Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ 0 ŠT. 16. • LETO XI • 22. APR. 1972
Poslovanje ZP ISKRA v letu 1071
REZULTATI VISOKO NAD PRIČAKOVANJI
O Za 12 °/o večja proizvodnja od predlanske • Izvoz narasel za 31,5 °/o, uvoz materiala pa le za 6 °/o • Ostanek dohodka za 8 °/o večji od predvidenega •
Lanski razvoj našega podjetja so v mnogočem uravnavale silnice izhajajoče iz splošne gospodarske situacije v naši državi. Ta je bila tako specifična, da se moramo ob njej pomuditi vsaj z nekaj besedami.
Izredno povpraševanje na trgu in visoka inflacija sta bila glavni poanti lanskega leta. Gospodarska aktivnost je šla previsoko in je presegla svoje materialne možnosti. S tem je doma zakuhala rekordno naraščanje cen in nesluten obseg nelikvidnosti, v inozemstvu pa poskrbela ra doslej največji primanjkljaj.
Na vprašanje, ali je bilo pri vseh teh okoliščinah poslovanje Združenega podjetja ISKRA uspešno ali ne, bi bil polovit odgovor nemogoč in Sicer zaradi številnih nasprotujočih si komponent. Zato Si pomagajmo z oceno jugoslovanskega gospodarstva: v njem je bilo vse negativno razen stopnje proizvodne rasti. Nasprotno pa je izšla ISKRA iz lanskih razmer s Pozitivnimi rezultati v uvo-ru, izvozu, zaposlovanju in r rekordom v dobičku.
proizvodnja
Vrednost naše lanske proizvodnje je znašala 1 milijar-°° 782.571.000 din. Letnega Plana sicer nismo dosegli, ostali smo za 1,8% pod njim, | vendar pa je lanska vred-1 n°st za 12 % višja od predlanske. Ta stopnja rasti je sicer višja od skupne stopnje jugoslovanskega gospo-I carstva (ta je bila 10,4), van-“ar je razlika neznatna, kaj-naša panoga se uveljavlja j več kot desetletje kot ena ^Jbolj propulzivnih. Elektroindustrija, za primer, je onela v zveznem merilu “topnjo rasti 14. Navzlic te-®u bj bili z našo, ISKRINO
topnjo rasti le lahko zado-
voljni, če bi na račun tako utesnjene proizvodnje popravili finančno stanje. No, to se ni zgodilo.
Razlogov za lanski počasnejši razvoj ni mnogo, daleč iznad ostalih štrlita dva: pomanjkanje denarja za financiranje tekoče proizvodnje, ki je pestilo prav sleherno organizacijo in pomanjkanje naročil za nekatere izdelke, predvsem s področja elementov.
V lanskem razvoju so bile najbolj prizadete tovarne ELEMENTI POLPREVODNIKI in ELEKTROMOTORJI. Prva zaradi nezadostnih naročil (domačih kot tujih), zaradi česar je prišlo do obsežnega izpada proizvodnje uporov in keramičnih kondenzatorjev. Tudi POLPREVODNIKE je udarila kriza na svetovnem trgu elementov za elektroniko, temu pa so se pridružile še težave na tehnološkem področju. Vendar pa vse kaže, da je tovarni lani le uspelo obrniti krmilo v mirnejše vode. Pogodba z ameriško firmo KNAPIC ASSOCIATES o skupnem vlaganju kapitala bo namreč omogočila modernizacijo tehnologije, hkrati pa bo partner sam odkupi večji del proizvodnje. ELEKTROMOTORJI so planirali močno povečanje proizvodnje kompresorskih motorjev, vendar pa je oprema zanjo prispela s polletno zamudo. Temu ustrezen je bil seveda letni rezultat.
Leta bi se lahko zaključilo bolje tudi v NAPRAVAH in AVTOELEKTRIKI pa morda še kje, vendar do tako velikih razlik kot v prej obravnavanih tovarnah le ni prišlo. Najbolj uspešne na področju proizvodnje so bile tovarne ELEKTROMEHANI-KA, APARATI in USMERNIKI.
Produktivnost je bila lani bolj skromna, povečala sc je le za 5%.
Za raziskave in razvoj smo namenili skoraj 50 milijonov dinarjev, kar je za petino več od prejšnjega leta. Na tem področju pa so med tovarnami velike razlike. Glede na vrednost svoje proizvodnje so porabile največ tovarne NAPRAVE in USMERNIKI najmanj pa SPREJEMNIKI.
KADRI
V enem letu se je naš kolektiv povečal za skoraj 1.500 delavcev in je znašalo njihovo število v letnem poprečju 16.918. Do celotnega prirastka je prišlo pravzaprav v IIT. trimesečju. Julija je pristopila ELRA iz škofje Loke
(Nadalj na 2. str.)
Š! 31. obletnica 0F
V četrtek, 27. aprila bomo praznovali 31-obletnico OF. Osvobodilna fronta je s svojo zakoreninjenostjo v najširših množicah, predvsem v delovnih množicah slovenskega naroda omogočila uspešno partizansko vojskovanje na tem izpostavljenem in s komunikacijami prepraženem košču zemlje. Ker se je mnogim zdelo praktično nemogoče, je pri nas ustvarila sila enotne ljudske osvobodilne volje. Spričo svoje široke zasnove, ki je množično zajemala vsa področja družbenega življenja in javne dejavnosti, se je osvobodilna fronta lahko naglo uveljavila kot država v državi, kot oblast upornega ljudstva na področju, okupiranem in anektiranem po tujih fašističnih državah. Z razvojem partizanskega boja in z osvoboditvijo posameznih delov slovenskega ozemlja, so politični odbori OF na tem ozemlju prevzeli plenum osvobodilne fronte, ki se je s svojim izvršnim odborom že konec leta 1941 konstituiral kot Slovenski narodno osvobodilni odbor, se pravi, kot vrhovni organ narodne oblasti na Slovenskem.
■ ■
ss
■	9 uh ER BH EH
■	3 E 3
BO
mm
K8H
HO
KH
H3
BH
ES
Lastnosti vse narodne osvobodilne fronte so neprecenljiv zaklad tudi za naše današnje življenje, ko razvijamo samoupravljanje kot temelj socialistične družbe. Ljudska širina, demokracija, zaupanje med ljudmi in bojni žar, ki je pred 31 leti začel prevzemati vse ljudske množice, so moralni temelji, na katerih se uresničujejo veliki cilji, zaradi katerih je šlo slovensko ljudstvo v boj.
Sveto Kobal guverner Narodne banke Slovenije
Skupščina SRS je 10. aprila t. 1. po hitrem postopku sprejela predlagani zakon o Narodni banki Slovenije, po katerem je začela kot Narodna banka Slovenije delovati dosedanja ljubljanska centrala Narodne banke Jugoslavije.
Za guvernerja Narodne banke Slovenije je bil imenovan Sveto Kobal, poslanec zveznega zbora narodov zvezne skupščine, ki je doslej opravljal vrsto odgovornih funkcij, med drugim pa je bil v poslednjem obdobju tudi svetnik generalnega dire-
ktorja ZP Iskra Vladimirja Logarja.
Sveto Kobal, ki mu ob ime. novanju na odgovorno novo dolžnost guvernerja Narodna banke Slovenije iskreno čestitamo in se mu hkrati zahvaljujemo za delež, ki ga je s svojim delom v Iskri prispeval, se bo takoj polnopravno vključil v delo sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, zveznega upravnega telesa ki je odgovorno za izvajanje enotne kreditno- monetarne in emisijske politike.
Na novi službeni dolžnosti mu želimo čim več uspehovl
Dosedanji člani DS ZP so z zadnjo sejo 14. aprila zaključili delo v svoji mandatni dobi. Po zaključku, kjer sc jim je predsednik DS zahvalil za plodno delo, so se Še fotografirali, z njimi pa tudi na seji navzoči gostje
REZULTATI VISOKO NAD PRIČAKOVANJI
Obrat v Idriji dobava svojo dokončno obliko
Doslej zadovoljivi delovni dosežki
Odkar je tovarna elektromotorjev v Železnikih osno. vala svoj novi obrat v Idriji, t. j. v avgustu preteklega leta, smo v našem tedniku že nekajkrat na kratko poročali, kako tu poteka proizvodnja, ki so mu jo namenili. Obrat v Idriji zdaj posluje že devet mesecev, zato je prav, da danes vsaj bežno pogledamo njegovo dosedanje delo.
Kakor navadno vselej in povsod so bili tudi začetki novega obrata tovarne »Elektromotorji« v Idriji skromni. Ob prvem obisku, ki smo mu ga namenili, je zares vse skupaj bilo videti zelo skromno, tako sami delovni prostori in tistih nekaj prvih delavk in delavcev, s skromno začetno opremo.
Toda — iz meseca v mesec se je nato v Idriji stvar razvijala. Iz priučevanja v matični tovarni v Železnikih so prihajali novi in novi in danes, po osmih mesecih je v obratu že povsem drugače. Delovni kolektiv zdaj šteje že prek 170 marljivih delavk in delavcev in prav te dni se jim bodo pridružili še zadnji — skupno 11, ki so bili na pri-učevanju v Železnikih.
Najprej je tu stekla montaža črpalk za pralne stroje, nato pa še motorčkov za gramofone, danes pa v obratu v Idriji montirajo že štiri različne izdelke in sicer: črpalke ter kolektorske, kondenza-torske in asinhronske motorje, za kar so montažne trakove v celoti ’ prenesli iz matične tovarne v Železnikih. Razumljivo — sprva so delo v Idriji spremljale začetne težave. Treba se je bilo vživeti v novo delo, saj je za ve-
čino kolektiva to delo pomenilo popolno novost. In vendar — hitro so se vživeli in obrat v Idriji že izpolnjuje pričakovanja, čeprav morda v celoti vselej ne izpolnjuje načrtovanih nalog. Da pa načrtovanih količin posameznega izdelka vselej ne zmontirajo v celoti so krivi največkrat tudi objektivni vzroki.
Medtem ko so z montažo črpalk za pralne stroje in asinhronskih motorjev začeli že v lanskem avgustu, so montažo kondenzatorskih in kolektivnih motorjev uvedli šele v oktobru. V današnjem sestavku sicer ne gre, da bi se spuščali v podrobne planske številke in dosežke na posameznem izdelku, pač pa bomo'le v skupnih podatkih za vsak izdelek in od začetka proizvodnje do konca februarja letošnjega februarja pogledali, koliko je kolektiv v Idriji ustvaril.
