115. številka. za četrtek 24. septembra 1896. (v Trstu, v četrtek zjutraj dne 24 septembra 1896.) Tečaj XXI. „BDINOBT" Ishaja po trikrat na teden ▼ šestih tadanjih ob torkih, 6«tl>tklh in aobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. tiri ajutraj. voeorno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane; i* ledennieeeo . t. I.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mesec. . , 3.— « , . 4.50 za pol let« . . „ «.— . , . 9.— la VB« leto . . „ 12.— . . „ .18.— Naročnini je plačevat) naprej aa aaraiba brez priložene naročnine te uprava no ozira. Foaamić^e številke ae dobivajo t pro-dajalnioah tobaka v lratu po S nvč. iaven Trata po 4k nvč. EDINOST Oglaai račune po tarifo v petitn; aa ■aalore s debelimi črkami ae plafaje proator, kolikor obsega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vai dopisi naj se pošiljajo uredništva nlioa Casernaa it. 13. Tsako pismo mora biti frankorano, ker nefrankovana ae no aprej3majo. Rokopisi se ne vračajo. Naroinino, reklamaoije in oglaae sprejema upravnlitvo ulica Molino pit-oolo hftt. 3. II. nadBt. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poštnine. Gl „f edinoiti Je mot". Našim čč. gg. naročnikom javljamo, da smo z današnjim dnini pričeli razpošiljati postne naloge. Onim naročnikom, ki ne store svoje dolžnosti, ustavimo list, a si pridržujemo za pozneje potrebne korake, da pridemo do tega, kar nam gre. Eventnvelne pomote naj se nam blagovoljno naznanijo. Upravništvo. Jednakopravnog hči ljubezni in pravice. (Zvršetek.) Ženska je bila predolgo in v prehudih sponah, da bi bila zaiuogla koj po osvobojenju trdno stati ter se zavedati svojih dolžnosti. Zdaj pu, ko duh časa prešinja narode, naj bi je vendar ne pustili več omahovati na desno in na levo, temveč dovole naj ne jej one pravice, koje je uživala v začetku stvarjenja. Narodu treba zagotoviti bodočnost; podpirati treba torej oni činitelj, ki dela za bodočnost. Ta činitelj je — to je bilo povdarjeno že opetovano — mati. Materi dajmo vsa prava! Narod torej, v kojem činitelji sedanjosti poslušajo glas pravice in ljubezni, težeče po jednakopravnosti, postane kmalu jednakopraven z druzimi narodi. "Narod z zavednim in svobodnim ženstvom mora skoro priti do vse pravio« I« tat j«.Hnnlrnnfavf»n narod živel bo veselo in zadovoljno na jednih in istih rojstvenih tleh se svojim sosedom drugorod-cem. Ljubil bo svoje drago rojstno mesto, ljubil bo svoje rojake, ljubil bo svoje someščane drugorodce. Ljubil bo svoj mili materini jezik in svojo ožjo domovino Slovenijo, ljubil bo svojo širjo domovino — državo. Brat mu bode najljubši, sosed mu bode preljub, a vsak človek mu bode ljub. Tako bi zmagala pravica, zmagala bi ljubezen. Cerkev ne bi imela odpadnikov, narod ne bi imel renegatov, ne sovražniku?, kajti ljubezen vleče k sebi ter por raja ljubezen; a sovraštvo peha od sebe ter poraja sovraštvo. Človečanstvo ne bi imelo zatiralcev, zginila bi krivica, zavladala bi pravica. PODLISTEK. Gospa Bogomila. Spisal Bogorod. (Dalje.) Gospod! ste-li kedaj igrali iz zaigrali zadnji forint, ki ste ga imeli v žepu? Veste, kak čut obhaja človeka, ko je vse zgubil, kako je človeku v srcu, ko si mora vzajmiti desetico, da se po* pelje domov ali da izpije črno kavo, med tem ko je imel trenotek prej denarja, da bi se lahko popeljal se štirimi konji domov. Pomislite, ako je bil to zadr.ji denar, s katerim bi sicer lahko živel se svojo družino še mnogo let v miru; pomislite, kako upliva to na človeka, ko vidi ta denar, ki si ga je prislužil iu šČedil toliko časa, od katerega lahko vsak krajcar pove, koliko truda je stal; ko vidi ta denar v rokah druzega človeka, ki žaljivim smehljajem sedaj spravlja v žepe zlate, katere si je pridobil tako lahkim trudom, morda cel6 sle-parstvom! Koliko misli rojijo nesrečnežu po glavi, — zmes, iz katere se tak človek reši redkokedaj! Umevno in psihologično popolnoma temeljito je, ako pade do take stopinje neobčutnosti, ko mu je vse jedno, ali da životari Se ali da ne životari, ko je zgubil čist pregled in razsodbo med dobrin in slabim............. . Bilo je okolo druge ure po noči. Zunaj je lil dež curkoma, bliski so švigali po nebu ko kače ter razvetljavali temne oblake, grom je stresal zrak in burja ju ropotala za stavo z drugimi elementi ter razmetavala in odnašala, kar je mogla odtrgati. Gospa Bogomila je sedela v svojej izbi in strepetala ob vsakem tresku. Ni se bala za-se, temveč za moža in sina. Ni bilo ne jednega ne drugega doma. Bog ve, kje sta bivala tedaj? Skrb za moža in materina ljubezen sta jo trpinčila, in vsakovrstne strašne domišljije so vstajale pred njenim duševnim očesom, ko sta ljut vihar in strah za drage jej osebe napovedavale še bolj temno. Če je veter stresel vrata, vzdržala je sapo in poslušala, misl6, da gre kdo. Toda ni bilo nobenega. Slednjič ni mogla več vztrajati v izbi. Ogrnila si je ruto ter šla čakat na stopnice. Odtod gledala je v temno vežo, kedaj se kdo prikaže, ali mož, ali sin. — Nobenega ni bilo. — Strah iu