Speri. ;n abDon. postale - 1 Grvppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
G o r 1 z 1 a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	Štev. 24/12410
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Leto XV. - Štev. 23 (745)
Gorica - četrtek 6. junija 1963 - Trst
Posamezna številka L. 40
Umrl je Janez XXIII. - papež miru in ljubezni
ŽIVLJENJE ZA CERKEV
Preden se je začela dolga agonija, je sveti oče Janez XXIII. ponudil Bogu svoje življenje za Cerkev, za vesoljni cerkveni zbor in za dosego edinosti z ločenimi brati. To daritev življenja je sveti oče v trenutkih polne zavesti večkrat ponovil. Bog je hotel, da so ta dar življenja obogatila hude in dolgotrajne telesne bolečine.
PAPEŽEVI NAČRTI
Visoke osebnosti pri nastopu odgovorne službe navadno podajo smernice svojega bodočega dela, a tem smernicam ne sledijo vedno. Tudi papež Janez XXIII. je pri kronanju 4. novembra 1958 razložil načela, ki ga bodo vodila pri papeževanju. Sveti oče je poudaril, da je prva in glavna naloga poglavarja Cerkve biti pastir vseh ovac Kristusove črede: »Povejmo še enkrat, da mora novi papež uresničiti v sebi krasno podobo Dobrega Pastirja, kakor vam jo popisuje evangelist Janez z besedami, ki so prišle iz ust božjega Odrešenika!... in pri tem hočemo posebno vztrajati, da nam je namreč pri srcu zlasti naloga Pastirja cele črede. Vse druge človeške zmožnosti: znanje, diplomatska spretnost, organizacijske sposobnosti morejo služiti za dopolnilo in olepsanje papeške vlade, a na noben način je ne morejo nadomestiti in same ne morejo zadoščati. Glavna lastnost dobrega pastirja so njegova gorečnost, trajna skrb, pripravljenost na vsako žrtev, celo na žrtev življenja, kajti dobri pastir da življenje za svoje ovce«.
Potem navaja sveti oče Jezusove besede: »Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva; tudi nje moram pripeljati; in slišale bodo moj glas in bo en hlev in en pastir! Glejte, misijonski problem v vsej obšimosti in lepoti. To je skrb rimskega papeža, prva, čeprav ne edina.«
Važne so še naslednje besede iz papeževega nastopnega govora: »še mnogo bolj važno kot delo samo, je način dela. Doba vsakega papeževanja dobiva svoj pečat in podobo po osebi, ki takrat papeško oblast predstavlja in izvršuje. Jasno je, da mora v vseh papežih, kar jih je živelo v teku stoletij, odsevati Jezusov obraz, podoba božjega Učenika, ki je hodil po svetu, da je učil božjo resnico in dajal čudovit zgled.«
DOBRI PASTIR
Sveti oče je brez odloga izvajal svoj program. Dobri pastir mora spoznati svoje ovce, mora priti z njimi v stik. Zato je pretrgal s staro tradicijo, da mora biti papež nekako zaprt v Vatikanu. Kmalu nas je presenetil z obiski po rimskih zavodih, semeniščih, bolnicah, cerkvah in celo v rimski ječi Regina Coeli. Pri srečanju z ljudmi pa je pokazal toliko domačnosti in dobrote, da so se mu odpirala vsa srca. Ni uporabljal visokih besed. Njegov razgovor z ljudmi je bil vedno razgovor očeta, ki izredno ljubi svoje otroke.
Nepozabna so njegova srečanja z ljudmi pri skupnih avdiencah. Navadno je imel pripravljen »uradni« govor, a kaj kmalu je odložil liste in govor prosto nadaljeval. Takrat je govoril najlepše. Med globokimi verskimi resnicami je povedal vedno kakšno duhovito misel, ki je spravila poslušavce v dobro voljo ali naravnost v smeh.
KONCIL
Papež se ni oziral na svojo visoko starost in se je odločil za vesoljni cerkveni zbor. Čutil je potrebo po srečanju z vsemi škofi sveta. Vsako leto se ponavljajo svetovni kongresi z najrazličnejšimi cilji. AH res samo Cerkev ne potrebuje takega vesoljnega srečanja? Saj sta zadnji sve-
tovni vojni prinesli toliko novega. Verske resnice so zares nespremenljive, toda način pastoralnega dela se mora spreminjati in prilagoditi časom in razmeram. Zato je sveti oče kmalu po izvolitvi, 25. januarja 1959, povedal, da bo sklical vesoljni cerkveni zbor. Brez odlašanja je šel na delo. Organiziral je potrebne pripravljalne komisije. Delo je zasnoval silno široko, saj so pri pripravah sodelovali škofje vsega sveta in vse katoliške univerze. Priprave so trajale dobri dve leti. Lansko leto 11. oktobra je sveti oče doživel veliko zmagoslavje, ko je ob otvoritvi koncila videl zbrane ob sebi skoro vse katoliške škofe. Videl je pa tudi, da je njegovo prizadevanje za zbližanje z ločenimi brati po veri rodilo prve sadove. Nad štirideset opazovavcev se je udeležilo koncilskega dela.
Morda je prav to obilno delo izčrpavalo njegove moči, da se je pojavila bolezen.
MIR, NAJVECJI BOŽJI DAR
Zaskrbljeno je zrl sveti oče na oboroževalno tekmo, ki bi se mogla izroditi v spopad z nepredvidenimi posledicami. Vedno znova je opozarjal odgovorne državnike na razsodnost. Njegovo okrožnico o miru, ki jo je izdal letos v velikem tednu, lahko smatramo za njegovo oporoko. Kako je sveti oče zadel hrepenenje vsega sveta, je pokazalo splošno odobravanje. Sveti oče je jasno pokazal, na katerih osnovah mora sloneti pravi mir: na resnici, pravici, ljubezni in svobodi. Brez teh osnov je mir nemogoč. Potem mir se ne gradi sam od sebe. Mir je treba graditi, se zanj truditi.
Za svoje trajno prizadevanje za mir je dobil mednarodno priznanje, ko so mu v začetku maja podelili Balzanovo nagrado za mir.
»DA BI BILI VSI ENO!«
Z žalostjo je zrl sveti oče na razcepljenost med kristjani. Organizirano brezbo-štvo se krepi, kristjani pa ostajamo razdeljeni. Ker je preživel kot apostolski delegat dolga leta v Bolgariji, Grčiji in Turčiji, je problem zedinjenja poznal do dna. Poznal je neštete ovire, ki so se v teku zgodovine vedno bolj množile. A vse to ga ni strašilo. Ce je Jezus pri zadnji večerji molil za edinost, potem je ta edinost možna, potem se je zanjo treba truditi. Velika ovira na poti zedinjenja so medsebojni predsodki, nepoznanje, nerazumevanje. In prav to navlako je sveti oče začel pogumno odstranjati. Večkrat je poudaril, da je med katoličani in ločenimi brati mnogo več stvari, ki nas družijo, kot onih, ki nas ločijo. Medsebojna ljubezen more odstraniti mnogo ovir.
Ker praznujejo letos slovanski narodi 1.100 letnico prihoda svetih bratov Cirila in Metoda na Moravsko, je sveti oče izrabil to priliko, da je izdal v začetku maja okrožnico o njunem velikem misijonskem delu in spet priporočil zanimanje za edinost. Priporočil je, naj veliko molimo k svetima bratoma, ki sta zavetnika vsega dela za zedinjenje.
BOGATO ŽIVLJENJE
Papeževo skoro petletno delovanje je tako bogato, da ga kar ne moremo do kraja razumeti in preceniti. Ves čas je bil neutruden misijonar, ki je z dobroto in optimizmom pripravljal srca za resnico. Popolnoma je bil predan v božjo voljo, zato je ostajal vedno miren. Odstranil je predsodke, ki so jih v preteklosti sejali nasprotniki proti papeštvu, ki so videli le zunanji blesk, ne pa pravega dela. Življenje in delo Janeza XXIII. je bilo kakor
odprta knjiga. Vsak je mogel brati iz: nje in vsebina je bila čudovita.
Vsi strmimo ob njegovem prenašanju trpljenja. Saj je že dolgo vedel, da se bo njegova bolezen končala s smrtjo. Zdravniki so mu predpisali mir. On pa je še pomnožil delo in si s tem izčrpaval moči. Imel je pekoče bolečine, a njegov obraz je bil v stiku z ljudmi vedno jasen in nasmejan. Bil je junak.
