SlR.ll e natriju!,«torek, dne 9. junije 1908. Leto XXXVI. Velja po pošti: ■n celo leto naprej K 26"— m pol leta ,, i, 13"— im četrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: /» celo leto naprej K 22 .(0 ju pol leta „ „ 11-20 ia fetrt leta „ „ 5 60 /a en mesec „ „ i go ?.a poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne žtev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulkah St. 2 (vhod čez --dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se •ie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsia (72 rtrni): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvr^i," S 26 h. Pri večkratnem oi>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelj* in praznike, ob pol G. url popoldne. (JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ----Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. CJpravniškega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Slovesni dan slovenske mladine na spodnjem Štajerskem. Nad 500 krepkih, čilih slovenskih fantov iz Spodnjega Štajerja se je na bin-koštni ponedeljek zbralo v prijaznem Ljutomeru, da si ustanove »Zvezo slovenskih mladeničev«. Poleg mladeničev se je zbralo tudi mnogo mož-očetov, ki so z zadovoljstvom zrli, kako se združujejo v pošteno zvezo njihovi sinovi. Na prsih so imeli pripete lične znake slovenske mladine. Na belo-modro-rde-čem polju se blesti križ zelene barve. V sredini pa se svetijo zlate začetnice S. M., kar znači: Slovenska mladina. Lep simbol te mladeniške organizacije! Slovenska mladina hoče delovati in živeti na slovenskem in verskem programu. Ta mladeniška organizacija ima svoje ognjišče v »Slovenski krščansko socialni zvezi« za Spodnje Štajersko, je njen odsek. V vodstvu mladeniške zveze so sami mladeniči; le enega člana pošilja v odbor S. K. S. Z. Delovanje mladeniške zveze je torej popolnoma samostojno. Posebno bo važno njeno delovanje tam, kjer ni še nobenih izobraževalnih društev. Tam bodo mladeniči pristopali k mladeniški zvezi. Toliko o splošnem! Glede poročila o shodu se danes omejujemo le na kratko sliko, ker nam je s Štajerskega obljubljeno obširnejše poročilo. Med napetim pričakovanjem in splošno pozornostjo je v prekrasnih, poetiško vznesenih besedah pozdravil iu otvoril shod dr. Hohnjec. Pozdravljal je v imenu S. K. S. Z. predvsem štajerske mladeniče, dr. Kreka, dr. Korošca, zastopnike »Zarje« iz Gradca in S. K. S. Z. iz Gorice. Na to je govoril dr. Korošec, ki je pozdravljal mladeniče v imenu poslancev > Slovenskega kluba«, posebno poslancev, ki so bili izvoljeni na program »Kmečke zveze«, in ki so temu programu tudi zvesti ostali. (Viharno odobravanje.) V imenu katoliško-narodnih akademikov je pozdravljal shod iur. Cesnik. V krepkih besedah je ožigosal počenjanje liberalne akademične mladine na visokih šolah. Ta liberalna mladina danes poljublja ono palico, ki jo sicer tepe. To pa vsled tega, ker jc v teh ljudeh bolj razvito sovraštvo proti veri, kakor pa narodna samozavest. Zagotavlja mladeniče, da hočejo akademiki združeni s kmečkimi fanti delovati na krščanskem, narodnem in ljudskem temelju za slovensko ljudstvo. Na to jc govoril zastopnik goriške S. K. S. Z., uradnik gosp. Franc Kremžar. Z veseljem pozdravlja zborovalce in povdarja važnost mladeniškega združevanja. Živimo v času, ko se kažejo na človeški družbi pogubne posledice liberalizma. Vse razpada v človeški družbi. Tudi ob času francoske revolucije je razpadel ves družabni red na Francoskem, gospodarilo jc nasilstvo in krivica. A zbrala se je pogumna četa poštenih mladeničev, ki so jih nazivali »zlata mladina«, in ta mladina je uničila terorizem revolucije. Tako naj gre tudi sedaj, ko je treba streti brezverski liberalizem iu socializem, naprej naša poštena krščanska zlata mladina! Misel krščanskega preporoda na Slovenskem je kakor novo solnce vzšla na Goriškem. To misel jc spravil med slovensko ljudstvo nepozabni dr. Anton Mahnič. Ta misel, ki je izšla na Goriškem, se jc razširila preko Kranjske na Štajersko in Koroško. Iu uspeli tc misli krščanske organizacije vidimo danes v tem lepem zborovanju poštenih štajerskih mladeničev. Tam. kjer je najprvo vzšlo solnce krščanske demokracije, ravno tam je po odhodu njenega začetnika polagoma zateninelo. Iu uspeh? Na Goriškem vidimo, kakor nikjer dru- god na Slovenskem, da med velikim delom slovenske mladine vlada duh liberalizma. Govornik želi in izraža prepričanje, da bo ta duh, ki danes preveva vse zborovalce, da bo ta duh prešinil tudi vso goriško slovensko mladino. Zato tem pri-srčnejše pozdravlja novo »Zvezo slovenskih mladeničev«, ker vč, da bo ta zveza vplivala blagodejno tudi na razvoj kršč. misli med goriškimi brati-mladeniči. Go-vornikova izvajanja so zborovalci navdušeno odobravali. Nato je viharno pozdravljen govoril dr. Krek o lastnostnih mladine, ki naj jih zveza spravi v nekako harmonijo. Prva lastnost mladine je radovednost. Kdor te nima, ni mlad, četudi je star še le 20 let. Iz radovednosti se rodi delo, študij, in iz tega uspeh. Druga lastnost mladine je pogum. Treba je za vsako delo srca in poguma. Kdor nima tega, ne bo nikdar svojega dela dobro dovršil. Tretja lastnost je ponos. Mladenič se nerad zadolži in je nerad dolžan. Mladenič tudi ne sme mirno požreti žaljenj svojega prepričanja in somišljenikov. Nasprotnike treba naučiti, da nas spoštujejo. Četrta lastnost pa je požrtvovalnost. Ne sme se vedno vprašati: koliko to nese, koliko ko-šta? Ce je stvar dobra, na delo, četudi je izpočetka nekaj žrtev! Te lastnosti naj goji »Zveza slovenskih mladeničev.« Viharno odobravanje je pričalo, kako dobro umevajo mladeniči pomen besedi dr. Krekovih. Na to je prekrasno govoril dr. Ver-stovšek o nalogah »Zveze slovenskih mladeničev.« Za svoja lepa in prepričevalna izvajanja je žel burno pohvalo. Dr. Korošec jc pojasnil opravilnik Zveze« ter raztolmačil njen početek. Na to se je izvolil odbor, ki naj vodi »Zvezo«. Za predsednika je bil z velikim navdušenjem izvoljen vrli mladenič Zebot, neustrašeni organizator slovenstva v Št. 111 it ob slovensko-nemški meji. Odborniki so sami znani fantje-organizatorji. Govorili so nato: predsednik Zebot. urednik »Našega Doma« č. g. Kociper, nadalje še več drugih mladeničev. V imenu koroških mladeničev je pozdravil »Zvezo«-, iur. Schaubach, v imenu goriških telovadnih odsekov pa brat Medvešček iz Gorice. Ob splošnem navdušenju je bil zaključen veličastni shod poštenih štajerskih slovenskih mladeničev. Krščansko-social-na organizacija se razvija, mladi gredo naprej! Slavnostna akademija slovenskih Dogoslovcev v Celovcu. Jcdva jc minil 31. veliki traven, ta veseli dan, ko se je spremenil »tužni Koro-tan« v »veseli Korotan«, ko je mladi naraščaj koroških Slovencev tako sijajno manifestiral v Šmihelu — že sc jc pokazal slovenski koroški bogoslovec ter jasno povedal vsej javnosti, da jc solidaren s svojim kmetskim ljudstvom, pokazali so bogoslovci, da res hočejo delati za križ sveti in svobodo zlato! Lepa slika škofa A. M. Slomšeka krasila jc ozadje bogoslovniške avle in duh njegov jc blagoslavljal siavnost. Udeležba je bila izvanredno številna. Zastopani so bili vsi stanovi našega ljudstva: duhovska iu posvetna inteligenca, vrli kmetje in nadebudna mladina! Prišli so celo štirje župniki iz Gorenjskega. čč. gg. skladatelj .1. Aljaž, pisatelj Lavtižar, Aliančič in Škufca. V svojem pozdravnem govoru narisal je predsednik akademije tov. Rožman na kratko zgodovino slovenskega društva v celovškem bogoslovju: Nc hipno vs-plamtela ljubezen do naroda slovenskega, tudi ne obup temveč krvava potreba, močna ljubezen do neunirjočih duš, kate-' rim se božja beseda ni oznanjala v mate- rinem jeziku, to je napotilo vnetega A. M. Slomšeka, da jc začel zbirati bogoslovce ter jih navduševal k marljivemu nego-i vanju materinščine. Zdi se, da je položil ! Slomšek nekaj svojega nesmrtnega duha | v akademijo. Ta nesmrtni duh velikega j škofa jo je prešinjal in oživljal od njenega početka do sedaj. Današnje akademije siccr ni ustano-j vil on, tudi ne javnega slovenskega dru-| štva leta 18-48. — in vendar je on njen za-| četnik. Daš on jc prinesel tisti mladi, po ' delu koprneči duh med bogoslovce, on je vsadil gorjušno seme, ki je pognalo kal ter postalo močno drevo. Le časovne razme-• re so povzročile ustanovitev društva leta 1848. — v bistvu ie že obstojalo, le na zunaj je nastopilo oficijelno še le leta 1848., torej ravno pred 60 leti! Tiho in neopaženo je delala akademija. Komaj se v širši javnosti ve kaj o njej. A čini tiše je njeno življenje, tem večjega pomena jc za Koroško. Kje so se navdahnili bodoči duhovniki za neumorno delo, kje so se navdušili za boj s sovražniki naroda in vere. če ne v okrilju akademije? Nato zapoje moški zbor pesem »Za-kipi duša!«, kojo je zložil za 601etnico akademije bivši njen član č. g. Franjo Neu-bauer in kojo je v veliki svoji prijaznosti uglasbil č. g. .1. Aljaž ter jo poklonil celovškim bogoslovcem slovenskim. Navdušeni živio-klici so zaorili po slavnostni dvorani vrlemu slovenskemu skladatelju na čast. Vzkliki navdušenja »živio Aljaž!« se kar niso hoteli poleči in na splošno zahtevo so morali pevci ponoviti lepo slavnostno himno. Vse se je veselilo, da sc je potrudil vrli skladatelj med koroške Slovence. Kakor brat radostno sprejme svojega brata, tako se i mi Korošci radujemo posetov svojih rojakov in naj si potem pridejo čez Karavanke ali od koderkoli. Ako pridejo le z ljubečim srcem k svojim zapuščenim bratom vsikdar so nam dobrodošli! Burno pozdravljen nastopi vrli narodni boritelj č .g. župnik M. Ražun ter govori približno sledeče: Pričakovali boste, da Vam spregovorim o šestdesetletnici tukajšnje akademije, ali Vam vsaj opišem vsaj njeno preustrojitev leta 1888. Nič o tem. Nckai drugega imam na srcu. Gospodje, ki živijo med narodom, mi bodo pritrdili. Naš položaj je tako kritičen, da je le iia.iintenzivnejše delo v stanu, rešiti nas propada. O tem nekaj misli. Ravno v tej avli je bilo, kjer sva s svojim prijateljem kot bogosloven sanjarila o lepem delu za narod. Lepe so bile sanje, lepi ideali. A bile so večinoma le sanje, in danes mi je rekel ravnosti prijatelj: »Naše ljudstvo ni vredno, da zanj delamo in se trudimo«. (Klici: Ni res.) Pro-: sini malo potrpljenja. Nimam namena, od-| vračati koga od dela. Bog ne daj! Goto-j vo so tudi častne izjeme. Poznam može iu j žene, ki so res verni in narodni, toda ve-j lika masa ni taka, velika večina je vsaj v 1 nekaterih krajih tako brez idealov, tako : materialistična, da, kdor več da. jo ima. : (Bravo. Pereant neničurji!) Neki nekdanji spiritual v tukajšnjem bogoslovju, rojen Nemec, izrazil se je nekoč o Slovencih sledeče: »Slovenci so čisto dobri ljudje, samo eno jim manjka; nimajo samozavesti!« Bolj resnično ni mogoče povedati, kakšno jc ljudstvo po večini. Tako dolgo naši uspehi niso stalni, dokler so narodnjaki, pravi narodnjaki med ljudstvom samo izjetne! Pač vlada na nekaterih shodih veliko navdušenje a prihodnji dan je zopet ravnotako kakor prej. Vname sc mogoče srce, vse ic navdušeno, ustanovi se društvo, za katero se vse zanima toda če/, leto dni društvo morda šc ic-dva životari. Bog obvari. da bi s svojimi besedami komu /.manišal pogum ■ navdušiti Vas hočem z;i tembolj neumorno in požrtvovalno delo! (Bravo.) Misereor super turbam . . . Ce bi tudi res naše ljudstvo ne bilo vredno, našega dela. pa ga je — potrebno! Saj ljudstvo ni samo vzrok svoje bede, ni samo vzrok, da je izgubilo zaupanje v samo sebe! Razmere so privedle ljudi tako daleč, da mislijo, da so na svoji zemlji le hlapci! Nc bodem govoril o šoli, ki nam mori značaje, niti o krivicah v uradih, kjer človek niti davka ne more več plačati v slovenskem jeziku — saj je to vsakomur znano. Vprašanje jc le, kako pomagati narodu. ki ni sam vzrok svojega žalostnega položaja — kajti to je pač jasno, da ie dolžnost naša, da mu pomagamo. Delali so že duhovski in posvetni gospodje. A uspeha je tako malo, ker v ljudstvu ui samozavesti. Po mojem mnenju je edino mogoče pomagati ljudstvu s tem, da si skušamo pridobiti mladino. Zberimo, organizujmo jo v društvih! Ljudstvo samo je že v strahu, ker vidi, kako zahaja mladina na slaba pota v narodnem, verskem in gospodarskem oziru. (Medklic: In v nravnent!) Ne smemo pustiti, da upliva.io te razmere. Dolžnost in potreba je. delati z vsemi močmi za organizacijo mladine! Iz tega spoznanja rodil sc je žc »Učiteljski dom«, ki bi bil nekaka sanatio in ra-dice. Ta misel je povzročila narodno šolo v Št. Jakobu, kajti zavednih gospodinj in mater nam je treba. Isto kaže impozantna manifestacija v Šmihelu, da se moramo zavzeti za mladino, ako hočemo doseči resničnih uspehov. Res je bila akademija slovenskih bo-goslovcev zibel vsega narodnega dela, katero so storili v teku zadnjih 00 let slov. duhovniki na Koroškem. Tukaj se je netila ljubezen do naroda. Delajte naprej z vsemi močmi, da bo to res tudi zanaprej. Na mladeniškem shodu v Šmihelu se je reklo: »Bela Ljubljana vas ne zapusti«. Ce je to res, potem bomo res napredovali. V Ljubljani ie treba, da pridejo do spoznanja. da se gre zanje, če se gre za mejo. Ne sme se govoriti: Pojdimo na pomoč koroškim Slovencem,« temveč »Pojdimo pomagat Slovencem«. Priti morajo gospodje v Ljubljani do prepričanja, tla kar se stori za mejo. stori se za sredino. Končam z željo in prepričanjem, da bosta slovenska akademija in bela Ljubljana združeni pomagali narodu. Potem še le bo imelo naše delo uspeh. (Sledi navdušeno odobravanje). C. g. drž. iu dež. poslanec dr. Krek govoril ic: O pomenu domoljubnega dela za versko misel nekako tako-le: Temeljno resnico, na katero naslanjam svoja izvajanja, izrekel jc že gosp. predgovornik: Materializem vzrok narodne in verske propasti. Materialistiško mišljenje se širi vsepovsod in v tem izgubi jezik, materin jezik svoj pomen. Pravijo: Saj ni nič drugega kakor občevalno sredstvo. Materializem nc vidi v domu ničesar nravnega, v ljubezni do doma In v pojmu domovine ne vidi nobenega nravnega faktorja. K.ier jc dobro, tam si doma. Celi svet je tvoj dom, in kjer dobiš miren kot in polno skledo, tam si doma. (Veselost). In ravnotako pravi materializem, da ni nič verstva, da nič večnosti,da jc žc sa-! iiio ta čas, ta doba življenja merodajna, in | kar tu užijem in si privoščim, to bom imel s smrtjo se vse konča. Ta naziranja se-! gajo tudi že med ljudstvo, in ker gine idc-' alno mišljenje sploh, gine tudi ljubezen | do doma. (Res je). Kje je korenina? Ali se začne stvar tako, da se izpod-j inakue najprej zarja večnosti i/, srca | ali sc prej prične majati smisel za dom iu domači iezik? To jc vprašanje. Po mojem mnenju so dejanske gospo-[ darske razmere, vsled katerih sc izgublja ide.ia doma. vzrok, da pada tudi smisel za verstvo iu da ic torei s tem. da vrnemo ljudstvu doni, ohranjen tudi temelj verstva. Vrnemo, pravim, ker smo proletarski narod, ki nima buržoazije, da bi varovala narodni značaj, da bi imeli v njej oporo. Končno pride pri vseh teh stvareh kot temeljni vzrok gospodarsko stanje. In dokler se to ne reši s tem, da se kmetu ne osigu-ra njegova eksistenca, da bo mogel ohraniti zemljo sebi in svojim potomcem — tako dolgo visi upanje narodne samostal-nosti v zraku. 1'isti, ki trdijo pri slavnostih v velikem navdušenju, da vse žrtvujejo, ki pokažejo iz žepa celo kak večji denar, bodo šli od teh slavnosti v življenje in bodo kot trgovci in prekupci varali narod. (Veselost). Ti ljudje si ustvarjajo s svojimi besedami meglo okrog sebe. A gledati moramo jasno, kam nasloniti ljubezen in delo za narod. V tej megli pa te jasnosti ne bomo dobili. V tem jc torej začetek zla: Jezik, pravijo. je samo občevalno sredstvo. In vendar vejo, da je zvezan z mojim srcem, zvezan z vsakim dihljajem mojim, z najlepšimi spomini mojega življenja. V tem jeziku sem prvič pozdravil svojo mater, zvezan je s trenutki veselimi in žalostnimi mojega življenja. Ni mrtvo sredstvo kot denar v kupčiji. Tega idealnega momenta materializem ne vidi. Kjer je dobro, tam je dom? Ali ni pošten človek dolžan vrniti vsakomur, komur ie kaj dolžan? Premislimo, koliko smo dolžni narodu svojemu. ki nas je obdal z gotovim načinom mišljenja, nam napolnil glave žc v mladosti /. nežno filozofijo in poezijo! Samo prejemali smo. Zato pa smo dolžni narodu svojemu kot starišem: ljubezen in hvaležnost. spoštovanje in pomoč. Kakor je moja dolžnost, spolnovati zapoved: Ne ubijaj! Spoštuj očeta in mater! ravnotako je moja dolžnost, da ljubim svoj narod. (Zivio-klici.) To je etiško. Materializem tega ne pojmuje. Cc se maje pri človeku telesna stran, maje se tudi to. kar ic z dušo v zvezi. Duša se vdej-stvu.ic Ic v telesu. Kje so nasprotniki vseh idealov? Ali ne tam v delavskih kosar-nah! Nič niso občutili sladkosti domovine, domače hiše! Kjer tega ni. ni ljubezni do doma in padejo tudi vsi drugi ideali. Le en sam ekvivalent je, ki more paralizirati misel na dom, in ta je verstvo. Tudi v tujini sc čuti v cerkvi domačega. Ako hočemo domovino rešiti narodu, je naša dolžnost, da rešimo narodu domovino. In ta domovina obstoji v teh tleh. v tej zemlji, ki je dana našemu ljudstvu. Brez dela za kmetski stan ni narodnega dela. (Zivio.) Rešitev domovine naše je istovetna z rešitvijo krnetskega stanu. (Zivio). Ce vzbudimo v našem kmetu zavest, da je mogoče ohraniti zemljo, potem bode čutil tudi dolžnosti, ki jih nalaga nravnost do naroda, do zemlje. Nc prezrimo. kake posledice ima vsako usužnjevanje. Ko je končal prvi kmetski upor. je prišla reakcija. Dotičnik pride potem do neke razbolele potrpežljivosti, brez upanja, in to se lahko razvije pri narodih, ki imajo svojo veliko tradicijo, v neko tiho trajno revolucijsko stremljenje iu to butne na dan od časa do časa — sledijo krvavi poboji in potem je še slabše. Opomniti je treba, da upori med našim narodom niso bili revolucijski. Bili so častni za nas, ker so bili upori za pravico. (Bravo.) Nikdar niso zahtevali kmetje druzega kakor pravice'! Tlačenec nazadnje misli, da ni več pomoči. da mora tako biti, da pride tako daleč, da mu tisti, ki ga tlači — imponira! Zadnja faza je, da tlačenec v svojem suženjstvu čuti neki užitek! Dvigniti take ljudi naenkrat, ni mogoče. Naša edina pot. da rešimo narod, je boj proti ma-terializmu in proti vsemu, kar jc z njim v zvezi. Na verski podlagi buditi v njih eti-ške dolžnosti, moriti beštijo v človeku, moriti materialne instinkte v ljudstvu, smatram kot dolžnost vsakogar, ki ljubi svoj narod, da stoji proti materializmu. Vsak, kdor tega nc pobija, je sovražnik naroda. Varujmo to versko misel kot pun-čico svojega očesa in skrbimo s tem za gospodarsko osamosvojo krnetskega ljudstva. Drugi stanovi so pri nas dolžni služiti kmetu. (Bravo). Ne smejo pozabiti, da ie kmet pri nas narodno tisti, in ekonomsko tisti in rodbinsko tisti, iz katerega izvirajo in od katerega živijo drugi stanovi. Kmet edini more zagotoviti /.a bodočnost, da sc bo šc govorilo o narodu in o jeziku slovenskem! Vsi, kar nas je, na krov za našega slovenskega kmeta! Duhovnik in kmet sta stala vkup v najtežjih časih. Kdor je sovražil kmeta, sovražil jc tudi duhovnika. (Res je!) Ta zveza med kmetom in duhovnikom slovenskim je tako močna, da jc nobena moč ne more premagati. Soc. demokracija hoče postaviti duhovnika v buržoazijo kmeta pa v prolctariat. Prepričan sem nc samo za Kranjsko, tudi za Koroško — polagam up na mladino vašo. posebno na bogoslovsko če potegnejo kmeta v prolctariat, pojde tudi duhovnik ž njim. (Zivio-klici.) Slovenski klub mi je naročil, naj pozdravim v njegovem imenu gg. bogoslov-ce (Zivio) in vse navzoče in naj vas zagotovim, da bo klub z vsemi silami in močmi zastopal interese koroških Slovencev. (Navdušeno pritrjevanje). Nato se zahvali predsednik obema čč. gg. govornikoma, zagotavljajoč ju, da so padle njune zlate besede na rodovitna tla. l akih naukov iz ust delavnih mož Akademija še ni slišala zato naj bo današnje slavijo tudi mejnik v zgodovini njeni. Naroča navzočim kmetom, naj nesO seboj prepričanje in zagotovilo, da bodo bogoslovci vse svoje moči zastavili enkrat kot duhovniki v povzdigo in rešitev kmečkega stanu po navodilih, ki so jih slišali iz ust današnjih govornikov. Nazadnje se oglasi še urednik Smo-dei, sc zahvali bogoslovcem, ki so priredili navzočim tako lep užitek, in trdi, da se zanima za delovanje Akademije kmet, ki rad zvč, kako sc pripravljajo njegovi sinovi za bodoče delovanje, zanimajo se tudi duhovniki za mlade svoje sobrate, zato vedno radi prihitijo k akademijskim uram. Došli so na akademijo tudi mnogi pozdravi: Oloniuc: Mileni! Nelohouce osobne pritomni byti vaši slavnosti aspon duchern s vami dlime, prejicc akademiu z celelio srdce. Zdar Buli! Bohoslovci olomoucti. lnomost. Commilitones! V duhu se udeležujemo Vašega slavija in Vam kličemo: Neustrašeno naprej za vzvišenim ciljem, braniti narodu, vero in pravice dedne zoper oholo nasilstvo! Edinost in potrpljenje, pogum in neumornost, up in veselje do vzornega poklica — in slavna »Akademija« bo vzgojila slovenskemu narodu neomajnih zaščitnikov. »Akademiji« kot taki pa: Vivat - crescat - floreat! Na zdar! Bogoslovci jugoslovanski v Inomostu. Zagreb. Prigodom sretne prekrasne slave srdačno čestita brat. zbor duhovne mladeži. Višarje. Vivat. cresceat, floreat slovenska akademija! V duhu sem z Vami. Bratske pozdrave A. Benetek. Na]noue]ta politična poročila. Masaryk in VVahrmund. P r a g a , 9. junija. Češko svobodomiselno študentovstvo jc imelo 8. t. m. slt<)d. V predsedstvu so bili češki, hrvaški in jugoslovanski zastopniki. Govoril je prof. Masaryk. Povedal je. da začetkoma ni bil za študentovski štrajk, zdaj pa da je. Rekel je, da se ne gre zdaj za \Vahrmunda, marveč proti osvojitvi vseučilišč po krščanskih socialcih. Rekel je. da so se sicer nemški dijaki izjavili proti drugemu češkemu vseučilišču, a to vprašanje ni v ni-kaki zvezi z NValirmundovo zadevo. V obče je bil Masarykov govor plitev in medel. Odlikoval se je le v premlevanju starih fraz proti klerikalcem. Svoj govor je zaključil s pozivom: Ali naj se sklene mir po načelih napredka, ali pa naj ne bo mir. Nato so govorili še študenti, med njimi Slovenec Kramer in češki anarhist študent Lustig. Shod slovanskih trgovcev. Praga, 9. junija. Dne 8. t. m. se je vršil tu shod slovanskih trgovcev, katerega so se udeležili tudi srbski in poljski trgovci. Na shodu je govoril tudi dr. Kramar. Na shod je došlo 550 Poljakov iz Varšave, Krakova in Lvova. Trajal bo shod 2 dni. Shod češko-nemških mest. L i b e r c e, 9. junija. Tu sc je vršil shod čeških nemških mest. Zastopnike je poslalo 54 mest. Shod je pozdravil brzojavno nemški minister krajan Prade. Shod je zahteval samostojno nemško češko deželo. Nadalje so se izjavili proti izpodrivanju nemščine pri pošti iu sodiščih. Izjavili so se tudi proti takemu jezikovnemu zakonu, ki bi ne priznal nemščine za edin uradni jezik v nemškem jezikovnem ozemlju. Jezikovno vprašanje na Češkem. Praga, 9. junija. »Den« poroča, da jezikovnega načrta še ni rešil min. svet. Protiavstrijske demonstracije v Reki. R e k a. 9. junija. V soboto zvečer so sc vršile v gledališču »Fenice« velike protiavstrijske demonstracije. Igrali so v Cislitvaniji prepovedano igro »Romanti-cismo«. Občinstvo jc demonstrativno ploskalo in psovalo Avstrijo. Demonstracije so se ponovile na ulici. Izstop poslanca Bcrgmanna i z češke agrarne stranke. Praga, 9. junija. »Den« poroča, da jc izstopil poslanec Bcrgmann iz češke agrarne stranke, ker sc je izdal ob svojem dvoboju s Sternbergom napačno za čast- nika. Poročajo, da prisiljo Bergmanna, da odstopi kot poslanec. Dalmatine! in dunajski jubilejni izprevod. K o t o r, 9. junija. Z godbo in zastavami so odpotovali 7. t. m. na parniku »Achillc« Dalmatinci, namenjeni na dunajski jubilejski izprevod. Obletnica kronanja ogrskega kralja. B u d i m p e š t a, 9. junija. Ob obletnici kronanja ogrskega kralja so bila javna poslopja okrašena z zastavami. Črnogorska bombna zarota pred sodiščem. Cetinje, 9. junija. Obtoženca Ra-doviča so izpraševali pet ur. Zaplel se je v protislovja. Priznal je, da so sc shajali zarotniki v Kotoru in Dakoviču. Radoviča so konfrontirali s Culafijo in Vojvodičem. Rusija. Peterburg, 9. junija. Duma je odklonila proračun mornariškega ministrstva za zgradbo treh novih oklopnic v znesku II milijonov z 194 proti 78 glasovom. Volitve v bolgarsko sobranje. S o f i j a, 9. junija. Vladnih pristašev jc med 204 poslanci izvoljenih nad 170. Izvoljenih je 172 demokratov, 23 agrarccv, 4 Radoslavistov, 2 narodnjaka, 1 Stambulovec in 1 Cankovist. Propadlo je S strankinih voditeljev. Radikalni demokrati in socialisti nimajo nobenega poslanca. Vstaja na Samosu. Pari z, 9. junija. Samočani se zelo izseljujejo. Knez Kopassis jc priporočal časnikarjem, naj takoj zapuste Samos. Jadranska železnica. Carigrad, 9. junija. Načrt Jadranske železnice proučujejo v trgovinskem in stavbenem ministrstvu. Srbiji so obljubili, da načrt kmalu rešijo. Bulgarske čete na delu. Carigrad. 9. junija. V Serresu je umorila bulgarska četa, ki jo vodi Lak-danski, II grških pastirjev. Srbske ožje volitve. B e 1 g r a d, 9. junija. Pri ožjih volitvah je dobila vladna stranka opozicija pa 4 mandate Končni izid volitev je: vlada ima 85, mladi radikalci 48, nacionalisti 19, naprednjaki 7 in socialisti enega poslanca. Grški protest. Carigrad. 9. junija. Grško poslaništvo je protestiralo pri turški vladi, ker je prekinila turška vlada občevanje z grškim konzulom na Samosu. STOLETNICA DEŽELNE BRAMBE. Na binkoštni ponedeljek je preteklo sto let, ko jc ustanovil cesar Franc deželno brambo. BAN RAUCH NA DUNAJU. Rauch je bil v avdijenci pri cesarju. Ban se je izjavil, da je dovolil cesar 6000 kron za nakup slik domačih umetnikov za zagrebško moderno akademijo. Rauch se je razgovarjal z Aehrenthalom o srbskem vprašanju na Hrvaškem. FRANCOSKI PORAZ V INDIJI. Kitajski regularni vojaki so streljali 3. t. m. na francoske vojake v falovški okolici. Ustreljen je poročnik Weigand iu šest tonkinških vojakov. BOJI NA CELEBESU. Nizozemci so vzeli na Celebesu vsta-šem trdnjavo Bolrihom. Sovražnik je izgubil .35 mož. NOVA PERZIJSKA VLADA. Šah je imenoval novo ministrstvo, ki ga vodi Mužbir es Saltaneh. Dnevne novice. + Kranjski deželni zbor se snide drugi teden, da reši volivno reformo. V ponedeljek bo zboroval permanenčni ustavni odsek. -f Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo Podlipo č. g. Janez Možina, bivši župnik v Senožečah. -}- V proslavo desetletnice premil. g. knezoškofa so priredili včeraj gojenci kne-zoškofijskega zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano lepo slavnost z godbo, petjem, pozdravnim govorom in igro »Egiptovski Jožef«. Navzoč je bil premil. gosp. kne-zoškof dr. Jeglič, mil. gg. stolni prošt Sajovic in stolni dekan Kolar, več gg. kanonikov, profesorjev bogoslovja, raznih drugih gg. duhovnikov iz Ljubljane in okolice, bogoslovcev, prijateljev zavoda ter starišev gojencev. Vsi so bili vrlo zadovoljni z lepo prireditvijo. + V okrajni cestni odbor ilirsko-bi-striški je imenoval deželni odbor gg.: Jožefa Benigar v Trnovem in Janeza Jenko v Topolcu. \ -f- Načelnikom zdravstvenega okrožja v Toplicah je izvoljen gosp. Zhuber pl. Okrog, namestnikom o. V. Sitar v Toplicah. + Vodovodne zgradbe kranjske pride to poletje proučevat več galiških inženirjev, ki jih pošlje deželni odbor v Lvovu. -j- »Sbor duhovne mladeži« v Zagrebu je imenoval za svoja častna člana dr. Kreka in dr. Lampeta. + Dva shoda v Krizah pri Tržiču. Binkoštni ponedeljek popoldne je bilo v prijaznih Križali pri Tržiču zelo živahno. V društvenem domu je imel deželni poslanec Ivan Zabret shod, na katerem je mnogoštevilnim zbranim možem razložil dosedanje delovanje deželnega zbora z ozirom na volivno reformo. Dalje je zelo poljudno razlagal pometi izobrazbe za gospodarsko in politično delo ined slovenskim ljudstvom. Kazal je v svojem govoru na posledice politične nezrelosti in posledice politične nezavednosti zlasti z ozirom na kmečki stan. Poslušalci so sledili izvajanjem svojega poslanca z velikim zanimanjem in izrazili željo, da jim pride šc večkrat poročat. Sprejeta jc bila tudi resolucija, da naj državni in deželni poslanci skrbe, da se bodo nastavili za kmetijstvo prepotrebni strokovni učitelji. Shodu jc predsedoval vrli mož Ahačič, otvoril pa je shod delavni kriški gospod župnik Po-renta. V istem prostoru se je vršil ustanovni shod telovadnega odseka »Katoliškega izobraževalnega društva«. Iz Tržiča je prikorakalo na shod lepo število telovadcev v uniformah in 32 članov naraščaja. Govoril je na zboru brat Ivan Pod-lesnik. K odseku jc pristopilo 20 mladeni-čcv. Ker je Tržič blizu, v Tržiču pa toliko zavedne naše mladine, je gotovo, da bo tudi ta najmlajši naš odsek lepo uspeval. Na zdar! + Županska volitev. V Dragi pri Višnji gori jc bil žc petič izvoljen za župana posestnik Anton Lokar. Za svetovalce posestniki: Jožef Erjavec, fotograf; Anton Mehle in Jožef Jakoš. Vsi so zvesti in odločni pristaši S. L. S. + Na Vipavskem jc pri volitvah za cestni odbor sijajno zmagala S. L. S. Liberalci so prišli sicer zraven, — a od-kurili so jo žalostno na vse kraje. Vipavska sc jc izpremenila. + »Med burši. Svobodomiselni shod v »Industriehalle« ali zveza »Tabor«-»Trig!av«-Markhl-Los-von-Rom«. Akade-mično tehnično društvo »Triglav« nam pošilja sledeči popravek: Ni res, da se je akad. tehn. društvo »Triglav« korporM tivno udeležilo shoda v »Industriehalle« in se jim je predsednik zahvalil za pomoč pri zadnjem nastopu v zvezi z Nemci; res je, da se akad. tehn. društvo »Triglav« ni korporativno udeležilo shoda v »Industriehalle« ter se jim predsednik ni zahvalil za pomoč pri zadnjem nastopu v zvezi z Nemci. Ni res. da so se oficijelno pogajali. res pa je, da se »Triglavani« niso z nikomur pogajali v tej zadevi. Za odbor: V. Tajuk, tč. predsednik. Vlad. Vrečko, tč. tajnik. — »Tabor« nam je poslal popravek, ki smo ga tudi priobčili. Zdaj pa »Triglav« pošilja ravno tak popravek, torej si ne moremo tega drugače tolmačiti kot tako, da se je »Triglavanov« lotila resnična popravkomanija. »Triglavani« so bili na shodu v »Industriehalle«, da pa društvo »Triglav« ni bilo korporativno udeleženo, to nam je čisto vseeno. Dejstvo je, da sta oba graška nemška lista poročala o pogajanjih med predsednikom shoda in slovenskimi liberalnimi dijaki in je predsednik v smislu teh pogajanj popravil Markhlov govor. Za svojo udeležbo so liberalni slovenski dijaki dobili pisano pohvalo od nemških buršev, katero smo priobčili. Čemu torej ti popravki? Saj vas je liberalni »Naš Glas« obsodil za vaš nastop! Heil! + Liberalni list o slovenskih liberalnih dijakih. »Naš Glas«, glasilo goriških liberalnih agrarccv, piše o zvezi slovenskih » Triglavanov«, »Taborjanov« in drugih z nemškimi burši, sledeče: »Slovenski in hrvaški »svobodomiselni« dijaki, ki so bili že neštetokrat krvavo pretepeni od nemških »svobodomiselnih« buršev, se sedaj s temi bratijo. Imeli so shod, na katerem jc nek hrvaški dijak izrazil svoje simpatije nemškemu »svobodomiselnemu« dijaštvu v sedanjem boju. A sedaj so ti »svobodomiselni« visokošolci pokazali, da jim narodnost ni prva briga. Kajti nemško »svobodomiselno« dijaštvo ni obsodilo vladnih nasilstev proti zagrebškemu vseučilišču, ampak so se le smejali našim svobodomiselnim backom. Da, da, tako je ! . . . Dne 25. majnika so nemški »svobodomiselni« dijaki, ki so združeni s slovenskimi »svobodomiselnimi« divjaki, napadli nemške klerikalne dijake ter jih zmerjali s »katholisehe Sclnveine« in »katholisehe Dreckbande«. Mi Slovenci pa vemo, da s< jih slovenski »svobodomiselni« dijaki žc večkrat prav po svobodomiselno »fasali« od nemških liberalnih dijakov, nemški kle- rikalni dijaki so se obnašali v tem oziru vedno bolj dostojno. Mi tudi vemo, da ravno nemški graški svobodomiselni dijaki delajo v zadnjem času z vso silo na ponemčenje obmejnih štajerskih Slovencev.« — To je pač najhujša obsodba za slovenske liberalne dijake, če jih velelibe-ralni list tako krvavo smeši! + Kranjski odbor za dunajski cesarski slavnostni sprevod nam poroča: Na podlagi posvetovanja dne 7. junija 1908 so se sestavili za arangement cele eks-pedicije naslednji odseki: 1. Vojaški komando: nadporočnik Maister; namestnik poročnik Šušteršič. 2. Civilni komando: načelnik vlaka Belokranjcev gospod Kre-gar. načelnik vlaka Gorenjcev župnik Piber. 3. Intendanca: načelnik intendance upravitelj Nebenfiihrer, namestnik Jeloč-nik. 4. Ureditev skupin: za Belokranjce: Rašica, Stefe: za Ljubljančane: Magolič; za Gorenjce: dr. Robida in Zmitek; za Kočevce: Wettach; za banderium: inženir Skaberne: za fanfariste: ravnatelj Hubad. 5. Mobilna pisarna: načelnik Mencinger, namestnik Puc. 6. Ekspedicijski odsek: načelnik inženir Skaberne, namestnik učitelj Gartner. 7. Blagajna: združena z in-tendanco. _____ + Oklic udeležencem jubilejnega sprevoda Kranjskega je izdal kranjski pripravljalni odbor. Oklic v navdušenih besedah opisuje raznovrstni pomen tega zle-ta. Oklic bomo priobčili, da se tako tudi širša javnost vedno bolj zanima za to obširno domoljubno delo našega domačega pripravljalnega odbora. 4- Na pomoč važnemu delu za čast dežele kranjske! Vse občine, vsi zavodi, vsi posamezniki naj prispevajo k velikemu delu kranjskega odbora za jubilejni sprevod na Dunaju. Denar, ki se ga zbere, ho imel trajno vrednost s tem, da bo naša dežela imela zbrane svoje narodne noše in da se bo to delo že izpopolnilo in nadaljevalo. Vsak domoljub naj smatra za svojo častno dolžnost na katerikoli način pomagati pri tem za našo deželo velevaž-nem delu. V tem delu naj se za čast dežele združijo vsi sloji. To delo ni samo za jubilejni sprevod, ampak ima urejeno delo pripravljalnega odbora tudi za bodočnost in za razne druge slovesne prilike veliki pomen. Zato: domoljubi, zbirajte, prispevajte! + Eksekutivni odbor za jubil. sprevod na Dunaju. Ha gre udeležnikom iz Kranjskega takoj po njih prihodu in celi čas njih bivanja na Dunaju v vseh zadevah na roko, konstituiral se je na Dunaju ožji odbor, v katerem so gg. vladni svetnik dr. Primožič, amanuensis dr. Mantua-ni, okr. komisar dr. Skaberne. drž. poslanca Pogačnik in dr. Hočevar, cand. phil. Adolf Robida, stud. iur. Mazak in stud. iur. Natlačen. Ta odbor bo skrbel za voditelje in reditelje, ki so potrebni pri sprevodu, in bo prevzel aranžma tudi po jubilejnem sprevodu, da si bodo mogli naši udeležniki po čim najboljšem redu ogledati Dunaj in njega znamenitosti. Pridobil je 25 gg. visokošolcev, ki drage volje iščejo stanovanj za one udeležnike, ki ne bodo skupno nastanjeni, in ki bodo prevzeli skrb, da razkažejo udeležnikom, kateri še niso bili na Dunaju, to veliko, krasno mesto. Kdor želi kakega pojasnila naj se obrne na ta eksekutivni odbor na Dunaju, VIL, Burggasse Nro. 12, vrata 12. — Iz Dravelj. Zirovnik zopet popravlja. Prejeli smo namreč sledeč dopis izpod peresa šentviškega gospoda naduči-telja Zirovnika: 1. Ni res, da sem se vrgel zdaj v Dravlje in da hočem v prostorih gasilnega društva nastaniti »Prosvetino« knjižnico. Res pa je, da na to nikdar mislil in tudi nobene besedice o tem govoril nisem z nobenim človekom. 2. Zato tudi ni res, da bi bil začel nabirati pristašev, ki so se pa jeli upirati. 3. Ravno tako ni res, da hočem v gostilni pri »Slepem Janezu« napraviti bralno društvo. Res pa je, da se mi o takem društvu pri »Slepem Janezu« niti sanjalo ni. 4. Tudi ni res, da sem žapužanske in draveljske pristaše zbiral v ta namen pri »Zibertu«. Res pa jc. da sem pri »Zibertu« vodil kmetijske sestanke za vse člane tukajšnje podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske. 5. Ni res, da kar Zirovnik ustanovi, propade prav kmalu. Res pa je, da sem ustanovil tu samo dve organizaciji, to jc podružnico c. kr. kmetijske družbe pred 17 leti in pa »Zirovni-kov zbor« pred 11 leti. Obe ti organizaciji še danes prav uspešno delujeta. — K temu popravku dostavljamo: Pričakujemo, da nam bo g. Zirovnik kmalu poslal sledeči popravek: »Ni res, da je Zirovnik, nadučitelj v St. Vidu. Zirovnik. res pa je, da Zirovnik — ni Zirovnik.« Takrat ko smo poročali, kako jc Zirovnik v šoli napadal svoje učence s »čuki«, nam jc mož tudi poslal popravek, pred sodiščem pa je bilo dokazano, da jc bilo vse. kar smo pisali resnica. Toliko v pojasnilo za danes. več pa bodemo šc poročali. — Izjava. Ker se širi govorica, da pridem v nedeljo, 14. t. m., blagoslovit dra-veljski gasilni doni in jc moje ime celo tiskano na vabilih in lepakih ter v »Slovenskem Narodu«, izjavljam, da jaz iz znanih vzrokov ne pridem blagoslovit gasilnega doma v Dravljah in najodločnejše protestiram, da odbor gasilnega društva zlorablja moje ime, dasi je prejelo načelstvo gasilnega društva od mene popolnoma določno pismeno izjavo, da odpovedujem blagoslovljenje, in ni na mojo odpoved nič reagiralo. Ker dalje nekateri trde, da me je k tej odpovedi nagovoril gosp. kaplan Zabret, izjavljam, da sem jaz odpovedal blagoslovljenje popolnoma iz lastnega nagiba. Z g. Zabretom sem prišel skupaj šele dan potem, ko je imelo načelstvo gasilnega društva mojo odpoved že v rokah. — V St. Vidu nad Ljubljano, 9. junija 1908. — Ivan Kogovšek, prefekt. — Za župana v Črnučah je izvoljen Josip Dobravec, ključar pri župni cerkvi in posestnik. Častitamo vrlemu možu! — Vesti iz litijske okolice. Povožen je bil IS letni P. Špek na Spodnjem Logu. Pri vožnji so se mu konji splašili in fant je prišel pod voz, ki ga je tako poškodoval, da je še isto noč izdahnil. — Toča je napravila precej škode sadnemu drevju in zelenjavi dne 22. maja. Po nekaterih krajih je bila še drugi dan pod kapom. — Mrtvega so našli posestnika Rohneta izpod Sv. Gore. Na glavi je imel malo prasko. Na kak zločin ni misliti, ker se je našlo pri njem večjo svoto denarja. Procesija za odvrnitev luide ure je šla 3. t. m. s Sv. Gore na Sv. Planino. V torek. 9. t. m., pa pride procesija s Save na Sv. Goro. Na umu je obolel 23-letni J. Kovač iz vaške župnije. Vzrok je menda alkohol. Palec na nogi si je presekal neki posestnik izpod Sv. Gore. ko je v gozdu ob-sekaval smrečje. —- Na Savi so že pričeli voziti gramoz za novi tir iz Trbovelj. Tudi prostor ua kolodvoru nameravajo razširiti. kar je nujno potrebno. — Letina v litijski okolici kaže dobro. Sena bo zaradi pomanjkanja dežja in vsled črvov malo. — Velik požar. V soboto. 6. t. m., je izbruhnil v Marijah pri Ilir. Bistrici hud ogenj. Goreti jc pričelo zvečer. Na lice mesta je takoj, ko se je izvedelo za ogenj, prihitela požarna hramba iz Bistrice, kateri se je po napornem delu posrečilo omejiti ogenj. Zgoreli ste dve hiši in tri gospodarska poslopja, zgoreli so tudi štirje prašiči. Posestniki so bili sicer vsi zavarovani, a nekateri le za majhne zneske, tako da je škoda vendar občutna. — Razburjajo se. Veliko razburjenje je nastalo v Ilir. Bistrici, ko smo nekaterim malo podkadili. Seveda, »Notranjec« in »Narod« smeta že pisati o naših somišljenikih. kar hočeta, le »Slovenec« ne sme. takoj je po koncu ves napredni Izrael. No. gospodom povemo, da tudi nam ni posebno ljub boj na ta način, kakor se sedaj tam bije potoni časopisja, a naj nehajo oni s svojim »Notranjcem« preje, potem nehamo tudi mi. Prei pa ne! Tiste nauke, ki jih dajete »Slovenčevemu« dopisniku, jih dajte raje vašemu Poldetu in drugim, pa bo mir! — Strela je udarila na binkoštno nedeljo v poslopje Antona Bergoča v Trnju na Notranjskem. Posrečilo se je pogasiti požar, ki bi bil lahko vpepelil vso vas, ako bi ne bilo ljudi doma. — V Zagorju na Krasu je isti dan udarila strela med živino, ki se je pasla na paši in ubila troje goved. — Demonstracije so se vršile v nedeljo v Trstu pred trgovinami Cerkvenik, Cibeu in Zerial, ker omenjeni trgovci niso zaprli svojih trgovin. Demonstranti so razbili par šip. — Demonstracije proti veteranom so se vršile 6. t. m. v Pulju. Uprizorili so jih slavni »puljski mladeniči« od »Giovine Pola«. Policija je sedem fantov zaprla in obsodila na razne denarne globe. Strela. V vasi Buje, župnije Ko-šana, je treščilo 1. t. m. v zvonik. V ccr-kveni lopi sedečega I6letnega Matijo Mo-rel je ubila strela, cerkvenika pa omamila. Napravila jc veliko škode v cerkvi, zlasti na oltarju. — Slovensko katoliško izobraževalno diuštvo se snuje v Košani na Notranjskem. Pravila so se že odposlala v po-trjenje. Na Vremšici (1027 m) rpi Košani se bo sezidala kapelica in vanjo postavila stara, umetna podoba sv. Urbana. — Zgodnje češnje. Na novomeški trg so bile prve češnje iz Stopič in Brusnice prinesene dne 3. junija. To so belice in drobne črniee. — Zgodnja žetev. Gospod Malenšek iz Kandije začne binkoštni torek žeti njivo, na katero je posejal pet mernikov ječmena. To je vendar izvau-redno zgodnja letina. Posledice suše. Na sejmih v Kranju so cene za mesarske vole pale pri starem centu za 6—7 kron. Ako ne bo v kratkem obilega dežja, bo veliko pomanj- kanje krme. Plače poslom so v 10 letih poskočile za 100%. Kako bo kmet izhajal, ako bodo šle cene živini tako znatno nazaj? — Nagla smrt. Dne 5. t. m. so našli v Kolovratu Franceta Bohinarja mrtvega. Vzrok: alkohol. Nemški minister-rojak Prade se je v nedeljo zjutraj pripeljal v Celovec k občnemu zboru nemškega »Schulvereina«. — Spominek iz Lurda (posoda za blagoslovljeno vodo z nastavkom iz kovine na črnem lesu) je nekdo izmed lurških romarjev pozabil v hotelu v Lyonu. Dotič-nik naj se zanesljivo do konca tekočega meseca oglasi v našem upravništvu, kjer dobi izgubljeni spominek proti povračilu poštnine in carine. — Vpokojen je c. kr. gozdar Anton Rupar. — Avskultanti se postali praktikanti Bego, dr. Vidali, dr. Pascoli in Pečarevič v Trstu, Edvard Sturnig, Anton Sapla in dr. Edgar Cociancig v Gorici in Frančišek Volarič na Krku. — Naravoslovje se bo poučevalo na ljubljanski gimnaziji z nemškim učnim jezikom od šolskega leta 1908/1909 nadalje tri ure tedensko v nemščini. — Zgorela sta dva otroka 5. t. m. ,v Roviščah pri l^aki na Dolenjskem. Požar je namreč vpepelil Martin Salmičevo kočo, v kateri sta bila Salmičeva otroka brez nadzorstva. Škoda znaša 1200 kron. — Javna tombola. »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija« priredi v društvene namene javno tombolo dne 28. junija t. I., ob pol 4. uri popoldne na glavnem trgu. Tablice se prodajajo po 20 h po idrijskih trgovinah. kakor tudi na dan tombole na mestu. Z ozirom na blag namen sc pričakuje kar najobilnejše udeležbe iz mesta samega in okolice. Llubllanske noulce. lj Pri birmi v ljubljanski stolnici je bilo o binkoštnih praznikih 2085 birman-cev. V nedeljo dopoldne jih je bilo 1076, popoldne 711, in v ponedeljek 298. Dečkov je bilo 1047, deklic 1083. — Ze deset let ni bilo toliko birmancev, nego ta praznika. Ij Pojasnilo. »Slovenec« je prinesel lani dne 9. septembra v št. 207 v uvodniku »Tržaška politika« med drugim tudi sledeča odstavka: »Saj vemo, kako grdo in nehvaležno so gotovi ljudje delali s poslancem Mandičem« in »Tisti, ki zdaj piše, da se mu v spoštovanju klanja, ga je nekoč še od svojega voza pregnal vpričo narodnega občinstva iz same grde zavisti in sovraštva«. S tem se je čutil žaljenega g. Makso Cotič. urednik »Edinosti« v Trstu iu je vložil proti meni tožbo zaradi pregreška zoper varnost časti. — Z ozirom na osebni razgovor, ki ga je imel danes moj zagovornik dr. Pegan s poslancem g. Mandičem in z ozirom na izpoved-bo sodno zaslišane priče g. Franca Pe-triča sem se prepričal, da je dotična govorica sicer v resnici krožila po Trstu in da jo je objavil tudi nek slovenski tržaški list, a da temelji ta vest na n e s p o r a z u m -1 j e n j u prizadetih oseb in da je neosnovana. — To drage volje lojalno izjavljam. Ljubljana, 9. junija 1908. — Mihael Moškerc. Ij 230 Belokranjcev se je pripeljalo danes popoldne z dolenjskim vlakom v Ljubljano. S kolodvora so odkorakali v »Unionovo« dvorano, kjer so bili pogoščeni. Prenočujejo v vojašnici 27. pešpolka in v dvoranah »Slovenske krščansko-socialne zveze«. lj Umrl jc v Bolcanu ravnatelj hotela »Walter von der VogcKveide«, g. Franc Kamposch, brat gg. bratov Jožefa in Antona Kamposcha, ki sta prva vodila tukajšnji hotel »Union«. Gospod Fr. Kamposch se je nedavno ponesrečil na potovanju. Na kolodvoru v Niči ga je prijel železniški stroj in ga nevarno poškodoval. Truplo so pripeljali v Slatino. Gg. bratje Kamposch so, kakor znano, rojeni Slovenci iz Kostrivnice na Štajerskem. Ij Umrla je danes v jutru v deželni bolnišnici sestre predstojnice namestnica, usmiljenka Bernardina Falman v 71. letu. Pred tremi leti je praznovala nOletnico svojega človekoljubnega delovanja. V deželni bolnišnici je preživela 42 let. Z neumorno delavno, za vse skrbno in v poklicnem življenju vzorno usmiljenko so sestre usmiljenke mnogo izgubile in jo bodo težko pogrešale. Pogreb bo v sredo ob 4. uri iz deželne bolnišnice. N. v m. p.! Ij Samoumor. V petek zvečer je najel v hotelu »Bavarski dvor« neki tujec sobo in se okoli 10. ure podal k počitku. Ker drugi dan do pol 3. popoldne ni vstal, so pri oknu pogledali v sobo iu ga videli ležati vznak na postelji. Ker ga tudi s trkanjem niso mogli zbuditi, se jim jc zdelo sumljivo, in so poklicali policijo. Le-ta je dala sobna vrata s silo odpreti. Stopivši v sobo, so se prerpičali, da se je izvršil samoumor. Tujec je bil že mrtev, v rokah je držal samokres, na desnem sencu je bila pa rana in že strjena kri. Iz raznih papirjev in pisem se je konštatovalo, da jc bil doma iz Spodnjega Mozelja pri Kočevju, da je bil amerikanski državljan in da se piše Ivan Kostner. Razvidi se iz pisem tudi, da je bil nesrečnež tuberkulozen, da se je zdravil že v raznih zdraviliščih in da je prosil konzulat na Dunaju za podporo. Denarja je imel pri sebi še 90 kron. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje danes pri večerni kinematografski predstavi »The elite Biograf« na vrtu hotela »Pri Maliču«. Začetek ob 8. uri zvečer. Jutri zvečer je koncert na vrtu Hafnerjeve pivovarne (A. Dekleva), Sv. Petra cesta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. li Gospodično, ki si je dne 22. maja t. I. v Križevniških ulicah št. 6., II. nadstropje, za kratek čas izposodila staromodno svileno žensko obleko (baje za vzorec k jubilejnemu izprevodu), opozarjamo, naj nemudoma isto vrne, ker sicer ima sitnosti s policijo. Ij Za prometnega ravnatelja ljubljanske cestne železnice je imenovan inženir Rudolf CzeIehowsky. Ij Na enomesečni dopust je odpotoval v Gradec c. kr. kranjski finančni pro-kurator dr. Adolf pl. Wenko. Ij Obesil se je v hlevu v Konjušnici dragonec Sršen, katerega so pa še pravočasno rešili. Vzrok poskušenega samo-umora ni znan. Ij Z nožem se je po nesreči zabodel v soboto dopoldne v desno nogo v mesnici mesar Ivan A., ko je rezal meso, in sicer tako močno, da so morali poklicati zdravnika. Ij Aretovan je bil v soboto popoldne 331etni, že večkrat kaznovani pleskarski pomočnik Franc Plevelj iz Krašnje. Navedeni je prišel dopoldne istega dne na dvorišče hiše št. 36 na Dunajski cesti in ukradel hlapcu Jakobu Luteršku niklasto uro in srebrno verižico. Ko je bil prijet, so našli uro še pri njem. Oddali so ga sodišču. Ij V noči od nedelje na ponedeljek sta bila na Igriškem trgu dejansko napadena od petih civilnih oseb iu enega vojaka 27. pešpolka zobotehnik g. Franc Radovan in odvetniški uradnik g. Anton Zuraj. Napadalci so ju tako pretepli po glavi iu životu, da sta nezavestna obležala na tleh. Zuraja so prenesli v bližnji hlev, Radovan pa je, ko se je zavedel, naprosil nekega mimoidočega vojaka, da ga je spremil domov. Radovanu so napravili napadalci na obleki 20 kron škode in mu vzeli 10 kron vreden dežnik, Zuraju je pa izginil 9 kron vreden slamnik, iz žepa pa 25 kron denarja. Štajerske nooke. š Razgrajači na dr. Benkovičevem shodu obsojeni. 17. novembra min. leta je imel dr. Benkovič v Trbovljah shod. Kakor po navadi, so prišli tudi na ta shoii socialni demokrati iu liberalci. Ker so le preveč rogovilili, so bili toženi. Okrajno sodišče v Laškem jili je oprostilo, a na današnjem uradnem dneVu so bili od okrajnega glavarja kaznovani. Plačati morajo: Leeb, Rinaldo, Osolin, Pust, Zibrct, vsak 20 kron globe ali odsedeti 48 ur zapora. Tako sc je zopet izkazala laž-njivost »Slovenskega Naroda« in »Narodnega Lista«, ki sta pisala, da so imenovani oproščeni. š Bajko o 50 nemških glasovih med 4432 glasovi, oddanimi za poslanca dr. Benkoviča, pogreva »Slovenski Narod«. To bajko že noben otrok ne veruje več, zato se tudi s tem nečemo resno pečati. Tudi »Slovenski Narod« zagovarja gosp. Roša kot nekakega narodnega mučenika; seveda pa previdno molči, kako ie g. Roš zakrivil ustanovitev nemške šole v Hrastniku, kako celo sedaj zahteva več nemškega pouka v slovenski šoli. Ce ljubo, o tem celo poglavje ponovimo. Smešno pa je javkanje o osebnih napadih na g. Roša. Ako se je g. Roša preostro prijelo, zahvali naj se pri svojih agitatorjih, ki so prvi zanesli najostudnejši osebni boj v volivno gibanje. Razne stuarl. Policaja zaklal je pijani godec Nedve v Budimpešti. Policaj je aretiral pijanega godca, a ta se je iztrgal in ga zabodel z nožem. Mrlič brez glave in nog. V Pleissc na Saksonskem so našli v vodi truplo služkinje Heine brez glave in nog. Sodijo, da je umora sokrivih več oseb. Prijeti ponarejevalci denarja. Zaprli so v Madridu več oseb. ki so razširile več milijonov ponarejenih bankovcev. flo^faa ohloka od -t a lfi* p a prrj. l>t*Aka olileka i Ml a S lil. 11 ai |MTj. Otroška obleka m 11 1 s'h il. naprej. £ »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC S ■*/■» ■ Jll «*w«,xm t tr^ .t-- Prva ruska advokatinja. V Moskvi je napravila s sijajnim uspehom odvetniško izkušnjo gospica dr. Janina Koturski. Grozna avtomobilska nesreča. V Meineju na Brunšviškem se je prekucnil avtomobil, ki je vozil z naglico 80 kilometrov na uro. Nadporočnik Fritzsche iz Lipskega in kapitanski poročnik Maks Assmann iz Kijela sta mrtva, mornariški nadporočnik Klmenhorst je pa nevarno ranjen. TeietonsKn m Brzojavna poročile. demonstracije v gorici. Gorica, 9. junija. Tu so Lahi demonstrirali proti Slovencem, ki so prišli prisostvovat slovenski kolesarski dirki. Lahi so izzivali in celo metali kamenje. Dve kompaniji sta stražili okoli hotela »Pri zlatem jelenu«, kakor poroča »Piccolo«. Nekaj Lahov so zaprli, pa kmalu izpustili. sah se je povrnil. London, 9. junija. Iz Teherana sc poroča, da se je šah na čelu vojakov vrnil v glavno mesto. Hal je zapreti svojega strica in njegovega sinu. Kozaki patruljirajo po predmestjih. v cerkvi zaneten ogenj. Berolin, 9. junija. Tu so neznanci zanetili na desetih krajih ogenj v katoliški cerkvi sv. Pavla. Ogenj so k sreči zapazili še pravočasno; ko so ljudje bežali, je nastala panika. vseučilišča. Dunaj, 9. junija. Danes zborujejo tu rektorji avstrijskih vseučilišč. Marchet bo predlagal, naj do 15. t. tnes. predavanja ostanejo zaključena, 16. t. m. pa naj se sploh zaključi poletni semester. eksplozija na dunaju. Dunaj, 9. junija. Pri eksploziji v celu-Ioidni tovarni na Ottakringu je bilo ubitih 18 oseb. ruski car in angleški kralj. Magdeburg, 9. junija. »Magdeburger Zeitung« poroča, da si ogleda kralj Edvard danes Reval. zapuščina milijonarke. Pariz, 9. junija. Umrla je v Parizu notarjeva vdova Provigny. Pariškim revežem je volila 10 milijonov. Zapustila je premoženja 100 milijonov frankov. železniški nesreči. Novara, 9. junija. V Roccapietru sta trčila osebni in tovorni vlak. Ubite so 4, ranjenih pa je 50 oseb. Monakovo, 9. junija. Pri Bregenzu se je odtrgala skala in potegnila v Asch tri vozove nekega vlaka. Ranjenih je 20 oseb, 2 pa pogrešajo. Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas. ZITNfc CfcNfc. Budimpešta 9. junija. Pšenica za oktober......10 56 Rž za okt..........8 92 Koruza za julij ....... 6 58 Oves za okt.........7'49 Elektiv: 5 višje. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji iračni tlak 736-0 mn i Cu .p.* »ornim Stanj. bfcTO- metn T mm Tempt-ritnr* Cohdjo V.tr.Tl Neb« ji! 8 9. »TOČ. 738 3 11-3 sl. jvzb. dež 80 7. «Jutr- 37 8 u 0 * obl. 2. pop 37 8 182 p m jvzh. del. obl. Srednja včerajAnla tem;.. 12 4 . norm 16 9». Reelno! Dobro! Ceno! j Mihael Kastner Ljubljana. Naslov za brzojaie: Telefon st. 36. Kastner, LJubljana. 1339 4—2 Glavna zaloga vseh tu- in inozemskih mineralnih voda. Vsak dan nove pošiljatve. aai Grenke vode. Franc Jož., Friedrichshall., Herkules, Hunyady Janos, Plillna, Palma t Rakoczy), Lajos Saidschitz. Razne mineralne vode. Blinska, Bonifacijev vrelec, Ems. Kran., Franco-varski Natalijin vrelec, Fachingen, Giesshiibler, Gleichenberg.-Ema in Konstantinov vrelec, Ciuber Srebrenica, Hall-Jodova voda, Karlo-varski Miihlbrunn, Schlossbrunn in Sprudel, Krondorfski Stefanijin vrelec, Levico močan ali slab, Marijinovarski Kreuzbrunn, Preblavska, Radenska, deželna Rogaška, Templjev vrelec, Styria-vrelec, Rimski vrelec, Roncegno, Salvator, Selterjeva v steklenicah in vrčih, Vichy, Vita, Vildungen-Helenin vrelec, Darkavska Jodova sol, Karlovarska sol Mattonijeva, morski lug in morska sol za kopeli. Prodaja na debelo za morsko sol, navadno in namizno sol. Tudi slanica in lug za kopališča. Velika zaloga špecerijskega in koloni talnega blaga, petroleja, olja za mažo, vseh vrst bencina, (obdavčen in neobdavčen) iz tržaške rafinerije za miner. olje. Kupujejo se prazni sodi od petroleja in olja po naj«iš,ih cenah. Ceniki, prospekti vrelcev itd. zastonj in franko. Išče se 1425 2-1 stanovanje z eno sobo in kuhinjo za mesec avgust. Naslov pove upravništvo „Slovenca". Dva dobro izurjena krojaška pomočnika in enega učenca sprejme takoj Fran Šoukal, krojač, Ljubljana, Pred škofijo 12. 1426 4—1 z velikim vrtom v kateri se nahaja dobro idoča gostilna v bližini Ljubljane, se takoj v proda. Ponudbe pod „Za-služek St. 7" poste restante. 1402 2-2 Hiša Penzionist išče 1392 5-4 s 3—4 prostori, kuhinjo, kletjo, shrambo, malim hlevom, vrtom, tudi 2—5 oralom zemljišča v Novem mestu ali Kandiji, čeprav do 15 minut od glavnega trga oddaljeno, za 1. avgust. Ponudbe s ceno na upravništvo ^Slovenca" do 20. junija. Dve hiši v ljubljanskem predmestju, pripravni za vsako obrt, jedna s hlevom za dve glavi živine, vsaka z vrtom za zelenjavo, ki nese na leto najmanj 1000 K, prodasta se pod ugodnimi pogoji. Poizve se pri Josipu Chrištofu v Škofjih ulica št. 7. 1411 3—2 V Smledniku se razpisuje služba organista in cerkvenca- Plača po dogovoru. Prošnje župnemu uradu do konca julija. 1422 3—1 Aaa lAAAAaaAAaAAaaa ~ — — — — — — — ~ — —» — — — — — — ^ ---- W v star 38 jeti £ 7000 K denarja, ^M f| 'i se želi oženiti na kmetijo. I I U L t ^esne ponudbe, glavna pošta » Trst, poste restante, pod imenom »Latiislarc«. ajar ja, treznega, poštenega, 40 -50 let starega, k 12 govedom in 12 prašičem, kateri bi znal tudi molzti, išče proti dobri plači Fran Tav6ar, posestnik in trgovec v Selcih. Vstopi lahko takoj. 1386 5—* Štev. 1070. 1423 3-1 Ponudbeni razglas za stavbo meščanske šole v Postojni. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni bo oddajal dela in dajatve za zgradbo meščanske šole v Postojni ponudbenim potom po posameznih delovnih vrstah posameznikom ali skupnemu podjetniku. Dela, ki se bodo oddajala, obsegajo: 1. stavbena dela in razno.............78Č88 K 80 v 2. kamnoseška dela...... ........4413 „ 30 „ 3. tesarska dela..................................5600 „ — 4. kleparska dela................................1674 „ — 5. krovska dela................................3096 „ — " 6. mizarska dela................................8016 „ — 7. ključavničarska dela............................5031 „ — '„ 8. dobava železja................................3672 „ — 9. steklarska dela................................1452 „ — 10. pleskarska dela..............................1701 „ 50 11. tapetniška dela................................804 „ — 1 12. slikarska dela................................Q09 „ — 13. lončarska dela................................430 „ — ,' 14. vodovodna dela, straniščne in kopališke naprave . . . 3495 „ — '„ 15. mehanična dela..............................2998 „ — 16. dobava vratnih napisov........................382 „ — '„. Skupaj"~ . 122362 „ 60 v Tozadevne s kolekom 1 K kolekovane zapečatene ponudbe, ki naj obsegajo ime in priimek, stanovališče in značaj ponudnika, oznamenilo del, ki jih prevzema, popustek ali doplačilo po odstotkih razločeno v številkah in besedah, kakor tudi izjavo, da so ponudniku ponudbeni in stavbeni pogoji znani, in da se jim brez pridržka popolnoma podvrže, je vlagati = do 30. junija 1908 12. ure opoldne = pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (c. kr. okrajno glavarstvo, I. nadstropje) ali do tega Časa po pošti vposlati. Varščina znaša za: 1. stavbena dela in razno..........................3934 K 44 v 2. kamnoseška dela..............................220 „ 66 3. tesarska dela..................................280 „ — 4. kleparska dela................................83 „ 70 1 5. krovska dela..................................154 „ 80 1 6. mizarska dela................................400 „ 80 I 7. ključavničarska dela..............251 „ 55 8. dobava železja................................183 „ 60 ! 9. steklarska dela................................72 „ 60 10. pleskarska dela................................85 „ 07 l 11. tapetarska dela................................40 „ 20 „ 12. slikarska dela .....,....................45 „ 45 „ 13. lončarska dela................................21 „ 50 „ 14. vodovodna dela, straniščne in kopališčne naprave . . . 174 „ 75 „ 15. mehanična dela................................149 „ 90 „ 16. dobava vratnih napisov........... . . 19 „ 10 „ Skupaj . . 6118 K 12 v Varščino mora ponudnik z oznamenilom vrste del, za katera podaja ponudbo, položiti najkasneje do zadnjega dneva predno poteče rok za vlaganje ponudb pri c. kr. davčnem uradu v Postojni proti blagajniški položni pobotnici. Po dodelitvi del vstane po zdražitelju položena varščina kot kavcija. Prejemnega potrdila ni prilagati ponudbi temveč ostane v rokah ponudnika. Tozadevni stavbeni izdelki, splošni in posebni stavbni pogoji so ob delavnikih v času od 15.—27 junija 1908 med uradnimi urami od 9.— 12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne pri stavbenem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni na vpogled razgrnjeni. Na ponudbe, ki bodo po preteku zgoraj označenega ponudbenega roka došle, ali ki ne bodo povsem odgovarjale ponudbenim in stavbenim pogojem, se ne bo oziralo. C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje pravico izbrati si med ponudniki ne glede na visokost podane ponudbe in ne da bi navajal za to kake razloge, tistega, ki najbolj jamči za pravilno izvršitev del. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 5. junija 1908. Podružnica g v SpljfeiUn j Dalulftko glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna Ima n Ljubljani, str»ariew® mice «•». 2 I sprejema vloge na knjižice in na tekoči račm ter je obrestuje po PT" 4"'2° o. I (ReKMPVMii k » « K 805*.,iCSOfiSr 3 * ■ Bistriški arolk. OirsRe BinkoJti. Stanje bistriške stavke je še neizpre-menjeno. Delavstvo inirno in odločno štrajka vztrajno naprej. Položaj se je iz-premenil v toliko, da je posedlo v boj že tudi delavstvo po tvorničah »Kranjske industrijske družbe« na Savi in na Javor-niku. V nedeljo je bil namreč na Savi shod savškega in javorniškega delavstva. Prišlo je nanj tudi več štrajkujočili delavcev iz Bistrice. O položaju in štrajku na Bistrici sta govorila Ivan Nep. Gostinčar in Mili. Moškerc, ki je sklical shod. Navzoči so bili na shodu delavci, ki so popolnoma dobro razumeli položaj in ne glede na po-litiško mnenje sklenili soglasno, da se pošlje ravnatelju Trappnu sledeči shodov sklep: Na splošnem delavskem shodu dne 7. junija pri Jelenu na Savi se je soglasno sklenilo sledeče: 1. Savško in javorniško delavstvo izjavlja, da je popolnoma solidarno z delavstvom, ki stavka na Bistrici. Uljudno zahteva, naj se hitro vrše pogajanja s stav- kujočim delavstvom, ki naj se ugodno rešijo. 2. Savško in javorniško delavstvo globoko obžaluje, da gospod ravnatelj Faust ni sprejel delavske deputacije, ki jo je vodil k njemu g. drž. posl. Gostinčar, da se pogaja o stavki z bistriškim ravnateljem. 3. Najodločneje protestiramo, da bi sc komu pretilo s kaznijo radi tega, ker je v stavki ali v zvezi s stavko. Shod odločno izjavlja, da bo delavstvo izvajalo iz vsakega takega koraka resne posledice. Z odličnim spoštovanjem Skupno savško in javorniško delavstvo zbrano na shodu dne 7. t. m. Sklep je bil popolnoma soglasen, kar še enkrat naglašamo. Bil je opomin vodstvu »Kranjske industrijske družbe« v enajsti uri. da ugodi skromnim zahtevam bistriškega delavstva. O položaju na Bistrici sami objavljamo poročilo o shodih, ki jih je imelo štraj-kujoče delavstvo. Shod v soboto, 6. junija 1908. Shod se je vršil v Podsinji vasi in je bil prav dobro obiskan. Navdušenje je velikansko. Med delavstvom vlada popolna edinost. Na shodu sta govorila slovensko Šešelj in Ivan Nep. Gostinčar, v imenu nemških koroških delavskih društev pa je pozdravil stavkujoče delavce g. Blasi iz Celovca. Mnogo orožnikov, katere je ravnatelj Faust naročil, da bi menda še bolj razburjali delavstvo, je že odšlo, ker nimajo prav nič posla. Prav je tako. Faust piše v razne nemške nacionalne časopise, da je štrajk političen in da se delavstvu ni zgodila nobena krivica. No, to vse skup mu ne bo prav nič pomagalo. Saj je tudi lansko leto Faust pisal v celovškem uradnem listu, da hoče odsloviti vse slovenske delavce in jih nadomestiti z nemškimi. In vendar se ni liotel oglasiti za delo noben nemški delavec, ker razmere, ki vladajo pod Faustovo silovlado, so neznosne. In tudi zdaj nc bo dobil nikjer nemških delavcev. Faust je tudi ustanovitelj nemško-nacionalne zveze podjetnikov na Koroškem, ki ima namen zapostavljati slovensko delavstvo. To naj bo le komentar Faustovega nemško-nacionalnega stremljenja. Odločno pa zavračamo, da bi bila ta stavka politična. Ta stavka je popolnoma gospodarska stavka, ker so zahteve, ki jih je stavilo delavstvo, popolnoma gospodarskega značaja in ni nobene točke, ki bi le samo dišala po političnih ali nacionalnih stremljenjih. Je-li morda to politično, če delavstvo zahteva, da sc trije brez vzroka odpuščeni delavci sprejmejo nazaj v delo, ali izboljšanje plače, ali da naj se z delavstvom dostojno in človeško postopa, ne pa nečloveško in surovo, kot doslej. Kdor trdi, da so te zahteve politične, ta sploh nc pozna politike niti po izrazu, še manj pa vč, kaj pomeni beseda politika. Kakor se je izrazil g. Blasi iz Celovca, bo tudi nemško krščansko-soci-alno delavstvo podpiralo bistriško delavstvo v stavki. Na binkoštno nedeljo je bil tudi shod delavstva v Podsinji vasi. Dasiravno se je zvedelo med delavstvom šele dopoldne, da bo shod že popoldne ob I. uri. je vendar došlo na shod nad sto delavcev. Navdušeno jim je govoril dr. Brejc iz Celovca. ki je pred vsem zavračal grdo laž, da je ta delavski štrajk političen. Delavstvo ga je navdušeno poslušalo in sc veseli, da sc tudi inteligenca tako toplo spominja štrajkujočega delavstva. Delavstvo je navdušeno in ta navdušenost je trajna, ker je boj upravičen. En klic je samo, ali zmaga ali pa ne gremo delat. Vse pa nestrpno pričakuje naših poslancev Grafenauerja in Gostinčarja. Neki član ogrske ljudske stranke objavlja: Zdaj, ko le še malo časa manjka do poletnih počitnic ogrskega državnega zbora, se ne počutijo dobro niti ogrska vlada, niti koalicija. Vsa Ogrska je nezadovoljna. Vse boleha. Vroče pasje dni pričakuje vse z nekako bojaznijo in s strahom. Jesensko zasedanje vse nestrpno pričakuje. Moti se pa, če kdo misli, da morebiti zaradi volivne preosnove. Ogrska javnost marveč pričakuje, da se jeseni izjasni polžaj in se ločijo duhovi v koaliciji. Pravzaprav bi morala pričakovana ločitev oživljati duhove. Saj se vlada in vse stranke nič kaj dobro ne počutijo v koaliciji. v kateri so združene stranke, ki prisegajo na program iz 1. 1848 in iz I. 1867, krščanska stranka in liberalci. Ni še posebno dolgo, ko so slovesno objavili, da nameravajo iz koalicije osnovati enotno večino, a slovesne objave so že pokopane. Pomagati si morajo za to za silo, za zabavo si pa zavezniki mečejo od časa do časa vljudne psovke v obraz. Neodvisna stranka vedno in v vsakem vprašanju zahrbtno napada vlado in vedno sitnari, končno pa glasuje za vse in požre vse, kar ji postavijo na mizo. Glasovali so nekdaj tako tudi Košutovci za novo gospodarsko pogodbo, za tako sovraženo skupno carinsko ozemlje, pustili so brez kazni trabante, kakor so psovali Fcjer-varyja in njegove uradnike, dovolili so, da se je povišala kvota, da se povišajo častniške plače. S spori v koaliciji se pa vedno vrste spori v neodvisni stranki sami. Judovski in drugi liberalni elementi neodvisne stranke grajajo novelo kazenske postave »klerikalnega« pravosodnega ministra in najnovejšo Apponyijevo šolsko predlogo. O Apponviju namreč tudi trde, da je klerikalec, dasi sta se ccdila ob utemeljitvi Giinther in Apponyiji liberalnih fraz. Libe-lalci jima niso verjeli, pač pa ne zaupajo za to več lastnim ministrom in voditeljem. Voz je obstal v močvirju koalicijske politike. Sicer se pa nc godi nič boljše strankama iz 1. 1867. Ustavna stranka ima še lahko stališče, ker nima ničesar, da izgubi. Stranka nima programa. V klubu sta znani katoliški politik grof Zichy, a tudi znani Emerik Szivak, ki je še pred 15. leti vodil liberalno cerkveno politiško vojsko proti katoličanom. Ustavna stranka je zdaj zgolj osebna stranka grofa Andrassyja. Ljudska stranka ima pa socialni, ogrski, katoliški, državni program. Tlačijo jo pa koalicijske vezi. ne more razviti take agitacije. kakor bi ji bilo mogoče in bi morala. zaspala je strankina agitacija na deželi. Ljudska stranka veliko izgubi, če se še nadalje ozira na občutljivost neodvisne stranke. In koalicija? Vlada ne obvlada položaja. Sicer je dosegel Wekerle uspeh z ozirom na častniške plače in delegacije na račun avstrijske vlade. Neodvisno stranko lahko pomiri, češ, da ni več nemogoča rešitev ogrskih vojaških zahtev, v drugih važnih vprašanjih pa ne vodi vlada, marveč jc vodena in trpi stvari, ki bi jih nc smela prostodušno trpeti in bi lahko napravila red, ako bi hotela. Saj vlada nima nobene znatne opozicije! Hrvaška koalicija razpada. Skupina narodnih ru-munskih, srbskih in slovaških poslancev ni nevarna. Obstrukcijo prepreči zdaj poostreni poslovnik. Poslanci sc tudi ne udeležujejo jjdaj razprav, ker imajo doma dovoli posla. Narodna agitacija je povodc-nela, vlada pa tega ne izkorišča. Andrassy vlada z orožniki. Wekerle z žganjarskimi jndi. Kossuth z bogatimi judi, Apponyi pa s šovinizmom. Se na misel jim ne pride, da bi opustili zatiralno politiko. Narodi še nc sovražijo Mažarov, a jih šc bodo, če se nc izpremeni vladni način. Kam vse to privede, ni znano. Vlada ni storila ničesar, da pomiri deželo. Povsod je vse razvoženo. Sveta nc ve nihče, kako odpoinoči sedanji zmedi na Ogrskem. DdObO]. težke vaje v orožju; z istimi se da morda primerjati dijaške menzure. Dvoboj je prvič dokazan šele v drugi polovici 15. stoletja na Španskem. Koncil v Arrandu leta 1473 jc namreč sklenil, da se odreče cerkveni pogreb vsem, ki uniro v dvoboju. Že v početku 16. veka nahajamo dvoboj na Italijanskem, kakor to izhaja iz neke listine papeža Julija II., ki je leta 1509 prepovedal dvobojevanje. Na Nemškem vidimo prve sledi dvoboja v drugi polovici 16. stoletja. Dokazano je, da so romanisti prinesli na Nemško poleg rimskega pra-voslovja iz Italije tudi ta pojem o časti. Kmalu se je dvoboj razširil po nemških vseučiliščih, ki torej v srednjem veku dvoboja še niso poznala. Takrat so se dijaki pretepali le z meščani. Spočetka dijaštvo ni smelo nositi orožja; ker so pa bili rokodelci oboroženi, dovolilo se je to tudi dijakom. Razvada dvobojevanja se je sprva jako počali širila na Nemškem. V Šleziji dvoboja še v začetku 17. stoletja niso poznali. Dvoboj se je smatralo kot tuj, romanski običaj. Državni zbor v Regens-burgu je leta 1654 izdal strogo prepoved proti »penalizmu« ter razpustil vsa dijaška društva, ki so pa potem na skrivnem toliko bolj cvetela. Koncem 17. stoletja so vsa dijaška društva več ali manj podivjala in posurovela. Takrat se je dvoboj udomačil na nemških vseučiliščih. Dve struji, nekako si nasprotujoči, sta se takrat pojavljali med dijaštvom: renomistovstvo in »petitmaitre«. Pri poslednji struji se je napovedoval dvoboj iz afektiranega, pretiranega častoljubja, pri renomistih pa iz baharije in pretepaštva. V drugi polovici 18. stoletja se je stvar okrenila malo na boljše, toda razvada je tlela dalje na skrivnem. Ustanovilo sc je mnogo dijaških društev, ki so imela v svojih pravilih obvezni dvoboj. Zlasti Jena je v tem oziru slovela. Sami načelniki dijaških društev so izjavljali, da bridko občutijo neprimernost in ne-nravnost dvobojevanja ter iščejo drugo sredstvo za varstvo časti in akademske »svobode«. Sedaj pa jc menda gibanje proti dvoboju stopilo v odločilno dobo. Kronane glave in visoki dostojanstveniki se trudijo že nekaj časa, da bi sc onemogočilo to zlo razvado. Na čelu gibanja na Italijanskem je kralj sam. Slavni državniki in učenjaki so sc postavili v bran proti temu barbarizmu. ki je na Angleškem že od leta 1843 odpravljen. Tam je določeno v vojaških predpisih, da zahteva čast. da se v častnih sporih da in sprejme opravičenje kol zadoščenje. Neka točka vojaškega zakona kaznuje dvoboj s kasiranjem, v slučaju smrti v dvoboju pa postopa angleški vojaški zakon s krivcem kakor z navadnim morilcem. V kratkem bo menda tudi v Avstriji dvoboj le šc žalosten zgodovinski spomin. Zasluga za to gre avstrijski ligi proti dvoboju. (O priliki kongresa proti dvobojevanju v Budimpešti.) Dvoboj ne izvira, kakor marsikdo misli, iz sodnega dvoboja, ki se je v srednjeveškem nemškem sodnem postopanju rabil kot pomožno dokazilo in smatral za božjo sodbo ne Ic v slučajih razžaljenja časti, marveč in v obilnejši meri pri drugih sporih. Zanimivo pa je. da so vitezi svoje častne spore mnogokrat izvojevali pred takozvanim turnirskim sodiščem, ki pa ni morda zaukazalo dvobojev, ampak Ic natančno preiskovalo dotično sporno zadevo ter kaznovalo krivce. Turniri so bili vi- Društva. cati 5. julija zopet občni zbor, ki bi se ga po možnosti naj udeležili vsi udje, ker so ua dnevnem redu važna, in sicer ugodna poročila o pridobitvah organizacije. Znanost In umetnost * Cas. Znanstven obzornik. Izdaja Leonova družba. L. II. Zv. 6. 1908. Vsebina: Primož Trubar (Ob štiristoletnici njegovega rojstva). Prof. dr. .1. Gruden. Problemi o sodobnem dušesiovju. (III. Franc Terseglav. Ločitev cerkve od države. Dr. J. F. Krek. Slovenski narod, njegova inteligenca in dijaštvo, (Razvoj od leta 1848). Ivan Puntar. Pohlinov molitvenik. L. Pintar. Samomor. A. Ušeničnik. Nove knjige. — Listek. Topot je »Cas« posebno zanimiv. Članek o »Trubarju« je gotovo najtemelji-tejši, kar se je v tem oziru dozdaj pisalo. »Cas« je sredotočje slovenskemu znanstvenemu delu, kar se tiče modroslovnih disciplin, zgodovinskih razprav, trajne kulturne vrednosti, in zadnji čas je stopil tudi v krog špecielno jezikoslovnih revij. Da je v apolgetiki edini, je samopo-sebi umevno. Razširjajte »Cas« — mi moramo vedno iti pred nasprotniki v vsakem oziru! — Dnevni red okrajnji učiteljski konferenci slovenskih ljudskih šol v Ljubljani, ki bode v četrtek, dne II. junija 1908 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«, na Cesarja Jožefa trgu št. 2. A. Slavnostna seja v proslavo šestdeset-letnicc Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. I. Nagovor gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika A. Maierja. 2. Udanostna izjava mestnega učiteljstva. 3. Cesarska pesem. B. Konferenca. 1. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1908/9. Šolska vodstva, ki žele glede učnih knjig v prihodnjem šolskem letu kakšne izpremembe, so poslala do 30. maja t. I. c. kr. mestnemu šolskemu svetu utemeljeni nasvet, drugače pa negativno poročilo. 2. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice in nasveti o nakupu novih knjig. Dotične nasvete je bilo do 30. maja t. I. naznaniti načelniku knjižničnega odbora g. Jak.Dimniku. 3. Volitev 3 članov knjižničnega odbora za šolsko leto 1908/9. (Doslej so bili v knjižničnem odboru g. nadučitelj Dimnik in gg. učitelja J. Furlan in Vendelin Sadar.) 4. Volitev stalnega odbora, ki šteje štiri člane, za šolsko leto 1908/09. (Doslej so bili člani stalnega odbora gospodična nadučiteljica Marija Ma-rovt, g. nadučitelj Fr. Gaberšek in gg. učitelja J. Likar in J. Rezek.) 5. Samostalni predlogi, ki jih je bilo do 30. maja pismeno zglasiti pri stalnem odboru. + Deželno društvo državnih pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko je napovedalo občni zbor na nedeljo, 7. t. m. ob 3. uri popoldne. Ker pa jc prišlo le nekaj zunanjih članov, dočim so se Ljubljančani večinoma ustrašili slabega vremena, počakalo se je do 4. ure, da se je nabralo 14 članov. Sklenilo sc je skli- Zelo dobro idoča 1053 15-15 gostilna na jako lepem kraju, kjer je glavni promet, na deželi, se pod zelo ugodnimi pogoji odda v najem tistemu, ki bi se pisal Tišler. Naslov pove upravništvo ,Slovenca'. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. TZajbolj. kosm. Zobo- iistil. sredstvo __ ___ Izdelovatelj 0. Ljubljana, Spltal.-Strltar. ul. 7 > Menpferd-lililno-mlečno-milo. Najmilejše milo za kožo. 67'» 40-11 ■■■■■■■■■MMBlUfi Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- B častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- Jg ništvom priporočani svojo dobro urejeno jg podobarsko inpozla- m tarslfo obrt k v Wolfovih ulicah št. I E nasproti frančiškanske cerkve P* ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- |M kijev itd. in zagotavlja koiikormožno umetno J!? in fino ter trpežno izdelavo po lastnili in Sžt predloženih načrtih. gg Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela! m 466 Z odličnim spoštovanjem 52-11 5 Aleks. Gotzl „ podobar in pozlatar. MffiHHMMHMUHHMH Zahtevajte zastonj - >■ franko m| t«Hkl, bogat. Ilaatrafaal vi i, vnl cenik I nad 3(10« illkaml vieh .ril alktlnaallb, arebrnlh In zlatih ar, kakor tudi t«.h vrat .olldnlh zlalnln In ircbrnln, g.d hm«*« orodja, |ek1enega In nan|altfa bla*< po Izvirnih tsvarnliklh cenah. Nikel rtmonl. ura...... ivlc. I rvlr. ,,Roakopl" pat. ora . rffHatr, ,,Adlcr Roakopl ", olkel rimom « aldr. ...... Ooldln rem. ara „Luna", k.l«i|« a dvo|Dlm plaACrm...... »rr3r rfin. ara „Olorla" . . „ dvojni plail . . . " oklep. »erISIc« t rlotk. na pero In karab., U «r leJka . . «'« clllml a „l.une" kolrtient . . ■ a«kwlc. K ' '•«, budilka K t *), kubmjaka aia KI — ii*tcv«n)eka uta K 2'90. In Ml< ar« Jlttn- plincila Jemal v« I »**ft ,-Mlkol 7.atnet»a d»»ot]ena, aH denar naza|l =•=- V v a tovsrri r.a or« Hanrti Konrad, U n' »slolntl * Moitu (BrOi) 634 Čelko. 3311 1-4 k r— M •-.. f" .. • M „ 140 M » SO M »f „ to sc > t IX, Vino izvrstno, iz vinskih goric slavnili izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Piran, je naprodaj v kletih poštenih slovenskih gospodarjev. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmeteka gospodarska zadruga pri Medoših (Korte)«, pošta Pirano, železniška po staja Portoroso, Istra. Cena vinu od 13—16 gld. hekto, postavljeno na postajo. 1291 6-4 Sukneno in modno blago za moftke obleke, — volneno gladko in pisano v v»«eh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze - en krila. -—- Doilo v veliki izberi po ugodni ceni. R MIRIM, Ljubljano Stritarjeve (Spltalske) ul ce 5. Vro -ce aa zahtevo poštnine prosto. 1060 16 Pozor p. n« gosp. gostilničarji, zasebniki! 1049 30-25 Vinska trgovina Alojzija Zajca MU! ima v zalogi najboljša in jamčeno pr. "71 \7"li Ani** Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bugo-> Gl/UV zavij Cilj C. slovja, gimn. katehet v Ljubljani. Ta molitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini. Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K 1-20 » . zlato „ .............. 1-60 P("lt Ir Rntfll Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in l WC IV IJU^ll. Cerkvenega molitventka. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo...................K 1*20 , , zlato „ .................... 1-fciO Bogu kar je božjega, s^ iuPmk s. nn%«. To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostlm, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki. Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske: Vezava št. 1: navadne črne platnice, rdeča obreza.........K 1 — , „2: umetno usnje, vatirane platnice........... 1-80 , , 3: šagreno usnje, zlata obreza............, 2-20 „ „4: fina teletnina, „ , ............ 3 — „ „ 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno „ 4 80 o .6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba..............„ 4-60 Molitvenik. Spisal A. M., duhovnik ljubljanske škofije. Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............K 2'— Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.........,2 60 Voditelj v srečno večnost KstoSiška Bukvama v Ljubljani. i « Delniška družba „Z DRUŽEN IH PBVOVArttli Žalec in Laški priporoča svoje isborsio pivo. — Specialiteta; vSaflvat&r* (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). no ^prejeme r«st©iKet«r „Jomo" g. KržijuiR. (Ttlefcn |t, 82.)