skrb, bdenje, in vsled tega napeti živci, oslabeli so njene moči. Morala je sesti na stopnice. Str- Ko bi torej prešinila vse ljudstvo ona Iju-bežen, kojo je naš Izveličar prinesel na svet, zavladala bi koj pravica ter na stezaj bi bila odprta vrata jednakopravnosti. Rešeno bi bilo to pereče vprašanje. Ono vprašanje, ki provzroča toliko prepirov. Ljudje govore: na zemlji je vedno slabši, ubogi se vzdigujejo zoper bogatina, sleherni če biti gospod, nihče ne hlapec; ni miru v družinah, ni miru v soseščinah, ni miru med narodi. Povsodi vladajo sovraštvo, sebičnost, zatiralstvo. Tako in enako govori in toži ljudstvo, Kdor pa pozna minolost in sedanjost ter v idejalu živi v bodočnosti, tak pač lahko ugane, zakaj vlada sedaj ta zmešnjava na svetu! Kristus je prinesel svobodo na svet in že prvi kristijani so osvobojevali svoje sužnje. In danes? Železnih verig sicer ni več danes, ali morAIne še niso strte. Danes se še nadaljuje boj za svobodo človeštva. Do sedanjega stoletja ni bilo narodnega vprašanja, ali ta mir je bil mir — nad grobovi, prisiljen mir, ko je močnejši stal šibkejšemu na tilniku. A sedaj se je tlačeni jel zavedati svojega prava in — ustaja. To je vzrok narodnim bojem, ne pa agitacija, kakor menijo mnogi. To je boj za pravico in ljubezen, kojima je hči — jednako-pravnost. In ta boj mora priti do zmage, ako postavimo vsacega bojevnika na svoje mesto, torei tudi — ženstvo. rresmjem uuuoui piavice m ljubezni, moramo si priboriti jednakopravnost. In z jednakopravnostjo pride na zemljo oni mir, ka-koršnega moreta dati le ljubezen in pravica. Popolnega, absolutnega miru seveda ne bode nikoli. Na zemlji so bili in bodo boji, dokler bo j človek živel na njej. Vendar pa zahteva že vera od nas, da stremimo vsaj po relativnem miru. Ali ni naš Izveličar učil: .Veselite se z veselimi, a žalujte z žalostnimi !w Ali cerkev se sv. mašami ne obnovlja spomina največe ljubezni ? Ali ni evan-gelje le visoka pesem o ljubezni, pravici, s*obodi in jednakopravnosti ?! Tudi posvetnih veselic ne zabraujuje cerkev. Mar ne slišimo v cerkvi: »Ve- selite se, a veselite se v miru in v ljubezni!-Krivo misli torej oni, koji meni, da katoličanu je prepovedano srečno, veselo, zadovoljno življenje. Tudi veselje je hči ljubezni in pravice. In vse gorje človeštva izvira od tod, da ni ljubezni med ljudmi. V ljubezni je Človek pravičen do sebe in do druzih ljudij. Ko bi pa bili ljudje pravični do sebe in do druzih — bili bi tudi jednakopravni; jednakopravni v socijalnem, politiškem in narodnem pogledu. Bodimo torej pravični in ljubimo se med seboj, ker smo vsi podvrženi jednakim slabostim in zemeljskim nezgodam. Tako vzklije v naSih srcih duh jednakopravnosti. Gospodar bodi pravičen se svojim služabnikom, mož z ženo, narod s narodom, in uresničen bode obseg pojma jednakopravnosti. Ne domišljajmo si, da se svet kar čez noč preosnuje v zmislu splošne jednakopravnosti. Preveč strasti in sebičnosti je na svetu. Ali kdor hoče priti do zaželjenega cilja, izvoliti si mora primerno pot, tudi če je strma. Komu pa je v prvi vrsti dolžnost, da krene na pravo pot ? Gotovo onim, ki stoje na čelu držav in narodov. Njim bodi v prvi vrsti naBelo jednake pravice in jednake ljubezni do vseh. Ako vztrajajo oni pogumno na tej poti, njih trud mora slednjič donesti zaželjenega sadil. Kjer je pravica, tam je Bog in kjer je Bog, tam je zmaga. ne moro biti miru. Od zgoraj doli nam" ' mMfti prihajati ljubezen in pravica in žnjima — jednakopravnost. Nihče ne more služiti dvema gospodoma: pravici in krivici. Na katero pot naj krenemo torej ? Krivica nas dovaja v vojne, v nemire, sovraštva, maščevanja, v robstvo in v nesrečo. Pravica in ljubezen pa do svobode, jednakopravnosti, do življenja, do sreče! Tu imamo torej dobro in hudo, pravico in krivico, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt! Izberimo si torej mi in oni, ki nas vodijo: ljubezen in pravico! Le iz ljubezni in pravice nam more vzrasti: jednakopravnost. mela je v temo, dokler se ji niso zaprle nevedć oči, in zadremala je. Kar jo je zbudil šum v veži iz spanja. Čuli so se težki koraki in udušeno ihtenje. Grozna slutnja je spreletela Bogomilo in zletela je po stopnicah. Dva moža sta nosila krvavo truplo. Bilo je Henrikovo, Bogomilinega moža. Ko sem prišel jaz se zdravnikom, ležala je i ona v omotici. Moči so jo bile popolnoma zapustile ob pogledu krvavega njenega moža. Zdravnik je ustavil Henriku za silo kri, ki je tekla iz rane na prsih. Bil je vstreljen pod srcem. Kroglja je še tičala v rani. Velikim trudom se je posrečilo zdravniku, vzbuditi tudi Bogomilo v živenje. Med tem je počelo daniti. Nočni vihar je polegel polagoma in vzhajalo je lepo in svitlo jutranje solnce. Veter je sicer še pihal, in sušil pomočjo solnca mokro naravo. Ko je bilo dovolj svitlo, pripravljal se je zdravnik, da bi izrezal Henriku krogljo iz rane, kar se mu je tudi posrečilo. Obvezal mu je potem rano. Bolnik je zaspal. Vendar je zdravnik majal glavoj: ni rešitve. Henrik je izgubil preveč krvi in