Hvala Bogu za tako velikega papeža. Hvala Janezu XXIII. za njegovo delo, molitve in zgled. Človeštvo naj mu skuša slediti.	SZ
Zapustil nas je dobri
oče
Ne bomo pretiravali, če trdimo, da je te dni vse človeštvo v žalovanju. Po dolgotrajnem in mučnem umiranju je izdihnil svojo sveto dušo »dobri oče« vseh ljudi in zato tudi vsi po njem žalujejo. Kaj je bil papež Janez XXIII. ne samo katoličanom, temveč tudi vsem drugim ljudem dobre volje, se je videlo že na praznik Vnebohoda ob prvi novici, da se je njegovo zdravje poslabšalo. Vsi so prisluhnili in naslednje dni so vsi z največjo zaskrbljenostjo in žalostjo sledili novicam po radiu in po časopisih, kako je šlo z njegovim zdravjem vedno bolj na slabše. Ko se je v petek 31. maja začela težka in dolga agonija, so se vsi odeli v žalost in od vseh strani so prihajale v Vatikan brzojavke in pisma z željami za zdravje sv. očetu. Vsi so se v molitvah obračali vsak k svojemu Bogu za njegovo zdravje. Tako se je glasil neki telegram:
»Molim za Vaše zdravje. Sem budist.«
Drugi pa:
»V kolikor more kak ateist moliti, molim za skorajšnjo vrnitev zdravja Vaši Svetosti.«
»Molim za Vas, ki ste bili meni in mnogim drugim protestantom v veliko duhovno uteho. Vaša modrost in živa dobrota do vseh ljudi so vplivali na tek zgodovine. Naj Vas Bog blagoslovi.«
»Dragi papež Janez, medve Vam želiva samo dobro,« sta pisali dve ameriški deklici.
»Naša avstralska srca so z Vami. Štirje protestanti.«
Tako so spremljali sv. očeta Janeza XXIII. ljudje po vsem svetu v njegovi bolezni in v njegovem smrtnem boju. Takih in sličnih dokazov hvaležnosti, vdanosti, i-skrene ljubezni in srčne zaskrbljenosti bi lahko nabrali debelo knjigo. In to niso bili običajna
m
-V
diplomatska voščila, o katerih človek ne ve, v koliko so iskrena, temveč je to bil res glas iz ljudstva po širnem svetu, ki je pričal, kako je sv. oče Janez XXIII. prirastel k srcu vsem dobrim in poštenim. Pri tem ne upoštevamo tistih časopisnih člankov in radijskih poročil, ki so prišla iz vrst marksistov vsega sveta, zakaj o njih velja, kar smo dejali o diplomatih: človek nikoli ne ve, v koliko so iskrena. Nasprotno, u-pali bi si trditi, da poveličevanje Janeza XXIII. iz vrst teh ljudi nosi na sebi pečat neiskrenih, kajti v njih je vedno opažati bolj ali manj prikrito ost do predhodnikov Janeza XXIII., kakor da bi samo ta bil pravi papež, oni drugi pa ne. Tako pristransko presojanje in poveličevanje enega na škodo drugih ima svoj določen namen: zanesti zmedo v vrste katoličanov, kakor da bi en papež učil drugače kot drugi, in kakor da bi oni, marksisti in komunisti, bili proti tistim papežem, ki niso bili pravi papeži, dočim so za pokojnega Janeza XXIII., ki naj bi bil edini papež na pravem mestu v zadnjem stoletju. Zato nas prav nič ne gane, če se ob Janezu XXIII. družijo z nami v spoštovanju do njega tudi izraziti borbeni ateisti od Vladivostoka do Beograda, Rima in Pariza; ganilo nas bo, kadar se bodo skupaj z nami znašli v veri v Jezusa Kristusa in v spoštovanju do sv. katoliške Cerkve. Takrat bomo vedeli, da je njihovo navdušenje za papeža iskreno in ne samo trenutna politična taktika.
ZADNJI DNEVI JANEZA XXIII.
Sv. oče Janez XXIII. je bil izredno dobrega zdravja. Do zadnje bolezni menda ni bil nikoli bolan in njegov osebni zdravnik je bil brez posla, imenovan bolj zaradi
protokola kot iz potrebe. Sedaj pa vedo povedati, da so se prvi znaki zadnje neozdravljive bolezni pojavili poleti 1961, ko je bival v Castelgandolfu. Toda po prvem napadu si je kmalu opomogel in bil navidez zopet zdrav kot prej, da je mogel uspešno slediti delom za koncil in tudi vsem drugim o-pravkom, ki jih je od njega zahtevala njegova visoka služba. Tako je vztrajal v navideznem zdravju do decembra lanskega leta, ko ga je ob zaključku prvega zasedanja koncila zopet zajela močno notranje krvavenje. Takrat bi bil moral imeti 8. decembra sam ponti-fikalno mašo in pozdraviti odhajajoče koncilske očete, toda ni mogel in se je le zadnji dan 8. decembra, proti prepovedi zdravnikov, ob koncu pontifikala pojavil pri Sv. Petru, da se je poslovil od koncilskih očetov. Takrat so si mnogi zastavili vprašanje, kakšna je pravzaprav bolezen sv. očeta. Nasplošno se je govorilo, da gre za anemijo, slabokrvnost. Ali iz česa je izviralo to? Mnogi so pravilno ugibali, da gre za notranjega raka. Vsekakor pa si je sv. oče tudi po tem napadu kmalu opomogel in se znova vrgel na delo z vsemi silami, ves mladosten in veder. Tako smo ga znova videli ob raznih avdiencah, poslušali njegov glas, sledili njegovemu vsestranskemu delu in obiskom v rimskih župnijah vse nedelje v postu. Bili so to zmagoslavni obhodi rimskega škofa po njegovi prestolnici. Rimsko ljudstvo mu je povsod prirejalo veličastne ovacije, kakor da bi slutilo, da ga ima zadnjo veliko noč med seboj. V maju je sledila še slovesna podelitev mirovne nagrade Balzan in pa obisk na Kviri-nalu. To je bil zadnji veličasten nastop Janeza XXIII. v javnosti.
(Nadaljevanje na i. strani)
KRŠČANSKI NAUK
Država in narod
Pilat je rekel Jezusu: »Ne veš, da imam oblast, te krilati, in imam oblast te oprostiti?« Jezus je odgovoril: »Nobene oblasti ne bi imel do mene, če bi ti ne bilo dano od zgoraj.« (Jan 19, 10)
Država ima od Boga ji dano nalogo, da skrbi za splošno blaginjo s tem, da vrši naloge, katerih posamezne družine ali manjše človeške skupine same ne zmorejo. Ona izdaja zakone, deli pravico, kaznuje zločince, vzdržuje odnose s sosedi, brani svoje meje pred sovražniki. — Pri vsem tem pa mora pred očmi pravice posameznih državljanov in bremena pravično porazdeljevati.
Državljani morajo spoštovati državne zakone in državne oblastnike. Morajo po svojih močeh sodelovati pri trudu za splošno blaginjo; morajo se udeleževati volitev in oddati svoj glas le takim kandidatom, ki dajejo zagotovilo, da se bodo potegovali za pravice božje med ljudstvom. Morajo plačevati davke in braniti domovino tudi za ceno svojega življenja.
»Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.« (Mat 22,21). — Ako bi državni predstojniki zapovedali kaj takega, kar prepoveduje Bog, jih državljani ne smejo ubogati. »Moramo bolj ubogati Boga, kakor ljudi.« (Apd 5,29).
Nosilci oblasti se morajo sami držati božjih in državnih zakonov in morajo svoje dolžnosti vestno izpolnjevati. Nikdar ne smejo za osebne koristi bolj skrbeti, kot za splošne.
Vsak narod na svetu je član velike družine narodov in ima od Boga dane posebne naloge v splošno korist vsega človeštva. Zato moramo tudi druge narode spoštovati; če so zaostali, jim pomagati, pa spoštovati tudi vse ljudi, ki tem narodom pripadajo. »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim; zakaj to je postava in preroki.« (Mat 7,12).
I •
življenja v»cr
40-letnica revije Katoliški misijoni
Pred štiridesetimi leti so slovenski lazaristi začeli izdajati v Grobljah pri Ljubljani misijonsko revijo Katoliški misijoni. Po vojni izhaja revija v Argentini. Med Slovenci po svetu je revija zelo razširjena; ohranja in poživlja zanimanje za misijonsko idejo, skrbi za zvezo s slovenskimi misijonarji po misijonskih deželah in organizira zbiranje pomoči za -naše misijonarje. Vsako leto zbere več milijonov lir za pomoč misijonarjem, zadnji čas zlasti za vzgojo domačih duhovnikov.
Prvi urednik je bil sedanji zlatomašnik Andrej Tumpej, ki živi v Smederevu v Srbiji.
Evropsko semenišče
V kraju Rothem pri mestu Maastricht na Holandskem so dokončali gradnjo »evropskega semenišča«. V semenišču poučujejo predvsem holandski in avstrijski profesorji. Gojenci so do sedaj dz Holandije, Belgije in Španije, to je iz dežel, ki poleg Luksemburga, Švice in Irske štejejo največ duhovniških poklicev. Gojenci se bodo v tem novem semenišču pripravljali na apostolsko delo v deželah, ki nimajo dovolj duhovniških poklicev. In te dežele so v prvi vrsti: Avstrija, Nemčija, skandinavske dežele dn Francija.
Podobna ustanova je v načrtu tudi v Madridu, kjer bi pripravljali bogoslovce iz raznih evropskih dežel na dušnopastir-sko delo v skandinavskih deželah.