Po načrtu naj bi v osmih mesecih obstoja obrata v Idriji izdelali skupno 338.000 črpalk za pralne stroje, dejansko pa so jih izdelali do konca marca 329.000, kar kaže, da sc je tovrstna proizvodnja v obratu že kar dobro utekla. V marcu so obveznosti na tem področju za nekaj
(Dalje na 5. strani)
S seje poslovnega odbora ZP Iskra
Čimvečja usmeritev v izvoz
(Nadaljevanje s 1. strani)
s 400 deiavci, avgusta in septembra pa so hkrati povečale število zaposlenih ELEKTROTEHNIKA, ELEKTROMOTORJI in COMMERCE. V prvi sta prirastek obsor-birala obrata telefonije in števcev, druga je z novo delovno silo odprla obrat v Idriji, COMMERCE pa tako širi poslovanje, da s svojimi kadri jedva dohaja potrebe. Število delavcev sta od lani znižali dve tovarni, ELEMENTI in ELEKTRONIKA.
Fluktuacija v našem podjetju že nekaj let pojema in se je lani menjalo le še 10,8 odst. zaposlenih. Vendar je v nekaterih tovarnah še dokaj visoka najbolj v ELEMENTIH in ORODJARNI (21 %). Najnižja je v Semiču, Kranju in Železnikih (7 %). Glede na ostale panoge je naša fluktuacija dokaj nizka. Jugoslovansko poprečje je namreč 20 %, medtem ko je v vsej industriji 16 %, samo v elektroindustriji pa 14,5 %. Privrženost našemu podjetju se je torej okrepila, brez-dvomno pa so močno izboljšani osebni dohodki glavni faktor.
Udeležba žensk v skupnem številu zaposlenih se je opazno povečala in je znašala lani 55,4% (v 1970: 53 %). Številka je razmeroma visoka, kajti v vsej jugoslovanski elektroindustiji je le 39%, med vsemi zaposlenimi v državi pa le 32% žensk.
Kvalifikacijska struktura delavcev se je le rahlo izboljšala, smo pa še zelo daleč od tiste, ki bi jo morali imeti po sistemizaciji delovnih mest. Delavcev z VS in VS izobrazbo smo imeli konec leta komaj 5,2 % (sistemizirano 10%), s SS izc*-brazbo 11,1%, z VK izobrazbo 3,1 %, s KV izobrazbo, 21,3 itd. Ta podoba se bistveno ne bo izboljšala vse dokler ne bomo spoznali, da je investicija v pamet najbolj smotrna in rentabilna in da je neznanje navsezadnje le najdražje!
OSEBNI DOHODKI
Tj so se lani precej opomogli, saj so za 19 % višji od predlanskih. Za vso ISKRO je znašal poprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca 1.494,— din. Med tovarnami sta prišli najvišje ORODJARNA (2.038) in USMERNIKI (1.806), najnižje pa SPREJEMNIKI (1.057) in ELEMENTI (1.170). Osebni dohodki v našem podjetju so višji kot v ostali slovenski pa tudi jugslovanski elektroindustriji (1.435 odn. 1.350 din).
Preteklo leto je bilo tudi prvo, ko med našimi organizacijami ni bilo nobene, ki bi kot celota imela poprečni osebni dohodek izpod 1.000 din. Seveda pa je bil med delavci še vedno dokajšen delež takih, sredi leta je imelo manj od 1.000 din 19
odst. naših delavcev (v vsej industriji Jugoslavije 37 %).
Prav svojevrstno pa je bilo gibanje osebnih dohodkov med letom. Prvih pet mesecev so nihali okrog 1400 dinarjev, naslednjih pet mesecev so stali trdno na 1.470 dinarjih, to je bilo obdobje zamrznitve; potem pa so prišli v veljavo družbeni sporazumi in za njimi prava eksplozija osebnih dohodkov. V dveh mesecih so se pognali za 20 % navzgor (do 1.770). A ne le v ISKRI, za čisto enak odstotek se je to zgodilo v vsej Sloveniji.
OBRATNA SREDSTVA
Tako nam kot vsem drugim gospodarskim organizacijam se je tudi letos izjalovil poskus, da bi uredili obratna sredstva tako, da bi dobila normalne dimenzije. Nelikvidnost, ki je vzrok splošne neurejenosti na tem področju, se je letos še poslabšala.
Ce seštejemo vse postavke obratnih sredstev, vidimo, da so se v skupni masi povečale v enem letu za 30 %, medtem ko se je proizvodnja le za 12 %. Torej vse kaj drugega kot stabilizacija poslovanja. Za tak razvoj so največ krive terjatve do kupcev. Naše finančno stanje je bilo seveda temu primerno kritično; v tovarnah je zaradi nerednega pritoka materiala prihajalo do resnih zastojev in celo osebne dohodke smo marsikdaj le s težavo pravočasno zbrali skupaj.
Viri za obratna sredstva so se povečali za 21 %. Najbolj med njimi lastna sred-sredstva v poslovnem skladu (za 31 %), ki smo jim imeli lani že okrog 230 milijonov din. Nekoliko manj so se povečali bančni krediti (za 17 %), katerih vrednost je znašala lani v poprečju okrog 500 milijonov din.
Zaloge so se nam povečale za 23 %, torej bolj kot proizvodnja. Najbolj so narasle zaloge gotovih izdelkov (34%), manj pa zaloge reprodukcijskega materiala in nedovršene proizvodnje (19). Vse naše zaloge so bile vredne v poprečju približno 570 milijonov din.
Obveznosti, ki smo jih imeli do naših dobaviteljev, doslej še niso naraščale tako intenzivno kot lani (za 53 odst.) in so dosegle poprečno letno višino 288 milijonov din. Tu mislimo le na dobavitelje izven ISKRE. Podobno je z našimi terjatvami, ki jih imamo do kupcev naših izdelkov. Izven ISKRE smo jih imeli za 393 milijonov din, kar je za 45% več kot pred enim letom.
Obračanje je bilo seveda temu primemo. Reprodukcijski material nam je ležal poprečno 95 dni v skladišču, preden je bil dan v proizvodnjo; gotovi izdelki so čakali v skladišču na kupca
52 dni; mi pa 92 dni, preden nam je ta kupec blago plačal.
OSNOVNA SREDSTVA
Vrednost teh se je lani izredno povečala, za 300 milijonov din. Delno (1/4) je prišlo do tega povečanja zaradi investicij iz leta 1970, v glavnem (3/4) pa je bilo povečanje umetno, z revalorizacijo. Konec leta je pričel namreč veljati zakon, ki predpisuje uskladitev knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev z njihovimi tržnimi cenami. Na račun te revalorizacije se je povečala nominalna vrednost osnovnih sredstev ISKRE za 42% in je znašala ob koncu leta 765 milijonov din. Od te vrednosti odpade na proizvodno opremo 58%, na gradbene objekte 38 %, ostale 4% pa na zemljišča in drugo. Iztrošenost naših osnovnih sredstev je kar precejšnja, če jo izrazimo za vso ISKRO skupaj. Vsa osnovna sredstva so iztrošena v višini 44%, samo proizvodna oprema pa še bolj, v višini 60 %. Hitrejše obnavljanje, se pravi večje investicije, so zato za nas življenjskega pomena.
INVESTICIJE
Lanska vlaganja pomenijo bistveno spremembo v našem razvoju v zadnjih letih. Vrednost investicij v osnovna sredstva je dosegla 126 milijonov din, kar je še en-
(Dalje na 7. strani)
V izrednem delovnem vzdušju in ob polni zasedbi je v sredo 12. 4. t. I. zasedal poslovni odbor ZP ter obravnaval perečo problematiko, s katero se Iskra in še marsikdo v Jugoslaviji danes dnevno srečuje. To pot je bila seja v Elektromeha-niki v Kranju.
Kot prvo je PO ZP obravnaval poslovno poročilo za leto 1971, vendar je celotna razprava tekla okoli bodočnosti Iskre ter njene stroge poslovne usmeritve v izvoz, ki edini lahko dejansko pomeni izhod za normalno rast Iskre, Iskrine proizvodnje in standarda Iskrinih delavcev.
Razpravljalci so tudi opozorili na močno iztrošenost naših delovnih sredstev ter sklenili za odpravo tega problema posvetiti bodoče načrte in sredstva. Isto velja za tehnologijo, vlaganje v kadre in v organizacijo poslovanja.
Govora je bilo nadalje o multilateralni kompenzaciji, ki trenutno Iskri ni prine-
sla želenih rezultatov, še več: imamo izredne težave pri izterjatvah naših dolžnikov (le-ti se izgovarjajo na samo multilateralno kompenzacijo) kar se, seveda, zelo boleče odraža na neredna izplačila mesečnih OD v organizacijah ZP.
Sklenjeno je bilo, da se morajo računovodje vseh or ganizacij Iskre redno sestajati zaradi izmenjave informacij in skupnega reševanja nastalega položaja in skupnega ustreznega ukrepanja.
Naslednja problematika, ki jo je PO ZP obravnaval na tem zasedanju, jc bila problematika uvoza oz. uvoznih omejitev za nabave repro-materiala in režima GDK (globalne devizne kvote). Pri teh restrikcijah je najmočneje prizadeta naša tovarna gospodinjske opreme, saj je dobila odobritev po režimu GDK samo za 51% potrebnega kontingenta pločevine iz uvoza.
Problematiko TV proizvodnje v Iskri in posebej v tovarni Avtomatika, Pržan, je pojasnjeval gost PO ZP ing.
Andrej Pardubsky, direktor Avtomatike ter hkrati podal tudi programe te proizvodnje in s tem v zvezi načrte Avtomatike na tem področju. Seveda ni šlo brez resnega poudarka na pomebnosti pridobivanja dodatnih finančnih sredstev kot o osnovi za izvedbo teh velikih načrtov. Tudi o barvnih TV sprejemnikih je bilo govora, vendar o letih 1974 — 1975 bi bilo tu nekoliko prezgodaj pisati. Vsekakor pa bi bilo za nas potrošnike zanimivo kaj več vedeti — kdaj in po kakšni ceni bodo barvni televizorji iz Pržana.
