Političen list za slovenski narod.
Po poBtl prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 g!d.,zaeetrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
^aznanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlltvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
^tev. S03.
V Ljubljani, v soboto 20. decembra 1884.
Letiiilt XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 18. decembra.
Danes imela je zbornica poslancev zadnjo sejo pred božičnimi prazniiti. Gosp. predsednik dr. Smolka spominjal se je precej v začetku seje, da bode pre-svitla cesarica kmalo obhajala svoj rojstni dan, ter si je izprosil dovoljenja, jej v imenu zbornice pri tej priliki čestitati. Poslanci so temu predlogu pritrdili z živahnimi dobro-klici.
Na dnevnem redu bila je potem prošnja ne-kterih moravskih občin, da bi jim ne bilo treba pobirati davkov za državo. Upravna sodnija je namreč nedavno vsled neke pritožbe razsodila, da država občinam nikakor ne more nakladati dolžnosti, da bi one za njo pobirale davke, kar jim prizadeva veliko sitnosti in stroškov. Državni zbor je sklenil prošnjo omenjenih občin izročiti vladi v tehten pretres in ob enem vladi priporočiti, naj skoraj predloži postaven načrt o tem, kako se bodo odslej pobirali davki tam, kjer so jih doslej pobirale občine.
Ko se je potem v tretjem branji potrdila postava o krajnih železnicah, prišle so na vrsto prošnje centralnega društva za izdelovanje sladkorja. O tej zadevi govorili so češki poslanci poročevalec Talif, Gregr, Hevera in dr. Eieger, ki so omenjali stisk, ktere so letos zadele sladkornice na Češkem. Ko-nečno je bila sprejeta resolucija, v kteri se vladi priporoča, da naj to zadevo vsestransko povdarja, željam sladkornic po mogočnosti vstreže in zbornici prej ko mogoče predloži postaven načrt, po kterem se bode prenaredilo obdačevanje sladkornic. Tudi naj skliče enketo, ki bode imela vse dotične zadeve pretresati.
Zadnji predmet dnevnega reda je bila postava zoper trtno uš. Vdeležilo se je dotične obravnave mnogo poslancev, večidel iz vinorejskih krajev. Govorili so Furnkranz, Euf in Lustkandel za dolenjo Avstrijo, Coronini za Primorsko, Foregger in Wurm-
brand za spodnjo Štajarsko, dr. Vošnjak za slovensko Štajarsko in Kranjsko. Vsi govorniki so zlasti zahtevali, da se mora visoki davek odpisati, ako trtna uš vniči kak vinograd. Vlada je hotela, da naj se davek odpiše le tedaj, ako bi se uradno zaukazalo tako vničenje, da bi se zadušilo razširjevanje trtne uši. Poljaki in Cehi, ki nimajo vinogradov, so glasovali za vladino določbo, vsi drugi poslanci pa za prej omenjena polajšanja, ki so bila tudi sprejeta. Ob '/.^4. uri je gosp. predsednik sklenil sejo ter poslancem vošil vesele praznike, ob enem pa jim naznanil, da se jim bo prihodnja seja sporočila pismeno. Jutri zboruje še gospodska zbornica, potem pa, ko bo imela ona zadnjo sejo pred Božičem, bo državni zbor začasno sklenjen po ukazu cesarjevem. Po novem letu se zborovanja prično najbrže 20. januvarija, eni so pa mislili, da se snide zbor že 15. januvarija.
Pogled v Italijo.
„Ni vse zlato, kar se blišči", slove nslrodni pregovor, ki veljil tudi o laških razmerah. V Italiji vladajo možje, ki so podirali altarje in prestole, pri vravnavi in upravi dežele pa pokazali veliko nezmožnost. Sedanjih laških državnikov ne vodi blagor dežele, marveč osebna korist in častihlepnost. Politična oligarhija je razdjala cvetočo Italijo. „Na tilniku nam sedi", tako je pisal Gaetano Zochi, „srečna oligarhija, ki se krčevito drži krmila države." V zbornici ne najdeš močne vladne stranke, na ktero bi se mogla opirati vlada, zato sedi stari De-pretis vedno na dveh stolih in skuša vstreči levici in desnici. Zato je tudi o parlamentnih počitnicah imenoval generala Eiccotija z desnice vojaškim in Pessino z levice pravosodnim ministrom.
Na leto potegnejo laški poslanci 743.337 lir, za to so pa v šestih mesecih skovali dve revni postavi, in še pri teh si je minister Baccelli zlomil
vrat. Ko je 24. junija želel Depretis, da bi mu zbornica izrekla zaupnico, zapusti opozicija dvorano, in zbornica ni bila sklepčna. In ko je bil koncem novembra zopet otvorjen italijanski parlament, celo sklepčen ni bil vsled malomarnosti poslancev. Ni čuda toraj, da grajajo listi brez izjeme neplodovito delovanje parlamenta. Tako piše „Fascio": „Nikdo ne veruje več parlamentnemu delovanju: vse stranke životarijo le od dne do dne. Delo greni vsem utrujenost, zoprnost in nevolja; nesramen počitek, ostudna nemarnost in cinična malomarnost: to je podoba moderne Italije". In 9. junija je pisala židovska „Liberta": ^Pomilovanje nam vzbuja sedanja zbornica. Navzočih je le nekaj poslancev in še ti se dolgočasijo in tratijo čas. Ministrom in poslancem je malo na tem ležečo, da bi si pomagali iz morja, ali, kakor Dante poje, iz mlakuže." V „Secolo" je bilo pred meseci brati odprto pismo na Depretisa: „Pod Vašo vlado je v Italiji vse v največjem neredu. Grozno vlada gola negacija. Le nekaj je še gotovega: Italija obstoji, toda le v zemljepisnih mejah. Znotraj reži nam nasproti strašna puščoba. Nobene vere več, povsod le dvom. Nikjer ljubezni do domovine, povsod malopridnost in sebičnost. Nobene pravice, marveč sramotna dejanja; ne slovstva, ne umetnosti, vse le dvorsko rokodelstvo. Kdor se protivi, se zasmehuje. Moč, zastava in narodova čast bile so žaljene povsod, v Tunisu, Egiptu."
In kakošno je italijansko gospodarstvo? Bere se sicer v listih, da finančnemu ministru denarja preostaja, toda taki prebitki so navadno le na papirji, ker protidokazi so se vedno preupili. Poročevalec o budgetu, poslanec Sonnino Sidnej je opozoril vlado na troje rane državnih financ. Omenil je, da pokojnine vedno rastejo, da so vojaške bla-gajnice prazne, dočim padajo obligacije cerkvenega (ukradenega) posestva. Tako raste leto za letom skriven dolg (debito latente), ki pa s časom postane javen. Za leto 1882 je bilo za pokojnine proraču-njenih 64 milijonov lir, toda blagajnica jih je mora
LISTEK.