Poročilo vatikanskega lista
Vatikanski list L'Osservatore romano poroča o posvetitvi ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Jožefa Pogačnika. List zelo poudarja, da se je posvetitev izvršila z veliko slovesnostjo pri izredni udeležbi vernikov. Obenem še enkrat omenja proslave za petstoletnico škofije in za povzdig škofije v nadškofijo, katerih se je udeležilo tudi veliko ljudstva. Vatikansko glasilo pravi, da je vse to v veliko čast Slovencem iz ljubljanske nadškofije, ki so tako navezam na svoja škofa in po njih na svetega očeta.
Romanje vojakov v Lurd
V Lurd je poromalo 45 tisoč vojakov iz petnajstih držav Evrope, Amerike in Afrike. Bilo je šesto mednarodno romanje vojakov v Lurd. Pri maši je kardinal Feltin pridigal o papeževi okrožnici Pa-cem lin terris. Rekel je, da papež v okrožnici govori o razorožitvi, a misli pri tem tudi na tisto razorožitev, ki iztrebi iz človeških src sovraštvo, ljubosumnost, maščevanje in hudobijo.
Cerkev v Afriki
V Afriki je sedaj 27 milijonov katoličanov. število katoličanov vedno raste, a katoliška Cerkev se je v Afriki znašla pred velikimi težavami, in to predvsem v zadnjih letih, ko je ves politični ustroj zavzel novo obliko. Čuti se potreba po dobrih in sposobnih katoliških laikih, ki bi
v novih državah mogli sprejeti vodilna mesta. Nadalje se je pokazala potreba, da se obnovi način poučevanja krščanskega nauka, ki naj se prilagodi miselnosti afriških narodov, in naj se najdejo nove oblike, po katerih bi se liturgično življenje približalo domačim potrebam. Največje težave pa povzroča širjenje islama in deloma tudi komunizma, katerega napredek ovira pa že sam islam.
Okrožnico o miru je treba vzeti v celoti
V Milanu je prof. msgr. Guzzetti pri neki prireditvi razložil papeževo encikliko Pacem in terris. Milanski profesor, ki je baje sam sodeloval pri sestavi tega važnega papeževega dokumenta, je pri predavanju predvsem poudaril, da je iz okrožnice zelo odkrito razvidna obsodba komunizma. Encikliko je treba sprejeti ali v celoti ali pa nič; na mogoče iz nje iztrgati samo nekaj odstavkov in jih po svoje razlagati ali v svojo korist uporabiti. Enciklika opozarja na načela, katerih se je treba držati, in kaže na cdilj, ki ga je treba brezpogojno doseči, in to čimprej, če hoče človeštvo doseči mir.
Katoliški tisk na Japonskem
Salezijansko zalozništvo »Don Bosco Sha« v Tokiu je Janško leto začelo z izdajo dveh novih zbirk, Fides in Ascetica. Zbirka Fides, ki obravnava verske probleme v zelo lahkem ljudskem slogu, je že izdala 20 knjig; druga, Ascetica, je izdala že 13 knjig, izmed katerih so nekatere že v svoji drugi izdaji. Zbirka »Enciklopedija katoličana XX. stoletja« je ‘tudi že izdala svojo 25. številko, medtem ko je »Gorčično zrno«, ki je sedaj zamenjalo ime s »Katoliško življenje«, že doseglo deseto leto življenja z naklado 20 tisoč izvodov. Novi testament, ki ga je v japonščino pre>-vedel don Del Col, je izšel v nakladi 50 tisoč izvodov.
Naselbine za gobavce
V Afriki gradijo štiri nove naselbine za gobavce. Stroške bodo krili katoliški verniki iz Montreala v Kanadi.
Dne 8. junija bo slavil preč. g. asistent za slovanske jezuitske province pater Anton Prešeren osemdesetletnico svojega rojstva. Njegovega jubileja se bodo s hvaležnostjo spominjali vsi zavedni Slovenci doma in po svetu.
ŽIVLJENJSKA POT
Pater Prešeren se je rodil v premožni kmečki družini 8. junija leta 1883 v Brez-nici na Gorenjskem. Ta globoko verna in zavedna slovenska družina je med številnimi otroki dala Bogu poleg g. jubilanta še dve sestri redovnici, od katerih ena še živi. V Litiji v Sloveniji živi tudi druga njegova sestra, gospa Šušteršič.
Za mladega nadarjenega nečaka Antona se je takoj po ljudski šoli zavzel njegov stric ljubljanski nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki ga je poslal v Travnik v Bosno v gimnazijo. Po končani maturi na travniški univerzi je g. jubilant odpotoval v Rim, kjer je bival v Germaniku in obiskoval jezuitsko univerzo Gregoria-no. Konec šestega leta bivanja v Germaniku je bil 28. oktobra leta 1908 posvečen v duhovnika. Potem ko je ostal še eno leto v Germaniku in nadaljeval študij, je zapustil Rim in bil od jeseni leta 1909 do leta 1910 kaplan v Borovnici. Dne 3. oktobra 1910 je vstopil v noviciat jezuitskega reda v Št. Andražu na Koroškem. Tu je ostal eno leto, nakar je bil imenovan za profesorja na jezuitski fakulteti v Innsbrucku. Na tej fakulteti je poučeval od leta 1912 do 1. 1918, in sicer različne predmete, med njimi filozofijo ki nazadnje fundamentalko. Hotel se je posvetiti prav slednjemu predmetu, ko ga je Bog poklical na odgovornejša mesta. Leta 1918 je bila namreč ustanovljena nova jugoslovanska jezuitska provinca. Gospod jubilant je bil poklican tja. Od leta 1919 je bil v Sarajevu rektor in profesor bogoslovja sarajevske nadškofije. Leta 1921 pa je bil izvoljen za provinciala jugoslovanske jezuitske province v Zagrebu. Kot provin-oial je obiskoval razne jezuitske hiše, med njimi tudi v Sofiji v Bolgariji, kjer je bil v tistem času apostolski delegat pokojni papež Janez XXIII.. Kadar koli je prispel
Odložene proslave ob dnevu republike
Predsednik republike Segni in obrambni minister Andreotti sta spričo papeževe smrtne bolezni odpovedala vse zunanje manifestacije, ki so bile napovedane ob prazniku republike dne 2. junija. Običajna vojaška parada in sprejemi so preloženi na 4. november. Segni in Andreotti sta ob dnevu republike položila venec na grob neznanega vojaka v Rimu.
Izšla je 8. številka
PASTIRČKA
v Sofijo, je bil vedno gost apostolskega delegata Roncailija, s katerim je skupno reševal razna cerkvena vprašanja. Od takrat je izhajalo iskreno prijateljstvo, ki je povezovalo g. jubilanta s takratnim delegatom, sedaj pravkar preminulim Janezom XXIII. To svoje prijateljstvo je pok. sveti oče Janez XXIII. še posebej pokazal ob avdienci prestojnikom jezuitskega reda, kjer je pred vsemi prisotnimi govoril o našem jubilantu in obujal spomine na njuno skupno delo v Bolgariji. Ce je pok. sveti oče Janez XXIII. tako dobro poznal Slovence in jih imel v resnici rad, je to predvsem zasluga p. Prešerna, ki je v pogledu slovenske narodne zavesti in izročila v resnici vreden nečak svojega velikega strica.
Kot provindal jugoslovanske province je ostal g. jubilant v Zagrebu do leta 1931, nakar je bil poklican v Rim, kjer je bil imenovan za asistenta slovenskih jezuitskih provinc, kar je še danes. Božja Previdnost ga je tako pripeljala od prvotnega znanstvenega dela v Innsbrucku v vodstvo jezuitskega reda v Rimu.
GENERALNI ASISTENT V RIMU
Dvaintrideset let že opravlja to veliko in odgovorno nalogo. Ob njenem izvajanju je prišel v stik z najvišjimi cerkvenimi .dostojanstveniki v Vatikanu in drugod po svetu, pri katerih si je takoj pridobil velik ugled in zaupanje. Skoro ni bilo stvari, ki se je tikala slovanskih narodov, da ne bi pred odločitvijo njega vprašali za mnenje. Kot asistent je vršil vizitacije, obiskal razne slovanske države, predvsem pa budno spremljal rast in življenje vseh slovanskih jezuitskih ustanov v Rimu. Kljub vsem poznanjem papežev, kardinalov, škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, s katerimi je bil v prisrčnih odnošajih, je ostal ves naš, ves slovenski: skromen, preprost in neizmerno dober. Vsak je imel do njega odprto pot. V tej dolgi dobi so se vrstili pri njem duhovniki, laiki, intelektualci in najbolj preprosti ljudje. Za vsakega je imel dobro besedo, vsakemu je skušal ustreči po svojih najboljših močeh. S svojimi zvezami in
llllllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIMmilUllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllM
Jože Žorž - srebrnomašnik
štandreški dekan g. Jože 2orž bo dne 11. junija obhajal 25-letnico mašniškega posvečenja. Tega dne ga je namreč pred 25 leti posvetil v Gorici msgr. Karel Margoni.