Ker so pa sklepi PO ZP objavljeni v našem glasilu, bi o tej seji PO ZP povedal le še to, da se je PO ZP mnogo ukvarjal tudi z vprašanjem izkoristka nove proizvodne dvorane v Žužemberku ter še dodatni zaposlitvi 100 — 200 ljudi. Menda bo taka ali drugačna rešitev tega problema nakazana še v tem letu, vendar pa bo za Žužemberk U> okolico precej ugodna.
Igor Slavec
Koristno
kolektivno varčevanje
Seja poslovnega odbora
V tovarni »Elektromotorji« Železniki je uvedeno v marcu letos kolektivno varčevanje za vse zaposlene. Sicer je del delavcev varčeval že od lanskega aprila, vendar se je na predlog Ljubljanske banke v tovarni pričela akcija, da naj bi varčevali vsi delavci tovarne. Na zadnjem zasedanju DS je bil sprejet sklep, da vsi delavci prejmejo samo 50 % osebnih dohodkov v gotovini, ostalo se jim vpiše vsak me-
DS ZP Iskra
Kranj, 14. aprila — Na seji DS ZP, ki jo je vodil predsednik ing. Zdravko Tekavc, so obravnavali zaključni račun za leto 1971, plan za leto 1972, dopolnitev statuta ZP in izgradnjo počitniškega centra v Novigradu.
Vse kaže, da je bilo poslovanje v letu 1971 zelo uspešno in da ostanek dohodka predstavlja v Iskrini zgodovini največji uspeh. Po kratki razpravi je DS sprejel sklep, da na osnovi poročila in mnenja poslovnega odbora DS ugotavlja zelo zadovoljive poslovne rezultate in jih tako tudi sprejema. (Podrobno poročilo je objavljeno v zadevnem članku na 1. strani).
Pri obravnavi plana ZP za leto 1972 je bila ugotovljena visoka stopnja rasti proizvodnje, oz. prek 30 %, izredno bi se povečal tudi izvoz, predvsem na konvertibilno področje. Poleg tega bi po teh zasnovah na novo zaposlili 1400 oseb. Ker so bili lani doseženi rezultati odvisni tudi od izredne konjuk-ture doma in v svetu, in ker je letos bolj nejasna situacija, je možno, da bo morda treba napraviti določen rebalans plana, vendar je bil poslovni odbor mnenja naj se sprejme postavljeni plan v celoti. Predvsem je treba uvesti izredno varčevanje. Plan je DS v celoti sprejel. (Podrobnejše poročilo bo objavljeno v naslednji številki).
Zaradi večstranske izravnave računov je priliv finančnih sredstev izredno šibak, pa tudi nadaljnji meseci ne bodo razbremenili težke situa-C1je, zato je bil omenjen Predlog, naj bi organizacije ZP uvedle izplačevanje OD Prek hranilnih knjižic. (Ta sistem imajo že uveden v tovarni »Elektromotorji« železni, kratek zadevni članek Pa je objavljen na 3. strani.)
Dopolnitev statuta se na-uaša na ev. ugodnosti pripojenih organizacij v prvem letu. Po kratki razpravi je bil sPrejet sklep (podrobno je
sec v hranilno knjižico. Zadevno so bili po obratih organizirani kolektivni sestanki pod vodstvom sindikalne podružnice, kjer je bil pojasnjen namen in tehnika varčevanja, kot tudi koristi in ugodnosti, ki jih tovarna na osnovi varčevanja lahko od banke zahteva.
Akcija je v celoti uspela, saj se je vsota, ki ostane v banki povečala od 100.000 N din na 570.000 N din mesečno.	P. G.
objavljen na 7. strani), ki določa, da so v izjemnih primerih lahko pripojene organizacije v prvem letu oproščene nekaterih stroškov.
Na vprašanje glede pripojitve podjetja »Elrad« Gornja Radgona k ISKRI, je bil dan odgovor, da se o tem že dolgo vodijo razgovori. Ker pa nekatere točke, ki jih je postavil Elrad, niso v skladu s statutom, je bil sprejet sklep, da so nadaljnji razgovori možni le na osnovi statuta ZP Iskra, kar velja za vse organizacije ZP.
Glede nakupa zemljišča v Dajli pri Novigradu za potrebe počitniškega centra ZP Iskra je bil sprejet sklep, naj se čimprej proda domova na Bledu in Trenti, takoj pa naj se pristopi k nakupu omenjenega zemljišča. (O tem smo podrobneje pisali v 14. številki glasila na 8. strani). DS je potrdil tudi nove cene za letovanje. Razpis letovanj bo v celoti objavljen v naslednji številki!
Ob zaključku se je predsednik DS ZP ing. Zdravko Tekavc iskreno zahvalil vsem članom za plodno sodelovanje v tej mandatni dobi, zahvala je veljala tudi družbeno-političnim organizacijam, poslovnemu odboru, skupnim službam, vodstvu in vsem, ki so pripomogli, da so samoupravni organi mogli tako plodno sodelovati. Tem besedam je dodal tudi iskreno zahvalo predsednik sindikata ZP Jože Čebela in izročil predsedniku in podpredsedniku ZP lepi knjižni darili.
Zatem je kulturna komisijo pri sindikalni organizaciji v kranjski tovarni izvedla kulturni program, ki bo ostal navzočim v lepem spominu. Iskrin pevski zbor se je ta dan prvič predstavil DS ZP; vtis je bil ohrabrujoč. Kdor delo zbora spremlja, je bil na jasnem, da so pevci pridobili na čistosti intonacije, nianse glasov so barvitejše, piano in forte ne izstopata
Na 61. seji je bil poslovni odbor informiran, da je osnutek pravilnika o osebnih dohodkih v glavnem pripravljen in bo kmalu predložen poslovnemu odboru. Do časa, ko bo začel veljati novi pravilnik pa morajo biti dani tudi vsi raziskovalni in strokovni nazivi.
Ker so oddelek za študij dela, oddelek za hidravliko in pnevmatiko ter skupina oddelkov za klasifikacijo, specialno opremo in inženiring na
sunkovito, skratka — kultura petja je dobila višji nivo. Nekaj pesmi, predvsem liričnih, je bilo zapetih z izrednim občutkom podoživljanja. Vse kaže, da bo zbor, če bo tako nadaljeval, dosegel izreden nivo, tako da bomo Iskraši lahko ponosni, kjerkoli bo zbor nastopal. Jasno pa je, da bo za to treba še mnogo prostega časa, seveda pa tudi veselja in osebnega zadovoljstva. Morda bo prav, če v program vtkejo še nekaj vedrejših pesmi. Tudi recitator je prepričal, le izbiro recitacij bi bilo treba prilagoditi raznim dogajanjem.
Seja DS ZP je bila zadnja v tej mandatni dobi, zato so bil člani povabljeni na skromno zakusko, zatem pa so se slikali na stopnišču pred kranjsko restavracijo, kar naj bo kot spomin na skupno in plodno sodelovanje v tej mandatni dobi.
ABC
V torek, 11. aprila, je imel Sindikalni odbor ZP Iskra v tovarni električnih aparatov svojo redno sejo, na kateri so najprej poslušali uvodne besede direktorja tovarne Iva Kleinika o razvoju in perspektivi, nato pa poročilo predsednika SO ZP Jožeta Čebele.
Pretežni del razprave se je nanašal na letovanje članov kolektiva v letošnji sezoni, pri čemer je bila še zlasti poudarjena potreba po sredstvih za usposobitev naših domov, 'prav tako pa tudi cene letovanja in razdelilnik razporeditev razpoložljivih mest v domovih za posamezne organizacije ZP. Podrobnosti o letošnjem letovanju
osnovi okvirnih sklepov sveta Zavoda in poslovnega odbora ob sprejemanju organizacijske strukture za leto 1972, postali s 1. 1. 1972 samostojne obračunske enote, je bil dan predlog, da Svet Zavoda sprejme naslednje organizacijske spremembe:
S 1. 4. 1972 tehnološko-pro-jektivni sektor preneha obstajati kot širša organizacijska enota Zavoda.
Oddelek za študij dela, oddelek za hidravliko in pnevmatiko ter skupina oddelkov: klasifikacija, specialna oprema in inženiring, postanejo organizacije združenega dela s pristojnostmi, določenimi s statutom Zavoda.
V času predaje in prevzema poslov med dosedanjim direktorjem TPS in vodji novih samostojnih oddelkov mora biti zagotovljeno seznanjanje vodij enot s pravicami, predvsem pa z dolžnostmi ter s sistemom poslovanja, ki je bilo odslej v pristojnosti direktorja sektor, ja.
Oddelek za študij je PO poslal vlogo, da uvede 8-meseč-no šolanje strokovnih analitikov Work-Factor. Svoj predlog utemeljujejo s tem, da je predrago prenašanje znanja iz Zavoda v tovarno le na dva ali največ tri analitike. Oddelek za študij dela je priložil ponudbo za osemmesečno izobraževanje Work-Factor strokovnih analitikov v šolskem letu 1972/73.
PO je v razpravi o predlogu oddelka za študij dela ugotovil, da bi z odobritvijo tega lahko nastopile težave, ker tak način šolanja že spada v okvir rednega šolanja. Pred tem šolanjem bi morali določiti program in vse skupaj vskladiti s sistemom izobraževanja, ki ga pripravlja ZP Iskra. Najti bi morali možnost organiziranja tega šola-
bomo v celoti objavili prihodnjič.
Dobršen del razprave današnje seje sindikalnega odbora ZP pa je bilo posvečene predlogu za izgradnjo počitniškega centra Iskre v Dajli v Istri. V ta namen je bil pripravljen obširen material, o predlogu za to prepotrebno investicijo pa sta se na svojih zadnjih zasedanjih pozitivno izrekla tudi poslovni odbor in delavski svet ZP Iskra. Tudi sindikalni odbor se strinja z izgradnjo počitniškega centra Iskre v Istri, saj bi s tem in ob ne prevelikih vlaganjih za člane kolektivno postopno lahko pridobili 400—500 mest za letovanje na morju, pod ugodnejšimi pogoji kot drugje.
nja v okviru obstoječe izobraževalne ustanove.
Zadevno je poslovni odbor v razpravi sprejel sklep, da se za osemmesečno šolanje strokovnih analitikov WF informativno izda okrožnico, da bi s tem ugotovili, kakšen je interes podjetij za takšno šolanje. V ponudbi je treba spremeniti pogoje plačevanja v tem smislu, da se polovico šolnine nakaže pred začetkom šolanja ter da se preostali znesek poravna do 6. junija 1973. PO bo odločal o odobritvi šolanja potem, ko bo oddelek za študij dela priložil verificiran program, celotno gradivo za seminar in seznam predavateljev, ko bo program vsklajen s tovrstnim šolanjem v ZP Iskra in ko bo proučena možnost organizacije šolanja po že obstoječi pedagoški ustanovi.