kroglja je popraskala pljuča. Kaj se je zgodilo ? (Pride se.) Svetčeva sedemdesetletnica. (Izv. dopis.) V Litiji, 22. septembra. Ker ste prinesli že nekakšen preludij k tej preznačilni slavnosti, dovoljujem si opisati Vam taisto z nekaterimi kratkimi potezami. Prijazni trg Litija, stoječi ob južni železnici na desuem bregu Save, je bil v to svrbo ves okičen. Na desnem koncu savskega mostu je stal s smerečjem opleten slavolok; spredaj je bil napis: »Slava rodoljubom l*, a zadaj proti trgu pa: .Slava Sveten, diki naroda!" Po vseh hišah so vihrale zastave-trobojnice in pred »lavljenčevo hišo sta se dvigala dva visoka mlaja, katerima sta se pridružila — kakor predstraži — nekoliko spredaj dva druga takisto vitkostasna mlaja. V soboto, na predvečer svečanosti, je bila serenada, katero je priredilo pevsko društvo „Ljubljana", spremljevano z godbo in s „Zagorskim Sokolom", ki je poslal v ta namen okolo petdeset čilih rdečesrajčnikov. V nedeljo, opoludue, dospele so z nagličem od juga in s poštnim vlakom od severo-vztoka trume Svetčevib slaviteljev, med katerimi je bilo kaj izdatno število zastopnic narodnega ženstva is inteligentuih slojev. Dospevši v okrašen trg ob grmečem pokanju topičev z južnega brda, Šle so raznovrstne deputacije poklanjat se osivelemu prvoboritelju na njegov dom. — Navajal Vam njih ne bodem, ker jih itak morete citati v ljubljanskem dnevniku; povedati pa Vam moram, da je o tej priliki poslanstvo „narodnih dam' podarilo slavJjencu prekrasen album s fotografijami rodoljubnih Slovenk, zlasti onih, ki delujejo za družbo sv. Cirila in Metoda. Tukaj mi je omeniti tudi, da je Častita gospa soproga g. Luke Svetca za to slovesnost dala napraviti njega portret, katerega je izredno mojsterski s pastelnimi barvami naslikal naš neumorni portretist Ludo vi k G r i 1 e c. Na to je bil na dvorišču gospoda Koblerja slavnostni banket, katerega se je udeležilo preko dve sto prijavljeuih gostov. In tu je zares diven narodne inteligencije obojega spola! Zastopani so bili vsi stanovi posvetnega razumništva, med katerimi sta bila le dva v svečeniški obleki — katera dva. tega mi pač ni treba praviti še posebej! Med zunanjimi gosti bila je tudi nevstrašna Amazona sežanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda! Da se je tu govorilo, to se razume pač samo ob sebi! Naštevati posamične govornike je dolžnost dnevnikovega poročevalca naše metropole; jaz pa, ki pišem le poročilce za Vaš pokrajinski list, povem le toliko: vsi govori so bili soglasen in slovesen protest zoper novodobno preganjanje „slo-vaustva-paganstva" v zmislu pesmi Glregorčiča, ki jo je zapel .Svetcu o sedemdesetletnici!" In da bi Vi slišali gromovite odmeve vseh teh govorov, obžalovali bi izvestno, da se niste udeležili tega dostojnega epiloga svoječasnega Svetčevega banketa v Ljubljani! Da nismo pogrešali ni petja, za to je skrbelo vrlo pevsko društvo .Ljubljana" z omiljenim svojim tenoristom Pavškom in pa brdke litijske tam-burašice, ob katerih preizboruem igranju se nam ni naslajalo samo uho, temveč i zavzelo ol<6 ob dražestnih njihovih postavah, povitih v slikovito narodno odelo. Tudi ženski kvartet .Struna" iz Ljubljaue nam je sladil užitek svečanosti. Pa kaj bi Vam to razkladal! Bil je to zopet slovesen, d&, veličasten narodni praznik, poln oduševljenja za napredek, p r osveto in s v o b o d o, da ga ga ni ohladil niti nadležni dež, ki je, po grdi svoji letošnji navadi, tudi tu hotel imeti svojo prvo besedo! Dal Bog, da bi se pa tudi uresničile vse ondu na Koblerjevem dvorišču izgovorjene izpovedi, posebno pa zatrdilo: da se ne bodemo nikdar odkrivali pred — „Gesslerjevim klobukom", razobešenim sedaj na javnem trgu Slovenstva. Na slavnost je došlo 17B brzojavk in 25 pisem. To govori glasno in jasno. Isteklosem. PolitiAke vesti. V TRSTU, dne 23. Beptembra 189«. Avstrija in Rusija. V poslanski zbornici ogerski je interpeloval neki poslanec vlado o obisku ruskega carja na Dunaju. Grof Banffy je odgovoril na to interpelacijo bistveno nastopno: trojna zveza se svojimi mirovnimi namerami je še vedno trdna in čvrsta; o obisku carja na Dunaju se je pokazalo soglasje med našo politiko in konečnimi cilji ruske v tem zmislu, da sti obe državi prošinjeni istim miroljubnim duhom. Zlasti gledć na položaj na Vztoku ju vodi ista težnja, da se namreč o-hrani status quo, a poleg tega da se povspešuje svobodni in nemotjeni razvoj balkanskih držav. Tako je govoril g. Banffy. Tudi mi vemo to in ve ves razsodni svet, da ni povoda nesoglasju med našo in rusko državo in da bi ne bilo navskrižja nikdar, ako bi ne motila soglasja tista glasovita — madjarska politika, ki je pomočjo raznih Milanov in Stambuljevov ovirala razvoj balkanskih držav. Ako je torej kaj nezadovoljnosti z nami doli na Balkanu, zahvaliti se imamo na tem le — ma-djarski politiki. Mirovni kongres v Budimpešti ;e sklenil, da se snide vsako leto, kjerkoli bode koja med-palamentarna konferenca. Ta kongres so zaključili. — Medparlamentarna konferenca je imela včeraj