G. jubilant je doma iz Dornberka, kjer se je rodil 19. oktobra 1915-. Že zgodaj sirota brez očeta, ki mu je padel v prvi svet. vojni, je kot študent iz kmečke družine zelo težko študiral zaradi takratnih težkih gospodarskih razmer. Sam je pripovedoval, kako je med počitnicami hodil okrog goriških krčmarjev in jim nosil pokušat vino iz domače kleti, a nemalokrat ni našel kupca. Tako je bilo pred 30 in 40 leti pri nas.
Latinske šole je g. Žorž dovršil v gori-škem malem semenišču in bil v zelo številnem razredu skupaj s pok. Ladom Piščancem, msgr. Klincem, vipavskim dekanom Podobnikom in drugimi. Bogoslovje je študiral v Gorici. Novo mašo je imel doma v Dornberku, ki je za njim imel še lepo število drugih novih maš. Morda ima v tem oziru dornberška župnija prvenstvo v goriški nadškofiji. Po novi maši ga je prva pot peljala za kaplana v Komen. Tu so ljudje takoj spoznali vrline, ki ga posebno odlikujejo: prijazen, preprost, vedno vesel in dober pevec. Kako bi ne bil, saj je iz Dornberka! Ko je po treh letih odšel iz Komna v Mirnik pri Dolenjah, je bilo ljudem zelo žal po mladem in pridnem kaplanu.
Na novem mestu v Mirniku je g. Žorž preživel leta vojne ki komunistične revolucije. Bil je na zelo izpostavljeni točki, saj so v okolici Mirnika ponoči gospodarili partizani, podnevi pa Nemci. Toda s svojo dobrohotnostjo in prijaznostjo si je g. Žora znal pridobiti srca vseh. Tu je imel težko stališče tudi zato, ker je Mirnik narodno mešana župnija. Mirnik sam je bil že takrat močno poitalijančen, slovenske pa so bile vasi okrog, zlasti Golo brdo. Zato mu tudi v dušnem pastirstvu ni manjkalo težav. Ko .so po razmejitvi leta 1947 prišle nekatere mirniške vasi pod Jugoslavijo, je postalo v Mirniku še težje, posebno za obstoj slovenske šole. G. Žor?. je bil mož na mestu in je dal vsakemu svoje, kakor uči Cerkev.
Ko se je izpraznilo mesto župnika v Mavhinjah po odhodu pok. prof. M. Fileja
v Gorico, je iz oddaljenega Mirnika prišel g. Žorž v Mavhinje in opravljal še duhovniško službo v Sesljanu. Pred tremi leti ga je nadškof Ambrosi poklical v štan-drež dn mu zaupal to največjo slovensko župnijo v goriški nadškofiji. Tu je g. Jože žarž postal tudi dekan.
G. jubilantu želimo še obilo uspehov v njegovi duhovniški službi in mu kličemo: Na mnoga leta!
osebnimi poznanstvi v Vatikanu je zlasti za Slovence neštetokrat posredoval. Nešteto slovenskih duhovnikov in laikov se mora za svojo življenjsko kariero zahvaliti samo njemu. Marsikdo od teh je danes na to pozabil, marsikdo se je njemu in Slovencem izneveril, marsikdo je izkoriščal in še izkorišča njegovo dobroto v svoje sebične namene, toda g. jubilant gre preko tega: »Kot duhovnik moram izpolniti svojo dolžnost,« tako poudarja, »vse drugo ni važno.«
V SKRBI ZA SLOVENCE
Če je že v času pred vojno zastavil svoj ugled in svojo besedo v Rim in bil vsem Slovencem na uslugo, je to storil v podvojeni obliki, ko je svet zajel vojni vihar, ki je povsod pustil razvaline, solze in obup. Takrat je g. jubilant reševal, kolikor je najbolj mogel. Nihče slovenskih beguncev se v celoti ne zaveda, kolikokrat je bilo potrebno njegovo posredovanje, da so se rešili stiske begunskih 'dni. Nihče ne bo mogel nikoli dovolj zajeti obsežnih težav in bridkosti tega njegovega dela; za to ve samo Bog.
Gospod jubilant je bil neutruden. Ze po naravi markantna osebnost, se je v tistih dneh dvignil kakor Mojzes, ki rešuje svoj rod. Njegova skrb so bili tako tisti po taboriščih, kot drugi 'izven njih. Zlasti pa se je trudil za slovensko mladino. Našel je sredstva in poti, da je lahko nadaljevala s študijem, diplomirancem je našel mesta v tujini, jih priporočal svojim znancem in ves čas iskal novih možnosti in izhodov, da bi lahko pričeli novo življenje. Posredoval je za slovensko bogoslovje, skrbel za dušno pastirstvo med Slovenci v Rimu in v taboriščih, zbiral na nedeljske sestanke slovenske služkinje, da bi se ne izgubile v velemestu, skratka, bil je povsod, kjer je kdo potreboval pomoč.
Zgodovina slovenskega begunskega življenja v Italiji in posebej v Rimu bo imela na naslovni strani med drugimi dvoje z zlatimi črkami napisanih imen: č. oče Prešeren in č. mati Hanželič. Bila sta v resnici vsem oče in mati. V najhujših dneh sta oba dajala slovenskim in številnim drugim beguncem z odprtimi rokami vse, kar so premogle njune moči.
Ko se je vihar pomiril in je večina beguncev našla onstran morja svojo novo domovino, je g. jubilant, ki mu je vojna zaprla pot v njegove province, osredotočil svoje delo v Rimu. Poleg poklicnega dela pa je bila njegova misel vedno pri Slovencih. Tako se je zgodilo, da smo Slovenci dobili v Rimu svoj duhovniški zavod »Slo-venieum«, kjer študirajo slovenski duhovniki, slovenski duhovniški odbor in versko - kulturno društvo rimskih Slovencev. Prevzel je tudi skrb za slovenske bogoslovce v Argentini.
Klen in zdrav, kot so naši ljudje z Gorenjske, je g. jubilant tudi danes sredi dela za Slovence. Udeležuje se njihovih uspehov in veselja, poravnava nesoglasja, pomirja in nasvetuje. Še posebej pa spremlja vse s svojo veliko duhovniško molitvijo. Kot veliki duhovnik in Slovenec, ki gre po poti svojih velikih prednikov, pesnika Prešerna in knezoškofa dr. Jegliča, je p. Prešeren v resnici mogočen slovenski svetilnik, ki nam sveti iz večnega Rima, ki izžareva slovensko narodno zavest in ljubezen do slovenske domovine in izročila in kaže pot v zarje boljših dni.
Ko se mu ob osemdesetletnici iskreno zahvaljujemo za vse njegovo bogato življenjsko delo, želimo, da bi nam kazal pot in bil z nami še mnogo, mnogo let.
R. R.
Čudno postopanje
Iz Trsta smo prejeli naslednje vprašanje:
»Pošiljam letak z vprašanjem, če je u-prava Katol. doma v Gorici res do\>olila, da se udeleženci izleta v Slov. Benečijo, na katerega vabita dva dijaka (ali dva kluba?), na povratku tam ustavijo, zapojejo in zaplešejo?
Letak so dobili dijaki in dijakinje slov. višjih srednjih šol po klopeh pretekli teden pred začetkom pouka.«
(Sledi podpis)
Obrnili smo se na odbor KD v Gorici in dobili naslednji odgovor:
»Za nameravano gostovanje tržaških dijakov v prostorih KD smo zvedeli šele iz
enakega letaka, kot je ta, ki ste nam ga Vi pokazali. Zato se nam zelo čudno zdi, da nekdo vabi 'dijake v tujo hišo, ne da bi prej prosil gospodarja. Katoliški dom vendar ni ne gostilna ne hotel, še manj pa javen lokal za plesanje. Ne razumemo, kako je moglo 'do tega priti. Vsekakor je tako nelojalno postopanje slabo moralno izpričevalo za prireditelje.«
Odbor Katol. doma
K temu odgovoru dodamo še naslednjo opombo: Z letaka se zdi, da omenjeni iz_ lot v Benečijo pripravljata dva slov. kluba: tisti iz ul. Donizetti in pa tisti iz ul. Geppa-Kaj so začeli piti bratovščino taborniki m katoliški dijaki? Iz te moke ne bo dobrega kruha.
Odmev/ papežev© smrti
Zapustil nas je dobri oče
(Nadaljevanje s 1. strani)
Takrat ni še nič dajalo slutiti, kako naglo gre h koncu z njegovim zdravjem. Potem je prišel Vnebohod in prve vesti, da je znova nastopilo krvavenje. Zdravniki so sv. očetu predpisali popoln mir, začeli s številnimi transfuzijami krvi. Katoliški verniki in vsi ljudje dobre volje so pa začeli trepetati za njegovo življenje. Tedaj se je začel plebiscit vdanostnih brzojavk in pisem v Vatikan iz celega sveta. Novice so bile vedno bolj pesimistične. Sv. oče, ki si je v decembru, tako kmalu opomogel, je sedaj vidno bolj pešal. Njegovi osebni zdravniki so se za stalno nastanili v Vatikanu. Med upi in trepetom so potekali dnevi, dokler niso v petek 31. maja javili, da je začel padati v nezavest. Tedaj so se razširile že prve novice, da je umrl. Pa ni bilo res. Naslednje dni so mu podelili sv. popotnico in začela se je dolga agonija, ki se je zaključila v ponedeljek zvečer ob 19,49.