Poslovni odbor je bil informiran, da je za nadaljnji obstoj dejavnosti elektroop-tike potrebna proizvodnja večjega obsega, katere Zavod sam ne bo zmogel. Zaradi tega so bili vodeni razgovori s sorodnim podjetjem v Jugoslaviji. Na osnovi teh razgovorov naj bi sestavili teze za pogodbo o medsebojnem sodelovanju, k čemer pa mora dati soglasje ZP T=kra.
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj Savska Loka 4. Telelon 22-221 int 333
Iz leta v leto je bolj jasno, da obstoječe zmogljivosti naše Počitniške skupnosti ne morejo zadoščati za tolikšen kolektiv in tolikšno število svojih zaposlenih.
Ker bi želeli člane kolektiva seznaniti podrobneje s predvideno izgradnjo počitniškega centra Iskre v Dajli, bomo prihodnjič temu posvetili več prostora.
V zadnji točki dnevnega reda seje je sindikalni odbor ZP razpravljal še o vprašanjih rednega izplačevanja OD, o samoupravnem sporazumevanju znotraj ZP, o težavah zaradi nelikvidnosti, dotoka denarja in dneva Iskre v Horjulu, športnih igrah Iskre v Šentjerneju, itd.
Plan za leto 1972 predvideva prek 30 odstotno povečanje
S seje sindikalnega odbora ZP ISKRA
;
»ELEKTRO MEHANIK A«
Kmalu nova številka Ml-m&da Iskra
Ob nedavnem pogovoru s predsednico kulturne komisije ZM v kranjski tovarni Stašo Krpan je bilo tudi stavljeno vprašanje, kdaj bo izšla 2. številka glasila »Mi — mlada Iskra«.
Odgovor je bil, da je večina že poslala prispevke, ker pa je prejšni urednik bolan, je bil za to delo izbran Jože Poglajen, pomagali pa bodo člani kulturne komisije, oz. uredniškega odbora, ki so tudi zadolženi, da aktivirajo čimveč dopisnikov. Uredniški odbor sestavlja 8 članov in sicer: Jože Poglajen (gl. urednik), Adam Wendling (tehnični urednik), Ivo Veger (športna rubrika), Bogdan Ko'enc (ideologija), Stane Draksler (gospodarstvo ZP), Staša Krpan (kultura), Jože Perko (stik z mladino), Tatjana Horjak (oblikovalec).
V pogovoru je bila dana obljuba, da se bodo mladi iz kranjske tovarne tudi več oglašali prek glasila »Iskra«. Prav bi bilo, da bi mladina v drugih tovarnah sprejela podoben sklep, saj obstaja prepričanje, da bi glasilo Iskra s tem pridobilo na svežosti in pestrosti.
Ben
Spet uspela premiera horjulskih amaterskih gledališčnikov
DOPISUJTE V ISKRO!
O bogati dejavnosti amaterskih gledališčnikov v Horjulu, ki jih že nekaj let vodi režiser in neumorni kulturni delavec Franci Končan, smo v našem listu pisali že nekajkrat. To igralsko družino, mlado in vztrajno, povečini sestavljajo mladi iz naše horjulske tovarne elektronskih elementov, v kateri deluje tudi režiser Franci Končan. Sproti smo spremljali njihova prizadevanja in prve gledališke uspehe, s katerimi so v horjulsko dolino vsadili kali zanimanja za dramsko umetnost.
Zlasti smo se razveselili pred leti njihovega vidnega uspeha, ki so ga dosegli na hvarskem festivalu amaterskih dramskih družin. Spričo rahlega zastoja v novicah o tej družini, je že morda kdo pomislil, da so v Horjulu nehali s to dejavnostjo, vendar se je uštel.
V nedeljo, 9. aprila zvečer so takšne misli horjulski amaterski gledališčniki dokončno demantirali, ko so imeli v polni dvorani horjulskega Prosvetnega doma novo premiero. To pot so zaigrali veselo:gro italijanskega avtorja Niccola Macchiavellija »Mandragola«.
Svoj dosedanji repertoar so dopolnili z veseloigro, katero so naštudirali v sorazmerno kratkem času, ob težavah, ki že vseskozi spremljajo njihovo delo. Prepričljivo besedo pri teh težavah ima nedvomno tudi denar, a k sreči tako mladega režiserja Končana, kakor tudi vse člane igralske družine veže in hrabri skupna ljubezen do gledali-
škega udejstvovanja. Prav to je pa tudi jamstvo za njihov uspeh, ki so ga znova dosegli z »Mandragolo«.
Režiserja Franca Končana sem ob tej priložnosti pobaral o načrtih njegove igralske družine, vendar kljub zadovoljstvu nad doseženim, ni rekel nič konkretnega. Vsekakor nameravajo igro še kdaj ponoviti na odru v Horjulu, z veseljem pa bodo izvedli tudi kako gostovanje po okolici, kakor je to pri njih v navadi.
Zdaj, čez leto bo njihovo delo verjetno spet nekoliko zamrlo, na jesen in zimo pa smo kljub nejasnemu odgovoru režiserja Končana trdno prepričani, da bomo v našem glasilu vsaj nekaj vrstic posvetili horjulskim gledališčnikom, ki nam bodo spet predstavili kaj novega.	-J-
» Polprevodniki« Trbovlje
Zi/.'K'.V. ....................................................................M« »mmw»
Dva posnetka z uspele uprizoritve »Mandragole italijanskega' avtorja Niccola Macchiavellija, s katero so vrli horjulski amaterski gledališčniki spet razveselili hvaležno domače občinstvo
0 delu mladinske organizacije
® Premalo razgibana dejavnost vzpodbuditi k večji aktivnosti? 9
9 Kako mlade
Tovarni polprevodnikov v Trbovljah bi lahko rekli tovarna mladih. Poprečna starost zaposlenih je 30 let. Delo mladinske organizacije pa ni tako razgibano kot bi pričakovali. Eden izmed vzrokov je tudi oddaljenost tovarne od centra mesta. Odstotek prisotnosti na sestankih je zelo nizek. Mladine ne privlači niti zaključek z zakusko
iimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Iskrin pevski zbor preseneča, saj je bilo po zaključku seje DS ZP v Kranju slišati nekaj novih pesmi. Pevcev je sicer še enkrat več, kot jih kaže slika, žal pa kamera ni megla zajeti vseh nastopajočih. (Več o tem nastopu na koncu članka: DS ZP Iskra — PLAN ZA LETO 1972... na 3. strani)
in plesom. Probleme povzroča tudi odhajanje mladih, ki so v sekretariatu organizacije. Tako nas je pred kratkim zapustil dosedanji predsednik. Upajmo, da bo delo kljub temu potekalo po začrtani poti.
V	preteklem letu smo imeli 5 sestankov na katerih se je razvila precej burna debata o novi sistemizaciji in tarifnem pravilniku. Zelo malo pa smo se pogovorili o samem delu mladinske organizacije ter o delovnem programu.
V	preteklem letu smo pomagali urediti okolico tovarne: zasadili smo rože in postavili klopi, kjer delavci lahko počivajo ob malici. Poskrbeli pa smo tudi za rekreacijo. Za tovarniško zgradbo smo začrtali igrišče za odbojko. Potrebne rekvizite je dala sindikalna organizacija. Poskrbeli smo za sodelovanje z mladinskimi organizacijami drugih tovarn v ZP Iskra. Tako smo bili v Šentjerneju, kjer smo si ogledali tovarno uporov, Koštanjeviško iamo, samostan Pleterje in drugo. Pogovarjali smo se s predstavniki šentjernejske mladine in ugotavljali, da je vsepovsod navzoč problem delovanja mladincev in udeležbe na sestankih. Ni več nekdanje zainteresiranosti. Sedaj se mladi po svoje zabavajo, zato jih mladinska organizacija ne more več močno pritegniti.
Eden od vzrokov nedelavnosti je gotovo pomanjkanje finančnih sredstev, ki ne morejo zadostiti precejšnji zah-
tevnosti današnje mladine. Velik vpliv na delo ima tudi odnos vodilnih oseb. Rečemo lahko, da je v naši tovarni razumevanja na pretek, kar dokazuje veliko število mladincev v samoupravnih organih.
Na vseh važnih sestankih prisostvuje predsednik mladine, ki potem informira mladince. Tovarna povrne tudi stroške, ki nastajajo v zvezi z vodenjem mladinske organizacije. Skratka: razumevanje je, delo organizacije pa kljub temu peša.
V preteklem letu smo si zadali nalogo, da izvedemo tečaj za pridobitev polkvalifi-kacije. Stvar se je zataknila. Upamo, da bomo letos uspe*
li.	Prav tako smo si zadali nalogo pridobiti čim več članov v ZK. Menimo, da bomo tudi tu uspeli, saj si ljudje štejejo v čast, če sp sprejeti v tako pomembne organizacije.
Organizirali bomo izlet, ki ga bomo spet združili z obiskom v eni od Iskrinih tovarn. Radi bi se seznanili t vsemi mladimi Iskraši, kajti na izkušnjah se učimo.
Skušali bomo pripraviti seminarje iz različnih področij, seveda s sodelovanjem ZK m sindikalne organizaciie. Mladi se zavedamo, kako pomembna je razgledanost v današnjem času, zato bodo seminarji zelo dobrodošli. Predvsem je to pomembno za
mlade samoupravljavce, da si
pridobijo čim več znanja za sodelovanje v razpravah. Znanje odpira človeku tudi možnosti za napredovanje, zato velja: znanje mladim, mladi k znanju.	1
Iskrene čestitke ob 60-letn'ci
Pred kratkim je praznovala 60-letnico naša sodelavka Slavka Saksida, ki je že osem let članica kolektiva tovarne »Aparati« Ljubljana, dela pa v skupini pri časovnih relejih. V življenju je imela veliko težkih trenutkov, vendar je vse pogumno prenesla v upanju na lepšo bodočnost. Med NOB, ko je mož odšel v partizane, je skrbela za mladoletna sinova ter vseskozi pomagala pri terenskem- delu. Po osvoboditvi je aktivno delovala v organizaciji rdečega križa.