pripravljavni shod ter določila dnevni red in način razpravljauj. Zastopane so-tele države: Nemčija, Avstro-Ogerska, Belgija, Danska, Španjska, Francoska, Angleška, Italija, Portugalska, Srbija, Norveška, Švedska in Nizozemska. Ti mirovni kongresi so prava mlatev prazne slame. Ti „mirovni kongresi" so krvava ironija v očigled dejstvu, da tič6 vse države do zob v orožju in le radi tega ne planejo jedno na drugo, ker imajo strah jedna pred drugo? Z besedami se pripravljamo na mir, z dejanji pa na vojne. Ali človeštvo res nima druzega posla nego da ironizuje samo sebe ?! Položaj v Turčiji. Kakor je razvidno iz najnovejših vesti, ki smo jih objavili v poslednjem izdanju, je Rusija že pripravljena, da stopi na čari grajsko pozorisCe oboroženo roko proti naklepom AnnlnClrn ftntmvUik aa ia rtu * «er'-*«-•* nastopiti proti Turčiji popolnoma samooblastno, ne zmenć se za ostale evropske države, in ne zmenć se, ako bi imela tudi vso Evropo zoper sebe. Poslednji Čas se je cel6 govorilo, da nameruje angleška eskadra oh ugodnem trenotku silom prodreti skozi Dardanele. Ta okolnost je dovela „KOlnische Ztg." do tega, da je objavila ogorčen članek o tem predmetu. Pravi, da so uplivali ruski politiki, osvedočeni o tem, da Angleška dovolj dobro pozna one politiške dogovore, ki so se vršili nedavno na Dunaju in v Vratislavi in da bi morala zaradi tega znati, da je ost teh sporazumljenj naperjena proti takemu morebitnemu drznemu poskusu. Avstro-Ogerska in Nemčija da sti se izjavili pripravljene pooblastiti Busijo, da žnjiju privoljenjem prevzame pokroviteljstvo Turčije. „Kolnische Ztg." dodaje še, da narašča ne-zaupnost Rusije zoper Angleško od dne do dne. Temu se pač ni čuditi. Tukajšnjemu „Mattinu* javljajo iz Soluna, da se tam širi govorica, da je rusko vojno brodovje iz Črnega morja priplulo v Bospor in se zasidralo na jako ugodnem stališču. Tej vesti treba vsaka-kor potrdila. Ako je resnična, potem znači to — pričetek koncu vstočnemu vprašanju. V soglasju z vsemi temi vestmi je tudi vest, da si je ruski general Čikačev v sporazumljenju s turško vlado ogledal utrdbe ob Bosporu. Različne vesti« Odbor pol. društva .Edinost" bode imel svojo sejo prihodnjo soboto zvečer ob 7. uri v prostorih „Del. podp. društva". Poročil se je v Kamniku v ponedeljek, dn6 21. t m. marljivi naš sotrudnik, g. Ivan Faj-d i g a, z frospodičino Kristino Janežičevo, sestro gosp. dra. Konrada Janežiča, odvetnika na Voloskem. Svedoka sta bila umirovljeni stotnik in proslavljeni junak pri Custozzi, vitez Z i 11 e r e r de Cavalchina in Davorin Rovšek, narodni fotograf; starešina pa je bil — P r o s t o s 1 a v K r e t a n o v. Gospod Fajdiga je že več let tudi zvest sotrudnik našemu listu. Tem več povoda je nam, da želimo novoporočencema mnogo sreće! Živela! Premil. knezonad&kof dr Zorn odpeljal seje predsinočnem iz Trsta v Gorico. Slovesna procesija s kipom Matere Božje, katero je bila dne 20. t. m. preprečila ploha, bode, kakor že rečeno, prihodnjo nedeljo, t. j. 27, t. m. oh 4. uri pop. Seveda le tedaj, če bode vreme ugodno. Iz govora Luke Svetca n« banketu ob njegovi sedemdesetletnic!. Iz lepega govora Luke Svetca navesti nam je nastopne markantneje izjave : Moje zasluge za skupno reč so le skromne, to dobro vem; ali kar nas je danes zbralo, to je moč ideje, narodnostne ideje, ki je še vedno na dnevnem redu, čeravno bi jo nekateri že radi odstavili. Ali mi je $e ne damo odstaviti. (Burno odobravanje) Boj za narodno ravnopravnost še traja in to tako hudo in brezobzirno, kakor prejSnje čase, le s tem razločkom, da smo se mi že nekoliko ojačili in precej napredovali. (Tako je!) Ali kako daleč smo še od tiste ravnopravnosti, ki nam jo državna ustava slovesno priznava, še celo na Kranjskem! Po drugih slovenskih pokrajinah pa so komaj še začetki te ravnopravnosti in še ti začetki se hočejo z vso silo zatreti. Mi dobro vemo, da brez narodne ravnopravnosti ne more nobeden narod napredovati ne dušno, ne materijalno, daje ona narodu potrebna, kakor ribi voda! Naša narodna stranka ni bila veri nikdar nasprotna. To pričajo vsi naši programi od prvega do najnovejšega, kjer se povsod povdarja versko stališče. Nikdar nismo ovirali naše [duhovščine v nje službi, pač pa o vsakem javnem nastopu izkazovali ji čast in dajali veljavo. Neopiavičeni so torej vsi napadi na našo stranko iz verskega ozira. Ravno tako po krivici se nam očita absolutna narodnost. Komu ni znano, da narodna stranka nikdar ni stavila narodnosti nad pravico? Rado-voljno je ona priznavala drugim narodnostim iste pravice, kakor jih je zahtevala za svoj narod; natančno se je držala krščanskega načela: kar želiš sebi, privošči tudi dru eri m ; kar noče*, da se tem stori, ti ne delaj drugim. Če se je naša borba za narodnost razgibala celo za pagansko, moramo temu pač odločno nasprotovati. Naše delovanje za pravice svojega naroda ni pagansko, ampak v pravem pomenu delo krščanske ljubezni. (Odobravanje.) Iz evangelja poznamo dve poglavitni zapovedi, v katerih, kakor je rekel naš