Zadnje dni je papež veliko trpel, ker se je krvavenju pridružilo vnetje trebušne mrene. Uram jasne zavesti so sledile ure nezavesti. Tako se je menjavalo do konca. Ob njegovi postelji so se zbrali njegovi bratje, ki so prišli iz vasi Sotto di Monte, njegov nečak msgr. Roncalli in dve njegovi nečakinji-redovnici, poleg nekaterih najintimnejših sodelavcev iz Vatikana. Med umiranjem je ob urah zavesti molil in daroval svoje trpljenje za mir med narodi, za edinost med kristjani in za u-speh koncila. To so mu bile tri vodilne misli v življenju, ki so mu žive stale pred očmi tudi ob smrti. Tako je odšel od nas »dobri oče«, kot so ga imenovali razni časopisi, in »dobri župnik celega sveta«, kot ga je imenoval angleški list Sunday Times.
ŽIVLJENJE PAPEŽA JANEZA
Ob smrti sv. očeta se časopisi spominjajo tudi njegovega življenja. Predvsem poudarjajo njegov nizki rod, saj je izšel iz revne družine bergamaških kolonov. Na to je tudi sam rad spominjal: »Izšel sem iz revne družine,« je dejal v Benetkah kot patriarh, »toda božja Previdnost me je poslala na široka pota sveta od vzhoda da zahoda...« Takrat pa ni še vedel, da ga bo ista Previdnost tudi povišala na najvišji prestol sveta.
Rodil se je 25. novembra 1881. Študiral je v semenišču v Bergamu in nato v Rimu na lateranski univerzi. Leta 1899 je pel novo mašo. V domači škofiji je postal tajnik škofa Radini-Te-deschija, ki je bil pred prvo vojno eden najvidnejših italijanskih škofov. V vojni od leta 1915 do 1918 je bil vojaški kaplan.-Pozneje ga je Benedikt XV. poklical v Rim in mu zaupal reorganizacijo papeške Ustanove za širjenje vere. Leta 1924 je odšel za apostolskega vizitatorja v Bolgarijo. Tako je stopil v vatikansko diplomatsko službo. Iz Bolgarije ga je Pij XI. poslal v Turčijo za apostolskega delegata po odhodu dotedanjega delegata msgr. Margot-tija za nadškofa v Gorico, leta 1934. Istočasno je bil tudi apostolski delegat v Grčiji. V teh službah se je seznanil s Slovani in spoznal tudi pravoslavne. Tu se je tudi vnela njegova poznejša ljubezen do ločenih kristjanov, ki je bila tako značilna, ko je bil izvoljen za Petrovega naslednika. Sredi druge svetovne vojne leta 1944 ga pa dohiti telegram, naj gre v Pariz za nuncija. Pariz so zavezniške sile pravkar osvobodile in je zato bilo treba marsikaj urediti. Angel Roncalli, novi nuncij, je s svojim taktom in duhovitostjo znal vse lepo ugladiti, da so postali odnosi med Cerkvijo in Francijo prav odlični. Po osmih letih službe v Parizu ga je Pij XII. imenoval za kardinala in poklical za patriarha v Benetke. Toda tudi tu mu ni bilo dano stalno bivališče, kot je menil ob nastopu službe. Na konklavu po smrti Pi-
V torek ob šestih zvečer se je vršil slovesen prenos posmrtnih ostankov sv. očeta z apostolske palače v baziliko sv. Petra. Trg je bil prenapolnjen ljudstva kakor ob naj slovesnejših prilikah. Vsi so nestrpno čakali, da lahko zadnjič pozdravijo papeža miru in dobrote. Janeza XXIII. so sloves-
no prenesli preko bronastih vrat v sprevodu, ki so ga tvorili sorodniki, kardinali, diplomatski zbor in papeški dvor. Ganljiv je bil zlasti poslednji mimohod mrtvega papeža na odkritem podstavku mimo žalostne množice tistih, ki jih je pokojni sv. oče tako rad očetovsko pozdravljal in blagoslavljal. V notranjosti bazilike so se nato vršili obredi za pokojne, katerim so prisostvovali le cerkveni dostojanstveniki in papeževi najbližji.
Pogrebni obredi sami se bodo vršili v četrtek ob 18. uri v baziliki sv. Petra, ko bodo sv. očeta položili v začasno grobnico, verjetno zraven groba sv. Pija X.
* * *
Verjetno se še ni zgodilo, da bi smrt kakega papeža zadela na tako enodušne odmeve v svetu. Vsi komentarji poudarjajo v glavnem najlepše poteze papeža Janeza XXIII.: dobroto, ljubezen, mir. Kristjani in nekristjani, celo pogani in brezbožni se strinjajo v tem, da je osebnost sv. očeta predstavljala središče današnjega sveta in najbolje izražala njegove težnje. Tako državni poglavarji kakor posamezniki, tisk, radijske in televizijske postaje, pa najrazličnejše verske skupnosti so soglasno priznali pokojnemu papežu prvenstveno vlogo, ki jo je v treh letih odigral na svetovnem pozo-rišču.
Tu si bomo lahko ogledali samo najznačilnejše. V Italiji je poslal predsednik Segni kard. Ma-selli zelo globoko poslanico, v kateri 'poudarja veliko žalost italijanskega naroda nad težko izgubo katoliške Cerkve. Podobne izraze sožalja so poslali tudi predsednik vlade Fanfani, predsednika senata in zbornice ter druge politične osebnosti. V Italiji pa so proglasili tridnevno narodno žalovanje. V torek je tudi odpadel pouk na vseh šolah.
Ves kulturni svet se je na en ali drug način oddolžil spominu velikega papeža. Zelo lepo je pou-
ja XII. je bil dne 28. oktobra 1958 izvoljen za 263. naslednika sv. Petra in dne 4. novembra kronan v baziliki sv. Petra. Letos dne 3. junija je pa umrl.
Tako se je zaključila zemska pot tega čudovitega moža, ki so o njem napovedali, da bo le prehoden papež, a danes trdijo, da je odprl novo stran v zgodovini. Čudna so pota božje Previdnosti v življenju posameznikov in v zgodovini Cerkve. Iz fantiča, ki bi sicer postal kmet kot njegovi bratje, je naredila enega najmarkant-nejših papežev, ki si je znal osvojiti srca vseh dobrih ljudi, papeža koncila in papeža miru. Tako čuva Sv. Duh nad svojo Cerkvijo.
daril papeževe lastnosti ameriški predsednik Kennedy, ki je med drugim dejal, da je papež Janez XXIII. imel redek dar braniti in razširjati najgloblje duhovne dobrine človeštva, v čemer ni poznal ne verskih ne zemeljskih meja. Božji plamen, ki druži človeštvo, je nadaljeval Kennedy, je
bil zanj močnejši od vsega, kar ga loči. Sploh je vzbudila papeževa smrt v ZDA veliko žalost, in to ne samo v katoliških krogih. Ameriško vlado bo na pogrebnih svečanostih zastopal podpredsednik Johnson.
Tudi na sedežu Združenih narodov so počastili spomin papeža Janeza XXIII. Glavni tajnik U Tant je dal izobesiti zastavo organizacije na pol droga ter sneti vseh 111 zastav držav-članic. U Tant je v svoji izjavi dejal, da nas je zapustil »eden izmed najizbra-nejših duhov«. Poudaril je še, da je bil papež Janez XXIII. simbol vesoljnosti in miru. Izraze sožalja so poslali v Vatikan med drugimi tudi britanska kraljica, izraelska vlada, glavni rabin v Jeruzalemu i. dr. V Španiji so odredili desetdnevno narodno sožalje. Po mnogih deželah so tudi prekinili vse gledališke in f ilmske predstave.
Oglasile so se tudi države za železno zaveso. Tako je Hruščev poslal kard. Cicognaniju brzojavko, v kateri pravi, da bodo Sovjeti odnesli lep spomin na papeža Janeza XXIII., katerega trud za u-trditev miru priznavajo vsi narodi. Tudi madžarska in poljska vlada sta poslali sožalje v Vatikan. Jugoslovanski predsednik Tito je v telegramu kard. Maselli izrazil priznanje svoje države za mirno delo sv. očeta.
Med drugimi krščanskimi verami obžalujejo papeževo smrt zlasti anglikanci. Tako je canterbury-ski nadškof Ramsay imenoval Janeza XXIII. »velikega kristjana naše dobe«. V premnogih cerkvah protestantov po Evropi in Ameriki se moli za blagega pokojnika. Tudi pravoslavni predstavniki ža-
lujejo nad izgubo velikega pobor-nika za krščansko edinost. Tako sta poslala sožalni poslanici v Vatikan moskovski in srbski patriarh ter ciprski nadškof Maka-rios.