»Dvanajsterim večerom" dodatek,
(Dalje.)
Beri tudi na naslednji atrani 183 pogovor ali prepir Bogomirov z deklico Ano o „mojem" kostanji.
Tudi onega strašnega dinamita, s kterim žugajo komunisti šiloma razstreliti bogatinom hiše in posestva, bi se naši prostomavtarski Mladoslovenci morda ne vstrašili, ko bi že imelo priti tako daleč. Saj povesti njihove že diše po njem. Ako ne verjameš mojim besedam, preberi ono nagnusno, tri-vijalno kanibalsko povest: „Oraokavzar in Ušperna" („Ljubljauski Zvon" 188-3), kjer so pisatelj pobaha, ,da je prvi v roman vpeljal izvrstno moč dinamita"; tudi se bo „marsikteri vrstnik in zanamec od strupene zavisti in samo nejevoljo življenje prikratil, da ni prvi naletel na velikansko idejo tudi v romanu porabiti silovito moč dinamita za pošiljanje ljudi tija, kjer muh ni". No, že razumemo, saj pa tudi mu je geslo: „plurima morti imago", kakor predobro kaže črna povest, če se, ne bo meni reklo, da jaz črno vidim, kjer je belo. j Da, da, Mirko, dosti črnega vidim v tem panteističnem, nihilističneni
mladoslovenskem slovstvu! In kaj naj pomenijo enake povesti?! Kaj ne, pisatelji, da se v pest sme-jate, ko vam Slovenci vkljub temu ploskajo, ter vas hvalijo in po časnikih priporočajo proti lastnemu prepričanju in v lastno pogubo. Vi pa pravite: Mundus vult decipi, ergo decipiatur!
Zarotili, zakleli so se, da hote zatreti, kar je še krščanskega življa v narodu slovenskem. In česar ne premore v to njihova lastna moč, si pa izposojajo iz drugih slovstev, s tem, da pridno prelagajo na slovenščino. Vrgli so so sosebno na Turgeneva. Tega pisatelja spretnosti in genijalne nadarjenosti no tajim sicer, ker priznana je od vsega sveta in jaz sam, kar sem ga čital, občudujem posebno njegove naravne sliko življenja, ktero nam riše, res« ničnost in vsestransko originalnost. Vendar pa, bo li zamogel Turgenev koristiti Slovencem in blažiti jih? Tudi tii ne vo se ločiti oblika in originalnost od vsebine in načel izraženih v Turgenevovih povestih. Toda ne, recimo bolje, Turgenevove nazore tudi njegovi častilci med nami predobro poznajo in prav zarad tega se zanj toliko navdušujejo, da tem hitreje spodkopljejo narodu ono pozitivno stališče, ki mu daje kristjanstvo. Tiirgenev navzel se je v mlajših fetih nemškega klasičnega duhii, študiral je pred vsem Ilitgel-a — in tega filozofa panteističen duh veje iz Turgenevovih spisov. Hftgelova zistema
je v živem nasprotji z vso filozofijo prejšnjih vekov, metafizika je gola sanjarija; prvi in najpotrebniši zakoni vsemu mišljenju in duševnemu življenju za-nikujejo se; zatoraj pa ni je več objektivne resnice, ne večnih nespremenljivih zakonov, po kterih bi se imelo ravnati človeško mišljenje in delovanje; a v Hegelu tudi proste volje ni, ne lastne določbe; živi in deluje vse sama narava, v njej je spojena vsa resničnost. In kako zvesto Turgenev vse te nazore upodablja v svojih romanih in povestih, dobro premišljeno, in povsod dosledno, kako mu je človek in njegova volja osodna igrača, in ta osoda, kako grozno slepo razmeta in spluje vse prizadevanje človeško v ničevo, kako je vse neizogibno razpisano, da vse zamori in zadavi. O tem so lahko vsakdo prepriča, da le eno povest Turgenevovo prebere. A H^gelnov idealizem je pa tudi filozofija absolutne apatije in miru, recimo smrti, pravi nihilizem. Apa-tijal In prav zarad tega je Turgenevu narava veličastna, ker ne pozml ne ljubezni ne sovraštva. „Za-toraj pa ljubezen ni naravni čut, ampak ona je bolezen, neko posebno stanje telesa in duše". Tak je Turgenev, in on naj bi blažil Slovence!
Toda za zdaj dovolj o tem. Še o neki drugi reči bi rad govoril. Vem namreč predobro, kaj ' ti je na srci, Jjubi Mirko, ■ o čemur bi me rad slišal.	(Dalje prili.)
izplačati le 41, priinanjkljej so pokrili s prodanimi rentami.
In kako gospodarijo s cerkvenim posestvom? Od zneska prodanih posestev dobi vlada 35 odst.; vrh tega 30 odstot. davka, od premakljivega blaga 13-20 odst., in davek „mrtve roke" znaša 4-80 odstotkov. Toraj 78 odst. zgine v žrelo državne bla-gajnice. Zaloga bogočastja dobi le 22 odst., pa še s temi se plačujejo pokojnine. In ko bi bile tudi vse finance v najlepšem in najboljšem redu, če pa narod ječi pod težo davkov in se širi revščina po vsi Italiji! Trumoma zapuščajo Italijani svojo domovino in iščejo kruba v inozemstvu. Leta 1878 se jih je stalno izselilo 40.000; leta 1883 stalno 68.416, začasno 100.684. Meseca maja 1883 je Crispi govoril: „0d leta 1876 do 1883 smo si morali izposoditi 1.700.000.000 lir. Iz tega se mora sklepati, da smo na leto izdali 250 milijonov lir, ki jih niso pokrili dohodki. Vzemimo še 300 milijonov nezaloženega delga: kako moremo trditi, da je odpravljen deficit?" In nobeden mu ni ugovarjal. Tojaški budget je narastel že na 259,600.000 lir.
Nič na boljem niso Italijani glede vnanje politike, in gospod Mancini bode moral marsiktero vtakniti v žep. Elegični glas raznih listov jasno priča, kako nezadovoljni so Italijani s carskim shodom v Skiernjevicah. Poslanec Bovio piše v listu „Fascio'': „Šedaj vemo, zakaj je bil italijanski kralj izključen iz carskega shoda. Postanek in narava italijanske države sta revolucijama, ker je italijanska država bila in je še proti papežu, proti kteremu so obrnjene vse delujoče moči. „Non possumus", tiči državi Italiji kakor trn v mesu. Niti Manabrea, niti Ourci, noben diplomat, niti jezuit ne odstrani tega protislovja In garancijska postava, ki pripoznd dva vladarja v Eimu, bila je zmota, ki je ne opravičiti niti zgodovina, niti logika, pregrešek, kterega škodljive posledice od dne do dne bolj spoznavamo in objokujemo. Če države evropske v Italiji iščejo zaveznika, smejejo se kralju in papežu ponujajo roke. Če hote Italiji groziti, zahtevajo, da Vatikan mora biti palača in ne ječa." To so odkritosrčne besede! A tudi drugi domoljubi ne morejo strahu in nezadovoljnosti prikriti, pase tolažijo, češ, daje „grozdje še kislo". Tako je pisal 1. oktobra 1884 v „Nuova Antologia" razminister Bonghi: „Sedanji položaj ukazuje nam prav priprosto politiko, namreč ohraniti dobre od-rošajo do vseh, ki jih hote gojiti i do nas. Z nobenim se ni treba bratiti, na nobenega se naslanjati." Kako samozavestno, in vendar je znano, da ravno Italija išče povsod le zaveznikov in le s pomočjo teh je postala „Italia unita"!
In slednjič: Kakošne so razmere med Vatikanom in Kvirinalom? O tem smo pred meseci na tem mestu že govorili. Kimsko vprašanje se vije, kakor morska kača že 14 let. Sv. oče dele dobrote na vse strani, podpirajo 270 šol, ktere obiskuje 20.000 otrok. Vsako leto izdajo v ta namen 500.000 frankov. Vlada pa hodi svojo pot, in vendar si upamo trditi, da papež morejo mirneje gledati v bodočnost, kakor vlada italijanska; kajti „ako gospod ne zida hiše, trudijo se zastonj, ki jo zidajo".	H-t-b-r.
Politični pregled.
v Ljubljani, 20. decembra.
^tfotranje dežele.
Slovan se mora povsod svojemu sosedu vmi-kati, bodi si že Lah, Nemec ali Madjar. Povsod, povsod, kjer ju je volja božja postavila skupaj v en kraj, mora se vse goditi, kakor njegov sosed hoče in nikdar ne, kakor bi bilo Slovanu na korist za dušo in za telo. Pravili smo že, da so v ljudski ioU fikedertjski pri Trstu, kjer se slovenskim otrokom duševna hrana v laškem jfeziku podaja, Slovenci želeli upeljati za krščanski nauk slovenski jezik, da bi otroci verske resnice tem bolj razumeli in prebavah. Kaj pomaga še toliko truda od strani kate-heta, ali pa od strani učenca, ako si prvi dan na dan prizadeva svete resnice otroku še tako izvrstno razlagati, ali pa ako se jih poslednji še tako dobro na pamet nauči, če jih pa revišče ne razume! Cel Bvot se je nadjal, da bo toraj vpeljava slovenskega podučnega jezika za krščanski nauk vsakemu po volji; toda kaj še! Tržaški magistrat se je tej no-votariji vstavil, češ, da ni patrijotična ter je vložil ugovor pri c. kr. deželnem šolskem svetu primorskem. Le-ta je določil, da se mora tudi zanaprej krščanski nauk v Skednju slovenskim otrokom v laškem jeziku predavati. Ali je čuda, če je potem posebno v Tržaški okolici mlajši zarod vedno bolj divji? Stariši, večinoma delavci, ki gredo za delom
od jutra do večera, se pač ne utegnejo pečati z izgojo svojih otrok. V šoli tak otrok nič pridobiti ne more, ker ni jezika popolnoma zmožen, za to pa tudi raste, kakor teliček v hlevu. Kar je hudobnega, se krepko razvija, za to že skrbi vsa njegova okolica, kjer ni skoraj nikdar lepe besede slišati, kali dobrega se pa v njem popolnoma zaduše, ker nima roke, ki bi ga gojila.
Eadovedni smo, kaj bo v Dalmaciji. Lansko leto so ondi sklenih v deželnem zboru, da hočejo staviti predlog na državno vlado za vpeljavo slo-vanščine po vseh javnih uradih Dalmatinskih namesto laščine, v kteri se sedaj ondi uraduje. Letos so bili ta teden Dalmatinski poslanci pri grofu Taaifeju, kterega so prosili pokroviteljstva predlogom v deželnem zboru sklenjenim za vpeljavo slovanščine v javne urade. Taaffe je rekel, da bo tiste predloge kmalo v roko vzel, premislil in po mogočnosti se nanje oziral. Na ta odgovor ministra Taaffeja se za Dalmacijo lahko razno zgodi; kaj še bode, smo radovedni. Načelnik desnega centra, grof Hohenwart je Dalmatincem obetal, da se bode toplo potegnil vpeljavo slovanščine v Dalmatinske urade.
Za anarhisti jeli so posebno na Avstrijan-skem v Lincu in po sosednih mestih trdo postopati. Da so štiri v Lincu prijeli smo že naznanili. Sedaj imajo pa že tudi na varnem ondašnjega lončarja F u C h s a, ki je bil načelnik delavškega izobraževalnega društva. Ogerska policija je dobila iz Linca naznanila, da se je več delavcev v poslednjem času na Ogersko izselilo, kteri vsi so posebno vdani anarhističnim načelom. Večinoma so se vsi obrnili v Bddapešt. Da bi pa prihod ne bil sumljiv, kupili so si večinoma vozne liste za eno ali za dve postaji manj. Kakor Linška policija pravi, so menda tudi dobro preskrbljeni z strelivom, posebno z dinamitom. Ogerska policija je neki vse pripravila, da se jih bode še o pravem času polastila, preden bodo začeli svoje nevarne in pogubne burke uganjati.
Teden, ki ga danes skončamo, ostal bo marsikomu dalje časa v spominu, kakor bi bil kdo prej pričakoval. J d<ytiarnem	Dunajskem in
Pražkem je bil nekak grozen polom. V Pragi je zagromelo veliko narodno podjetje ob tla, ki je bilo vstani večinoma češko narodno gospodarstvo, tovarniška podjetja in drugo enako za seboj potegniti, če bi mu ne bili na Dunaji pri avstro-ogerski banki krepko pod pazduho segli. — Na Dunaji pretresla je osobna nepoštenost dva velika denarna zavoda, kakor smo reč že po telegrafu poročano objavili. Pri „Giro in Kassenvereinu" so zaprli uradnega načelnika Bal d ay a, zarad malenkosti 166.445 goldinarjev, ki jih je pozabil v blagajnico vložiti in jih je rajši doma za-se • porabil. Toda kaj se mu mora, saj je znano, da se mali tatovi obešajo, veliki pa spušajo, kake dve ali nekaj let zapora in — vse bo poravnano, on pa bogat mož. Za Baldayem se ni še dobro telegraf ohladil in že zopet so nanj vdarili, rekoč: „ravnatelj eskomptne banke Luka Jauner je zginil, v blagajnici pa manjka kaka dva milijona goldinarjev". Kam jih je djal, Bog ve, kajti pri njegovem vstreljenem truplu niso več dobili kakor le bornih 24 goldinarjev, ktere na Dunaji v enem tednu tudi dober berač skupaj spravi. Oba uradnika sta imela plače prvi 8 drugi 18 tisoč goldinarjev. Igra na borsi jih je pripravila, da sta svoje poštenje zapravila.
Tnanje države.
Poljski poslanec Jadzewski predlagal je v nemškem državnem zboru, da naj se na Po-»nansltem pri sodnijah vpelje poljski jezik. Predlog izročil se je komisiji in ta je določila, da ni nobenega vzroka nemščino odpravljati in poljščino vpeljati. Sicer se je pa na poljščino že zadosti ozir jemalo pri državnem postavodajalstvu. Taki so toraj Nemci. Naj- bi si jih pač za vzor vzeli vsi tisti naši narodnjaki, ki so sitnim našim nemškutarjem vedno s polnimi rokami za petami in jim vedno še več dati hočejo, kakor poslednji sami zahtevajo. Ni se nam pri tem ozirati ne na levo, ne na desno, temveč naravnost sami na-se moramo gledati. Drugi bodo že za-se skrbeli, da se jim bo dobro godilo.
Eazumništvu tudi po Nemškem ne cveto ravno same rožice, tudi ondi je teško dobiti kaj prida službe. To nam spričujejo prošnje, ki jih nemški učeni proletarijat vlaga na ministerstvo zunanjih zadev za službe v zapadni Afriki.
V	obče je znano, da ima Nemčija še nekoliko več učenega proletarijata, kakor se tega drugod nahaja, kajti Lmor prideš po celi Evropi, povsod dobiš Nemca v javnih, kakor tudi v zasebnih službah. Ker jim je domil svet premajhen postal, poskušajo drugod, in to najrajši med slovanskimi rodovi svojo srečo vteraeljiti. Ker jim dobrosrčni Slovani povsod na roke gredo, se jim to navadno tudi knialo posreči, pa kakor hitro tak naseljen inostranec čuti, da se je ogrel, ošaben postane in Slovane straho-vati pričenja. Če ni res, pa naj kdo reče, da ne!
V	Rusiji zavzemajo Nemci še vedno mnogo najboljših služeb v javnih uradih, kakor tudi pri trgovini in ravno tako je tudi na Srbskem, Bo garskem in v Turčiji. Kako je pri nas, še ne goverimo ne,-saj so razmere po deželi le predobro znane. Vsak boljši kosec kruha vtakne se Nemcu v žop, in če ga slučajno ni še v deželi sposobnega Nemca za to, naroče si ga pa nalašč iz rajha. Preprodukcija izobraženih je pa na Nemškem že tolika, da jim je tudi Evropa že premajhna postala ^in Bismarkova
naselbinska politika v zapadni Afriki odprla jim bo novo polje, kjer se bodo lahko naseljevali in svojo kulturo raznašali. Zunanji urad je vsed tega, ker mu takih prošnja dan na dan več prihaja, objavil po časnikih, da do sedaj Nemčija nima še nobene pravice ljudi za javno službo v Afriki nabirati, 3ač pa naj se prosilci obrnejo do dotičnih trgovcev cteri imajo ondi že naselbine, kajti isti jih lahko sprejemajo, za slučaj, če jim je ravno potreba kaj takih moči.
DomaČe novice.
(Katoliška družba roJcodelsJcih potnočniJcov) se je včeraj poklonila s predsednikom č. g. J. G n j e z d o, podpredsednikom č. g. A nt. Kržičem, s pokrovitelji društva in nekterim udi prevzv. knezoškofu Jakobu ter v smisli svojih statutov prosila, naj blagovolijo sprejeti pokroviteljstvo. Škof so družbo zagotovili svoje posebne naklonjenosti, ker jim je bila že pred prekoristna Kolpingova naprava močno pri srcu, in obljubili so po svoji moči podpirati njene preblage namene. Zlasti so se zanimali zastran naprave nove hiše in želeli, da bi Bog družbi obudil kakega radodarnega pa se ve, da — bogatega dobrotnika. Naj se družniki zaupno do sv. Jožefa obračajo.
(Premil. Jcnesošlcof) ogledali so si tukajšno razstavo ženskih ročnih del, kjer so se poldrugo uro zamudih in konečno svojo pohvalo izrekli o mnogovrstni in prekrasni zbirki.
{Državni poslanci slovenski) vrnili so se včeraj, nekteri pa danes z Dunaja, kamor se je ta teden podal tudi gosp. deželni predsednik kranjski baron Wiukler.
{Imenovanja). Dosedanji finančni ravnatelj za Kranjsko g. Bartuschek, ki je pa v Inomostu služboval, postal je c. k. dvorni sovetnik in finančni ravnatelj za Tirolsko. Novi finančni ravnatelj za Kranjsko postal je tukajšni e. k. finančni nadsvetnik g. Dimitz. V Celovec imenovan je za finančnega ravnatelja c. k. finančni nadsvetnik g. Cziinig iz Trsta in za fin. ravnatelja v Solnogradu naš rojak c. k. finančni nadsve nik g. Viktor V ist, ki je v svoji mladosti že v Ljubljani služboval pri tedanjem kameralnem uradu.
{Dve uri zamude) imel je današnji dunajski poštni vlak zarad sneženega vremena na svoji gorenji cesti po visokem Stajarji.
(F novi cerkvi) pridigoval bo jutri popoludne ob 5. uri preč. g. Eozman, župnik sv. Jakoba v Ljubljani. Po pridigi bodo litanije in „ofer".
{Zvonovi za cerkev presv. Srca Jezusovega) prepeljali so se danes popoludne lepo ozaljšani in ovenčani iz Samas.sove livarne v novo cerkev. Štirje so in imajo naslednje teže in glasove: Veliki zvon s podobo presv. Srca Jezusovega, kakor je taista v cerkvenem velikem altarji, ima poleg tega napis: V čast presv. Srcu Jezusovemu me je napravilo društvo, kteremu je bil predsednik: kanonik Andrej Zamejic; namestnik Jos. Eegali; tajnik Avgust Erzin; blagajnik Janez Dogan. Odborniki: Fr. Bahovec, G. Jemec, Lorenc Kopač in Val. Pehan. Št. 1441. Vlil Albert Samassa, c. kr. dvorni zvonar v Ljubljani 1884. Teža mu je 1067 kg., glas pa Es. — Drugi zvon št. 1443 ima podobe: Marije Device, sv. Jožefa in sv. Vmcenca; tehta 480 kg. in ima G\ tretji ima podobe: sv. Štefana, sv. Eudolla in sv. Alojzija; težak je 33772 kg., glas mu je pa B-, četrti ima podobe: sv. Andreja, sv. Cirila in Metoda; tehta 204 kg. in ima glas Des. Danes so zvonove obesili na tramovje pred cerkvijo postavljeno, kjer jih bode jutri ob 10. uri dopoludne pre-milostljivi knezoškof dr. Jakob Misija blagoslovil in se bodo v ponedeljek, ako so jim dotlej ležišča dodelajo, potegnili v zvonik, kjer bodeta srednja dva vrh malega in velikega visela. Veljalo bode vse skupaj 6000 gold,, nabranega je pa do sedaj nekaj čez 3000. Prijateljem lepega zvonenja, kakoršno bo tukaj gotovo, se toraj še prav posebna lepa prilož-ponuja, da prilože svoj dar velikemu podvzetju v pomoč in izpeljavo.
(O novi monštranci za cerkev presv. Srca Jezusovega) smo sicer na kratko že poročali, a zdaj ko smo si jo z lastnimi očmi ogledali, nam je mogoče natanko opisati ta krasen umotvor. Slično s slogom, v kterem je omenjena cerkev zidana izdelana jo tudi monštranca — v strogo gotiškem slogu. Visoka jo 73 cm. in tehta starih 77^ funtov. Vlita je iz brona in je juko močno v ognji pozlačena, nenavadno umeteljno cizelirana, da človeka
istinito o6ara, ko si jo natančno ogleda. Vse je mojstersko v pravem razmerji narejeno in z največo marljivostjo zloženo. Stojale kinčajo sv. čtiri evangelisti v zvišenera delu. V sredi, kjer je vmeščena ^lunula" je okrožje res prelepa sloga, okrašeno z rudečimi in modrimi kamenji. „Lunula" je s pi-a-Tega zlata, ktero kinčajo umetno vloženi demanti, v sredi se pa blesti velik prekrasen topas. Ob straneh, t. j. na desni strani stoji v dolbiui pod gostičnem stolpičem sv. Jernej, na lovi strani pa sv. Avguštin masivno s srebra lita in zelo umetno cizelirana. Nad „lunulo" vije se srebern trak z rekom našega Zve-ličarja: „To je moje Telo, ktero sem za Vas žrto-val". Nad tem trakom je vmeščen krasen velik ametyst obdan z demanti. Ob vrhu stoji prelepo izdelan kip Marije čistega spočetja, obdan ob vsaki strani od angelja zamaknjenega v molitvi. Tudi ti kipi so s pravega vlitega sr^-bra in stoje v dolbinah, nad kterimi se vzdigajo gotični stolpiči. Ob skrajnem vrhu je isto tako še- jeden stolpiček s križem, ki je z rudečim kamnom okrašen. Omenjena velika dragocena kamnja sta s prstanov ranjcega knezoškofa dr. Zlatousta Pogačarja, ktera je velikodušno daroval g. Simon Pogačar, brat knezoškofa. Čast in hvala mu za toliko krasen dar. Bog plati njemu in vsem darovalcem, ki so pripomogli s svojimi darovi, da se je tako delo izvršiti zamoglo. Mnogo pohvale gre tudi gg. Erzinu in Marnu, ki sta z veliko požrto-valnostjo nabirala darove za to delo. Mojstru, gosp. Francu Jerančiču, rojenemu Ljubljančanu, sedaj pasarju v Wolfsbergu na Koroškem, pa prav iz dna srca častitamo za tak izboren umotvor, kakoršnih imamo malo na Kranjskem. Monstranca se ceni na 1000 gold. Včeraj so mil. knezoškof novo monštranco cerkve Jezusovega Srca ogledali in se jako pohvalno o delu izrekli. Danes so „lunulu" za presv. E. T. posvetili in jutri jo bodo prvikrat rabili pri Božji službi.
(Pogorelo) je predvčeranjem zvečer ob 6. uri gospodarsko poslopje preč. gosp. Eačiča, mornarskega višjega duhovna, pri sv. Heleni. Zgorelo jo tudi šestero živinčet. Vzrok požara še ni znan. Poslopje je bilo zavarovano za primerno visoko svoto pri Tržaški „Eiunione adriatica".
(Davorin Trstenjak), preslavni naš zgodovinar in starosta slovenskih pisateljev, prosi čč. gg. župnike, naj bi mu izvolili naznaniti, ako ima ta ali oni med svojimi vernimi rodbino, ki se za Prelo-karje pišejo. Eden teh Prelokarjev je bil učenik cesarja Maksimilijana, kteremu jo tudi slovensko slovnico spisal in je pozneje kot Kostniški knezoško umrl.
{ŠtajarsJca hranilnica) v Gradci znižala je obresti. Denar daje na posodo po 472 »/o, jemlje ga pa sama v shrambo po 4"/o-
Ljiibljaiiski aiiarliistl pred sodiiijo.
(Konec.)
Zahtevanje „ekonomičnega oslobojenja", pravi zagovornik, je popolnoma postavno in prav nič hu-dodelnega, kajti narodno-gospodarski napor vlade sam ves na to kaže. Preganjanje anarhistov je ^udna in jako žalostna prikazen in ta pravda o tem oziru je, nadjam.se, da poslednja.
Ljubljanska dotična zadruga ni anarhistična in zatoženoi nikakor ne zaslužijo tega priimka. Zagovornik na to slika po svoje, kakor mu je to bolje kazalo, nektere glavne priče in pripoveduje na ka-košen način da so se delali zapisniki v prediskavi
Na to se spusti zagovornik v obrambo posamičnih zatožencev. O Železnikarji pravi, da je najmanj nevaren človek, kar jih je sploh kedaj na^ zatoženi klopi sedelo, „pes, ki laja, ne popade". Zeleznikar žo socijalist ni bil, kako bi se bil zamogel drugače v lijubljani vdeleževati pri napravi prisiljenih obrtnih zadrug, ktere so ravno anarhistični listi tako silno napadali. Glede odobravanja umora ruskegi cara, pravi zagovornik, da se nad tem sodnija ne more prav nič spodtikati, kajti v svojem prvem delu taisto ni prav nič protipostavnega. K večemu bi ga zadel po § 305. prestopek odobravanja kakega nepostav-nega dejanja; sicer jo pa tudi iz vprašanj porotnikom stavljenih izpuščena beseda ^tiran".
Smešna bila je opazka zagovornikova in povsem židovskega brezdomovinca vredna, ko je bil opazil, da so čevljarskega učenca Potiska Slovenci najeli, da bi bil ^svojega gospoda, ki je z Nemci vlekel, pokopali Žid je tukaj prej ko ne sam po svoji brez-značajnosti tudi značajne Slovence sodil. Pošiljatev prepovedanih tiskovin na Breskvarico smatra zagovornik za past, v ktero so Breskvarja vjeti mislili Takih^bedarij je še več navedel v svoji modrosti ter se o Šturmu in drugih dveh celu izrazil, da je za*
govor nepotreben, ker se zatožba proti njim nikakor ne more za resnobno smatrati.
Sploh je zagovornik dr. Ellbogen skušal stvar na smešno stran spraviti, da bi tako kolikor mogoče zbrisal vtise, ako bi jih bili med obravnavo o zatoženih porotniki sploh kaj dobili, ter se ko-nečno mogočno in ošabno obrne do porotnih mož, da posvetni sodniki zarad mišljenja samo še nikogar ne morojo obesiti, po kazenskem zakoniku pa ni nobenega dejanja dokazati. Državna oblast ni dokazala, da so zatoženci anarhisti, temveč ona si to le misli, da so anarhisti in je na to obtožbo osnovala.
Za njim oglasi se zopet državni pravdnik, rekoč, da mu na vse drugo ne bo odgovarjal, kakor le na krivo tolmačenje, da bi bile narodne razmere to pravdo prov^.ročile. Osem mesecev tekla je preiskava in le enkrat ni niti jeden zatožencev niti prič o narodnih razmerah besedice zinil, sploh do danes o njih nihče kaj vedel ni. Tukaj še le spravili so jih na dan. On toraj pri svoji zatožbi ostane.
Sedaj, ko je zagovornik rekel, da se dupliki odpove, oglasi se zopet Zeleznikar in tudi on zajaha konja narodnosti, češ, sovražniki moji so mi zavoljo narodnosti napravili to pravdo. Jaz bi si bil lahko na Francoskem napravil dobro trgovino, , sem se iz ljubezni do Avstrije (?) semkaj povrnil. V Ljubljani sem lastno delavnico zanemarjal, da bi bil pomagal malemu obrtniku.
Tu m a pravi, da so tudi njega Slovenci spravili na zato'ženo klop iz golega sovraštva, ker je Nemec! On se ni nikdar pečal s prepovedanimi tiskovinami, kar se mu tudi v pravdi ni zamoglo dokazati. Njegov obrt mu ni dopuščal, da bi se bil s takimi rečmi bavil.
Št ur m pravi, da je poskušal delati za razvoj delavskega stanu, toda le na postavnem potu. V društvu so bili vedno narodnostni prepiri, ki so pa še le prav oživeli, kedar so napravili med saboj pevsko društvo. V javnih shodih je on vedno med delavci povdarjal ljubezen do Avstrije. Končal je svoj ape na porotnike z opozorom, naj se vendar usmilijo njegove žene in njegovih otrok.
Kriegl in Dhtl se odpovesta besedi.
Predsednik, na to še enkrat vse povzame in pravi, da se tukaj ne gre za teoretična spoznanja in za nazore, temveč za nakane rešenja delavskega vprašanja po silovitem potu. Na to poduči še o ne-kterih pravnih izrazih porotnike, kteri so se ob 6. uri zvečer na posvetovanje iz zbornice umaknili in se še le ob 8. uri zopet tjekaj povrnili. Porotniki so potrdili gledč zatoženega Že eznikarja le dve glavni vprašanji in to odobravanje umora ruskega cara Aleksandra IL in pa razširjanje prepovedanih tiskovin z 9 proti 3 glasovi. Na dalje so potrdili glede T ume vprašanje o razširje-vanji prepovedanih tiskovin, toda s pristavkom da ni vedel, kaj je notri. Ker pa ta pristavek ju-ridično vprašanje vniči, so se porotnikom stavila še druga vprašanja, ktere so pa zanikali.
Državni pravdnik pravi, da se mora Železnikar kaznovati zarad hudodelstva veleizdaje in kalenja javnega miru po §§ 58 a), b), c), 65), a), kazen naj se mu pa odmeri po § 59 c) in 34. Obteževalna je konkurenca dveh hudodelstev in to, da je bil že kaznovan, ^polajševajočega ni nič.
Železnikar s povzdignjenimi rokami in solznimi očmi prosi za milostno določitev kazni. '
Sodni dvor se umakne k posvetovanji. Ko se zopet povrne, razglasi predsednik razsodbo, vsled ktere se Železnikar obsodi na osem let v hudo ječo, poojstreno vsak mesec s postom. Obteževalen se je zdel sodnikom slučaj konkurence dveh hudodelstev (veleizdaja in kalenja javnega miru) polajševalen pa slučaj, da se še ni nobena škoda zgodila, osemmesečna preiskava in pa življenje brez kazni od prvega kaznovanja, ki se je zgodilo zarad nekega prestopka, pa do sedaj. Vsled tega poslužila se je sodnija svoje pravice in mu je še manjši kazen določila, kakor jo dotični paragraf napoveduje. Drugi zatoženci so bili za nekrive spoznani Državni pravdnik objavil je takoj pritožbo ničevnosti glede nekri-vih 4 zatožencev, glede Železnikarja pa zarad premajhne kazni. Vsled pravdnikove pritožbe se nekrivi niso mogli spustiti. Po najnovejših poročilih so pa menda že vsi prosti.
temveč osem takih nesrečnih pri sebi, s kterimi je mislil v južni Ameriki dobro kupčijo napraviti. Me-šetarja so zaprli, dekleta bodo pa na državno stroške domu poslali.
— Hud vihar. Amerikanski listi popisujejo strašen orkan (nevihto), kteri je na Japonskem strašanske nepopisljive nesreče to jesen napravil. Spodnji del mesta Jokohama, imenovan The Settlement, je popolnoma razdjan tako, da ni nobene nepoškodovane hiše ostalo. Nekteri so hotli kaj svojega premakljivega premoženja rešiti, ali od orkana silno razburjeni valovi morja, ki so se divje na suho zemljo (v mestu) zaganjali, so jih ograbili in s seboj v morje potegnili, le malo se jih je rešilo. Zgornjih viših delov mesta sicer razburjeni valovi niso dosegli, je pa toliko bolj orkan divjal in poslopja podiral, najlepše hiše je prekuceval, kakor da bile bi iz papirja. Od 80 v luki stoječih bark se jih je 53 potopilo in 223 ljudi je življenje zgubilo; 12 bark z 120 ljudi je orkan nekam na široko morje odnesel, da se nič ne ve od njih. Bolj natančna poročila prišle bodo še le pozneje.
Telegrami.
Dunaj, 19. decembra. Eskomptna banka izplačuje vložene denarje, če tudi niso napovedani. Upravni odbor zložil je 10 milijonov goldinarjev skupaj, da bodo izplačevalni bla-gajnioi na razpolaganje.
Zagreb, 19. decembra. Deželni zbor sklical se bo na 29. decembra.
London, 20. decembra, Nemci so se polastili nekaj primorja v Avstraliji. Razvili so nem.ško zastavo v Novi Irski. Novi Britaniji, na Admiralskih otokih in v Novi Gvineji.
Razne reci.
—	Kraljevi grad v Kragujevcn na Srbskem, je menda do tal pogorel. Ono poslopje bila je svoje dni lastnina kneza Miloša, ter je na zunaj jako neznatno poslopje. Tem večji pa je „luksus" v notranjih prostorih, kjer se je orijentalska krasotija po vseh sobah razprostirala.
—	V Marsoille na Francoskem prijel je avstrijski generalkonzul mešetarja, ki vsake dve leti iz južne Amerike pride v Avstrijo po mladoletne dekleta, ktere posebno po Galiciji za hiše pregreh v Buenos Ayros nabira in tjekaj vozi, kjer usmiljenja vredno zapeljanke navadno žalostno poginejo. Te dni došel jo poziv iz Levova na avstrijski general-konzulat v Marseille, da se bo ondi odpeljal tak in tak človek s tremi mladimi Poljakinami v Buenos Ayres. Dekleta so preslepljene, mešetarja naj primejo. fies so ga dobili, toda ni imel samo treh,
Poslano.
Pozor, prečastita duhovščina!
Dandanes gospoduje Žid povsod : V politiki, v časnikarstvu in trgovstvu; žid se je celo vrinil — v cerkev božjo. Ves svet je poln in mrgoli potovalnih trgovinskih agentov (prodajalcev) in med temi je gotovo 90 odstotkov Židov. Takega židovskega agenta si najame mnogokrat tudi prodajal-nica cerkvenih reči, zato ker dobro ve, da v trgovini ima ravno žid tako namazan jezik, kakor nihče drugi. Tak agent gre po svetu; primestni duhovščini morda (?) ni opravil mnogo, ker ta ima vsakega blaga vedno dovolj pri rokah. Drugače je po deželi. V oddaljeno vas pride tak slepar. Siten, kakor je že, obišče gospoda župnika in mu razkazuje s seboj prinešeuo vzgledno blago, slike in — visoke cene. Dolgo žlobudrA in z zvijačo naposled izleče iz duhovnika, kaj bi njegova cerkev potrebovala. Urno ima stvar v roki, cena jako visoka. Gospod pravi: Nič za nas, je predrago. Ali agent toliko časa prigovarja in ceno zmanjšuje, da naposled župnik misli: Naj bo, cena je zdaj komaj polovica, poskusimo. Kupčija je sklenjena. Veselo si roke maneč odide žid; čez nekaj dni pripelje pošta naročeno blago, za oči lepo, a navadno vse drugače, kakor je bil potovalcev uzor. Na ta način je nabral žid mnogo kupcev. Ako je bil poprej agent katoliške firme, gotovo bo zdaj ves zaslužek naklonil kakemu krivonosemu sobratu in v katoliške cerkve prihaja vedno več židovskega blaga. In mi — dobre duše, se Židom še v cerkvi vklanjamo. Temu se mora konec storiti! Treba je le nekoliko trdne volje in za vselej bomo naše najsvetejše reči židovskemu denarnemu maliku odtegnili. Kake misli morajo ti sleparji imeti od nas, da jim pustimo skruniti naše cerkve? Naj bi se predrznil katolik Židom blago za njih sinagogo ponujati, no — ta bi jo naleteli
Lahko bi mi kdo oporekal, da se od Žida v resnici ceneje kupi. Eeeimo da, če tudi ne pritrdimo, a za koliko časa? Če res ceneje kupiš od Žida danes, je pa jutri blago že za nič. Ali je to toraj po ceni? Gotovo ne. Sploh pa tiste nizke židovske ceno niso tako nizke, kakor so na videz, kakor bi kdo mislil. Ako žid misli stvar prodati za en goldinar, ceni jo gotovo pet goldinarjev, misleč, če mi kdo obljubi polovico, ali tudi le tretjino, jaz se bom malo držal, potem odjeujeval, in naj mi tudi nič ne primakne, sem še zmirom na dobičku. Vrh tega še povdarjam: Bodi že cena taka ali drugačna, ka-košno je pa navadno blago? Še bolj sleparsko, kakor cena. Spet vse na videz; v pričo, znabiti za eno leto je že še, a kmalo potem cunja. Proč toraj z židovskim blagom iz katoliških cerkva! Že samo po sebi ni lepo, če Židu. največemu naspotniku naše sv. vere in cerkve, zaslužek dajemo, bratom po veri ga pa 8 tem prikrajšujerao; toliko bolj je pa to napačno, ko s tem cerkvi ne pomagamo niti s cenejšo, niti z boljšo robo. Pokažimo toraj takim krivo-nosnim agentom vselej vrata in ne dfijmo preslepiti se zarad sladkih, naglo tekočih besed. Saj imamo v Liul)lj'ni dovolj poštenih prodajalnic cerkvenega blaga, M. pr., Hofbauer za cerkveno obleko, pasarji za cerkveno altarno orodje. Ge nimamo časa osobno v Ljubljano hoditi ali dolga pisma pisariti, zadostuje mala listnica, da bomo pošteno postreženi.
Nek poseben primerljej s takim agentom me
5 gl.	--	kr.^
13 „	-	„
a':::
5 „	-	„
5 n	—	>1
2 „	-	„
5 „	-	„
5 „	-	„
1 „	-	„
5 „	-	„
5 „	-	„
5 „	—	„
1 ..	-	„
1	n	-	„
5 „	-	„
5 I,	—	n
10 „	-	„
5 „	-	„
2	n	—'	I,
3	„	17	„ 1 .	-	„ 1 „	-	„ 1 „	30	„
- „	50	„
1 „	03	„
5 „	-	„
3 „	-	„
10 „	-	„
5 „	-	„
je prisilil k tej izjavi, želim, da bi zarad dobre reči ne bila brez sadu.
Na Dolenjskem, 17. decembra 1884.
M. T.
Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali gg.:
531. Galpar Ješterle........
588. Farani iz Soro........
633.	Sebastjana Meško........
634.	Lovro Oblak, kaplan,......
535.	Miha Barbo, kaplan,......
536.	Janez Porenta, dekan,......
537.	Andrej Pipan, duh. pomoj., ....
538.	G. K.............
539.	Janez Dolžan, župnik,......
540.	Janez Čibašek, župnik.......
541.	Pani Dimnik, hfi posest,.....
542.	Jera Juvan, hišna posest.......
543.	Josip Juvan, hišni posest., .... 644. Neimenovan.........
545.	Ana Korošic,.........
546.	Neimenovana.........
547.	Neimenovana.........
548.	KlemenSiS, profesor,.......
549.	Urša Eržaj..........
550.	Josip Porubski, kaplan,.....
551.	Janez Smrekar ........
552.	Ana Rankel.........
653. Rudolf Vogl, trgovec,......
.554. Neimenovan.........
555.	Viktorija Lampe........
556.	Josip Pihler.........
557.	Ana Eyšiivy.........
558.	Neimenovana.........
5-59. Dr. pl. Henrik Panker, kanonik, . . 560. Apolonija Vehove, hišinja,.....
Tuj C i.
18. decembra.
Pri Mnliii: Kari Nenning, trg pot., z Dunaju. — P. J«rlach. komi, z Dunaja. — Muller, trg. pot., iz Heilbronna. — AL Dorigo, posetnik, iz Vidma.
Pri Slonu: Josip Oesterreicher, trg. pot., z Dunaja. — J. Spitzkopf, trg. pot., z Dunaja. — Frane Jeanot, zdravnik za kurje oeesa, s »progo, z Dunaja. — Josip Pfeifer, trg. pot., iz Bielice. — Ks. Krk, trgovec, iz Brna.
Pri Južnem kotodvoru : Radoslav Ciciremba, pravnik, z Dunaja. — Janez Abram, kup5. z lesom, iz Trsta.
Pri Avatrijukem čaru: Edvard Appei, agent, z Dolenjskega.
Umrli so:
18.	dee. Jera Blažii, kuharica, 72 let, Poljanske ulice št. 16, jctika.
19.	dee. Marija Jeršin, delavka, 31 let, Hradsckijeva vas št. 27, jetika. — Karolina Jeglič, nadpaznikova hči, 5 leta. Hrenove ulice št. 5, vsled vodenice v glavi.
V bolnišnici: 18. dee. Janez Brecelnik, gostae, 66 let, vsled spridenja
jeter.
]>unajNka borza.
(Telegrafieno poročilo.) 20. decembra.
Papirna renta po 100 gld. ...	81	gl.	80	kr.
Sreberna , „ „ „ . . .	82	„	90	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	95	„
Papirna renta, davka prosta . . .	97	„	10
Akcije avstr.-ogerske banke . .	856	„	—	„
Kreditne akcije............290	„	60	„
London.......123	„	30	„
Srebro.......—	t,
Ces. cekini.......5	„	79	„
Francoski napoleond......9	„	75\, „
Nemške marke......60	„	25	„
Od 19. decembra.
Oeerska zlata renta ....	124	gl.	10	kr.
„ . . . .	95	„	35	„
„ papirna renta 5% . . .	90	„	55	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	94	„	50	„
Liinderbanke.....94	„	—	„
, avst.-oger. IJovda v Trstu . .	571	„	—	„
., državne železnice ....	306	„	—	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	209	„	75	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125	„	75
4% „ „ „ „ 1860 . .500 „	135	„	25	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„	25	„
. „ „ 1864 . . 50 „	170	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	179	„	—	„
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . 10 „	18	„	-	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	110	„	—	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105 „	70	„
štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „	50 „
Ravnokar je izšla in se dobiva v Kato-linkl Bukvami knjiga:
Mladega Gašparja
življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil .T. H. (»otMt>ttrov.
(Ponatis iz Slovenca^) V oHDierki 128 str. — Cena 30 kr.	[j
Izvrsten med
(g-arantii^aii pitaiiee)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pu proti gotovi plači pri
svečarji v Ljubljani. Dobiva se tudi lucd v satovjl.
Ob enem priporočam visokočastiti duhovščini svojo
zalogo pravih garantiranih
ahko in tudi vsi izišli sošitki »Katoliški Bukvami" v
<x>
O!
cS >o O
® .s,
>

3
Obseg 3. sošitka tega zabavnika je sledeči: Giolgeda padishauiin. Der letzte Ritt. Reise-Erinne-rungen aus dem Tiirkenreiche von Kari May (Fort-setzung.) — Entthront und verbannt. Historischer Eoman von Friedrich Janson (Fortsetzung). — Schlummernde Lieder. Gedichtvon Bruder Norbert.
—	Aus raeiner Soldatenzeit. Von J. T. Kujawa. Marseh- und Quatierabenteucr (Fortsetzung). — Der Kanarienvogel. Von einem erl^ahrenen Ziichter. — Allerlei iiber Sommerfrische. — Papierkorb! Humoreske von J. S'hwering. — Hvnotismus. Von Dr. Fiedreich. — Nachklang zur goldenen Hoehzeit des Fiirsten von Hohenzollern und seiner Gemahlin. — Schlacht bei Bornhoved. Gedicht von Ulrich von der Uhlenhorst. — Jagderlebnisse. Seltene Begeben-heit bei einem angeschossenen Vierzehn-Ender. — Allerlei. — Iliustrationen. Allerlei Einvvohner. Von L. Fehrenbach. — II. Zu ebener Erde. — III. Vom ersten Stock. — IV. Von der Polizei. — V. Brauchen keinen Hausschlussel. — Ilerbstsegel. Von E. Griitzner. — Schloss Sibyllenort bei Oels in Schlesien. Nach elner photographischen Aufnalime.
—	FUrst Kari Anton von Hohenzollern-Sigmaringen und seine Gemahlin. Nach den neuesten Aufnahmen des Hofphotographen Kugler in Sigmaringen. — lirigittehen. Gemalt von Wille. — Mutter Brigitte. Gemalt von "\Vile. — Orgelnder Edelhirch. Vou Friedrich Specht.
Nove harmonike
(1)
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščene sveče
izdelujejo	(3)
P. & 11. Sceiuaiin v Ljubljani.
v vsakem oziru izvrstne, prelepo v raoll-glasu doneče, so naprodaj prav poceni na Vevčem št. 30.
JT. pl. 'X'i»iilcoc25y5
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
i^larijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoee ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: iiiankanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobftl, kr6 v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni nu vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
v Ljubljani pri J. pl. jeden tueat.
Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceijske kupljicc dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(icz)'-ju. Razpošiljava se lo
Cvet zoper trganje
po dr. MaJiču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v l-rizi ter živcih, oteklino, otrpuele ude in kite itd., malo Saša če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoezj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskl bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Va5 dr. Maličev protinski cvet /.'a 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res. imel jo čudovit vspch, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličcv protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalnalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(38)	posestnik v Šmarji p. Celji.
Plaitti UM slroB Mt
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine ; 1 stekl. .50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini' so nahajajoči soki in siropi.
Pomnhljevo (DorHcli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna iistiia voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in oliistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s O škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
jflP Izvrstna homeopatlčna zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila s dešele isvršč se takoj
V lekarni pri ,,«jimorogu"
Jiil. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
!Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje
o: at, s © as-'KO, ©p, ^
k r o.i a č,
-mr JiDJu	«fct.«^ ■■ ■ A«?«^ »i«;. A,
svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni.	(1^)