Ob 60-letnici se je je poleg sodelavcev spomnil tudi izvršni odbor sindikata tovarne. Podarili so ji šopek cvetja in izročili denarno nagrado. Največje presenečenje pa je doživela naslednji dan, ko je prejela pismeno čestitko gen. direktorja ZP Iskra.
Njeni najožji sodelavci ji ob tej priliki k jubileju še enkrat iskreno čestitamo in ji želimo, da bi še vrsto let ostala tako vesela in ljubezniva med nami.
Sodelavci CRM »Aparati«
■ M
■■
BB
BB
■n
Ha
sa
BS
BB
BB
BB
BB
Razpisna komisija za Imenovanje in razpis direktorja Iskre — tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki
razpisuje
po 30. členu statuta prosto delovno mesto
direktorja
Iskre — tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
Razpisni pogoji:
visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri z najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu in znanje enega od svetovnih jezikov. Rok prijave je najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in podatki o svojem dosedanjem delu na naslov:
Iskra — tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki — razpisna komisija.
Obrat v Idriji dobiva svojo obliko
BB ŠOLSKI CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ■B ISKRA KRANJ V KRANJU, SAVSKA LOKA 2,
(Nadaljevanje z 2. strani) odstotkov celo presegli, upati pa je, da bodo ob takšni rasti te proizvodnje kmalu nadoknadili tudi preostalo, sicer majhno razliko med načrtovano in doseženo proizvodnjo.
V dosedanjih osmih mesecih montaže v Idriji bi po načrtu morali izdelati skupno nekaj nad 116.000 asinhronskih motorjev, izdelali pa so jih doslej nekaj nad 80.000, kar pomeni, da so do načrta za to obdobje v zaostanku za okrog 28.000 kosov. To razli-
ko bodo prav tako morali nadoknaditi, vendar bo to trajalo dlje kot pri črpalkah, čeprav v zadnjih mesecih tudi na tem področju dosegajo vedno boljše proizvodne rezultate.
Pri montaži kondenzator-skih motorjev so sicer planirali dvoizmensko delo, da bi tako lahko izdelali po načrtu predvidene količine. Vendar pa druge izmene niso uvedli, ker so zaradi pomanjkanja delovne sile v sami matični tovarni v Železnikih sedem delavk posodili tja, dasiravno
so bile predvidene za drugo izmeno na montaži kondenza-torskih motorjev. Ker bodo izposojene delavke ostale v tovarni v Železnikih še nekaj mesecev, bodo z aprilom zaposlili še nekaj novih delavk in končno le vpeljali tudi drugo izmeno, da bi tako čim prej nadoknadili zamujeno na tem proizvodnem področju. Od lanskega oktobra do konca letošnjega marca bi po načrtu morali izdelati 18.700 kosov kondenzatorskih motorjev, izdelali pa so jih iz navedenih razlogov doslej nekaj nad 11.000 kosov. V naslednjem obdobju se bodo morali potruditi, da bodo tudi ta zaostanek nadoknadili in se približali vsakomesečni planirani količini, ki jo terja tržišče.
Od vsega, kar doslej montirajo v obratu v Idriji je kolek torski motor prav gotovo najbolj zahteven in zahteva tudi največjo spretnost in rutino vseh, ki ga sestavljajo. Če k tem zahtevam prištejemo še težave, ki so jih imeli z dodatnim priučevanjem potrebne delovne sile, pa tudi nekatere težave s stroji, tedaj opravičeno lahko rečemo, da ni prav nič čudno, če so od planirane količine okrog 170.000 kosov kolektorskih motorjev v obdobju oktober--marec izdelali okrog 142.000 kosov. Glede na vse težave, ki so spremljale to vejo montaže doseženi rezultat kljub temu lahko ocenjujemo kot dober, daje pa upanje, da bo odslei, ker so si delavke že pridohile izkušnje in potrebno rutino, delo v naprej teklo še uspešnejše in doseganje načrtovanih mesečnih količin ne bo več vprašanje.
Ker smo že ob prvih zapisih iz obrata v Idriii povedali, da so obstoječi delovni prostori skromni, tesni in še komai zadoščajo za tolikšno proizvodnjo ki se ie tu razvila v teh pič'ib osmih mesecih, prav nič ne preseneča vest da so na že v začetku aprila zastavili prva gradbena dela za zgraditev nove montažne hale. v kateri bodo organizacijo proizvodnje lahko še izpopolnili in tako laže zadovoljevali potrebe tržišča z izdelki, ki jih tu montirajo.
,0 poteku . gradnje nove montažne hale obrata v Idriji pa bomo še pisali.
Kegljaški turnir ljubljanskega področja
Kegljaška sekcija Iskra-APARATI želi organizirati majski kegljaški turnir ljubljanskih tovarn. Tekmovanje bo ekipno in bo potekalo po sistemu vsak z vsakim in sicer v petih kolih. Vsako kolo se bo odigralo v enem tednu na dan, ki ga bo Iloločil gostitelj in na igrišču gostitelja. Razpored srečanj in gostiteljev za posamezna srečanja bo določen na skupnem sestanku športnih referentov ali odgovornih vodij kegljaških ekip. Kopijo podpisanega zapisnika o vsakem dvoboju w> gostitelj dolžan poslati športnemu referentu Iskra-APARATI, ki bo o odigranem kolu obvestil vse ekipe.
Ekipo tvori 6 članov. Vsakdo meče po 100 lučajev Mešano. Ekipna zmaga šteje 2 točki, neodločen rezultat 1 točka. Vsa ostala določila se tolmači po pravilih KZJ. Zmagovalna ekipa prejme pokal, drugo in tretje uvrščena ekipa pa diplomi. Prvi trije posamezniki, ki bodo ln>eli največji seštevek štirih najboljših dosežkov s po-¡ameznih srečanj bodo prejeli diplome.
Stroške za priznanja ekipam in posameznikom bi razdelili enako na sodelujoče ekipe.
L Prijave posameznih ekip in ali ima ekipa keglj-išče
kje ga ima.
Z. Kateri dan v tednu ima ekipa kegljišče, ter časovni razpored.
L Naslov vodje kegljaške ekipe.
Prijave z odgovori na točke 1, 2 in 3 sprejema do f 4- 1972 tovariš Ravnič Milan, Iskra-APARATI, obrat SVN, tel. št. 56-441.
KB BB ■ B BB
BB
«a
a»
BB
na E 9 BB na GB BB
eb
HI
na
DR
BB
BB
BB
BB
BB
BB
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA v Združenem podjetju Iskra Kranj Sektor UVOZ
vabi k sodelovanju in sprejme v redno delovno razmerje
1	KOMERCIALISTA za delo pri uvozu
Pogoj: Ekonomska fakulteta I. stopnje ali VEKš I. stopnje ir 3 leta prakse v gospodarstvu
2	REFERENTA za delo v komerciali Pogoj: Ekonomska ali tehniška srednja šola
3. KURIRJA
Pogoj: Odslužen vojaški rok in šoferski izpit Delovna mesta so v Kranju.
Eertjene ponudbe pošljite na naslov:
ISKRA COMMERCE Ljubljana, direkcija ZT, sektor uvoz Kranj, Oldhamska 2 v roku 10 dni po objavi.
BB
EH
BB
GB
BB
BB
BB
BB
na
BB
OB
BB
BB
GB
BB
B9
BB
GB
BB
BES
BB
s a
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
GB
■■
BB
BB
razpisuje
naslednja prosta pedagoška delovna mesta:
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE STROKE
za poučevanje na poklicni kovinarski in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma prve stopnje fakultete za elektrotehniko — šibki tok ali višje industrijske pedagoške šole elektro smeri.
UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV
za poučevanje matematike in fizike na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo — odsek za matematiko in fiziko.
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE STROKE — JAKI TOK
za poučevanje na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za elektrotehniko — oddelek za jaki tok.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2, do 3. maja 1972.
ISKRA — TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO
objavlja
naslednja prosta delovna mesta
1.	PLANER PROIZVODNJE
2.	VODJA NORMIRSKE SLUŽBE
3.	TAJNICA
4.	ADMINISTRATORKA (za nedoločen čas)
5.	ADMINISTRATORKA (za določen čas)
Pogoji:
pod L: višja ali srednja šola ekonomske, strojne ali elektro smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju planiranja; pod 2.: višja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3.: srednja ekonomska ali 4-letna administrativna šola in tri leta praktičnega dela v administraciji; pod 4. in 5.: dvoletna administrativna šola in dve leti praktičnega dela v administraciji.
Rok prijave do zasedbe delovnih mest.
Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi OD.
BB ZP ISKRA KRANJ — Strokovne službe Organizacijsko kadrovsko področje
razpisuje prosti delovni mesti:
BB
1.	PERSONALNI REFERENT
2.	OBRAČUNOVALEC ŠTIPENDIJ
Pogoji:
pod L: ekonomska srednja šola ali višja administrativna šoia in najmanj 3-letne delovne izkušnje v administraciji:
pod 2.: ekonomska srednja šola in najmanj 3-letne delovne izkušnje v administraciji
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Strokovnih služb Zr Iskra.
Delovni mesti sta v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave pošljite na naslov: ZP ISKRA KRANJ, Organizacijsko kadrovsko področje, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/VI. najkasneje do 5. V. 1972.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Razpisna komisija
ISKRE — TOVARNE ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV — OTOCE
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA TOVARNE
Oseba, ki kandidira za mesto direktorja, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
1.	visoko izobrazbo tehniške, ekonomske, pravne ali komercialne smeri z 10-letno delovno prakso, od tega vsaj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu;
2.	znanje enega svetovnega jezika.
Prijave sprejema razpisna komisija ISKRE Otoče do vključno 5. maja 1972.
Kandidati morajo poleg prijave dodati pismena dokazila o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev.
Podrobnejše informacije dobijo interesenti v splošnem sektorju tovarne.
Vloge poslati na naslov: ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov OTOCE — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ — razpisni komisiji — Otoče 5 a 64244 Podnart.
Razpisna komisija
»ISKRA«, TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ
razpisuje po 42. členu Statuta tovarne delovno mesto
DIREKTORJA
(reelekcija)
Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba s 5 letno prakso na vodilnih delovnih mestih
—	ali srednja izobrazba z 10-lctno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Vlogi mora kandidat predložili ustrezna dokazila. — Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: »Iskra«, tovarna kondenzatorjev Semič »Za razpisno komisijo«, v 13. dneh po objavi.