Še in še bi lahko naštevali iskrene odmeve z vseh strani sveta. Iz vseh pa veje samo izredno spoštovanje in ljubezen do velikega papeža, in s tem tudi katoliški Cerkvi, saj je Janez XXIII. vse svoje delo vršil kot njen najvišji poglavar.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiii
Strašen ciklon nad Pakistanom
Po zadnjih še nepotrjenih vesteh naj bi biil strašni ciklon, ki je preteklo sredo divjal nad Vzhodnim Pakistanom, zahteval smrt 20 tisoč oseb. Obupen je položaj zlasti na obalnih otokih, katere so zalili valovi visoki do pet metrov. Nad milijon prebivav-cev teh otokov so v ne varnosti, da pomr-jejo od gladu in žeje in od epidemij zaradi razkrajajočih se človeških trupel in mrhovine. Ciklon je divjal polnih šest ur. Veter je dosegel hitrost 260 km na uro. Ciklon je divjal nad vso obalo Bengalskega zaliva. Predsednik Ajub Kan je razpisal pobiranje prispevkov in zaprosil pomoč iz tujine. Bela hiša je poslala v pomoč prizadetim sto tisoč ton žita.
Sirite »Katoliški glas"
iz pastirskega pisma
škof Longo v mestu Pistoia je izdal posebno pastirsko pismo o skrbi za umirajoče, ker je na svojih pastirskih obiskih po škofiji naletel na čudne pojave. Takole piše dobesedno:
»Pišem to pismo ob grenkem spominu na neko župnijo, kjer sem našel zapisano v mrtvaški knjigi, da večina ljudi umira brez zakramentov. Takoj sem ukazal župniku, naj vsako leto priredi dan molitve in pouka v ta namen, da se odvrne ta nesreča od ljudi. Komunizem, ki je dedič framasonstva, je hotel imeti oblast tudi nad umirajočimi in je uspel. Dogovorili so se in organizirali so stražo, da ni mogel duhovnik k umirajočemu in da so ljudje dokončali svoje življenje izven „vra-žarstva”, kot so se izražali.«
Kam zapelje človeka odpad od Boga? Niti te svobode mu ne privošči, da bi bližnji umiral spravljen z Bogom! In potem pravijo, da je italijanski komunizem bolj demokratičen, bolj mil in prizanesljiv. Ubogi ljudje, ki si ga predstavljajo kot raj na zemlji, če bi ne bil bistveno slab, bi marsikomu privoščili, da bi ga poskusil na lastni koži. Komunizem je pač taka jed, da človek ne ve, kakšna je, dokler je ne okusi sam.
Radio Trst A
Spored od 9. do 15. junija
Nedelja: 9.30 Podoknice v slovenski narodni pesmi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Čudežno listje«. — 12.00 Zbor »Gojenk Šolskih sester« iz Gorice. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Tipični ansambel »Veseli planšarji«. — 17.00 »Tolminca na tem in onem svetu«. — 18.30 Obisk v naši diskoteki: (12) »Franko Drašič«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Čaran voblak, bode krotak«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Caran voblak, bode krotak«. — 18.00 Violončelist Rane Forest. — 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi. — 19.00 Radijska univerza: Dežela Furlanija - Julijska Benečija: (7) »Kmetijska pridelava« — 20.30 Giacomo Puccini: »Madame Butter-fly«, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu - 59. lekcija.
— 18.30 Iz del dunajskih klasikov. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi: (7) »Pesem Divjega petelina«. — 21.30 Koncert sopranistke Er-minie Santi. — 22.00 Socialne vede.
Sreda:	12.00 Zgodovinske zanimivosti.
— 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Ernesto Solvay« iz Tržiča. — 18.30 Jugoslovanski skladatelji: Ljubica Marič: Pesem prostora. — 19.00 Higiena in zdravje. — 20.30 »Rekli so mu „el Greco”«, radijska drama.
Četrtek: 9.00 Praznična matineja. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. —
12.00	Giacomo Leopardi: Moralni spisi: (7) »Pesem Divjega petelina«. — 14.45 Dolinski Trio. — 15.30 »Tri sestre«, drama v štirih dejanjih. — 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Pianist Franco Agostini. — 18.30 Skladbe za godala sodobnih furlanskih skladateljev. — 19.00 Radijska univerza: Dežela Furlanija-Julijska Benečija:	(8) »Živinoreja in gozdarstvo«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Antologija Ivana Trinka: (7) »Dva poeta - iz njih src se venec spleta« (Trinko-Gregorčič). — 21.15 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.00 Podobe iz narave. — 14.40 Vokalna ansambla Tividi in Savinja. — 15.30 »Otok« radijska drama. 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec iz Ljubljane.
Koristna radijska oddaja
Zadnjo nedeljo, 26. maja, je urednik oddaje Kdo, kdaj, zakaj pripravil zelo koristno oddajo o vzrokih prometnih nesreč. Povprašal je za mnenje vrsto ljudi, tudi ponesrečence, če so jih nesreče kaj izučile. Oddaja je bila zelo zanimiva in vsekakor koristna.
Sv. oče
in predsednik Segni
Janez XXIII. na uradnem sprejemu v Vatikanu
□ RIŠKE
NOVICE
V nedeljo 9. junija bodo Marijine družbe s Tržaškega in Goriškega obhajale
400-letnico ustanovitve prve Mar. kongregacije v Rimu.
Cerkveni del proslave bo v goriški stolnici ob 3.30 popoldne. Udeležil se ga bo tudi goriški nadškof. — Po cerkvenem delu bo slavnostna akademija v Katol. domu v ul. XX. septembra.
Vabimo vse družbenice in kongregate ter druge prijatelje Marijinih družb, da se te slovesnosti udeležijo.
ZDRUŽENA VODSTVA MAR. DRUŽB
Sožalje za sv. očetom
Izrazom sožalja za papežem Janezom XXIII. so se pridružili tudi goriški Slovenci, saj je delo velikega pokojnika tako od blizu zadevalo tudi naše probleme. Niti goriški Slovenci ne moremo pozabiti, kako je siv. oče večkrat nagovoril ali voščil praznike tudi v našem jeziku, kakor še zadnjič letošnjo veliko noč.
Tako je odposlalo sožalno brzojavko na vatikansko državno tajništvo Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici, ki poudarja zlasti visok pomen papeževih enciklik ter delo za mir in edinost. Tudi Slovensko katoliško prosvetno društvo iz Gorice je poslalo sožalje z izrazi vdanosti sveti stolici.
Zaključek šmarnic v Gorici
Prelepi majnik je vzel slovo in z njim tudi naše lepe šmamdčne pobožnosti. V goriški stolnici so se jutro za jutrom zbirali najpri-d-nejši verniki k jutranji sveti maši in šmamičnemu govoru, ki ji je sledil. Govore je tudi letos vodil stolniški vikar dr. Kazimir Humar. Letos je obravnaval nadvse zanimivo snov: pobožnost do Marije, sv. maša in presveta Evharistija. Zbor Marijine družbe pa nam je na koru lepo prepeval naše lepe majniške pesmi.
Vsak večer se je napolnila tudi cerkev sv. Ivana, kamor slovenski verniki tako radi zahajajo k šmamičnim pobožnostim. Sveti maši je sledil šmamičnd govor msgr. Močnika. Z izredno pozornostjo so verniki sledili govorom, v katerih nam je govornik prikazal svetniško življenje našega kandidata za oltar, škofa Antona Martina Slomška. Zaključek šmarnic je bil še posebno lep in slovesen. S prižganimi svečami v rokah je vsa cerkev pod vodstvom msgr. Močnika obnovila krtne obljube. Sledile so še slovesne litanije z odpevi in blagoslov'.
Neutrudnima gospodoma, msgr. Močniku in dr. Humarju, iztekajo goriški verniki najiskrenejšo zahvalo. Majniška Kraljica naj jima njihov trud bogato povrne.
Delovanje občinskega odbora
Prejšnji teden je goriški občinski odbor razpravljal tudi o delih za ureditev številnih ulic in pločnikov v mestu in okolici. Predvideni stroški se sučejo okrog 70 milijonov lir.
Ko poročamo o tem, moramo omeniti, da je v seznamu precej ulic, za ureditev katerih se že dlje časa zavzemajo naši trije občinski svetovavci.
Tako bodo prišle v poštev ulice Anto-nini. Brigata Etna, Gibelli, Ferraris, Gal-vani, Molino, Cappella, Cavalleggeri Lodi, Reggimento Piemonte Reale in Mon-tello; od pločnikov pa bodo urejeni tudi tisti vzdolž ulic Alviano, Giustiniami, Gravos, Rafut, Pellico, IV Novembre, Brigata Cu-neo, Cotonificio, Ponte del Torrione in Torriani.
To je seveda le začetek, druga dela bodo sledila, delno morda še letos, ostala pa v naslednjih dveh ali treh letih, saj je za celotno ureditev ulic in pločnikov določena več kot ena milijarda lir.
