na različnih športnih prireditvah.
Zasedanja občnega zbora — skupščina je bila v prostorih domače gostilne, dejstvo, ki že samo opozarja na nujnost zagotovitve ustreznih prostorov — so se udeležili tudi predstavniki pobratenih in sosednih kulturnih društev. Vilko Fajt za KD So-vodnie, Ivan Fetejan. za ŠKD Vipava, Aleš Hoban za KD Oton Župančič, Marjan Tomšič za ŠD Sovodme. Jordan Vižintin za KD Kras ter Miro Kuzmin in Karlo Ferletič kot predsednika osrednje organizacije ZSKD.
V ožji odbor so ob koncu zasedanja izvolili Daria Grilla, Žarka Grilja. Lorenza Panaritiia. Darina Devetaka in Manuelo Černič.
(Na sliki: predsedstvo občne?* zbora).
Obnovljen sedež KD Skal*
Jutri zvečer kulturna prireditev
V Gabrjah bodo jutri zvečer i*j ročili namenu obnovljeni društveni sedež KD Skala. Slovesnost bo p" 20. uri ter bo združena s kulturnim programom, ki ga bodo oblikoval) moški pevski zbor Rupa - Peč, moški zbor Danica z Vrha, otroški p®v' ski zbor iz Gabrij. Na sporedu bodo še recitacije ter glasbene točke. Posebno zanimanje vlada za nastop otroškega pevskega zbora, saj so malčki začeli z vajami šele pr®“ kratkim in bo torej jutri tudi n.iihov prvi nastop. V nedeljo, ob 19.30 P3 bo v obnovljenem prostoru tradicionalno miklavževanje.
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
vabi jutri, sobota, 5. decembra, ob 20. uri v KULTURNI DOM v Ulici Brass na
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ TRSTA
Dirigent: STOJAN KURET.
Kino

hurTcu
VERDI 17.30-22.00 «1 predatori dej' 1'arca perduta*. II. Ford in K- ^ len. Barvni film.	,
CORSO 18.00-22.00 «Cornetti aU« panna*. Lino Banfi in Edvvige F®' nech.
VITTORIA 17.00-22.00 «Le ingl®sl' ne della porno locanda*. Prepov'e' dan mladini pod 18. letom.
/rriV
EXCELSIOR 17.30-22.00 «007 Ja' mes Bond: solo per i tuoi očeh1*'
PRINCIPE 18.00-22 00 «La traged di un uomo rldicolo*.
/Voivi Conco in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Most na reki Kvvai*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Labirint Francoski film.
DESKLE 19.30 »Nočne igre*. Franci ski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORK^
Danes ves dan in ponoči j® Gorici dežurna lekarna S. Glu**0’ Korzo Italija 244, tel. 83-538.
Namesto cvetja na grob Milke IV. gelj, daruje Cvetka Dornik 1°-^ lir za PD Naš prapor.
POGREBI:	. ^
Danes, 4. decembra, v Gorici <*-11. uri Marija Savnik vd. Cardob iz glavne bolnišnice na goriško P0" kopališče.
SMUČANJE
DANES V VAL B ISERU
ZENSKE STARTAJO PRVE
Veleslalom za svetovni pokal bo v bistvu njihovo prvo letošnje tekmovanje sploh
VAL D’ISER — »Damam prednost* bi lahko rekli za letošnji start svetovnega smučarskega pokala v alpskih disciplinah. Danes bodo namreč na prvem tekmovanju za to trofejo startala dekleta in tako odprla sezono »belega cirkusa*, ki bo pritegoval pozornost ljubiteljev športa prav tja do meseca aprila.
_ Kot smo že poročali, poteka začetek svetovnega pokala v znamenju pomanjkanja snega, zato vlada za prve nastope še posebno pričakovanje, saj bodo v bistvu šele ti »uradni* starti pokazali kako so tekmovalci pripravljeni na novo sezono, glede na to, da je bilo «pred-pokalnih* tekmovanj letos izredno malo.
Če vse to velja v veliki meri za moške, potem velja še bolj za ženske, ki »predtekmovanj* sploh niso imele in tako se bodo v bistvu prvič pomerile med seboj šele danes, v valdiserskem veleslalomu. Kandidatk za visoke uvrstitve je več. med njimi so tudi nekatere Italijanke, nikakor pa ne smemo spregledati niti Jugoslovank, ki so lani opravile tak (nepričakovan) kakovostni skok, da so povzročile pravo zmešnjavo v načrtih svojih trenerjev, ki so predvidevali precej bolj počasen pohod proti vrhu svetovne lestvice.
Skratka, kakršnekoli napovedi pred današnjim tekmovanjem so dokaj tvegane, šele veleslalom v Val d’I-seru bo dal prve pokazatelje za prihodnje nastope.
Moški bodo v Val d'Iseru startali jutri, ko bodo imeli na sporedu smuk.
Današnje žensko tekmovanje bo prenašala tudi italijanska (2.) in jugoslovanska TV, in sicer po 2. sporedu. z začetkom ob 10.55.
NOGOMET
PRIPRAVE «AZZURROV»
Včeraj pa so v Neapelj prispeli tudi reprezentanti Luksemburga. Zvezni trener Pilot je znatno pomladil reprezentanco, saj je srečanje z Italijo lepa priložnost, da preveri mlade sile. Luksemburg je v tej skupini zanesljivo zadnji, nesmiselno bi bilo torej, po Pilotovem mnenju igrati s starimi nogometaši.
Pilot je tudi dejal, da je italijanska reprezentanca mnogo izgubila z odsotnostjo Antognonija. Le-ta je namreč, po mnenju luksemburškega zveznega trenerja, eden boljših «az-zurrov*. Dejal je tudi, da bodo njegovi varovanci dali vse od sebe, da bodo v Neaplju zapustili najboljši vtis, čeprav je jasno, da so «az-zurri* izraziti favoriti.
Luksemburg bo proti Italiji igral v naslednji postavi: Moes, Meunier, Clements, Bossi, Rohman, Weis, Langers, Dresch, Di Domenico in Reiter.
V okviru proslav ob otvoritvi Kulturnega doma v Gorici je ZSŠDI organiziralo tudi košarkarsko tekmo med ljubljansko Iskro Olimpijo in najboljšo zamejsko peterko, Jadranom. Zmagal je sicer jugoslovanski prvoligaš, vendar Jadran ni odigral podrejene vloge
NAMIZNI TENIS
PRVENSTVO SKANDINAVIJE
Jugoslavija v finalu
VAXlO — V moštveni konkurenci mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Skandinavije je jugoslovanska vrsta zabeležila velik uspeh. Jugoslavija se je namreč uvrstila v finale za 1. mesto, v katerem bo i-grala proti Kitajski A.
Jugoslavija (v postavi šurbek in Kalinič) je najprej v četrtfinalu premagala Madžarsko s 3:0, z enakim izidom pa sta v polfinalu odpravila še Švedsko.
TENIS

McEnroe osvojil še zadnjo točko
BARCELONA — V teniškem dvoboju je Amerika kar z 9:3 premagala Evropo, zadnjo točko pa je zanjo priboril McEnroe, ki je po nekaj več kot dveh urah odpravil Čehoslo-vaka Lendla s 4:6, 7:6 (9:7), 6:1.
Srečanje ni docela ; izpolnilo pričakovanj, saj je Lendl proti koncu precej popustil. Za McEnrcea je bila to letošnja prva zmaga (po dveh porazih) proti Lendlu.
ATLETIKA 'V- ,
V LONJERJU
Pokrajinski kros Adria
Na sporedu bo v torek, 8. t.m., in bo za vse moške in ženske kategorije ter amaterje
Po mesecu dni premora med koncem poletne in začetkom zimske sezone, se bodo odslej spet vrstila razna tekmovanja v krosi.i. Najprej bo na vrsti (v nedeljo v Dolini) prvi od serije treh kresov, ki jih organizira tržaški kolesarski klub »Gentelmen*, takoj za njim pa bo Adria organizirala v torek v Lo-njerju kros za vse moške in ženske kategorije ter za amaterje. Tekmo-
Ija bo tudi za deklice do letnika 1972, medtem ko bodo dečki letnikov 1969 - 70 in deklice letnikov 1970 - 71 moraii preteči 660 m. Kadeti letnikov 1976 - 68 bedo startali na razdalji 1.400 m, ista ženska kategorija (1968 - 69) pa na 900 m. Sledili bedo naraščajniki na 3.600 m dolgi progi, naraščajnice pa na 1.400 m. Končno bodo na vrsti še č’ani in amaterji, ki bodo pretekli 6.600 m.
vanje bo po vaških cestah in trav- Nagrajenih bo prvih 6 iz vsake ka
m —;	________**  j 'a.-	.___;
nikih in se bo pričelo ob 10. uri, medtem ko bo zbirališče pred društveno gostilno že ob 9. uri, ko se bo pričelo tudi vpisovanje.
Za starostne kategorije bo veljal pravilnik za sezono 1982, tako da bodo v Lonjerju prvič nastopili atleti in atletinje novoustanovljene kategorije »kadetov*, ki nekako odgovarjajo lanski kategoriji A ter prvi letnik naraščajnikov.
Proge bodo razdeljene takole: dečki do letnika 1971 - 430 m, ista razda-
..................................................h......»................"...».."»».»...n...n...,.,.,..,...............um........................................................................................„„„„....
V KULTURNEM DOMU V GORICI
ODBOJKA
Šesterki Sokola in Salonita uspešnejši
Nabrežinke so premagale Merkurja iz Nove Gorke, Salonit pa Borovo postavo ■ Veter je sodil v okvir proslav ob otvoritvi doma
Enzo Bearzot jezen in užaljen
NEAPELJ — Jutri bo italijanska nogometna reprezentanca sklenila kvalifikacijske nastope za SP s tek-tno v Neaplju proti Luksemburgu. Kaže pa. da se je na to srečanje Povsem pozabilo in da je še vedno v središču pozornosti ostra polemika med zveznim trenerjem Bearzo-lom in Interjevim nogometašem Beccalossijem.
Italijanski zvezni trener je bil je-zen in užaljen zaradi komunikeja, ki ga je te dni izdalo društvo In-terja glede «primera Beccalossi*. -
Včeraj je skupinica . navijačev , v Neaplju zopet protestirala proti Be-arzotu, ker ni vključil med kandidate za reprezentanco tudi Beccalossi ja, toda italijanski zvezni trener je dejal, da mu je te polemike dovolj.
Italijanski reprezentanti so pred jutrišnjim srečanjem optimistično razpoloženi. Seveda nihče ne dvomi, da bo Italija zmagala.
Sinoči je bil v telovadnici Kultur nega doma v Gorici odbojkarski večer, na katerem sta se pomerili ženski ekipi Sokola iz Nabrežine in Markurja iz Nove Gorice ter moški šesterki Bora iz Trsta in Salonita iz Anhovega. Športna odbojkarska manifestacija je sodila v okvir proslav ob otvoritvi slovenskega Kulturnega doma v Gorici.
Sokol Nabrežina — Merkur
Nova Gorica 2:1 (15:13, 15:5, 7:15)
SOKOL: Lia Legiša, Vida Legiša, Lorenza Mervič, Cirila Kralj, Ma-riza Škerk, Marija Legiša, Ingrid Lozar, Sonja Antoni, Erika Kojanec.
MERKUR: Soban, Bratkomic, Cotič, Vidič, Kristančič, Kapnik, Abra hamsberg, Štekar, Bravec.
SODNIKI: Totaro, Bernot in Bar letta vsi iz Gorice.
V prvem srečanju večera sta se pomerili ženski ekipi Sokola iz Nabrežine ter Merkurja iz Nove Gori ce. Zasluženo je zmago osvojila še-sterka iz Nabrežine ki je nadomeščala raprezentanco ZSŠDI. Nabre-žjnke so namreč pokazale boljšo in učinkovitejšo igro od nasprotnic.
Srečanje je bilo na dobri ravni le v prvem setu, nato pa sta obe ekipi popustili, in sicer Novogoričanke v drugem setu, Sokol pa v tretjem.
Salonit Anhovo — Bor Trst 3:0 (15:13, 15:10, 15:12)
SALONIT: Vidič, Zimic, Jakopič. Žagar, Kovačič, Lenardič, Bavdaš,
'""MtiiHiiiiuiiHHmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiimmiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiM
košarka
V PRIJATELJSKI TEKMI
Simpatični Kitajci navdušili Sežance
Kraški zidar je zmagal z dvema točkama razlike
Jiangsu 101:99
Kraški zidar (51:52)
„ KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: Bursič Brezec 15 (1:3), šupič 6, Tirič, Gvardjančič 14, Strnad 20 (4:4), Kobe 26 C4:5). Šegs, Jovanovič 4, Dav-wvič 12 (2:2).
JIANGSU: Yu Wanininig 16. Jiang Jinchun. Xu Diang 13 (5:8), Yi De-hua 4, Dai Yi. Zhang Falin, Zhang Guiquang 24 (6:8), Liu Xing\vei 24, Gong Lumin 18, Fan Jiping, Liu nuagy.
SODNIKA: Lozič in Pirih iz Nove Gorice.
ON: Kraški zidar 13, Jiangsu 15.
PON:	Liu Xingwei (33), Xu
°'ang (36).
SEŽANA — «Prišli smo na turnejo v Jugoslavijo, da se od Jugoslovanov ?®Wo igrati košarko, saj je tu ta sPort zelo popularen. po'eg tega pa *°di Jugoslavija med boljše na sve-tu v tej športni panogi*, je dejal tre-ner kitajskega moštva Xia Hongfa.
In res, po uvodnih minutah včeraj-“njega prijateljskega srečanja v Se-‘api med Kraškim zidarjem in kitajskim moštvom Jiangsu je kazalo, ?? so gostje pravi »košarkarski lai-kl»- Sežanci so jim namreč uhajali P^oti košu z neverjetno lahkoto, v obrambi pa so jih prav tako z lahko-to zaustavljali. Kitajski košarkarji Pa so se kaj kmalu »vključili v igro* ln tedaj so začeli povsem enakovred-n° igrati s Sežanci. Gostje so predvsem presenetili zaradi izredne hi-Gfosti, borbenosti in tudi točnega rneta od daleč, pri čimer sta se še Posebno izkazala Liu Xingwei in •Pali Gong Lumin.
Občinstvo, ki se je v lepem številu *bralo na tribunah sežanske športne dvorane, je večkrat nagradilo goste z burnim ploskanjem, saj so se le-ti zagnano in srčno vrgli v borbo, Vseeno pa jim ni uspelo zmagati, SaJ so bili domači košarkarji predvsem zaradi višine v prednosti in so tako dobili borbo pod košema, v ključnih in obenem zadnjem delu fečanja pa so bili tudi prisebnejši ln so tako slavili tesno zmago.
»Slabo smo igrali v obrambi in zato smo tudi izgubili*, je po tekmi dejal trener gostov Xia Hongfa.
»Vaša država je ogromna. Koliko pa je košarkarjev?*
«Koliko jih je, to je težko reči. Registriranih je okoli 5CO.OOO. Sicer pa se s tem športom bavi na sto in sto tisoče ljudi*.
»Kje se učite košarke?*
»Največ od Jugoslovanov. Sicer pa imamo številne posnetke tudi z ameriških tekem in treningov.*
«Kateri je vaš najbolj popularen igralec?*-
«Mu Tezu, ki je visok 228 cm in je seveda član državne reprezentance*.
»Kafco igra vaš klub v kitajskem prvenstvu?*
«Prvo je trenutno moštvo iz Pekinga, mi pa smo tretji*.
B. Lakovič
Trampuš in Munih.
BOR: Neubauer, Veljak, Fiička. Ugrin, Kodrič, Batič, Stančič, Pernarčič, Milocco.
V drugi tekmi večera je Salonit po lepi in izenačeni igri premagal tržaško šesterko Bora z gladkim 3:0. številni gledalci so večkrat s ploskanjem spremljali zaključek posameznih lepih akcij, kar je dokaz, da je na Goriškem odbojka še priljubljena športnega panoga. Obe e-kipi sta namreč pokazali res lepo odbojko in zanimivo igro.
I. K.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Prepričljiva zmaja Udineseja v Gorici
Pro Gorizia — Udinese 1:5 (0:3)
PRO GORIZIA: Colavetta (Briško), Bertoia (Polesello), Marani, Zanetti, Sabbadin, Comisso, Mode-stini, Codarin (Maso), Masutti (Don-da), Truant, Eallaschini.
UDINESE: Borin (Cortiula), Pan-cheri, Gerolin (Bacchin), Pin, Cat-taneo, Orlando, Causio, Miano, Ca-sarsa, Orazi, De Giorgis.
SODNIK: Tesolin iz Gorice.
STRELCI: Cattaneo v 37. min., O-razi v 44. min. De Giorgis v 45. min., Causio v 53. min. Donda v 85. min., Miano v 89. min.
V prijateljski tekmi in pred številnimi gledalci (kakih 1.500) sta se včeraj v Gorici srečali ekipi Pro Gorizie in Udineseja. Kot je bilo pač predvidevati, so Videmčani s precejšnjo lahkoto premagali domačine, ki j'm niso bili kos na tehnični ravni. Nasploh je bila tekma zanimiva, čeprav je bilo jasno, da gostje niso dali vse od sebe. Zanje je bil to predvsem dober trening za nadaljevanje prvenstva v A ligi. Kljub temu pa je Udinese predvajal lepo i-gro in v njegovih vrstah se je tudi tokrat, kot sicer že večkrat v prvenstvu, izkazal Causio, ki je bil začetnik vsake napadalne akcije gostov.
Na drugi strani pa je Pro Gorizia igrala dokaj odločno in to še posebno v začetku srečanja ter ob njegovem izteku, ko je mladi Donda dosegel tudi gol. Pri Goričanih se je v prvem polčasu izkazal Truant, ki pa je v nadaljevanju povsem popustil. Posebna pohvala pa gre obema goriškima vratarjema, ki imata glavno zaslugo, da ni bil končni izkupiček v korist Udineseja še izdatnejši.
R. Pavšič
pokale prvakov in en medcelinski pokal. 34-letni Cruyff je pogodbo podpisal včeraj.
Cruyff se j’e vrnil
AMSTERDAM — Johann Cruyrf bo v nedeljo spet nastopil v dresu Ajaxa, v katerem je bil od 1966 do 1972 šestkrat državni prvak, osvojil je štiri nizozemske pokale, tri
PO ZMAGI NAD TRAKIJO
Mostarskemu Veležu balkanski pokal
Velež — Trakija 6:2 (4:0)
MOSTAR — Potem ko so v prvem srečanju zmagali s 6:5, so Veležovi nogometaši premagali Trakijo iz Plovdiva tudi v povratni finalni tekmi, tokrat s 6:2 (4:0) in tako osvojili balkanski pokal.
Za Mostarce je bil trikrat uspešen Bingulac, dvakrat Bajevič, gostje pa so «dosegli» še en avtogol.
V PRIJATELJSKI TEKMI Bologna — Maribor 2:0 (0:0)
BOLOGNA — Ob prekinitvi prvenstva zaradi jutrišnjega srečanja i-taliianske državne nogometne reprezentance z Luksemburgom je Bolo gna Včeraj odigrala prijateljsko tekmo z Mariborom, ki nastopa v slovenski . nogometni .ligi. Mariborčani so igrali zelo previdno in tudi solidno, tako^da- so poraz. obdržali v dostojnih mejah. Prvi polčas se je celo končal brez gola, v nadaljevanju pa je Burgnich ustavil kar štiri mlade igralce, ki so pokazali precej vneme. Zlasti se je izkazal šestnajstletni Macina, ki je dosegel prvo gol in je tudi pomagal pri drugem.
KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
V NABREŽINI DERBI SOKOL-BOR
Pri naraščajnikih čakajo naša moštva «dosegljivi» nasprotniki
V	tretjem kolu italijanskega prvenstva je na sporedu slovenski derbi med Sokolom in Borom. Obe naši moštvi se doslej nista posebno izkazali, treba pa je pripomniti, da so tako borovci kot Nabrežinci vedno nastopili v okrnjeni pošla vi.
SPORED 3. KOLA
Sokol - Bor (6. 12. ob 15.00 v Na^ brežini); Don Bosco B - Prevenire; Ferroviario A - Ferrcviario B: Ala-barda - Scoglietlo; Inter Milje -Don Bosco A; Inter 1094 - SLella Azzurra.
NARAŠČAJNIKI
V	sedmem kolu prvenstva nara
ščajnikov ni nobenega posebno zanimivega srečanja razen tekme med miljskim Interjem in SGT, ki bo verjetno odločala o tretjem mestu v B skupini. Glede naših moštev, ki nastopajo v tem prvenstvu, bi povedali, da imata Bor in Kontovel stvarne možnosti za uspeh, medtem ko bo za jadranovce težko zmagati proti solidnemu Libertasu. Kontovel bo tokrat igral doma proti Ricreato-rijem. Borovi igralci pa se bodo spoprijeli z drugo postavo Servolane, ki pa uvršča nekatere res kvalitetne igralce..	,, ...«i
SPORED 7. KOLA A SKUPINA
Don Bosco B - GMT; Libertas. A -Jadran (5. 12. ob 19.30 na Vrdelski cesti 23); Ferroviario - Don Bosco A; Kontovel - Ricreatori (6.12. ob
11.00	na Kontovelu); počitek: Barco-lana B.
B SKUPINA
Libertas B - Inter 1904; Inter Milje - SGT; Servolana A - Barcolana
A; Bor - Servolana B (6. 12. ob
11.30	na stadionu «1. maj*).
STRELCI
BOR: Kovačič 78,.Pisani 61, Pupu-lin 46, Krapež 45, Tavčar 40, Korošec 39, Semen 33, Smotlak 25, Žnidaršič 13, Pieri 8, Gruden 7 JADRAN: Feri 143, Fabi 33. Košuta 22, Persi 21, Guštin 11, Granier 7, Škerlavaj 6, Kerpan 4, Sartora-ti 2
KONTOVEL: Starc 170, Emili 75, Daneu 25, Grilanc 19, Škabar 12, Terčič 10, Piras 9, Pertot 2
Cancia
MLADINSKO PRVENSTVO
Zaradi slabe obrambe Kontovelci izgubili
84:94
Pupis,
Vassal-
Pisani,
Kontovel — OECE (37:52)
KONTOVEL:	Gulič 30.
Starc, Vremec 24, Emili 2, lo 9. Terčon, Kojanec 9,
Pertot.
PON: Vremec (32).
SODNIKA: Fprnasari. in .JZucehL
V sinočnji tekmi mladinskega košarkarskega prvenstva je Kontovel doma izgubil proti tržaškemu moštvu OECE.
Naši so bili v začetnih minutah dokaj slabi, nato pa so si znatno o-pomogli predvsem po zaslugi Guliča in Vremca. Žal, pa napak v obrambi niso popravili in to jih je tudi drago stalo. Gre pa omeniti, da se je predvsem pod košema
zelo poznala odsotnost Rauberja.
Poleg Guliča in Vremca je zaradi požrtvovalnosti zadovoljil tudi Kojanec, ostali pa so bili premalo borbeni.
D. S.
tegorije, prvouvrščeno društvo med moškimi in ženskami pa bo prejelo pokal.
Zaradi bližnjih tekmovanj mladinskih iger (15. in 16. t.m.) bo to tekmovanje izredno zanimiv test za marsikaterega tekmovalca, zato je pričakovati precejšnjo udeležbo.
Po tem tekmovanju, bo v nedeljo, 13. t.m., drugi krog »Gentelmen* v Bazovici, medtem ko bo v nedeljo, 20 t.m., na sporedu tretji kros v Pa-dričah, še prej pa bo, kot smo že omenili, na Kolonji pokrajinski del mladinskih iger, torej res izredno natrpan konec leta.
R. F.
Poraz Jaušovčeve
MELBOURNE — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije v Melbournu je v tretjem kolu Avstralka Cawley premagala Jugoslovanko Jaušovec s 6:3 in 6:1.
PLAVANJE
NARAŠČAJNIKI Dom — Arte B 79:62 (48:21)
DOM: Gruzovin 8, Zanier 15, Košuta, Kocjančič 24, Rinelli, Poberaj 4, Roner, Bric 23, Sošol 3, Čubrilo 2.
Y nadaljevanju košarkarskega na-raščajniškega prvenstva so domovci s precejšnjo lahkoto odpravili mestnega tekmeca Arte B. Kot kaže sam končni izid, je igra potekala v glavnem enosmerno, zlasti še v prvem polčasu.
Tudi v prvi polovici drugega polčasa, ni bila slika na igrišču nič drugačna. Le proti koncu tekme so domovci nekoliko popustili, kar so nasprotniki izkoristili ter tako vsaj delno omilili poraz.
Delo trenerja Hvaliča je torej pričelo kazati zaželene rezultate in če se bodo mladi domovci tudi v bodoče tako zagrizeno borili kot na zadnji tekmi, bodo nedvomno postali trd oreh za vsa ostala moštva.
Vili Prinčič
Goričani na Reki
Balkansko prvenstvo
SOFIJA — Na balkanskem košarkarskem prvenstvu je pomlajena jugoslovanska reprezentanca v 1. kolu izgubila proti Grčiji s 77:90 (41:45), v drugem kolu pa je premagala drugo postavo Bolgarije s 131:82 (66:30).
Kakih 30 plavalcev goriškega društva Gorizia Nuoto se bo v nedeljo udeležilo plavalnega srečanja na Reki s tamkajšnjim društvom Primorje. Srečanje spada v okvir prijateljskih stikov, ki jih gojita obe društvi.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Danes v Trstu Dor - Eian Begunje
V okviru prijateljskih stikov t Elanom iz Begunj bo danes ob 19.45 na stadionu »Prvi maj* Borova članska ekipa igrala prijateljsko srečanje s tem klubom.
Košarkarji Elana bodo tako borovcem vrnili obisk, ko so se le ti poleti mudili v Begunjah.
V MOŠKI C 1 LIGI
Jadranove tekme odslej ob 18. uri
Športno združenje Jadran obvešča vse zainteresirane, da bedo odslej vse domače tekme v športni palači z začetkom ob 18. uri.
Jutrišnja tekma med Jadranom in Intersparom iz Sarmeole se bo torej začela že po novem urniku, se pravi ob 18. uri.
......................m.,,,,,,.........«.................„„„„...................
PO OBJAVI URADNIH LESTVIC PRED KRATKIM^ ZAKLJUČENE^ ATLETSKE^ SEZONE
Borovke prvič na vrhu pokrajinske lestvice
Pred kratkim nam je atletska fe-1 v specializacijo, ki je po dognanjih deracija (FIDAL) posredovala u- strokovnjakov na tem področju po-radne pokrajinske lestvice vseh tek- vsem neprimerna (tako iz vzgojne-movanj za »Trofeo Primavera 1981». ga vidika, kot iz vidika razvoja gi-Od aprila do oktobra, kolikor traja I balnih sposobnosti) za nadaljnji po-
poletna sezona za kategorijo deklic in dečkov, se je zvrstilo 14 tekmovanj. Ob koncu sezone sestavi federacija najprej pokrajinske lestvice (ekipno in za posameznike, ločeno po spolu), nato pa sestavi še deželno in državno lestvico atletov in atletinj ter ekip.
Tokrat bomo pregledali pokrajinske lestvice kategorije deklic, kjer je športno združenje Bor prvič v 20-letni zgodovini zamejske atletike osvojilo prvo mesto (ekipno).
Prestižno prvo mesto in največji tekmovalni uspeh mladinske zamejske atletike je Bor dosegel po vztrajnem delu, ki je bilo usmerjeno v vsestransko pripravo. Atletinje so namreč trenirale in tekmovale v vseh panogah (z izjemo hoje), ki jih predvideva tekmovalni program. Naše društvo se torej ni usmerilo

Bregova ekipa, ki nastopa v prvenstvu najmlajših
tek plodnega atletskega udejstvovanja. Doseženi rezultati nam potrjujejo, da je bila taka izbira pravilna.
EKIPNA LESTVICA
1.	BOR	točk 71.300
2.	EDERA	70.447
3.	SGT	42.115
4.	SAAT	39.897
5.	CSI	17.723
6.	S. GIACOMO	16.899
7.	ADRIA	5.041
8.	PREVENIRE	3.841
Rezultat je toliko bolj prestižen, ker je Bor premagal ekipo Edere, ki je bila že vrsto let v premoči in je bila vedno nesporen favorit za končno zmago v pokrajinskem merilu. Poleg zadoščenja za to zmago, ki je sad vztrajnega in resnega dela celotnega kolektiva atletske sekcije Bora, se bo lahko Bor ponašal z zelo dobro uvrstitvijo v državnem merilu, kjer se bo predvidoma uvrstil med prvih 50 društev v Italiji (skupno jih je približno 650).
Z zelo skromnim seštevkom točk zasledimo na dnu lestvice naše drugo slovensko društvo, lonjersko A-drio, ki po 2-letnem udejstvovanju na področju ženske atletike ni dosegla še zadovoljive kvantitativne in seveda kvalitativne ravni. Pristala je na 7. mestu med skupno 8 ekipami.
Če pregledamo bolj natančno lestvice za posameznice, opazimo, da so nekatere naše atletinje dosegle odlične rezultate, veljavne tudi v deželnem in celo državnem merilu. Osvojile so precej pokrajinskih in deželnih naslovov. Sara Umari (Bor), Irena Petaros (Bor) in Cri-stina Sumberaz (Adria) so nastopale celo na državnem prvenstvu za deklice v Milanu, kjer je bila najboljša Petarosova (4. mesto), čez vso sezono se je najbolj izkazala Sara Umari, ki je na prvih mestih skoraj v vseh panogah. Irena Petaros je vrgla disk najdlje, medtem ko je najboljša v kroglici Cristina Sumberaz. Umarijeva in Petarosova sta v tem letu veliko napredovali, medtem ko se je več pričakovalo od Sumberazove, ki je v prejšnji
sezoni dosegla zelo dober rezultat 41,38 m v metu kroglice.
Izkazale so se še številne druge atletinje, kot n.pr. borovke Lara Strain v skoku v daljino, Elena Kalc na zaprekah in v metih ter Jasna Taučer v raznih disciplinah.
V lestvico posameznic so vključili tudi deklice kategorije B (11-12 let), kjer zasledimo nekaj zelo dobrih u-vrstitev naših atletinj. Med temi je nedvomno najuspešnejša borovka Jadranka Čulav, ki je s svojim vsestranskim talentom dosegla odlične uvrstitve v sprintu, daljini in kroglici. Kot v metu diska pri starejših deklicah, tako so pri teku na 60 m z ovirami prevladovale naše mlajše predstavnice, saj so na prvih mestih borovke Veronika Gerdol, Tanja Kalc, Aleksandra Foraus in Karmen Naturah Na zelo dobrem 6. mestu zasledimo tudi adrievko Miriam Gregori v metu kroglice.
LESTVICE
60 m (kat. B)
1. J. Čulav (Bor) 83; 5. T. Kalc
(Bor) 8”9; 9”3.
14. T. Pecchiar (Bor)
60 m ovire (kat. B)
1. V. Gerdol (Bor) U”8; 3. T. Kalc (Bor) 12”; 4. A. Foraus (Bor) 12”1; 7. K. Natural (Bor) 12”5.
Hoja 2 km
1. Alberico (Prevenire) 1?17”4;
T. Rakovič (Adria) 14’45”8.
80 m
1. Rovina (CSI) 10”7; 3. S. Umari (Bor) 11”; 7. L. Strain (Bor) U”3.
300 m
1 S. Umari (Bor) 45"3; 6. L. Strain (Bor) 47"9; 8. J. Taučer (Bor) 48”8.
1000 m
1. Milo (CSI) 3T3”1; 12. J. Tau čer (Bor) 3’34”2.
80 m ovire
1. Rozzini (CSI) 13”; 7. E. Kalc (Bor) 14”8; S. Umari (Bor) 14”8.
Višina
1. S. Umari (Bor) 1,52 m; 11. A. Rauber (Bor) 1,35 m; L. Glavina (Bor) (kat. B) 1,35 m.
NIIHMIimillll«||l||tll|IIMIU|||||U||||||||||||||f||l|iml|U|lnnaim,„„„|||||||,|||||||u|||||H||||||||||n|||||||M|||
t .-•
OBVESTILA
SPDT
obvešča udeležence smučarskih tečajev, da so snežne razmere zaenkrat neprimerne. Tečaji se bodo torej pričeli kasneje, in sicer v nedeljo, 20. t.m. Napovedana smučarska izleta 6. in 8. t.m. od padeta.
• • •
SK Devin
obvešča smučarje, da zaradi pomanjkanje snega odpade tečaj smučanja, ki bi moral biti v torek, 8. decembra, v Trbižu. Vsi
Nadzorni odbor
ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
sklicuje danes, 4. decembra, 1981, ob 19.30 v prvem ter ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1,
IZREDNI OBČNI ZBOR
Edina točka dnevnega reda bo izvolitev predsedniki ZSŠDI.
smučarji bodo pravočasno obveščeni o dnevu in uri odhoda, ko bodo snežne razmere ugodne.
NOGOMET
Tudi Juary strelec
NOCERA INFERIORE (Salerno) — V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj Avellino z 2:0 premagal enajsterico Paganeseja, Gola za Avellino sta dala Ferrante (v 28. min.) in Juary (v 33. min.).
TENIS
Demantirali vest o hudi bolezni Borgove žene
STOCKHOLM — V tisku se je razširila vest, da je Marianne Borg, soproga slovitega tenisarja Bjorna Borga, zbolela za rakom na ledvicah. Vest so včeraj odločno deman tirali.
NEW YORK — Organizatorji teniškega tekmovanja za »Grand Prix» so proglasili Sandyja Mayerja za najboljšega igralca v mesecu novembru.
Daljina
1. S. Umari (Bor) 4,65 m; 2. L. Strain (Bor) 4,61 m;'4. J. čulav (Bor) 4,55 m; C. C. Sumberaz (A-dria) 4,32 m; 11. J. Taučer (Bor) 4,30 m.
Krogla 3 kg
1. Zettin (CSI) 9,70 m; 4. E. Kalc (Bor) 8,38 m; 6. S. Umari (Bor) 8,08 m; 8. I. Petaros (Bor) 7,95 m; 10. K. Turk (Bor) 7,64 m; 11. C. Sumberaz (Adria) 7,57 m.
Disk 1 kg
1. I. Petaros (Bor) 26,30 m; 2.'E., Kalc (Bor) 22,70 m; 3. C. Sumberaz (Adria) 22,67 m; 4. H. Sedmak (Bor) 20,46 m; 5. S. Stoper (Bor) 20,32 m: 8. S. Umari (Bor) 19,50 m; 10, K. Turk (Bor) 19.30 m; 11. E. Sancin (Bor) 19.08 m; 12. J. Taučer (Bor) 18.98 m.
Kroglica 300 gr
1. C. Sumberaz (Adria) 40.54 m; 2. S. Umari (Bor) 35,12 m; 3. J; Čulav (kat. B) (Bor) 34,16 m; 5. E. Kalc (Bor) 32.90 m: 6. M. Gregori (Adria) 32.80 m; 8. I. Petaros (Bor) 31,66 m; 12. J. Taučer (Bor) 28,82 m;_ 14. A. Primosi (Bor) 28,60 m. Četveroboj
1. S. Umari (Bnr) 2.448 točk: 4. L. Strain (Bor) 2.078; 5. J. Taučer (Bor) 2.018; 8. C. Sumberaz (Adria) 1.854; 10. E. Kalc (Bor) 1.800. Štafeta 4x!00 m (kat. A)
1. SGT 54”; 5. Bor (Umari, Turk, Strain in Taučer). štafeta 3x800 m (kat. A)
1. CSI 8’06”8
Štafeta 4x100 m (kat. B)
1. CSI 57"2; 4. Bor (Gerdol, Kale, Foraus, Čulav) 60"1.
Štafeta 3x800 m (kat. B)
1. S. Giacomo 8'28'T; 2. Bor (Primosi. Kozlovič, Foraus).
HOKEJ NA LEDU
Bolzano krepko v vodstvu
CORTINA D’AMPEZZO — V zadnjem kolu prvoligaškega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli sledeče izide: Cortina - Alletrhe 5:5, Bolzano - Brunico 11:2, Valpellice - Me-rano 12:5, Asiago - Varese 11:5.
LESTVICA
Bolzano 24, Brunico in Merano 18, Asiago 16, Gardena 14, Alleghe in Cortina 10, Valpellice 8, Va-rese 2
' PRIHODNJE KOLO
Varese - Bolzano, Valpellice -Brunico, Merano • Cortina, Alleghe -r Gardena, Asiago počitek.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 Unije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglail
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
4. decembra 1981
2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» DZS 81000 L|ufcl|an« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pr! oglasnem oddelku ali upravi. 11 vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
član italijanske tj
»*w*t« m._»vese '
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tisk« I
iz
Kveze časopisnih založnikov NEG
RAZPRAVA OKOLI ZAKONSKEGA OSNUTKA VLADE
DANES BODO V POSLANSKI ZBORNICI ODLOČALI 0 RAZPUSTITVI LOŽE P 2
Včeraj prvi ugovori radikalcev - Zanimiva televizijska oddaja o (iellijevi loži
RIM — Včeraj so v poslanski zbornici razpravljali o zakonskem osnutku za razpustitev zloglasne framasonske lože P2. katerega bodo najbrž odobrili že danes. Raz pravo so nekoliko poživili le radi kaki, ki odločno nasprotujejo v,ari nemu ukrepu češ, da v bistvu nt določa ničesar konkretnega in •pušča nedotaknjen vpliv Gelli jeve tajne organizacije. Radikalec Teodori je pikro pripomnil, da so bili v ložo v miljeni možje vseh strank z izjemo radikalcev, PDUP in komuni . stov, kar naj bi že zgovorno pri dalo o tem, da ni prave politične volje, da bi zadevo v celoti osvet lili.
Na ugovore radikalcev je odgovoril republikanec Del Pennino, ki je zagovarjal zakonski osnuiek češ, da- po eni strani ščiti pravico do združevanja, a obenem opravičuje tudi razpustitev lože P2.
Polemike okoli Gellijeve bratov ščine pa se zlasti odvijajo izven parlamentarnih dvoran. V teh dneh je »politične vode* zlasti razgibal poseg bivšega »uglednega* člana italijanskega framasonstva Ermene gilda Ber.edettija, ki je potrdil ve rodosto jnost znanega seznama 953 j pripadnikov loži P2 in neposredno napadel načelnika socialističnih par lamentarcev Silvana Labriolo, ki je vztrajno zanikal prinadništvo Gel lijevi organizaciji.
še zanimivejša pa je prav gotovo televizijska reportaža o loži P2, ki jo je pripravila zasebna televizijska postaja Prima rete indipenden te. Televizijska mreža je sicer last založnika Angela Rizzolija, ki je prav tako osumljen pripadništva f ramasonski loži. vendar pa peturna oddaja zelo uspešno Donazarja izvor in razvoj naj večjega povoj-1 nega političnega škandala v Italiji.
V njej je prikazana življenjska pot Licia Gellija. njegov neverjet j no hitri vzpon, uspešna kariera, trdna in »ugledna* prijateljstva. Ko- ! lovodja P2 je bil najprej v Špani ji. pri dvajsetih letih pa je že postal podeželski fašistični »federa-1 le». V oddaji je tudi opisano njegovo sodelovanje z nacisti, muče n;e partizanov, po padcu fašističnega režima pa prvi stiki z zave- i z 1 ki .ovadba nacističnih kolabora 1 cionistov. s katerim si je tudi »za j služil* antifašistično priznanje. Rim- j ski časnikar Mino Pecorelli, ki je po štiridesetih letih razgalil in ob javil Gellijevo »dvojno igro* v med vojnih letih, je bil kmalu nato ubit v skrivnostnem atentatu. Gellijeva potovanja v Latinsko Ameriko kjer; naj bi se sedaj tudi zatekel so se j začela že leta UMU. Tu je navezal I stike z Umbertom Ortolanijem. Kas i neic pa tudi z argentinskim pred ! •sodnikom Peronom. Istega leta je. postal tudi kot proizvajalec jogi | žimnic. Kmalu je postal družabnik 7.nanega industri.jca z oblačili "Le j boleja. Prav v uradih tega podje t a je policija mnogo let kasneje zaplenila znane sezname z imeni članov P2.
Med framasonce ie Gelli stopil leta 1963. Z neverjetno spretnostjo j se je kmalu dokopal do najvišjih mest. Leta 1967 je loža P2 poslala pravo središče tajnih spletk še nerazjasnjenih razsežnosti. Gelliju ie uspelo zbrati okoli sebe celo vrsto pomembnih osebnosti. Vsakdo ie v doto prinesel s seboj nekaj zelo »vročih* dokumentov. Vod.ia razpu ščenega Sitar, general Allavena je Gelliju na primer posredoval vse dokumente o primeru «pučista* De Lorenza, ki bi jih morali un.citi. Lastnik teh dokumentov lahko iz
ro. To opravičuje dejstvo, da je bi lo v loži P2 40 parlamentarcev, vsi poveljniki tajnih služb 37 generalov. osem admiralov, na desetine višjih časnikov, osem predsednikov javnih ustanov. 16 sodnikov, 22 novinarjev. 8 odgovornih urednikov dnevnikov. 10 bančnih direktorjev in trije ministri.
Televizijsko oddajo Prima rete in dipendente so si včerai v parlamentu ogledali tudi nekateri senatorji in poslanci ter predsednica parlamentarne preiskovalne komi sije o loži P2 Tina Anselmi.
Izstopi iz britanske laburistične stranke
LONDON — «Preliv» laburističnih poslancev v novoustanovljeno socialdemokratsko stranko se nadalju-
je brez odmora. Včeraj je odstopil še poslanec Ron Brown z opravičilom, da je laburistična stranka zavila preveč v levo. Socialdemokrati so laburistom iztrgali tako že 23 poslancev. konservativcev pa le enega. Laburističnih poslancev je sicer še 268, vendar pa se upravičeno bojijo, da jih bo do prihodnjih volitvah 1984. leta manj, saj z zaskrbljenostjo u-gotavljajo, da je stranka izgubila zaupanje zmernejših laburističnih volivcev.
OB POPOLNEM KAOSU NA ITALIJANSKIH EKRANIH
Vlada pripravlja zakon o privatnih televizijah
Spadolini in pristojni minister Gaspari sta se obvezala predložiti ustrezni osnutek pred koncem leta
RIM — Odkar so se v Itaiiji raz-1 O temeljnem vprašanju razdelje-mrrožile zasebne televizijske posta- i vanja in dodeljevanja frekvenc on-je, vlada na tem področju skoraj J vatnim postajam ie Gaspari napo-popoln kaos, ki ga še ni uredila j vedal da bo njegovo ministrstvo nobena zakonska norma. O tem se ■ moralo imeti glavno besedo, toda moremo z lahkoto prepričati, če le upoštevati bo treba mnenje parla vključimo domač sprejemnik: naj- i menta in deželnih uprav, ki bodo večkrat moramo živčno vrteti gum- ! tudi imenovale člane predvidenega be. da odpravimo z ekrana motnje. I »vsedržavnega odbora za radiodi-ki jih povzroča prepletanje signa- i fuzijo. Drugo osnovno vnrašanje, lov. ki prihaja jo največkrat iz kak- j ki mu bo moral zakon dati ustre šnega mani znanega kraja, od ko- zno rešitev na podlagi gospodar
Nekdanji turški premier v zaporu
VICTORIA (Sejšeli) — Danes bodo v Sejšeli vzpostavili normalni letalski promet, kar najbolj zgovorno dokazuje, da se je položaj na tej otoški državi po napadu južnoafri- i škili plačancev normaliziral. Turistične agencije že napovedujejo, da bo med prihodn jimi prazniki na Sej- j selih običajen turistični vrvež.
der oddajajo poleg slabo prirejene reklame kar zapovrstjo starejše filme, kdaj pa kdaj pa tudi kakšnega modernejšega in bolj »pikant nega*.
ske in socialne računice je terito rialni okvir delovanja posamezne zasebne postaje, nič mani pomembno pa ni dobiti prave rešitve glede deleža programov, ki jih bodo O teh ne ravno vzornih razmerah. J m°rale same proizvajati in nravno sta včerai spregovorila celo p,ed., vesene porazdelitve reklame k; ne sednik vlade Spadolini in minister! f™ ^kodovat, državne televizije za pošto in telekomunikacije Gaspa- i >n ^Pisnih zalozb. Zakon bo mori na simpoziju katoliških časnikov ral s tem v zvezl dolocltl seveda
iiiiiitmiiiiiiiiiii mi iiniiiii m iiimiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiMMi mini iiiiuiMiiiiiiMiiiitiiiimiiiiimiiiiiiniiiiii iitmi
Sto let star konjak
z zgovornim naslovom »Privatne an tene: od anarhije do zakona*. Predsednik vlade ie noudaru, da je prišel na zasedanje potrdil resen namen vlade, da te nevzdržne razmere vendar uredi s specifičnim zakonskim ukrepom, ki ga bo pred ložila še pred koncem leta in si bo prizadevala, da bo opravil parlamentarno zakonodajno pot brez zamud.
Vsi, razen majhne skupine založ nikov, je naglasil Spadolini. soglašajo s potrebo po nujni ureditvi vprašanja in v tem smislu se je tudi že izreklo ustavno sodišče »Nihče noče zadušiti privatnih televizijskih postaj, je dejal predsednik vlade, nujno pa je vzpostaviti vsa j minimalno mero reda. kar mora storiti javna oblast*. Po nje govem je treba upoštevati, da ži-I vimo v družbi, v kateri se križajo mnogi interesi in je zatorej tre
tudi ustrezen nadzorni organ.
Turške vojaške oblasti so aretirale nekdanjega levičarskega premiera Bulenta Ecevita prekršil začasni vojaški zakon, ki prepoveduje politične izjave
(na sredi), ker je (Telefoto AP)
n.......................................................

KI DNEVNIK
PREDSTAVNIKI FLM PRI ODBORNIKU COLONIJU
Posebna seja deželne skupščine namenjena problemu ladjedelstva
Razprava bo stekla prihodnji teden • Dne 27. januarja 2. nih soudeležbah - KPI napoveduje posebno konferenco
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine bo prihodnji teden posvetil
ba zajamčiti pluralizem izražanja. | posebno se jo izključno razpravi o hkrati pa .je nujno vzpostaviti »ra-1 problemih ladjedelstva in železar-vilno ravnotežje in onemogočiti mo- stva v deželi. To je ena izmed ob
rebitne poskuse zlorabljanja ten sredstev javnega obveščanja.
Glavne smernice, ki naj bi vlad
veznosti, ki so jih načelniki svetovalskih skupin KPI, PSI, KD, DP. PdUP in LpT sprejeli na včeraj-
ni zakonski osnutek nakazal delo-: ?n-lera srečanju s predstavniki de-vanju in razvoju zasebnih televizij ! zelnega sindikata delavcev kovmo-skih postaj je obrazložil minister j Predelovalne stroke ILM (delega-Gasphri želo'pozorni publiki. mčd i CŠK>.sta vodila de/.elm tajnik Capoz-
katero so bili tudi zastopniki ve-i č.jih zasebnih televizijskih mrež | (Mondadori. Ruseoni. Berlusconi).
1 Minister je najprej poudaril da je vsekakor treba zagotoviti prednost državni televiziji, pluralizem je pa
za in član tajništva Maschio) in zastopniki prizadetih tovarniških svetov. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni in načelnik svetovalske komisije za
Michcl Goldstein, prodajalec alkoholnih pijač v New Vorku, s ponosom razkazuje na roko narejeno steklenico, v kateri je sto let star konjak. Za božič ga bo prodajal po 3.730 dolarjev. Trdijo pa. da je po okusu neprekosljiv	(Telefoto AP)
urzavm televiziji, piuraiizum ir Ul.	. T-ii-miJn cinriil-alisH nn-
treba omogočiti z odpravo monopo-1 J,asiliJ da 1e de’želna UDra\-a ‘ tem hsticnm in oligopolskih teženj, bpo-1 6	J
štovati je pa treba predvsem vse mednarodne sporazume na tem sek torju, o katerih bo vlada ustrezno poročala parlamentu.
VELIK USPEH SARDINSKEGA SODSTVA V BOJU PROTI ŠIRJENJU MAMIL
Na Sardiniji so preiskovalci odkrili razvejano mrežo razpečevalcev mamil
Do sedaj so aretirali 31 oseb, med katerimi je tudi nekaj uglednih bd vet nikov ■ Odkritje je baje omogočila ljubica dveh zločincev
Sonce na severu na jii|>u pa sneg
RIM, BEOGRAD - Že nekaj dni pesti jadransko obalo Abru-cov neurje, medtem ko je vse višje kraje srednje in južne Italije ponovno zamelo. Snega pa za nameček ni in ga noče biti v zimskošportnih središčih sever ne Italije z izjemo Julijskih in Karnijskih Alp, kjer bo verjetno za bližnje praznike smuka možna.
V sosednji Jugoslaviji pa je snega skoraj povsod dovolj, le na slovenskih smučiščih ga je za sedaj še premalo. S snegom pa se otepajo cestarji v Gorskem kotaru in v Liki, v Bosni pa že nekaj dni sneži. Meteorološka napoved za prihodnje dni je ponovno skrajno negativna za severnoitalijanska smučišča, saj napovedujejo sneženje le v srednji in južni Italiji, pršilo bo morda v vzhodnih Alpah, hitra hladna fronta bo namreč v pri hodnjih dneh prešla predvsem Balkanski polotok.
CAGLTARI — V Cagliariju solno skupino. Med temi tremi žrtva-1 vendar so predsinočnjim aretirali 16 oseb tned j mi domnevnih sporov med sardin katerimi so tudi priznani sardinski! skimi razpečevalci mamil ie tudi odvetnik Aldo Marongiu in dva nie • odvetnik Gianfranco Manuella. ki gova sodelavca prav tako pravnika i so Pa umorili 22. februarja letos.
Sergio Viana in Giuseppe Podda.! število aretacij povezanih s to nre Vest o aretaciji treh uglednih oseb j iskavo se je tako dvignilo na 31. nosti je v sardinskih krogih dvi i Po nekatcrili podatkih bi se dalo
gnila val začudenja, ki ie povezan predvsem z dejstvom, da ie sodstvo vse tri obtožilo sodelovanja z močno in razvejano organizacijo za razpečevanje mamil na otoku in z umorom treh oseb. ki naj bi bile prav tako povezane s to kriminal
sklepati, da je odkritje sardinske skupine razpečevalcev mamil omogočila očarljiva 22 letna Maria Lu-cia Amedda, ki jo je preiskovalni sodnik Fernando Bova aretiral v zvezi s preiskavo o umoru odvetni-
njeno aretacijo zamolčali vse do včeraj. Prav Ameddo-va. ki je bila ljubica Giuseppa Pa-dereja in Giovanni.ja Battiste Ma rongiuja. oba sta sodelovala pri umoru odvetnika Manuelle. nat bi posredovala preiskovalnemu sodniku potrebne podatke, da se ie lah ko poglobil v sardinsko podzemlje. Pri tem je sodeloval tudi skesani kriminalec Pino Pesarin. ki je pral tako vključen v delovanje zločin ske skupine. Z izpovedmi lega za-oornika ie povezana tudi aretaciji sardinskega novinarja Ginni ia Mas
jlimmumiHIIKIIHIimiHIHimHIIIIIIMHIIIllMIIMIIMIIHIIIIIMIIIIMMIIMIHHIIIIIt^imAIHMUlAAlItimMMIHIIII
PO KRATKEM OBOROŽENEM SPOPADU
V Kalabriji zajeli skupino mafijcev
Pri neki cestni zapori «tragična pomota»
k a Manuelle že pred mesecem dni, j se_ y je objavil nekai podatkov iz
zasliševanja Pesarina. Njega so sicer aretirali ker ni hotel povedati virov vesti, in čez nekai dni so ga tudi izpustili.
Z včerajšnjimi aretacijami so preiskovalci odkrili tudi sliko delovanja širše organizacije za razpečevanje mamil in pokazali kako so te skupine močno razvejane. Razpečevanje mamil je postalo tako donosen posel, da se z njim ukvarjajo tudi nekatere osebnosti, za katere skoraj ni mogoče niti sumiti, da bi jih lahko vključevali v skupino »prodajalcev smrti*.
siljuje marsikoga. Gelli je kajpak vso gradivo nagrmadil in pridno spravil. Nič ni šlo izgubljenega. V televizijski oddaji je omenjena tudi možnost, da ie bil Gelli vpleten — če že ne eden izmed organizatorjev — strategije napetosti in pokola na brzcu »Italicusu*.
Zakaj je bila loža P2 med poli tiki, vojaškimi oficirji, časnikarji, j založniki pa tudi malimi in sred njimi birokrati tako priljubljena? : Oddaja daje odgovor tudi na to I vprašanje Gelli ie vsem lahko za j gotavljai hitro in neovirano kari«- i
COSENŽA — Policijski agenti kve stur iz Rossit na Calabra in Cosenze so po oboroženem spopadu priprli šest domnevnih mafijcev, ki so se sestali na gradbišču nekega turistič nega objekta v kraju Marinella di Colpezzati.
Od priprtih sta le dva znana poli ciji. vsi ostali pa so (neoporečni državljani*, med njimi je tudi pa znik gradbišča. Vsekakor pa se ni skupina sestala na gradbišču za nedolžen klepet, saj so ob prihodu policije prijeli za orožje. V kratkem spopadu ni bil nihče ranjen, štirim osebani pa je uspelo prebiti policij ski obroč in z avtom zbežati neznano kam
Včerajšnja akcija policijskih a gentov spada v okvir že npkajdnev-
nih pobud proti organiziranemu kri-
minalu na širšem območju Cosenze in Kalabrije. Predsinočnjim so tako izvedli preko sto hišnih preiskav, na vseh cestah pa so policijski bloki.
In prav ob takem bloku na hitri cesti »Tirrenica 18» je včeraj do poldne prišlo do tragične pomote. Na križišču z.a Acquappeso pri Paoli so karabinjerji postavili cestno zaporo. Malo prej so bili obveščeni, da sta neznanca ukradla dostavno vozilo. Ko se je cestni zapori pri bližalo podobno vozilo, so ga kara binjerji ustavili. Iz njega sta izstopila Francesco Maggio in France sco lurlano. oba mesarja iz Fuscal da Eden od obeh je po naključju segel v žep. Ob tej kretnji je eden od karabinjerjev spustil rafal, ubil 37-letnega Maggia in lažje ranil njegovega sopotnik«.--•■* r - - -	-
kočljivem trenutku doižna objasniti svoja gledišča v zvezi z dejavnostmi v krizi ter pritisniti na vlado, da bo čimprej začela konkretno izvajati 'področni načrt za ladjedel-stvo. Sindikalisti so nadalje naglasili, da bodo ladjedelski obrati v deželi v sredo, JO. decembra, uprizorili štiriurno stavko in da se bo tega protesta udeležilo — z enourno prekinitvijo dela — tudi delavstvo drugih obratov z državno soudeležbo. Sindikalist Capozza. ki se je pravkar vrnil iz Rima. kjer je zasedal koordinacijski odbor sindikata za ladjedelstvo, je k temu dodal. da bodo 17. decembra stavkali delavci v vseh drugih državnih ladjedelnicah v Italiji, in to zlasti v Genovi, Benetkah. Neaplju, Palermu in Anconi.
Odbornik Coloni je v svojem pose gu naglasil, da se gledišča deželne uprave do ladjedelstva in do problemov, ki se nanašajo na miljski obrat Cantieri Alto Adriatico. Tržaški arzenal - Sv. Marko (dograditev zidanega doka) in na železar stvo, na splošno ujemajo z gledišči FLM in enotne sindikalne zveze. Dežela se tudi strinja s tem, in s teni je Coloni sprejel drugo obveznost, da se 2. deželna konferenca organizira še v januarju prihodnjega leta. ter je v tej zvezi načelno navedel tudi datum: konferenca naj bi namreč bila v sredo. 27. januarja.
Kakor omenjeno, se je deželni tajnik FLM Capozza včeraj vrnil iz Rima. kjer je s člani koordinacij-
skega odbora sindikata nastopil pri svetovalskih skupinah KPI, PSI in KD v senatu. Na ustrežno vprašanje nam je Capozza ob povratku dejal, da so člani svetovalskih skupin v senatu pokazali razumevanje za probleme tukajšnjega ladjedelstva v okviru sistema državnih soudeležb in naglasili, da je v tem trenutku edina možnost, da bi tem obratom nakazali finančno pomoč, v takojšnji porazdelitvi globalnega sklada za naložbe in zaposlenost, ki znaša 6.000 milijard, a v okviru katerega je danes razpoložljivih le 2.500 milijard. Glede same porazdelitve teh 2.500 milijard so si bila gledišča večine (KD. PSI) nekoliko različna od gledišč opozicije (KPI), saj računajo na pomoč iz teh razpoložljivosti tudi številne druge dejavnosti v državi (kemijska, avtomobilska in druge veje industrije), problem pa naj bi bil vsekakor rešen v ne-
deželna konferenca o držav-o pomorskem gospodarstvu
kaj dneh, saj bo senat v kratkem odobril finančni zakon, medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje pa bo že danes vzel v pretres vprašanje državnega ladjedelstva v okviru področnega načrta, ki sta ga že odobrila poslanska zbornica in senat.
V zvezi z včerajšnjim srečanjem na deželi je svetovalska skupina KPI v deželni skupščini sinoči izdala poseben komunike, v katerem naglasa, da so svetovalci Rossetti, Scampolo in Bratina med razpravo o problemih ladjedelstva naglasili, da je treba vprašanje finančnega kritja področnega načrta za ladjedelstvo rešiti v nekaj dneh, dokler je še v razpravi državni proračun. Glede skorajšnje konference o državnih soudeležbah pa so komunistični svetovalci naglasili nujnost temeljite priprave vseh dejavnikov na to važno srečanje.
Razsodba
o «primeru Rapotcz» bo znana 19. marca 1982
Tržaško prizivno sodišče se bo izreklo 19. marca prihodnjega leta o prizivu Luciana Rapotza, ki zahteva od države odškodnino za 32 mesecev prebitih v zaporu od januarja 1955. leta, ko so ga po nedolžnem obtožili sodelovanja pri umoru tržaškega zlatarja Giusta Trevsa-na in drugih dveh žensk v septembru 1946. Rapotza so tedanji policijski organi aretirali med pravcato protikomunistično gon lo in ga po hudih mučenjih prisilili, da je podpisal izjavo o svoji krivdi. Na ro-cesih (prvostopenjskem in v-nem) je obtoženec preklical h A sodišče ga je naposled spozna., »a nedolžnega. Ker mu je zapor praktično uničil življenje (družina ga je zapustila, sam si je moral poiskati delo v Nemčiji, kjer sedaj živi v Miinchnu), se je Rapotez pritožil na sodišče in zahteval od notranjega ministrstva odškodnino za vse preslano gorje. Tržaško kazensko sodi šče je marca letos odbilo njegov« zahtevo, Rapotez se je ponovno pritožil in prek svojega zagovornika odv. Fulvia Amodea na včerajšnji civilni obravnavi ponovil svoje zahteve. Odv. Amodeo je k dokumentaciji priložil tudi knjigo novinarja Alberta Bertuzza «D caso Rapotez*. ki podrobno opisuje vso žalostno zgodbo Luciana Rapotza.
NiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiKiiiiiiiiiiiiiniiiiii*
Kdo je kriv za nekorektne odnose med političnimi silami v Miljah
Na zatožni klopi listarsko glasilo «Voce libera»
Odnosi med političnimi silami v Miljah so dosegli tako stopnjo napetosti. da se je normalna demokratična dialektika sprevrgla v o-sebne napade, podtikanja in natolcevanja. in to tako v samem občinskem svetu, kot tudi izven njega. Stvari so šle tako daleč, da ,se je moral s tem vprašanjem, se pravi z vprašanjem	korektnosti odnosov
med političnimi skupinami, ukvarjati sam občinski svet na svoji zadnji seji v sredo zvečer. Povod za diskusijo je dala resolucija, ki jo je podpisalo pet svetovalcev — Patruno za KD, Derin za PSDIj bivši predstavnik liste za Milje, sedaj pa zastopnik '.PLI Barut ter dva zastopnika liste	Frausin,	izvoljena	kot
neodvisna,	se	pravi	Vodopivec	in
Mutton —	ki	se je	zavzemala	za
bolj omikane odnose med političnimi skupinami.
Že takoj na začetku razprave o tej resoluciji, ki ni pripisovala nikomur krivdo za nastalo napetost, so predstavniki Liste za Milje zapustili dvorano, češ da se sami ne .čutijo prav nič krive za zaostrene odnose in da jih vsekakor razprava o tem ne zanima. To pa ni preprečilo ostalim skupinam, da so se jasno opredelile glede odgovornosti za nastali položaj: in svetovalci — seveda tisti, ki so ostali v dvorani — so soglašali, da je najhujši krivec ne toliko svetovalska skupina Ciste za Milje, katere udeležba v o!>činskem svetu je več kot skromna, pač pa listarsko glasilo, ki na svoji strani, posvečeni Miljam, ne štedi z lažnimi obtožbami, natolce-
liMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii»tMiiiM»niiiiiuiMtiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiaiiiiimi»iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia>
Počastitev bazoviških žrtev
V Canieattiju 90 oseb zbolelo za hepatitisom
PALERMO — V Canieattiju. velikem kmetijskem trgu v pokrajini Agrigento so zabeležili že 90 primerov virusnega vnetja jeter, da je j komunistični poslanec Martorana 1 zahteval od predsednika sicilske de žele pojasnila o ukrepih, ki jih načrtuje deželna vlada za zajezitev te epidemije. Poslanec opozarja, da je treba poleg kratkoročnih spreje ti tudi dolgoročne ukrepe, da se zatrejo vzroki občasnih izbruhov e-pidemij v številnih sicilskih občinah, kjer je oskrba z vodo nezadostna, kanalizacija pa-pofflanjkljiva.
Tri leta so minila, odkar so poimenovali slovensko šolo v Rojanu po »Bazoviških junakih*. Otroci, ki obiskujejo to šolo, učitelji in starši vsako leto proslavljajo ta dan. Tako je bilo tudi včeraj, ko so se zbrali v veži šolskega poslopja, pred spominsko ploščo in umetniškim‘re-
liefom. Na proslavi je bila prisotna tudi delegacija Odbora proslave bazoviških junakov, med katerimi je bila tudi Bidovčeva sestra Tončka, ki je položila venec. Otroci so najprej zapeli «Katjušo», nakar so pe tošplci zelo dobro podali v zborni recitaciji delo nabrežinške učenke
»Opiši tvojo deželo*, ki je pred do brim mesecem prejela nagrado. Miro Stopar, član delegacije je spregovoril o Bazoviških junakih nakar so otroci zaceli še »Gremo v napad* in »Naša vojska*.
M. M.
vanji, izkrivljanjem in nesramnimi osebnimi napadi na politične nasprotnike. Politična dialektika v Miljah je bila sicer že od nekdaj živahna, občasno tudi dokaj vroča, vendar nikoli ni padla na tako nizko raven, kot v zadnjih letih, točneje odkar je tako imenovani »Svobodni glas* začel zlivati svoj strup na le vo in desno.
Miljski občinski svet je soglašal v mnenju, da je treba obnoviti korektno demokratično dialektiko, brez osebnih obračunavanj. V tem smislu so odobrili politični dokument, za katerega so glasovali predstavniki KD. Liste Frausin - KPI, PSI. PSDI in PLI. Lista rji. ki se -kot rečeno — niso udeležili razprave, so glasovali proti, s čimer so še enkrat dokazali, kako melonarji — pa naj bodo to miljski ali tržaški — pojmujejo politično debato in samo demokracijo.
CGIL: «odIok Nicolazzi* je nesprejemljiv
Nova delavska zbornica — CGTL je zavzela odločno odklonilno stališče do ministrskega odloka, ki s« ukvarja s problemom stanovanjskih gradenj in ki je javnosti znan Uot '.odlok Nicolazzi*. CGIL meni, da je odlok nesprejemljiv iz več razlogov: predvsem zaradi tega, ker sp. ne lijema s smernicami državnega desetletnega razvojnega načrta in ker ne jamči prepotrebne omejitve javnih izdatkov; nesprejemljiv je tudi zara di tega, ker zmanjšuje odgovornosti ustanov, ki so po zakonu dolžne skrbeti za urbanistično načrtovanje. Končno je odlok nesprejemljiv za-t*adj tega, ker ne rešuje vprašanja sodnili izgonov in ker nasprotno dopušča nastajanje novih oblik špekulacije na tem občutljivem področju.
• Na včerajšnji seji je deželni svet odobril tri zakonske osnutke; prvi od teh dopolnjuje in spreminja obstoječe deželne zakone o obnovi Furlanije, ostala dlia pa se spoprijemala z. vprašanji trgovinskega sektorja in osebja ukinjenih ustanov.