» Instrumenti « Otoče
DS tovarne
SKLEPI
9.	SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE (12.4, 1972)
© Poslovni odbor združenega podjetja je obravnaval poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA Kranj v letu 1971 in v zvezi s tem poročilom sprejete sklepe gospodarske komisije z dne
11.	4. 1972. PO ZP sprejema poročilo o poslovanju ZP ISKRE v letu 1971 in ga predlaga delavskemu svetu ZP v razpravo in potrditev.
© Po ZP naroča Iskra Commerce oz. njegovi gospo-darsko-finančni direkciji, da analizira posledice multilateralne kompenzacije, da po tem vprašanju organizira sestanek predstavnikov finančnih služb vseh organizacij v sestavi ZP, o teh ugotovitvah ln o morebitnih potrebnih ukrepih pa obvesti PO ZP.
© PO ZP sprejema na znanje informaciji Iskra Commerça o posledicah restriktivnih mer pri uvozu po GDK režimu in o zalogah raproma-teriala na carinskih skladiščih ter odobrava predlagane ukrepe.
© PO ZP je razpravljal o informaciji o problematiki pri proizvodnji TV aparatov v ZP ISKRA in sprejel naslednje sklepe:
a)	PO ZP ponovno ugotavlja, da je nadaljnji razvoj proizvodnje TV aparatov eden od strateških ciljev ZP ISKRE in da je nosilec te proizvodnje Avtomatika Pržan.
b)	Proizvodnja TV aparatov ni pomembna samo za Avtomatiko Pržan, temveč tudi za ostale organizacije v sestavi ZP ISKRE, zlasti za kompleks elektronskih elementov, in tudi za pomembnost ISKRE kot celote.
c)	PO ZP smatra, da je potrebno projektu TV dati vso pomoč, zlasti:
pri izbiri primarnega inozemskega partnerja za
—	uvajanje barvne televizije
—	odkup licence oz. know howa
—	iskanje oz. črpanje inozemskega kapitala za razvoj in proizvodnjo TV
in v akciji za obratna sredstva pri bančnih hišah in skladih supnih rezerv.
Pri iskanju zunanjega partnerja je potrebno povezati interese TV z interesi proizvajalcev elementov in organizacije IC, zaradi koordinacije nastopa na tujih trgih.
č) PO ZP imenuje komisijo v sestavi:
Andrej Pardubsky, dipl. ing., Vladimir Klavs, dipl. ing., Franc Vreček, dipl, ing.
Komisija naj da konkretne predloge za realizacijo tega projekta in eventualno organizacijo branž ali pa druge asociacije na tem področju v ISKRI. Pri tem se lahko odgovorni tovariši poslužijo tudi strokovnjakov iz strokovnih služb ZP, Iskra Commerce in drugih organizacij v sestavi ZP.
Komisija naj svoje poročilo poda poslovnemu odboru ZP.
© PO ZP je v smislu svojega sklepa 68 e/2. z dne 21. 3. 1972 obravnaval obrazložitev komisije za dejavnost I in II glede druge variante plana financiranja znanstveno-razi-skovalnega sklada — splošne tehnične dejavnosti za leto 1972 v višini 830 milijonov.
Na osnovi razprave je PO ZP dokončno sprejel sklep, da se odobrijo sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalnega sklada — splošne tehnične dejavnosti za leto 1972 po predlogu prve variante, to je v višini 630 milijonov.
© PO ZP se strinja z informacijo o pogojih prevzema podjetja v stečaju VEGA Ljubljana in pooblašča Iskra Commerce, da nadaljuje razgovore, izdela kompleksen projekt prevzema VEGA ter nadaljnjega razvoja v okviru ZP ISKRE. Projekt naj razčisti vprašanje nadaljevanja s sedanjim programom VEGA oz. novih programov, predvsem s področja laserske tehnike, avto žarnic in drugih možnih dejavnosti.
© PO ZP z ozirom na dosedanji potek razgovorov s tovarno ELRAD Gornja Radgona glede pripojitve k ZP ISKRA meni, da so nadaljnji razgovori možni le na osnovi določil statuta ZP ISKRA Kranj, to je, da ELRAD sprejme status organizacije v sestavi ZP ter pravice in obveznosti, ki jih vsebuje in določa statut ZP ISKRA za vse organizacije v njegovi sestavi.
© V zvezi s predlogom za dopolnitev statuta ZP ISKRA Kranj s členom 163 a je bil PO ZP informiran o stališčih posameznih organizacij v sestavi ZP.
PO ZP se strinja s predlogom strokovnih služb; katerega je sprejela tudi gospodarska komisija, in sicer, naj bi se prečiščeno besedilo člena 163 a glasilo:
»Delavski svet ZP ISKRA lahko na obrazložen predlog poslovnega odbora ZP delno ali pa v celoti oprosti delovno organizacijo, ki se kot organizacija v sestavi ZP pri-paja k združenemu podjetju, plačila sredstev za sklade združenega podjetja in prispevkov za financiranje marketing dejavnosti, ostvajanje tujih tržišč in za strokovne službe ZP, ki se zbirajo pri združenem podjetju, vendar za dobo do enega leta od pripojitve.
Ta sklep sprejme delavski svet združenega podjetja preden odloča o pripojitvi (člen 50 B točka 5 statuta ZP) in dobi veljavo po pripojitvi.«
Sklep se predlaga DS ZP v potrditev.
© PO ZP je obravnaval poročilo o problematiki počitniške dejavnosti v ZP ISKRA, p-oračun in program za leto 1972 ter sprejel naslednje sklepe:
a)	Sprejme sc predlog proračuna počitniške skupnosti
po gospodarskem planu ZP ISKRA Kranj za leto 1972 s tem, da se sredstva, predvidena za popravila počitniških domov, in del funkcionalnih stroškov v skupni višini 659.750 N din zmanjša na skupni znesek 400.000 N din.
b)	Sredstva za najnujnejša popravila domov se lahko črpajo le za počitniški dom v Poreču in camp na Dugem otoku.
c)	PO ZP smatra glede predloga cen letovanja v domovih počitniške skupnosti za leto 1972, da morajo biti takšne, da z ničemer dodatno ne obremenjujejo proračuna počitniške skupnosti za leto 1972.
© a) PO ZP se strinja z orientacijo na izgradnjo počitniškega centra ZP ISKRA v Novigradu, pri čemer je potrebno podrobneje izdelati idejni koncept gradnje, ekonomsko analizo projekta, zagotoviti možnost, da organizacije same postavljajo tam počitniške hišice in pripravili kvalificirane razprave po organizacijah.
b)	PO ZP se strinja z nameravano prodajo počitniških domov na Bledu in v Trenti najugodnejšemu ponudniku. S sredstvi prodanih domov se krijejo stroški nakupa zemljišča za izgradnjo počitniškega centra ZP ISKRA v Novigradu.
c)	PO ZP naroča strokovnim služba ZP, da zagotove uspešnost nadaljnjega poslovanja počitniške skupnosti in izgradnjo počitniškega centra ZP ISKRE v Novigradu z ustreznimi kadrovskimi rešitvami v tej dejavnosti.
§ seje
12.	seje, ki jo je vodil nam. predsednika DS Mojmir Faganel, se je udeležilo 13 članov. Razpravljali so o razpisu volitev v organe upravljanja, o poročilu o uvajanju sistema GEORGA in programu dela za leto 1972, o osvajanju kapilarnega regulatorja, toplotne varovalke in instrumenta FQ 200 ter imenovalo razpisno komisijo za izvedbo postopka imenovanja direktorja tovarne.
Po informaciji o uvajanju GEORGE sistema, od katerega tovarna mnogo pričakuje, je bilo pri programu dela za letošnje leto stavljeno vprašanje, kdaj bo povečana orodjarna oz. kakšni so vzroki, ki silijo tovarno, da poveča kapacitete v orodjarni. Tolmačenje je bilo prepričljivo. Obstoječa orodjarna je bila glede na število zaposlenih predvsem namenjena za vzdrževanje orodij. Znano je, da so doslej močno sodelovali z »Elektromehaniko« v Kranju, ki ima veliko in bolje opremljeno orodjarno. Pred krat-
kim pa so se razmere v kranjski tovarni zelo spremenile oz. imajo svojega dela toliko, da bodo usluge za druge tovarne omejili ali pa povsem ukinili. Glede tega bo treba v otoški tovarni sestaviti program za modernejšo opremo orodjarne, produkcije in drugih delavnic. V ta namen bo potreben bančni kredit; upajo, da jim bo odobren.
Glede osvajanja kapilarnega regulatorja in toplotne varovalke je bilo dano poročilo, da se je zaradi težav in problemov prvotni rok zakasnil, da pa bo proizvodnja varovalke stekla 1. junija letos.
Ker bo sedanji direktor odšel v pokoj, je DS imenoval tri člane (Rado Faganel, ing. Jože Konc, Rajko Rozman) v razpisno komisijo za izvedbo postopka imenovanja novega direktorja.
Pod »razno« so člani DS obravnavali nekatere neizvr- , šene usluge drugih tovarn, predvsem glede orodja. Spre-
jeli so tudi sklep o takojšnji nabavi stereoskopskega mikroskopa.
O	težavah, ki nastajajo zaradi splošne nelikvidnosti, ja navzočim direktor tovarne Albin Jensterle med drugim dejal: »Finančna situacija je obupna in smo v povojnem obdobju v najkritičnejši točki glede plačevanja in likvidnosti. Veliko reprodukcijska ga materiala leži na carini in proizvodnja nc more normalno teči. Zaradi omenjene situacije nobena tovarna v ZP ne more imeti postavljen točen datum za izplačevanje, OD. Zagotovilo Iskra-Com-merce je le, da bomo osebne dohodke lahko izplačali do
20.	v mesecu, če se bo izp-* čilo OD za nekaj dni zavlek- j lo, je treba to razumeti.« i
V nadaljevanju je direktor dejal: »Vsi se zavedamo, ® bo treba sprejeti nov pravu; nih o delitvi OD. V prvi «2 bi skušali dvigniti nizke osen-ne dohodke, tako da bi nižji OD znašal najmanj '■* din.«
REZULTATI VISOKO NAD PRIČAKOVANJI
Uprava Počitniške skupnosti Iskra razglaša prosta sezonska delovna mesta, za določen čas, ali civilno pravno
delovno razmerje, za vse počitniške domove Iskre —
POREČ — DUGI OTOK — BLED — TRENTA.
1.	UPRAVNIKE
2.	SAMOSTOJNE KUHARICE
3.	SERVIRKE
4.	KUHINJSKE POMOČNICE
5.	ČISTILKE - SOBARICE
6.	TOČAJKE
7.	KUHARJE ZA PEKO NA ŽARU
POGOJI:
L Pismene prošnje vložite na naš naslov — Počitniška skupnost, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba št. 616/6, telefon št. 55 898.
2.	Kandidati pod št. 1, 2, 7, morajo imeti večletno prakso za delo v gostinskih obratih.
Pod št. 3, 4, 5 in 6 pa nekaj prakse in smisel za prijavljeno delo v gostinstvu.
Pri začasni zaposlitvi imajo prednost svojci članov Iskre, upokojenci Iskre, štipendisti Iskre. Posebno prednost pa imajo osebe, ki so že zadovoljivo delale v naših domovih.
3.	Pogodbeno delo traja po dogovoru, smiselno pa od začetka do kraja sezone.
4.	Hrano in stanovanjc imajo brezplačno za čas zaposlitve.
5.	Osebe, ki so socialno že zavarovane, morajo upravi PS predložiti svoje žiro račune, dočim osebe, ki pa niso nikjer zaposlene pa delovno knjižico.
6.	Vsi zaposleni na navedenih mestih morajo biti zdravi in zdravstveno pregledam za gostinsko delo.
UPRAVA PS
Sestanek sekretarjev ZP
(Nadaljevanje z 2. strani)
trat več kot v letu 1970. Ce jih merimo z vrednostjo proizvodnje, ugotovimo, da so znašale lanske investicije 7 odstotkov od proizvodnje. To pa je že delež, ki ga odmerjajo tudi tiste firme, ki v svetu nekaj veljajo in ki diktirajo tempo razvoja v naši panogi. Leta nazaj je bil naš delež, ki smo ga dajali za nvesticijc približno polovičen od sedanjega pa še ta nema-malokrat prepozno vložen.
Od skupne vrednosti investicij je šlo za gradnje 45 %, za proizvodno opremo 48%, 7% pa za ostalo (projekti, prispevki itd.). Denar smo črpali predvsem iz bančnih kreditov (57 %), ostalo pa so bila lastna sredstva.
Največji delež v investicijah odpade na največjo tovarno	ELEKTROMEH A,NI-
KO (41 milijonov din), potem so ELEKTROMOTORJI (17 milijonov), pa COMMERCE (15 milijonov) in ELEMENTI (14 milijonov).
DOMAČA NABAVA IN UVOZ
Nelikvidnost ima tudi kakšno dobro stran; ena je ta, da nas je prisilila, da se ponovno tesneje povežemo z domačim tržiščem. Lani je zato količina materiala, kupljenega pri domačih proizvajalcih spet začela naraščati. Od vsega materiala je bilo nabavljeno doma 60 %, uvoženo pa 40% (planirano pa
Opozorilo glede evidence
Republiški štab za boj proti karantenskim boleznim je poslal naslednje opozorilo delovnim organizacijam glede evidence o uspešnem cepljenju zoper trne koze:
»Nujno naprošamo in pozivamo vse delovne organizacije, da pripravijo sezname svojih delavcev, ki so bili uspešno cepljeni zoper koze.
Sanitarnim inšpektorjem Je namreč naročeno, da kontrolirajo uspešnost cepljenja in da proti delovnim organizacijam in Posameznikom, ki kršijo temeljni zakon o zatiranju in preprečevanju nalezljivih bolezni ter odred-oo o obveznem cepljenju zoper koze, sprožijo upravni postopek in pri tem uporabijo vse predpisane Akcije.
Sodelovanje delovnih organizacij pri preprečevanju in zatiranju nalezlji-'ih bolezni namreč predpisuje 2. člen omenjenega takona.«
50 %). Za lansko leto je bilo značilno inflacijsko naraščanje cen, ki je doseglo na področju reprodukcijskega materiala 16,3 %, kar je seveda še bolj podražilo proizvodnjo.
Naš uvoz se je lani na hitro umiril. Uvozili smo za
19,000.000 dolarjev materiala, medtem ko je plan predvideval 23,500.000 dolarjev. Glede na prejšnje leto se je uvoz povečal le za 6 %, medtem ko je še leto nazaj to povečanje znašalo 43%, dve pa celo 80 %. Že v letnem planu smo pred uvozom postavili vprašaj, ker pač nismo videli finančnega kritja zanj. Prav zato je moralo priti do temeljite spremembe v našem uvozu. Pomanjkanje denarja nam je celo onemogočilo, da bi normalno prevzemali ,na carini material, ki je bil že uvožen, ker preprosto nismo mogli plačevati carinskih dajatev. V prvi polovici leta nam je konstantno ležalo na carinskih skladiščih za 1,3 milijona dolarjev materiala, kor.ec leta pa že za 4 milijone dolarjev. Pri tem so bile najbolj prizadete tovarne: NAPRAVE. INSTRUMENTI, KONDENZATORJI IN AV-TOELEKTRIKA, ki jim je obležala na carini 4—7 mesečna vrednost uvoza. Pomanjkanje denarja je precej ohromilo tudi razmah kooperacij s tujimi partnerji.
Daleč največji del svojih potreb smo krili v državah konvertibilnega valutnega področja (87 %), kar je že dolgo naša navada. Konkretno uvažamo največ iz Zah. Nemčije (40 % vsega uvoza) iz Italije (17%), Švice (10%) in Vzh. Nemčije (10%).
DOMAČA PRODAJA
IN IZVOZ
Celotna prodaja Iskre (vključno izvoz) je dosegla lani vrednost 1.960.000.000 din. Od tega smo doma prodali 84,5 %, izvozili pa 15,5 odst. Tj podatki se nanašajo na prodajo izven Iskre. Prodaja med našimi tovarnami pa je znašala še dodatnih 132 milijonov dinarjev. Vsa gornja prodaja pa ni le produkt naših tovarn, ampak je v njej zajet tudi dobršen del iz tuje proizvodnje. To je dopolnilni asortiment, s katerim Iskra Commerce kompletira svojo prodajo. Lani je znašala vrednost tega blaga kar 236 milijonov din (leto prej pa 88 milijonov). Posebno pozornost v lanski prodaji vsekakor zasluži izvoz. Ta sc je povečal v enem letu za 31,5% (enako tudi leta 1970) in dosegel vrednost
19,806.000	dolarjev. Rast izvoza je bila tako trikrat večja od rasti proizvodnje.
Ker lanske okoliščine, tako doma kot tudi v svetu niso bile ugodne za izvoznike, zasluži naš izvoz temvečje pri-
znanje. Domača devalvacija dinarja ni dala pričakovanih rezultatov, sploh pa ni povečala rentabilnosti izvoza. Naraščanje inflacije je seveda odvračalo gospodarstvo od izvoza in ga usmerjalo na notranji trg, ker je bilo to donosnejše. Medtem pa je postajalo na svetovnem trgu pojemanje povpraševanja vedno bolj izrazito. Še posebej, ko se je do neke mere začel zapirati ameriški trg. Pritisk blaga na evropsko tržišče je naraščal vedno bolj agresivno in za nas je ostajalo vedno manj prostora. V tej konkurenci so seveda dominirali Japonci z nezčrpnimi proizvodnimi zmogljivostmi in ceneno delovno silo. V njih mora tudi Iskra gledati problem bodočnosti.
Naš izvoz beleži neprimerno boljše rezultate kot ostalo gospodarstvo. Za primer naj povemo, da se je skupni jugoslovanski izvoz povečal le za 8 % in enako tudi ves industrijski izvoz, medtem ko je elektroindustrija dosegla povečanje za 13 %. V skupnem izvozu jugoslovanske elektroindustrije je bila Iskra udeležena lani že s 15 odst (1. 1970 s 13%).
Težo našega izvoza so nosile pravzaprav štiri organizacije:	ELEKTROMEHANI-
KA, ELEMENTI, AVTO-ELEKTRIKA in Iskra COMMERCE, kj so skupaj opravile 70 % vsega našega izvoza.
Regionalna razporeditev nam pove, da smo izvozili v države s konvertibilno valuto 73 % od skupne vrednosti. Naš največji kupec je postala Italija (18 % našega izvoza), sledijo: Zah. Nemčija (17%), Vzh. Nemčija (9%) in druge.
FINANČNI REZULTAT
Ta je presenetil, saj je bil za 38% večji od lanskega in za 30% večji od tistega, s katerim smo računali. Mislimo na dobiček, ki smo ga ustvarili v višini 162 milijonov din. Levji delež pri takem dobičku gre vsekakor povečanim cenam naših izdelkov. Razen tega se je lanski dobiček povečal tudi umetno in sicer s tem, da so se z zakonskimi predpisi prestavile obresti od poslovnega sklada v kategorijo dobička.
Med tovarnami je ponovno ena z izgubo, to je tovarna POLPREVODNIKI in sicer v višini 6,216.000 din. Razlogi z& to izgubo so precej znani in smo jih že obravnavali, nahajajo pa se delno v notranjih razmerah (zastarela oprema in tehnologija), delno pa v hiperpro-dukciji elementov v svetu.
Organizacije združenega podjetja Iskra so tudi tokrat razdelile dobiček smotrno, saj so dve tretjini namenile poslovnemu skladu.
Peter Grčar, dipl. oec.
Pred kratkim je bil sestanek sekretarjev vseh organizacij ZP, ki ga je vodil v. d. sekretarja ZP Bogdan Mohor,
kj je imel namen, da se navzoči informirajo o poteku volitev v samoupravne organe, ki bodo 20. aprila izvedene v vseh organizacijah ZP. Predvolilni sestanki so bili skoraj že povsod izvedeni, nekateri pa so bili predvideni v naslednjih dneh. Zanimivo je, da je letos več kandidiranih delavcev iz proizvodnje, več mladih in tudi več žensk kot pa prejšnja leta. Vse kaže, da predpriprave za volitve v samoupravne organe potekajo v redu in z dokajšnjo aktivnostjo.
V akcijskem programu ZP in izvajanju je poročal predsednik odbora Marjan Vrabec, ki je dejal, da so nekatere organizacije že plodno zastavile z delom in da je v štirih tovarnah že prišlo tudi do konkretnih akcij glede oblikovanja stališč. Jasno je, da je za to potreben čas in prav je, da se zadeva razvija v skladu in na podlagi strokovnih analiz. Sam akcijski odbor ZP se zaradi rednega dela ne more poglabljati v strokovno delo in kompleksno reševanje problemov, zato pa bi bil potreben poseben strokovni team, ki naj bi bil nekaj časa razrešen vsakodnevnega tekočega dela, da bi hitreje in res strokovno pripravljal zadevne predloge.
Zatem je tovariš Nace Pavlin, pravnik iz kranjske tovarne pojasnil, kako tečejo zadevne priprave v »Elektro-mehniki«, ki je že pripravila zadovoljive leze in stališča. (Podrobneje bomo o tem poročali v naslednji številki).
Sekretarji so bili tudi podrobno seznanjeni o nameravanem nakupu zemljišča v Dajli pri Novigradu za rekreacijski center Iskre. Navzoči so se strinjali z nakupom, vendar je bilo glede finančnih sredstev izrečeno mnenje, naj se počilniški dom Iskre na Bledu, ki ni rentabilen, čimprej proda, zadevni denar pa naj sc porabi za nakup zemljišča ob zalivu Daila v občini Novigrad, kjer naj bi bil v bodoče počitniški center Iskre. Seveda bodo o tem dokončno razpravljali samoupravni organi.
(Na zadnji seji Je DS ZP sprejel zadevni program Poč. skupnosti v celoti.)
Obvestilo
Na vprašanja bralcev sporočamo, da bo razpis za letovanje v celoti objavljen v prihodnji številki.
Uredništvo
..................
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem so. |
delavcem v tehnični kontroli in montaži obrata »Stikala, v Kranju za vso pozornost, nagrade in poklonjeno darilo ob moji upokojitvi. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva.
Ivanka Zwölf
mm....
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ANTONA MIKLAVČIČA
sc iskreno zahvaljujem sodelavcem v montaži števcev za izraze sožalja, venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Kristina
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame
ROZE BONSAK
se lepo zahvaljujem delavkam na traku enofaznega števca v tovarni »Elektro-mehanika« Kranj za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Olga Kalan
ZAHVALA
Ob smrti najinega očeta
JOŽETA ŠUŠTARŠIČA
sc iskreno zahvaljujeva sodelavcem iz obrata Iskra — »Upori« — Šentjernej ter sindikalni podružnici za izraze sožalja, podarjene vence, de narno pomoč in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Sin Tone in hčerka Pepca z družinama
ZAHVALA
Ob smrti moje matere NEŽE PETROVIČ
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem obrata »Stikala« za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Barbara Svctelj
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
FRANCA TEKAVCA
se iskreno zahvaljujem vsem članom kolektiva obrata »Žarnice«, tovarne orodja in ostalim za sočustvovanje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Zdravko Tekavc
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elcktromehamko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez šile— Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22 22], int 333 — Tisk in klišeji; »CP Gorenjski tisk« Kranj
Še ena smučarska prireditev za konec sezone
Smučarji tovarne električnih aparatov so letos kar bogato izkoristili ugodno zimsko sezono. Po izbirnih tekmah v Mojstrani in nastopu na jubilejnih X. zimsko-športnih igrah Iskre v Kranj skl gori, so se 6. aprila še enkrat »udarili« med seboj na Voglu, od koder je tudi zgornji posnetek
njih smučarskih tekmovanj — to je o prvenstvu smučarjev tovarne električnih aparatov na Voglu.
Ko sem 6. aprila iz gondole na vrhu Vogla stopil na pravkar zapadli novi sneg, sem zaman spraševal, kje bodo tekme smučarjev iz Iskre. Možje na sedežnici niso vedeli ničesar, prav tako ne v hotelu in bližnji brunarica. Ce se nad Voglom ne bi nehali vlačiti grozeči oblaki, bi jo bil okrog 13. že odkuril nazaj v dolino. Tako pa me je želja po rjavi barvi zadržala in slednjič sem le pričakal prve iz »Aparatov«, ki so se podvizali na »dilce« in s sedežnico na vzpetino onstran hotela.
Povsem sem se pa pomiril, ko sem ugledal tudi Marjana, Jožeta in Romana iz tovarne elektronskih naprav, ki naj bi postavili progo in izvedli tekmovanje tovarišev iz tovarne »Aparati«. Torej — le nisem prišel zaman!
Ob standardni, dovolj široki smučarski pisti so »za to zadolženi« brž našli ustrezen
Letos . smo v našem listu kar precej prostora posvetili dogodkom naših smučarjev iz številnih organizacij ZP, še zlasti pa jubilejnim X. zimsko-športnim igram Iskre v Kranjski gori. Čeprav smo se praktično že poslovili od sorazmerno dolge zime, pa si ne moremo kaj, da ne bi spregovorili vsaj na kratko o še onem izmed toliko letoš-
Marjan Pečaver si je z drzno vožnjo v obeh tekih zasluženo priboril prvo mesto
Pohl s časom 32,00 pred Ivanko Mrak s časom 33,8, pri moških pa je bil najhitrejši Marjam Pečaver s časom 25,8, sledili pa so mu: Marko Jeglič 26,2, Jurij Petrač 26,6, Andrej Feguš 28,8, Franc Bratkovič 29,0, Vinko Bojan
29,5,	Karl Lazar 30,2, Stane Jere 30,3, Marjan Mrak 30,6, Dušan Kalan in Edvard Saksida 30,7, Milan Jereb 31,0, Ivan Mam 31,6, Tone Eržen
32,0,	Iztok Krušič 32,7, Milan Reberšak 33,0, Janez Grčar 35,9, Milan Vojagič 37,0, Vasja Korunovsky 38,1, Daniel
Mali 53,0, Zvone Simčič 76,0, Peter Marc 103,0, Lado Slavič
116,0,	Bojan Cerar 136,0; odstopil je Vinko Rangus.
Lepo vreme in odlična smuka je udeležence tekmovanja zvabila vnovič na vrh pobočja, tako da so se šele pred mrakom zbrali v hotelu Pod Voglom, kjer je bila razglasitev rezultatov, nato pa so se razšli, v veselem razpoloženju in gorečih komentarjih o tekmovanju in doseženih rezultatih.	-C-
Kljub težavam še vedno najboljši v občini
Strelci iz SD »Iskra« Kranj so se letos znašli v nezavidljivem položaju; ostali so brez prostorov za vaje in tekmovanja. Pričakovati je bilo, da bo delo v družini počasi zamrlo, vendar kot kaže, do najhujšega ni prišlo. Pokazalo se je, da so kranjski strel-pi povezani med seboj kot resnična družina in v težavah radi pomagajo drug drugemu. Tako se je zgodilo, da so Iskrini strelci dobili prostor za vaje v strelskem domu na Hujah, v katerem delujeta družini »Tone Nadižar« in »Slavec Ivo-Jokl«. Začetne težave so kmalu premagali. Ligaškega tekmovanja z zračno puško, v katerem so nastopile vse kranjske strelske družine z desetčlanskimi ekipami, se strelci »Iskre« niso udeležili, ker je težko zbrati toliko tekmovalcev za vsako od štirih medsebojnih srečanj, zato so se bolj posvetili pripravam posameznikov za bližnja občinska prvenstva. Zdaj lahko z veseljem zapišemo, da uspehov ne manjka. Že pred časom se je kar petim tekmovalcem uspelo uvrstiti med deseterico najboljših na občinskem prvenstvu za »Zlato nuščico«. Mod dvainštiridesetimi tekmovalci so naši strelci zasedli naslednja mesta:
1.	Vinko Frelih 546 krogov (dobil je plaketo »zlata pu-
ščica«); 3. Božo Malovrh 534;
5.	Rajko Rozman 529; 6. Franc Černe 527; 7. Branko Lozar 526.
Prejšnji teden je bilo na sporedu občinsko prvenstvo za člane v streljanju z zračno puško. Ekipa SD »Iskra« je v sestavi Černe, Bojanič, Frelih in Malovrh dosegla izredno visoko število krogov in zmagala. Temu pa je Černe dodal še zmago med posamezniki. Ekipe in posamezniki pa so se razvrstili takole:
1.	SD »Iskra« (1372); 2. SD »T. Nad;žar« (1339); 3. SD »Sava« (1329);	4. SD »Iztok«
(1299); 5. SD »T. Nadižar« (1277).
1.	Černe — Iskra (355 krogov); 2. Malovrh — Iskra (348); 5. Frelih — Iskra (340);
14.	Bojanič — Iskra 1329); 16. Rozman — Iskra (328).
Kaj naj dodamo k tem uspehom? Prav gotovo iim moramo čestitati za njihove dosežke, obenem pa jim želimo, da bi se izkazali na republiškem prvenstvu za »Zlato puščico« predvsem pa, da bi kmalu dobili lastne prostore za vadbo. V družini ie včlanjenih veliko mladih strelcev, ki nujno potrebujejo prayilno ia kvalitetno vadbo. če hočejo tudi sami dosegati podobne uspehe, kot smo jih omenili v tem zapisu.
B. M.
teren in dokaj v kratkem času »zakoličili« približno 400 m dolgo progo, srednje težko, z okrog 20 vratci in morda 80 m višinske razlike. Ponoči zapadli sneg in zahteva, da tekmovalna proga ne bo ovirala stalnih smučarskih gostov, po večini tujcev, je organizatorje prisilila, da so tekmovalno progo najprej še potlačili. Tu bi svoj delež brez škode lahko prispevali tudi vsi tekmovalci, pa vendar vsi le niso sodelovali pri teptanju.
Na štartu se je okrog 15. ure prijavilo skupno 26 tekmovalcev, med njimi tudi dve dekleti, ki sta ptjogo zanesljivo presmučali, družno s svojim moškimi tekmovalci. Drug za drugim so v presledkih štartali vsi prijavljeni, med katerimi jih je kar dobršen del pokazal prav lepo in hitro vožnjo. No, ni manjkalo tudi »baletnikov«, ki so razon smučarskih pokazali še druge veščine, večina pa je vendarle progo absolvirala in se končno vnovič povzpela na štart, kajti progo so prevozili dvakrat.
Drugič je šlo še bolje in tudi edini, najbolj zahtevni kucelj, so to pot premagali malone vsi nastopajoči. Skorajda bi bil pozabil — kot je to v navadi so prve smučine po progi potegnili kot predvozači Marjan, Jože in Roman.
Po obeh tekih so se tekmujoči razvrstili takole: pri ženskah je zmagala Anča
Tako je vozil športni referent Franci Bratkovič, ki se je uvrstil na peto mesto