Procesija k lurški votlini
Kljub silno negotovemu vremenu se je v soboto 1. junija zvečer dokaj vernikov zbralo v goriški stolniai za napovedano procesijo k lurški votlini. Procesijo je vodil goriški nadškof Pangrazio.
Lepa stavba malega semenišča je bila razsvetljena s tisočerimi žarnicami, prav tako tudi semeniški park, kjer kraljuje lurška votlina. Ob vznožju lurške Marije je gospod nadškof imel lep in ganljiv govor. Rekel je, da se prvotnemu namenu nocojšnje procesije, prošnji do Marije, da bi nam izprosila svetih duhovnikov v teh za sveto Cerkev tako težkih urah, pridružuje še drugi, namreč naša dolžnost, da molimo za smrtno bolnega sv. očeta. Kot zvesti sinovi sv. Cerkve, je poudaril g. nadškof, smo mu v teh težkih urah blizu in molimo po njegovih namenih za edi-
nost Cerkve in za mir na svetu ter za milosti, ki so sv. očetu potrebne ob tej bridki ločitvi. — Sledil je še blagoslov z Najsvetejšim, nakar se je množica razšla.
Pariz na traku v Katol. domu
Goriški SKAD je organiziral v sredo 29. maja zvečer lep projekcijski večer v Katoliškem domu. Videli smo zanimiv barvni film, ki ga je prof. Vida Frankova
t „i\otOliSki cjic«<š w vii&kt j
J slovensko družino!
posnela pred letom dni med svojimi počitnicami v Parizu. Filmček ni bil sicer primeren za to veliko dvorano, vendar so vsi gledavoi z zanimanjem sledili lepim slikam iz francoske prestolnice.
V drugem delu smo videli zanimivo življenje študentovskega vseučiliškega središča slavne Sorbone in pa umetniško lepoto gotskih francoskih cerkva. V zadnjem delu pa smo s trepetom sledili vzponu drznih plezavcev na strmo goro preko navpičnih sten in ledenikov. — Povezavo je vodila akademičarka Irena B-rumatova.
Filme v francoskem jeziku je SKAD prejel na posodo od francoskega študijskega centra v Milanu (Centre Frangais d’Etudes et dlnformation) na posredovanje generalnega konzula Francije v Benetkah.
Zaključek šolskega leta
Vse srednje šole zaključijo s poukom v soboto 15. junija, ko bo šolska sv. maša. Naslednji ponedeljek 17. junija se začnejo izpiti za dijake iz 3. razredov srednjih in strokovnih šol. — Mature za slov. šale bodo tudi letos v Trstu. Začnejo se dne 28. junija z nalogo iz italijanščine.
RZASKE
Žalovanje tržaškega mesta
Tudi na Tržaškem je globoko odjeknila žalostna novica o smrti sv. očeta. Tržaški škof je poleg poslanice, namenjene vernikom, poslal kardinalu Tisseramtu telegram, ki se v prevodu tako glasi: »Tržaško-ko-prska škofija, ki se je zbrala v živi veri okoli umirajočega sv. očeta, joče po Očetu, ki je iz smrti podal nauk življenja z darovanjem vsega svojega trpljenja za mir med ljudmi.«
Malo prej je vatikanski radio oddal tolažilne besede: »Sedaj je ura zbranosti, vere in molitve...« Krepki glasovi zvonov tržaških cerkva so takoj potem podajali s svojim žalostnim odjekom žalostno novico, ki je vse presunila. Tem odjekom so se pridružili tudi zvonovi tržaške srbske pravoslavne cerkve in predsednik srbske pravoslavne občine je tudi v telegramu, ki ga je naslovil vatikanskemu tajništvu izrazil žalovanje pravoslavnih vernikov in posebne molitve za poplačanje v nebesih zaslužnemu papežu Janezu XXIII., oznanjevavou miru in ljubezni na zemlji.
Tudi tržaški provincialni svet je pretekli ponedeljek prekinil z delom. Kardinalu Cicognaniju je predsednik province dr. De-lise poslal telegram, v katerem prav tako izraža globoko žalovanje prebivavstva tržaške province po »ljubeznivemu Očetu, ki je znal tako prisrčno in z njemu lastnim zgledom podati večne dobrohotne in svete nauke Kristusove.«
Prav tako je tudi trž. občinski svet prekinil z delom. Prej je tržaški župan v lepem nagovoru priklical vsem prisotnim v spomin vrline velikega moža in očeta.
Volitve v trž. avtomobilski klub (ACI)
Te dni se bodo vršile volitve za tržaški avtomobilski klub. Vpisani člani so že pred dnevi prejeli volilnice na dom. Volilo se bo po pošti. Glasovnice bodo položene pri notarju za štetje. Med članstvom je gotovo tudi precejšnje število Slovencev. Nekateri celo menijo, da bi lahko prišli prav tako kot na tržaški univerzi do lastnega zastopnika. Nam ni znano, če so odgovorni krogi kaj o tej stvari razpravljali. Ce ne, naj se za zadevo kdo zanima vsaj prihodnje leto. Slovenci moramo pokazati, da smo povsod prisotni.
Težave
v nekaterih tržaških podjetjih
Zadnje čase je bilo delavstvo vznemirjeno v treh tržaških podjetjih:	»Lucky
Shoe«, »Esso Standard« in »Crane-Orion«. Podjetje »Lucky Shoe« je začasno odpustilo večino uslužbencev z opravičilom, da trenutno ni povpraševanja na tržišču in da bodo preuredili nekaj obratov. Obljubili so, da bodo v kratkem spet poklicali na delo vse uslužbence. Upajmo, da bodo obljubo držali. Plače v tej tovarni čevljev niso velike, vendar pa daje skromen zaslužek precejšnjemu številu ljudi, med njimi tudi slovenskih deklet.
Podjetje »Crane-Orion« je sklenilo odpustiti okrog 100 delavcev. Bilo je v finančna
NOVICE
stiski in ga je menda kupila neka neitaili-janska družba, ki pravi, da bo lahko delovalo le, če bo v njem zaposlenih manj delavcev. V čistilnici »Esso Standard« niso napovedali odpustov, pač pa jo počasi zmanjšujejo, ker ne sprejemajo novih delavcev in ne modernizirajo obratov.
»Luč z gora« v Marij anišču
Marijanska dvorana je v nedeljo znova izpričala, da vrši na Opčinah visoko narodno in krščansko poslanstvo. Sprejela je v goste dramsko skupino iz Rojana, ki je pod vodstvom neutrudnega g. Stanka Zorka zaigrala pretresljivo dramo iz dijaškega življenja »Luč z gora«. Ker je drama vzeta iz resničnega življenja, jo odlikujeta predvsem doživeta duhovna globina in neprisiljenost. Zato tudi izpade kot prava umetnima, iz katere seva ogenj krščanske ljubezni in dobrote.
»Luč z gora« je delo z motiviko krščanstva, ki ne pade na raven navadne reklamne brušure za krščanstvo, marveč dosledno in neprisiljeno izhaja iz njega zmaga nad zlom, zmaga Luči nad temo. Glavne vloge so bile izredno dobro izbrane in z mladostno neposrednostjo doživeto zaigrane; v stranskih vlogah pa bi bilo treba še tu in tam kaj malega izboljšati. Zaradi svoje globine in zaradi prizadevnosti ro-jamskih fantov zasluži igra uprizoritev na vseh naših odrih v zamejstvu. Kjer bo igra na sporedu, ne zamudite lepe prilike!
C. N.
Mladinska igralska skupina iz Rojana
uprizori v BAZOVICI v nedeljo 9. junija ob 17h dramo
LUČ Z GORA
Prav prijazno vabljeni vsi!
Sv. Ivan
Razpis svetoivanske župnije
Naša župnija je spet razpisana. To je za nas versko in narodnostno zavedne Svetoivančane važen dogodek. Če bi se ne oglasili ob tej priliki s primernim dopisom, bi pokazali brezbrižnost do vere in do naroda. Zato naslavljamo na pristojno mesto nekaj svojih želja.
Novi župnik bi se predstavil v najlepši luči Slovencem, če bi gladko in pravilno govoril slovenski jezik, kakor smo bili tega vajeni pod prejšnjim župnikom preč. g. Degrassijem. Tega imamo v nepozabnem spominu, ker je govoril zelo lepo slovenščino in jo je tudi zelo rad govoril. Naše slovenske šole so nam prinesle veliki dar, da sedaj v mnogih družinah govorimo lepo slovenščino.
Želimo, da bi novi župnik ščitil v cerkvi naše navade. To nam je zelo pri srcu. Za veliko noč gre mnogo naših ljudi k sorodnikom v Jugoslavijo, da so lahko ondi navzoči pri svečani procesiji vstajenja, ki so jo znali tako lepo združiti z velikonočnimi obrodi po reformi.
Želimo, da bi bili Slovenci čisto enakopravni pri razdelitvi pomoči Konference sv. Vincenca ter zastopani pri tistem odboru s številom, ki odgovarja količini slovenskega prebivavstva.