Zvelifiar, je zapopodena vsa postava in preroki. Prva je: »Ljubiti svojega Boga14 in druga, kakor naš ZveliČar izrečno povdarja, tej jednaka: „Ljubi svojega bližnjega". In sv. Pavel piše: „Kdor trdi, da ljubi Boga, svojega bližnjega pa ne ljubi, ta je lažnik. Kako bo ljubil Boga, ki ga ne vidi, če ne Jjubi svojega bližnjega, ki ga vidi". Naš Zveličar torej sam izrekuje, da je ljubezen do bližnjega tako sveta, kakor ljubezen do Boga in da človek brez te ljubezni tudi Boga ne ljubi. In zdaj poglejmo, ali rodoljub slovenski ne dela iz prave liubezni do svojega bližnjega? Če kdo rad moli, rad v cerkev hodi in sv. zakramente prejema, to je gotovo prav in lepo; ali on dela le za-se, za svojo časno in večno srečo (Tako je I); rodoljub slovenski pa dela in se trudi ne za se, ampak za svojega bližnjega, za svoj narod, ter niti ne ve, bo-li imel za to kedaj kaj zahvale. (Burno odobravanje.) Je-li torej njegovo delovanje manj plemenito in pred Bogom manj zaslužno, kakor onega, ki je pobožen le za-se ? Tako mislim, da naše delo ni pagansko, ampak v pravem pomenu krščansko in spolnjevanje onih dveh zapovedij, ki sta poglavitni, namreč ljubezni do bližnjega in ob jednem tudi do Boga. Po evangelju poreče Gospod poslednji dan, ko loči pravične od krivičnih, k svojim izvoljenim: Lačen sem bil, vi ste me nasitili, žejen sem bil, vi ste me napojili, nag sem bil, vi ste me oblekli, tuj sem bil, vi ste me pod streho sprejeli, bolan sem bil, vi ste me obiskali. Kar ste storili najmanjšemu mojih bratov, to ste meni storili. Ali ni aaš narod v narodnem, pa tudi v materijalnem oziru lačen, žejen, nag, tuj, ker ga z lastue zemlje hočejo pregnati, in bolan, ko slišimo od juga in severa bolestni klic svojih zatiranih bratov „Mori-turi vos salutant" — umirajoči vas pozdravljajo. Torej, dragi rojaki, mi smo na pravi poti, katero hočemo nadaljevati, dokler ne priborimo svojemu narodu pravic, ki mu grejo po božjem in državnem zakonu, t. j. prave narodne ravnopravnosti. O Svetčevi slavnosti nam pišejo od nekod: Prijazna in narodna Litija imela je 19. in 20. t. m. znamenita dneva, koja se lahko upišeta v zgodovinsko knjigo, kakor vredni priči, kako narod slovenski spoštuje in slavi narodne boritelje, to je take, kakoršen je g. Luka S v e t e c. Veselo sem minolo soboto stopala po Litiji, ki se je bila res oblekla praznično. Veselje, kojim je tamošnje ljudstvo olepševalo svoje hiše zastavami in lučmi, je živ dokaz, kako spoštujejo svojega domačinca. Tu ni bilo treba ni kakega nagovarjanja, ne zapovedanja; vsak je vršil svoje delo z navdušeujem. Ženstvo slovensko je bilo častno zastopano. Na čelu ženski deputaciji je gospa Voučina iz Litije nagovorila in pozdravljala slavljenca v prekrasnem nagovoru, ter mu v imenu slovenskega ženstva poklonila krasen album se 60 slikami zavednih slovenk. Ginjen je sprejel lepi dar, ter veselilo ga je, da se je ženstvo slovensko vspelo na toliko stopinjo izobraženosti in narodnosti. Napitnica za napitnico se je vršila, vsak je povdarjal delovanje in narodnost Svetčevo. Naše ženstvo priznava gosp. Luko Svetca soustanoviteljem slavne družbe sv. Cirila in Metoda in ustanoviteljem narodnega delovanja slovenskega ženstva. On edini nam je odprl pot, da moremo javno delovati tudi me, da tudi me javno posvečujemo vse svoje skromne sile in napore mili naši domovini. Torej: slava Svetcu, buditeljužeuskega Bpola I! Slavljenčeva čestilka. S kom je bil nezadovoljen ? Goriški Lahi so zatrjali svojim veruim, da je bil grof Badeni jako nezadovoljen se postopanjem Slovencev povodom njegovega bivanja v Gorici. V ta namen so si — izmislili raznih vsklikov, kojih pa njegova eksce-lenca ni storil. Toda: storil ali ne storil, to je — kakor znano — postransko in zadnje vprašanje za lahouske resnicoljube in poštenjake, saj vedo, da njih občinstvo veruje — vsemu. Na te — laži, oziroma na vprašanje, s kom da je bil nezadovoljen grof Badeni? je bil odgovor nam jako lahek. Sklicevali smo se jednostavno na poročilo duuajskik, nam neprijaznih listov o burnem prizoru med grofom Badenijem in — voditeljem goriških Lahov, dr.om Pajerjem. Po vsem poročilu goriškim Židom in — židovskim politi-karicam prijateljskih listov smo posneli, da je gn»f Badeni očital dru. Pajerju — in po takem tudi stranki, kojo vodi ta mož — izzivanje in brez-potrebno tiranje narodnega prepira v gospodarska vprašanja. To je bil poSten krc po krivih nosovih in po onih, ki robujejo krivim nosovom v uredništvu glasovitega „Corriere di Gorizia". Grof Badeni pa je hotel — vse to smo posneli iz dunajskih listov — še posebno in na izrazit način potrditi ono svojo izjavo : ostavil je dvorano ostentativno, ostavivši tam notri g. Pajerja in družbo in pri-voščivši jim odmora, potrebnega za razmišljevanje, kako bodo pisali v „Corrieru" o nezadovoljnosti grofa Badenija so — Slovenci ! Pošteno so porabili ono priliko : v Gorici in v Trstu so pisali, da se je kar kadilo, kako ueje-voljeu je bil ininisterski predsednik na — Slovence. Pameten človek sejesevedasiuij.il lažnjivosti lažnjivih Klukcev laških in pa najivnosti onih, ki verujejo v junaštva teh modernih don Kišotov. Kes je sicer, da gosp. grof ni prinesel seboj ua Primorsko baš najboljih informacij, toda tako žaljivo nismo mogli misliti o njeg. ekscelenci, da bi delal — neumnosti le laški gospodi na ljubo. Pajer in družba so sicer res hoteli potisniti grofa Badenija v vrtinec, toda dunajski listi so nam povedali, da je on pustil njih na — suhem. Danes bi bilo dodati k večemu še to, da trdi zagrebški „Tagblatt", da se je oni prizor med Badeuijein iu Pajerjem vršil še veliko ostreje, nego so nam ga opisali dunajski listi. S kom je bil nezadovoljen grof Badeni ? ! Takten župan. Pod tem naslovom pišejo „A-gramer Tagblattu" iz Gorice: „Siguor Carlo — kakor zveni medeno ime gosp. župana Venuttija — kaj rad in ob vsaki priliki potiska v ospredje svojo velecenjeno osebo, kar pa se v največih slučajih ne dogodi brez male blamažice. Tako se je signor Carlo blamira! o pogrebu pok. kneza Egona Hohenlohe. Ad hoc sklicani tukajšnji občinski svet je sklenil namreč na predlog županov, da je pokojnega kneza v občinski bili položiti na javni oder ter prirediti pogreb na občinske stroške. Vse to pa je bilo sklenjeno, ne da bi se bili popred sporazumeli z cbiteljo pokojnega. Čeprav je bil pokojni princ goreč povspeševatelj politike občinskega sveta goriškega, je bil oni sklep vendar na vsak način taka breztaktnost, da jej ni primere. Tudi knežja rodbina je smatrala za breztaktnost oni prenagljeni sklep s tem, da je jednostavno prezirala oni sklep ter vse odredbe županove za pogreb. Kolika je italijanska kultura gospoda Vennttija — na kojo se isti vedno sklicuje — kaže nam tudi dejstvo, da ga je v veži hiše, v koji je ležal knez, v navzočnosti vseh žalujočih ter tikoma pred začetkom cerkvenih obredov, njegova divja jeza do Slovanov zavela do vsklika : „Carogne de' ščiavi" (slovanska mrhovina). Vsakdo si lahko misli, kako začudene obraze so delali visoki dostojanstveniki in druge osebe, začuvši take besede. Krono svojemu taktu pa je postavil dr. Venutti v poročilu, priobčenem v njegovem in njegovega občinskega sveta glasilu o obedu, prirejenem po deželnem glavarju mini-sterskemu predsedniku grofu Badeniju na čast. „Corriere di Gorizia" je poročal namreč, da, ko je grof Badeni obrnil govorico na .nedolžno za-devico* o tukajšnji slovenski ljudski šoli, je nav-stal prepir med Venuttijem in dr.om Gregorčičem, o kateri priliki da je grof Badeni rekel Gregorčiču: »Ljubi Gregorčič, odslej mi lahko pripovedujete, kar hočete, ali ne dokažete mi, da je belo, kar je črnoM. Najprej treba povdariti, da nikdo navzočih ni čul tega ali kojega stičnega izreka od strani minister-skega predsednika. Sicer pa dr. Venutti smatra čitatelje svojega glasila za jako omejene, ako se drzne jim natveziti takega medveda. Ta drzna izmišljotina se je prijavila te dni ministerskemu predsedniku in torej najbrže ne mine dolgo časa, da pride pojasuilo, oziroma nova blamaža za g. dra. Venuttija." Francozki turisti v Dalmaciji. Te dni je potovalo po Dalmaciji veče število francozkih turistov, med istimi več učenjakov in pisateljev. Isti obiščejo tudi Bosno in Hercegovino. Posebno slovesno so jih vsprejeli v Splitu. Iz poročila v .Obzoru" posnemamo: Izletniki so se pripeljali na parniku .Senegal". Ko je parnik priplul v pristanišče, pozdravila ga je mestna narodna glasba s francosko marzeljezo. Francozi so odgovorili ploskanjem ter — v veselo iznenađenje domačinov — „živiou-klici. K pozdravljanjn so došli župan Mangj er, okrajui glavar baron Marojčič in gimnazijalni direktor B u 1 i č. Na banketu, prirejenem gostom v čast, svirala je glasba zaporedno francoske in ruske komade, našo cesarsko himno, marzeljezo in slednjič hrvatsko himno .Liepa naša domovina*. Na banketu so se izustile mnoge zdra-vijce gostom; poslednji pa so napivali blaginji naroda hrvatskega. Francozi so bili tako navdušeni na vsprejemu, da so o slovesu deli navskriž hrvatsko in francosko zastavo ter so ju poljubljali. Splitski Italijani so se poskrili. Zakaj se jih poklicali ? Nedavno sem čital v nekem listu, da je črnogorski knez poklical v Čr-nogoro nekoliko laških podčastnikov, da bi izvežbali Črnogorce v vojaških stvareh. Ta vest se mi je zdela jako čudna, ker nisem mogel razumeti, kaj bi se imeli junaški Črnogorci učiti od laških žalostnih junakov, oni Črnogorci, ki so od svojih otroških let do visoke starosti vedno pod orožjem iu ki so se skozi stoletja iu stoletja v neštevilnih bojih in nikdar premag&ni borili proti najkrutejšema sovražniku tak6 slavno .za krst častni i slobodu zlatnu". Ti Črnogorci, ti junaki, da bi se imeli kaj učiti v vojaških stvareh od onih juuakov, katerim je že Bog v svoji neskončni modrosti odmeril za domovino deželo, ki je vsa podobna tisti stvari, katera laškim vojakom v bitkah največ rabi: namreč škorenj! Nekaj seveda Črnogorci do sedaj res niso znali: bežali namreč niso nikdar pred sovražnikom. Ah se hočejo morda priučiti tudi temu? Ali so morda za to poklicali za učitelje one vojake, ki so v tem prvi mojstri? V tej vojaški .umetnosti" so Lahi res pravi virtuozi, kajti, če so že v prejšnjih vojnah pokazali veliko izurjenost v bežanju, vendar so v Afriki prekosili same sebe. Tak „rekord", kakor ga je dosegel slavni general Bara-tieri s svojo ravno tako slavno vojno po bitki pri Aba Garimi, je iu ostane najbrž nedosežen. Če je Črnogorcem morda to imponiralo, potem razumem, zakaj so poklicali laške podčastnika v Čraogoro. Dolga pot. Kmalu bode mesec dni, odka:' j« bil občni zbor pol. društva .Edinost". Nafi „Mat-tinou je pa še-le včeraj izvedel o njem. Ni čudno, ko je moral čakati na poročilo — v dunajski „N. Freie Presse". Naglica ui nikoli dobra — tak6 misli menda naš »Mattino" in zajema svoja poročila iz dunajskih listov o — tržaških stvareh. Iz Dobravslj na Vipavskem nam pišejo: Od leta 1885 prosili so bivši dobraveljski občinski zastopniki visoko vlado, da bi se ustanovila samostojna šola v Dobravljah. Lani je bila šola dovoljena. Dobraveljci imamo torej šolo, a le na papirju; do resnične ustanovitve najbrž še ne pridemo. Naši zastopniki so predložili vladi nasledne razloge: dolge in grde poti, nevarne vode, po zimi hnda burja; a glavni razlog je, da se mladina duševno kvari. Naši paglavci ne poznajo gospoda v lepi obleki, ne berača v raztrganih capah; vse vprek zasramujejo in mečejo kamenje za vsakomur. Kaj je vzrok vsemu temu? Gotovo ne drugo, kakor predolge poti v šolo. Ni dolgo temu, ko so ometali kamenjem in blatom celć nekega starega učitelja v pokoji. Zadnje dni se je dogodil drug slučaj. Evo ga: Dne 17. t. m. pretepli so učenci enega svojih tovarišev tako, da je isti obolel. Vsled tega in radi neke druge bo-lezui je otrok uturl. Vprašamo torej kompetentne oblasti: ali še ni dovolj »lučajev, kateri tirjajo šolo v Dobravljah ? ! Nekdo mora prevzeti odgovornost ua takih dogodkih. Dosedaj je bil izgovor: premalo učiteljskega osobja. V odgovor navedemo tudi v tem pogledu jeden slučaj: Nekega učitelja na Vipavskem dejali so v pokoj (kako pokojnino uživajo učitelji, si lahko mislite). Oni učitelj je prosil g. nadzornika okraja sežanskega za kako službo in dobil jo je. Torej v goriškem okraju je bil prestar, v sežanskem pa ne ?! Izgovor radi pomanjkanja učiteljskih močij je jalov. Dajte nam, kar nam gre po božjem in državnem zakonu ! Če ne bode pomagalo to, pojdemo dalje. V e r n i v s k i. Popravek. V »Potretnih kaiikaturah14 v poslednjem izdanju, XVIII., 6. vrstica od spodaj naj se blagovoljno čita: „M. Murnikove in gospe Franje — dr. Tavčarjeve.. .M Prosimo oproščenja. Poskuien samomor. 21letna g.čna Berta Je-surum, stanujoča v ulici del Toro, šla je predvčerajšnjem popoludne na izraelitiško pokopališče ter izpila na grobu svojega starega očeta prilično veliko steklenico karbolne kisline. Na pokopališču poslujoči vrtnar Alojzij Biker je opazil to ter obvestil brzo tam prisotnega stražarja, ki je urno najel voz in odpeljal žensko v bolnišnico. Tain so ji izprali želodec in s tem odklonili vso nevarnost. Ponesrečil. Edvard R o ž a n c , uradnik na gozdnarskem in domenskem ravnateljstvu v Gotici, padel je, kakor čujemo, minolega petka zvečer v postaji Bolcan z vlaka. Kolesa so mu strla levo nogo nad kolenom. Surovost. 81etna Valerija Nikolini. stanujoča v ulici del Crocefisso hAt. 13., je gledala predvčerajšnjem zidarje, poslujoče v ulici Farneto. Nekemu zidarskemu vajencu bilo je dekle morda na poti in ni znal pozvati jo na drug uačin, da se oddalji, nego da ji je vrgel apna v obraz ! Apno je zadelo dekleta v levo oko, ki se je takoj zelo vnelo. Dasi so ljudje spremili dekleta uaglo na zdravniško postajo in je zdravnik pomogel, kakor so velevale okolnosti, vendar se bojč, da dekle izgubi oko. — Ali ne bi bilo umestno, da oblasti pozovejo dotičnega surovega dečka na odgovor?. Mlečnozob ženin. Skoro neverojetuo, toda resnično: petnajstletni zidarski vajenec A. F., stanujoči pri sv. Ivanu, ljubimkuje s 151etno J. O. iz Skednja in zahaja k njej v hišo kakor pravi in pravcati ženin! A mlečnozobi ženin, ki bi pa pametneje storil, ako bi skušal naučiti se Česa koristnega, predno misli na dekleta, ta otročji ženin je tudi strašno vročekrvn. Zadnjič jedenkrat zvečer je prišel pobit v hiio „neveste*. Pričel se je prepirati z iye očetom in bratom in sprijeli so se celč. Ker pa je mlečnozobec uvidel, da mu se utegne goditi slabo, izvlekel je nož iz žepa in skušal raniti svojega nasprotnika. To bi se mu bilo posrečilo, da mu ni slučajno prisotna Josipina Hrovatič izvila orožje iz roke. Na to so paglavca vrgli iz hiše. Po 10. uri istega večera pa se je vrnil mlečnozobec oborožen kamenjem. To pot je pa prišel stražar v pomoč Prijel je vročekrvnega mlečnozobega ženina za Šop ter ga odvel — pod ključ. Pred porotnike. Kakor smo sporočili svoje-časno, je 37Ietni dninar Viktor Urbanis dne 10. maja t. 1. v Miljah napadel in hudo ranil svojo ljubico, Antonijo Čebohin iz Rodika. Vzrok temu napadu je bilo iskati v tem, ker se je Urbanis razsrdil nad dekletom, kajti ona ni hotela slušati njegovih predlogov zaradi vkupnega življenja. — Dne 11. avgusta t. I. imela bi biti proti Urbanisu razprava zaradi omenjenega zločina, toda bila je od-ložena, ker oškodovana ni mogla priti na razpravo. Predvčerajšnjem naj bi se bila vršila ista razprava. Iz izpovedeb zvedencev je razvidno, da Antonija Cebohin — kljubu temu, da so pretekli že 4 meseci od napada — ni še ozdravila in da bržkone ne ozdravi nikdar več. Desna roka ji je otrpnela popolnoma, deloma tudi leva noga, otrplo je levo lice in dekle jeclja. Iz tega sklepajo zvedenci, da so smatrati rane same ob sebi hude (nevarnost za življenje), da so rane provzročile napadeni posebne bolečine, da je vsled ran izgubila svojevoljno rabo desne roke, vsled česar ne bode mogla več opravljati poslov svojega stanu. Sodišče se je po kratkem posvetovanju izjavilo nekompetentno in zavrnilo Viktorija Urbanisa pred porotnike. Sodnijsko. 191etni postrešček Sigismund Stiirk iz Zagreba je ptiček, ki pozna vse strasti, vsa kriva pota, toda nobene čednosti. Poslednji čas je stanoval ta mladenič — kojemu teče jezik jako gladko, to se razume — pri gospej Benvennti-Pellegrinijevi. Dne 4. t. m. zjutraj je šla gospodinja po svojih opravkih z doma. Stftrk, ki je ostal sam doma, z v oh al je takoj, kje ima gospa shranjen svoj denar. Odprl je dotično skrinjo in in ukradel 23 gld. ter zlat prstan, vreden 16 gld. Gospodinja, vrnivša se domov, je seveda takoj konstatovala tatvino in tudi ji ni bilo težko uganiti, da je bil Stark dotičnik, ki si je svojeoblastno „izposodil" to svotico. Ko se je Stiirk vrnil domov okolu po-lunoči in Šel v svojo sobico, zaklenila ga je gospodinja vanjo, pozvala stražarja i u ga dala zapreti. Predvčerajšnjem je bila razprava proti Stftrku, obtoženemu hudodelstva tatvine. Priznal je,'da si je „izposodil", toda le 21 gld., ker je hotel na ! Dunaj iskat si slnžbe. Prstan pa da je zastavil za f. 4-50, zastavni listič pa da je izgubil. Kupil si je revolver za 2 gld. 50 nč., ker ,sem se morda hotel ustreliti". Ves denar je zapravil istega po-poludneva! Sodišče ga je obsodilo na štiri mesece težke ječe. Koledar. Danes (24.): Marija Devica, reš, ujetn.; Gerhard, škof. — Jutri (25.): Kleofa, spoznavalec; Fiamin, škof. — Polna luna. — Sol-nce izide ob 5. uri 51 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 5 stop., ob 2 pop. 18 5 stop. C. Portretne karikature. (Ia mape slikarske dilotantko.) (Zvršctek.) XIX. Najnesrečnejši slovenski politik. A ne morda radi svojih političnih neuspehov, nego radi tega, ker mora biti — hočeš, nočeš — politik, za kalnima poklica, pa tudi kar nič veselja. Kadar so dežHnozhorske volitve, M se mož najrajše zakopal kakor krt pod zemljo... a kaj bi mu pomagalo 1 Dr. Tavčar in Iv. Hribar ga izkopljeta gotovo tudi iz najglobočje luknje... Najbolje se počuti v svoji notarski in županski pisarni; največi užitek pa mu je — pisati romane, v katerih igrajo najimenitnejše uloge učiteljice — pa guvernantke... Odkar je spisal svoje, menda najboljše delo „Očetov greh", nt rodila njegova Muza še ničesar. Žal! — Govori se, da spisuje sedaj velik zgodovinski roman, ki ga izda samostojno. Da bi to le res ne bilo! Želeti je pa, da nam poda kmalu zopet kak soci-jalno-političen roman, v katerem je prvi mojster! — Mož je velik; nosi se jako elegatituo. Le ci- lindra ne trpi. Zdravi, ozki obraz mu krasi dolga brada... na malem nosu nosi zlate naočnike. Moi je bogat grajščak, najljubeznivejši soprog, jeden najboljših romapiscev, vnet župan, pa slab politik... 81ovenska pisateljica ga je imenovala v neki sentimentalni „sliki" ali „sličici" — Stanko, dasi je Janko Kersnik... XX. Ljubljanski dr. C. Lueger. Najpopularnejši mož na Kranjskem, pa tudi drugod. In po vsej pravici. On je tudi tako agilen, tako nadarjen, tako marljiv in vstrajen. samostojen, pa tudi tako ljubeznjiv in — lep. Robat pa ne zna biti tako. In zato Luegerja celč nadkriljuje... Vse na njem: govorica, kretanje, nastop, obleka... vse je fino, elegantno, kavalirsko... Zavidneži mu skrivaj, pa tudi očitno oponašajo, da nima „akademične naobrazbe". Nu, on se ne briga za to, niti za kaj hujšega. V svesti si je pač, da je modrejši in za svoj narod zaslužnejši celo kakor morda marsikdo onih, ki so bili promovani doktorjem te ali one vrste. Rasti je srednje, a močne. Rokovice, salonska suknja, črn cilinder, pa sreberno okovana palica ga spremljajo povsod, tudi kadar se pelje v svoji, v Ljubljani najelegantnejsi dvoupregi... Obraza je podolgastega, belega, obkroženega od rumene polne brade. Na ravnem nosu mu sedi zlat cvikar. Hodi moško, vojaško zravnano in odmerjeno. Glas ima jako sonoren, močan. Dr. Tavčar govori duhovitejše ; lepše, prepričevalnejše pa govori ponos in nada Ljubljane, nositelj vzajemnosti slovanske, župan in poslanec: Ivan Hribar. S tem sen dovriila, — morda le začasno. Dostavljam pa še, da se nadejam, da te moje sličice niso užalile nikogar. Žaliti nisem hotela! — Če pa ima kdo vendar-le tak