Želimo, da bi bili deležni slovenski ženini in neveste nauka v slovenščini in da bi zadostovala priprava na sv. zakramente v slovenščini.
Želimo, da bi si novi župnik vzel k srcu zgradbo novega Marijinega doma, ki bi morala postati prav tako župnijska zadeva, kot je .sedaj italijanski župnijski kino in oratorij.
Želimo, da bi bili naši spovedanci tako lepo postreženi v materinščini, kakor se je to godilo pod nepozabnim prejšnjim župnikom. Posebno si tega želimo za naše bolnike. — Ko bo novi župnik pri nas, bo spoznal še -druge želje.
Naslavljamo na vse duhovnike, ki obvladajo slovenščino in ki ljubijo Slovence, gorečo prošnjo, da vložijo prošnjo za našo župnijo do dvanajste ure 15. junija.
Eden izmed občinskih kandidatov Skupne slovenske liste
Uspeli »Praznik češenj« v Mačko vi j ah
Kogar je v nedeljo nesla pot skozi -to prijazno vas v tržaški okolici, vso obdano z zelenimi gaji -in travniki, na mogel mimo, ne da bi radovedno pogledal, kam ga vabi napis čez cesto ob vhodu v vas. Po par minutni hoji po zelenem travniku se je znašel v prijaznem gozdiču, kjer je že od zgodnjih popoldanskih ur bilo -vse živahno. Vaška mladina je vse pripravila in naredila, da bi se gostje čimbolj prijetno in domače počutili. V čednem kiosku je bilo gostom vse na razpolago: od domačega prigrizka pa do pristne vinske -kapljice, za katero -se je vnemal posebno moški svet. Treba je priznati, da so bili organizatorji iznajdljivi. Vse, kar so imeli, so nudili na preprost način.
Posebnost zase je predstavljal kulturno-zabavni del prireditve. Postavljenega -ni bilo nobenega odra. Pevci in ostali izva-javci so nastopali kar preprosto na zelenih -tleh. Program je obsegal koncert mač-kovljan-skega pevskega zbora, nastop otroške folklorne skupine, pevskega dueta ter godalnega -tria. Številno občinstvo je bilo tako z izvajanjem kot -s celotno prireditvijo na splošno nadvse zadovoljno in presenečeno. S tem je -pokazalo, da si podobnih prireditev res iskreno želi.
Drugo razveseljivo dejstvo, ki ga je -treba omeniti, je marljivo sodelovanje mladine, ki je praktično za vse skrbela, da je prireditev v celoti lepo uspela. Tako domači kot tuji udeleženci so izrazili željo, da bi se čez leto, če ne prej, spet dobili v še večjem številu.
Bazovica
Sv. Ciril in Metod. Na častnem mestu stojita sedaj v naši cerkvi dva lepa kipa, last padriške cerkve. Čakata, da jima \Pa-dričarj-i obnovijo svetišče. Dne 7. julija bosta romala spet na svoje mesto, -kamor bodo prišli zavedni Slovenci, da ju počastijo in si izprosijo zvestobo veri in očetnjavi. Takrat se bomo zbrali v mogočnem zboru in povedali na glas, da hodimo po stopinjah blagosvetnikov sv. Cirila in Metoda.
Vsak večer v maju -smo imeli izredno priliko poslušati življenjepis -dveh -svetih bratov, velikih dobrotnikov slovanskega sveta. Pri zadnjih šmarnicah — prav takrat, ko je sedaj pokojni sv. oče stopil v smrtni boj — -smo prisluhnili poslednji okrožnici sv. očeta, namenjeni Slovanom. Iz nje smo se še bolj prepričali, kako dobro je -poznal slovansko dušo, njene vrline, in kako je Slovane ljubil. Njegove poslednje besede za slovanske narode so vsem nam v veliko tolažbo in ponos.
Pivo sv. obhajilo. Devetnajst otrok bo pristopilo prvič k mizi Gospodovi, da prejme kruh iz -nebes. Bo to praznik skupne družine —- župnije! Praznik malih in velikih. Dan lepih sklepov in blagih spominov.
Rojančani v Bazovici. Že dolgo časa nismo videli mladine na -našem odru. Zadnji so nastopili naši šolarji. V nedeljo bo stopilo na naš oder cel -regement mladih ljudi, pa ne zato, da na nas streljajo, temveč da blagodejno vplivajo na naša srca. Uprizorili nam bodo igro v treh dejanjih in treh slikah: Luč z gora. Odlično so jo igrali v Rojanu itn preteklo nedeljo na Opčinah. Zlasti bazoviška dekleta se zelo veselijo prihoda rojan-ske skupine. Zakaj? Boste pa -sami uganili, seveda če boste prišli k igri. Igra pritegne mlade in stare!
Molokaj. Kaj pa je to? Huda reč in lepa reč! Film, ki ga bomo predvajali v soboto in v nedeljo, škoda, so -rekli nekateri. Dve lepi stvari naenkrat! Kam bomo šli po denar in po čas? Pošparajte denar in čas za nedeljo, vam ne bo žal!
G. Karel Kozina nas je zapustil m šel na novo službeno mesto v Bruxel!es. Dve
V nedeljo 9. junija ob 16. uri v AVDITORIJU
velika šolska prireditev
tržaških osnovnih šol
Na sporedu so prizori, pesmi, zborne recitacije in narodni plesi. Vljudno vabljeni!
leti in pol je pomagal pri dušnem pastirstvu obsežne bazoviške župnije. Naj ga Bog blagoslovi z -uspehom na novem polju rn-ed -vzhodnimi kristjani v Belgiji!
Zadnja dva tedna se je znova pripetilo, da razni naši naročniki na Goriškem in Tržaškem niso prejeli po pošti Katoliškega glasa. Na Goriškem se je to zgodilo v Pevmi, v Trstu pa ni dobilo lista podjetje Messaggerie Venete.. — Uprava Katoliškega glasa je list redno odposlala, zato je za nedostavo lista kriva le pošta. Kdo je krivec pri pošti? To se vprašujemo na upravi in to se vprašujejo naročniki.
OBVESTILA
ŠOLSKA PRIREDITEV. Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev in vse -prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Prosvetnem -domu na Opčinah v četrtek 13. junija ob 17. uri. — Na sporedu so nastop šolskega zbora, recitacije, narodni plesi -ter Cijakova -mladinska igra z našega podeželja v dveh dejanjih »IZNAJDBA«.
SKPD v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 16. junija v dvorani KD spominska akademija v počastitev pokojnega profesorja M. Fileja. — Vabljeni
SV. MAŠA ZADUŠNICA ob prvi obletnici smrti pok. -prof. M. Fileja bo v ponedeljek 10. junija ob 8. uri zvečer v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
SLOMŠKOV LIST je v tisku. Izdal ga bo postulator za Slomškovo beatifikacijo. Ko ga dobimo, obvestimo.
IZŠLA Je knjižica »PROTI VETRU«,
drugi del. Tako imajo naši vzgojitelji in dijaki na razpolago veliko duhovno sredstvo -in pomoč za nove počitnice. Potrebno je le, da se knjižica, ki je izšla v dveh delih, razširi in mladini priporoči. Cena 70 Mr. — Priporočamo!
SEDAJ je na Tržaškem v teku binkošt-na zbirka za Marij anišče. Z novo enotno šolo se bliža Marijanišču nova bodočnost in novo delo. Rojake vabimo, naj radi sodelujejo pri vsaki zbirki za Marij anišče. Pregled čez pomladansko zbirko objavimo prihodnjič.
POTOVALNA AGENCIJA IOT - Gorica,
ulica Oberdan 6, organizira od 8. do 13. julija -romanje v Rim, Neapelj, Pompeje, Assisi in Loreto. Cena skupno z vpisnino 29.500 -lir.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Norina Fer-folja 1.000; N. N. 2.000; Pina Taučar 1.000; otroci v spomin pok. Amalije Gomizelj 15.000; v -isti namen družina Špacal 2.000; Lucija Germani v spomin pok. sestre Marije 2.000; Veronika Kerševani 1.000; Frančiška Zimola 1.000; Marija Geržina 2.000; St. 50.000; N. N. ob srebrni poroki 4.000; Julka Štrancar 1.000; N. N. 1.500; U. Bizjak 1.500; Zerjal-Sosič 3.000; Marija Fer-luga v spomin pok. moža 3.000; N. O.
10.000	lir. — Bog plačaj!
Za zavod sv. Družine: A. M. 5.000; N. N., Sovodnje 2.000; Milka Velikonja 2.500; prof. Oton Muhr v počastitev spomina pok. gospe Marije Ložar iz Ljubljane 1.000; gospa Ana Saksida namesto cvetja na grob pok. gospe Polde Cvetrežnik 1.000 lir. — Vsem iskren Bog povrni! Blagim pokojnim pa naj Vsemogočni dodeli večni pokoj!
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante l/l
vogal ul. Carducci - ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79i davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici