Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 44.	V LManl v soDolo, 22. Ma 1913.
Leio XLI.
— Velja po pošti: s
Za	celo lato naprej . . K 28—
za	en meseo „ . . „ 2*20
za	Nemčijo celoletno . „ 29'—
za	ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . . K 24 — za en meieo „ . •
V	upravi projemin meselSni
š Sobotna izdaja: s
sa celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno za oatalo Inozemstvo
2-1*70
9'-12-
Enostolpna petltTrsta (7<i mm): sa enkrat .... po 15 v sa dvakrat .... „ 13 „
sa trikrat...... 10 .,
sa večkrat primeren popust.
Poročna iznailii. zabvale. nvttti Iti:
enos.olpna p6.1tmta po 18 vin.
■■	Poslano: —■—;
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izha|a vsak dan, isvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red.
B3T Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. a
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllot št 8. — Račun, poštne branilnloe avstrijske št 24.797, ogrske 28.5U, boin.-tiero.it. 7563. — Upravnlškega teleiona št M8.
Deželnozborskim volilcem mestne skupine Kamnik-Radovljica-Tržič!
Na željo zaupnikov S. L. S. v mestih Kamnik, Radovljica in Tržič je izvršilni odbor S. L. S. v svoji seji dne 20. t. m. soglasno sklenil, da kandidira pri nadomestni volitvi v tej skupini v kranjski deželni zbor dne 4. marca
Dr. Vinko
primarij v Ljubljani.
Ime kandidata je znano sirom slovenske domovine, saj je že neštetokrat pokazal globoko razumevanje mestnih razmer in interesov, za katere je tudi vsikdar nastopil z besedo in dejanjem. Gotovo bo častni mandat zastopstva lepih gorenjskih mest v najboljših rokah, ako ga gg. volilci poverijo dr. Vinku Gregoriču.
Izvršilni odbor S. L. S.
Dr. Ivan Šusteršič
načelnik.
J^* Današnja številka obsega 16 strani.
Bospor In Dardanele.
(Dr. I. Žitnik.)
Četrto dejanje balkanske drame se pričenja z zopernim prizorom. Znani članek ofieioznega »Fremdenblatta« 13. t. m. je v evropski javnosti vzbudil največjo pozornost, v ruskih krogih pa naravnost senzacijo. Odmeri javnega mnenja delajo vtis, da dunajsko glasilo ministrstva za javna dela ne soglaša s plemenito tendenco cesarjevega lastnoročnega pisma na ruskega carja. Kdor pozna in nepristransko presoja balkansko politiko ruske vlade, ne rečemo ruskih slovanofilov, v zadnjem stoletju, je trdno prepričan, da so bili vsi krvavi boji proti Turčiji in za osvo-bojenje balkanskih Slovanov delo ruskega imperializma, ki se je v svoje politične namene posluževal verskih idealov iil narodne ideje, katero premnogi turkofili zamenjavajo s pansla-
vizmom. Toda istina je in ostane, da je v minolem stoletju v prvi vrsti rusko orožje zlomilo turško silo in balkanskim Slovanom pripomoglo do samostojnih držav. In s tem si je ruska vlada tudi zagotovila svoj vpliv in veljavo na Balkanu. Kot avstrijski Slovani moremo le obžalovati, da je naša diplomacija pozabila na stoletne tradicije habsburške vladarsko hiše in balkansko rajo prepuščala kruti osodi in sebičnim spletkam ostalih evropskih velesil. Tako je in s tem dejstvom moramo računati.
Zadnji dogodki torej niso ustvarili boljših prijateljskih razmer med Avstrijo in Rusijo, kar jc gotovo našega miroljubnega vladarja in naša odkrita želja. Napetost je ostala in zasluga »Fremdenblatta« in njegovih informatorjev je, da se je želo globokeje zajelo v meso. Vplivna ruska glasila, katerih se po potrebi poslužuje tudi ruska diplomacija. so odgovorila jako samozavestno. Tako n. pr. »Ruskoje Slovo«: »Nikdar se z ruskim stališčem ne more
strinjati želja Avstrije, da bi se balkanske države pridružile zapadni Evropi in Rusija odpovedala svoji zgodovinski vlogi na Balkanu. Sedanja balkanska vojska nikakor ni rešila vzhodnega vprašanja v celem obsegu. Ostalo je nerešeno vprašanje Bospora in Dar dane 1. To vprašanje se mora rešiti. Ako Rusija dobi prost prehod skozi Dardanele in postane. soseda balkanskim narodom, bode še tesneje zvezana ž njimi. Tako omogoči sedanja vojska, da se ne pretrgajo vezi med Rusijo in balkanskimi Slovani, kar želi Avstrija, ampak nasprotno.« Še samozavestne je je odgovorilo »Novoje Vremja«.
Ker bodeni v posebnem članku pojasnil, da ruska diplomacija ne sprejema navodil in ukazov iz uredništev, moram vendar tu pripomniti, da velik del ruskih merodajnih krogov z manjšini optimizmom presoja bodoče odno-šaje med Rusijo in balkanskimi Slovani. Ko se je v grudnu v Londonu zbrala mirovna konferenca, je znani knez Meščerski pisal svojemu »Grazdani-nu«: Balkanska zveza more za Avstrijo postati še nevarna. Skupni namen balkanskih držav je, da popolnoma osvo-bode in združijo svoje sorojake. Kdor se upira temu namenu, tega smatrajo za sovražnika. Od leta 1856, ko je bila v Parizu podpisana za Rusijo neugodna pogodba, je ruska politika sejala prepire med balkanskimi narodi. Pan-slavisti so spletkarili proti Grkom in Romunom. Romunija je iz strahu pred Rusi nad sto miljonov frankov zabila v svoje trdnjave in cirilico zamenjala z latinico. Ruski narod je vzljubil balkanske Slovane kot svoje brate, toda ti nimajo prave ljubezni in zaupanja do ruske vlade in diplomacije. Ivo se združijo in prepričajo, da je v edinosti moč, spomnili se bodo, kcdaj jih je rusko brodovje prepustilo Turkom na milost in nemilost. Vse naše vojske proti Turčiji so imele namen, da balkanske narode osvobodimo turškega jarma in jih priklenemo k ruskemu ojesu. Pa ruska politika »divide et impera« si ne more zagotoviti trajne hvaležnosti balkanskih narodov.« istodobno pa je glasilo ruskih nacionalistov sprožilo misel, naj balkanska zveza zasede Carigrad in ruskega velikega kneza Mihajla proglasi za skupnega balkanskega carja kot nova evropska, velesila. Balkanski kralji bi obdržali vse svoje pravice v notranji upravi, vprašanja vnanje politike pa bi reševal skupni svet zveznih
držav pod predsedstvom balkanskega carja. Kako so balkanske države sprejele ta predlog nam ni znano. Iz raznih dogodkov in pojavov, pa smemo sklepati, da so ga Bulgari in Grki »brevi manu« odklonili brez daljše razprave, Srbi in Črnogorci pa položili »ad acta«.
Aktuelno pa je zopet za Evropo in za Rusijo pereče vprašanje Bospora in Dardanel. Bulgarske čete si osvajajo galipoljski polotok. Ako si ga osvoje, kar je skoraj gotovo, dobe v roke tudi ključ do Dardanel. S tem pa se zruši vsa podlaga za pogodbe, ki so od leta 1841 zaprle vojnim ladjam prosto pot skozi Dardanele in Bospor. Dardanel-ska, 65 km dolga morska ožina, ki med galipoljskim polotokom in Malo Azijo veže Marmarsko in Egejsko morje, tvori vrata v Carigrad in je velike važnosti v trgovskem in vojaškem oziru. Ze sultan Mohamed IV. je leta 1664 ukazal na najožjem kraju zgraditi dve trdnjavi, kamor so postavili topove. Leta 1830, 1864 in 1877 so Turki zgradili nove obrambe na obeh bregovih. Dne 13. julija 1841 so v Londonu sklenile velesile Anglija, Avstrija, Francija in Rusija pogodbo — v varstvo miru in turške države ter v dokaz spoštovanja do sultana —, da brez dovoljenja turške vlade nobena vojna ladja ne sme skozi Dardanele in Bospor. To pogodbo so leta 1856 v Parizu obnovile velesile proti Rusiji in potrdile zopet leta 1878 v Berolinu. To pogodbo čuti Rusija kakor trn v peti. Ze leta 1870 je Rusija zahtevala, naj se ji dovoli vojno brodovje v Črnem morju in prost prehod skozi Bospor in Dardanele. Leta 1891 je Turčija v pogodbi dovolila Rusiji, da sme na trgovskih ladjah prevažati skozi Dardanele tudi vojake. Angleži so se tej pogodbi uprli, pa brez uspeha.
V 19. stoletju je vsa Evropa odrivala Rusijo od Balkana, katerega glava je Carigrad. Kadar je Rusija iztegnila roko preko Donave, oblila je kurja polt vse politične modrijane v Evropi, kakor to imenitno opisuje znani dr. Friedjung, ki menda ni še na slabem glasu panslavista. Danes strašijo »panslavisti« le še na Ogrskem v političnih pravdah proti Slovakom, Rusinom, Hrvatom in Srbom. Ipsissi-ma. verba dr. Friedjunga, da me ljubljanski dopisnik Wolfove »Ostd. Rundschau« zopet ne zapiše v črne bukve med izdajalce. Panslavizem, ki je strašil še v dobi Andrassyjevi in Disraeli-jevi, je danes strašilo le šc za politične
LISTEK.
Spisal Iv. Baloh.
Slonel je na mehkem divanu v svojem salonu v prvem nadstropju najlepšega mestnega hotela. Pred njim je na mizici ležala na pol prazna čašica črne kave. Bilo je po obedu. Skozi svilene zastore so se vsipali nenavadno gorki žarki spomladanskega solnca. Nekako težak vzduh je vladal v sobi. Danes ima prvikrat nastopiti v tem mestu; časopisi so že prinesli obširna poročila o njegovih sijajnih uspehih po drugih mestih in danes se bo predstavil izbranemu občinstvu i tukaj on — umetnik na glasovirju. Vedel je že naprej, kako se bo večer izvršil. Dvorana bo polna, vsi sedeži kljub visoki vstopnini razprodani, ko bo nastopil, viharen pozdrav od strani njegovih rojakov in znancev iz prejšnjih let, ko bo končal, ploskanja ne kraja ne konca, neštetokrat se bo moral občinstvu zahvaliti, a dodal ne bo ničesar. Častilci ga bodo spremili na dom. In to se bo vršilo cele tri dni vsak večer.
Toda ena misel jc kalila . danes
umetniku predokus te slave in časti, j mieel — na njegovo mater.
Po očetovi smrti je ona skrbno vz- j gojila svojega edinega sina. Oče je ho- ' tel, da bi bil kakor on tudi njegov sin uradnik. Toda že kot mali dečko je sin njegov kazal nenavadno veselje in nadarjenost za glasbo. Te] se jc popolnoma posvetil. Pustil je študije, za katere ga je oče aiamenii ter se popolnoma oklenil — svojega glasovirja Ob skromni pokojnini sta mati in sin komaj živela, toda šlo je. Sin je materi obetal, da bo po prestani izkušnji dobil sijajno službo in da bosta preskrbljena za celo življenje. Stal je pred izpitom. Tedaj je pa težko zbolel. Prehladil se je, ker je v mrzli sobi cele noči presedel pri svojem glasovirju. Na niti je viselo njegovo življenje. Njegova mati je v skrbeh za svojega ljubljenca, za svoj up, veselje in ponos preklečala cele ure pred svojo podobo »Marije Pomagaj«, katero je hranila že iz svojih dekliških let. In, čez osem dni se je obrnilo na bolje. Polagoma je popolnoma okreval. Ko je bil zdrav, je šel k izpitu in ga sijajno prestal. Učitelji njegovi so mu sami častitali ter mu obetali lepo bodočnost. Dobil jc takoj ponudbe za častna mesta, pa jih je odklonil. Njega je veselilo iti po svetu, da bi sc še izDopolnil v svoji umetnosti in
da bi si pridobil premoženja, časti in slave. Prva leta ga je spremljala njegova mati na potovanju ter čula nad njim kot angel nad otrokom. Toda kljub vsej časti in slavi, katere je bila pri nastopih svojega sina tudi mati deležna, se je naveličala vednega potovanja ter si želela miru tembolj, ker mati in sin nista bila več edina. Nazori stare mamice se nikakor niso strinjali z onimi velikega umetnika, modernega svobodnega duha. Kolikokrat ga je lepo opominjala in prosila, naj spremeni svoje življenje — vse zaman. On je imel vsega dovolj, časti, hvale, slave in denarja, zakaj bi si ne privoščil, kar srce poželi? Mati in sin sta se ločila. Ona je šla k neki svoji sorodnici, on pa ji je obljubil, da ji bo pošiljal redno lepo mesečno podporo. Šel je po svetu od mesta do mesta, šel čez morje in zopet nazaj v domovino. Bil je na vrhuncu svoje slave. In danes ima nastopiti v mestu, kjer stanuje — njegova mati. Deset lei se nista videla. In ko je sedaj slonel na divanu, tedaj se je bil hud boj v njegovem srcu. Komaj par ur je v tem mestu, pa je že videl po vseh izložbah svojo sliko in na hišah plakate svojega koncerta. Pri teni se je spomnil na svojo mater. Bog zna, ali ve tudi ona, da je prišel, da bo igral, ali bo tudi ona zraven? Morda? Ali mu ie odpu-
stila njegova napačna pota? Če je pomislil nazaj, ji je v srcu dal prav. Ali bi šel k njej? Ali bi jo prosil odpuščanja? — Ne, boljše je, jc sklenil, da se pred koncertom ne razburjam, saj je časa Šc tri dni.
Vdal se je snu in mislim ...
Predno nastopi, jc hotel poskusiti akustiko dvorane. Vsedel se je na električen voz ter se odpeljal proti dvorani, kjer bi zvečer imel biti njegov koncert. Ni hotel, da bi ga ljudje spoznali, zato je šel na električen voz med navadne ljudi. Bil jc na svojem cilju. Voz je že skoraj ustavil, umetnik je skočel doli. Toda spodrsnilo mu je. in nadel je. V tistem hipu pa pridrdra mimo avtomobil in gre preko njega.--Nezavesten
je obležal na tleh. Nastal je vik in krik, zbralo, se je gruča ljudij, šofer se je izgovarjal, da ni kriv, ker ni mogel ustaviti, in nesrečneža so odpeljali v bolnišnico. Nobeden ga ni poznal, čez četrt ure se je na kraju nesreče vršil promet nemoteno naprej. Umetnik je č"z nekaj ur prišel k zavesti ter se ozrl okoli sebe. — Na steni jc zagledal podobo Zveličarja. okoli sebe usmiljene sestre, po dvorani bele postelje, polne bolnikov. Tedaj vpraša poleg sebo stoječega bolnika z veliko obvezo na glavi: »Kje pa smo? Kaj se je zgodilo?« Smehljaje odgovori starček: »V bolnišnici.
brodovje proti Japoncem. Takoj leta 1907 je Izvvolski vprašal svoje nove prijatelje v Londonu, ali bi hoteli razveljaviti dardanelsko pogodbo in Rusijo oprostiti težkih spon. Ker je iz Londona dobil povoljen odgovor, potrkal je tudi na dunajska vrata. Aehrenthal ni dolgo pomišljal in zgrabil vola za roge, kakor se izraža dr. Friedjung. Aehrenthal je zahteval Bosno in Hercegovino ter justično reformo v Makedoniji v zmislu dogovoi-a v Mtirzstegu. S prvim pogojem je bil Izvvolski takoj zadovoljen, kar naj si naši srbski sosedje dobro zapomnijo za bodočnost in zapišejo za ušesa tudi nemški »patriotje«. Glede na justično reformo ap se je izgovarjal, da jo morajo odobriti tudi še Angleži. To je bil seveda le izgovor ali di-plomacijska zvijača. S tem so bile tudi končane reforme v Makedoniji. Toda Izvvolski je bil vesel uspeha na Dunaju in se je pozneje potolažil, ker je Aehrenthal brez njegove vednosti s Turčijo dogovoril zgradbo železnice skozi Sandžak do Mitrovice. Ta železnica je seveda še danes samo na papirju. Ko bi bil Aehrenthal slutil, da bodo štiri leta pozneje Srbi in Črnogorci zasedli Sanžak, gotovo bi ga ne bil Turčiji navrgel za Bosno in Hercegovino. Meseca junija 1908 sta se ruski car in angleški kralj Eduarcl sešla v Reva-lu. Pri tem sestanku je Izvvolski pridobil tudi angleškega kralja za svojo idejo. Že 19. junija je Izvvolski pisal Aehrenthalu, da Rusija odobri aneksi-jo Bosne in Hercegovine, ako Avstrija ne ugovarja, da se razveljavi dardanel-ski dogovor. Izvvolski je tudi pritrdil zgradbi železnice skozi Sandžak do Mitrovice s pogojem, da se zgradi tudi od Srbije zaželjena transverzalna železnica do Adrije. To pismo ruskega ministra grofu Aehrenthalu so londonske »Times« objavile leto pozneje, meseca julija 1909. Zakaj so »Times« odkrile to tajnost, ki jo je Izvvolski želel utajiti pred svojimi prijatelji v Belgradu, je nam uganka.
V septembru 1908 je Aehrenthal na gradu grofa Berchtolda v Buhlavi pri Velehradu izpovedal Izwolskemul, da hoče v oktobru delegacijama predložiti vladarjevo aneksijsko izjavo. Izvvolski pa se je obotavljal, češ, da mora nova evropska konferenca, kateri naj se predloži tudi dardanelsko vprašanje, izpremeniti berolinski dogovor glede na Bosno. Izvvolski je z Moravskega odpotoval v Italijo k Tittoniju in kralju Viktorju Emanuelu. Ko si je tako zagotovil trozvezo, je odpotoval v Pariz in London. Dne 5. oktobra pa je pro-klamacija cesarjeva izvršila aneksijo Bosne in Hercegovine. Ta proglas je iznenadil ves svet, najbolj pa Izvvolske-ga, ker mu je načrt v Londonu izpod letel. Angleži so se izgovarjali na mlado-turško zmago dne 2i. julija in Avstriji očitali lopovstvo in roparstvo. Prepričati so hoteli Izvvolskega, da ga je Aehrenthal zlorabil in osleparil. Toda za Angleže je posest sueškega prekopa stokrat večje vrednosti, nego prosta pot za vojne ladje skozi Dardanele in Bos-por. Ko bi bil Izvvolski v Londonu udaril ob mizo in zapretil, da se Rusija zveze s trozvezo, ako ji x\ngleži ne pomagajo odpreti Dardanele, kdo ve, ali bi se bili Angleži še ustavljali. Tako je nastala med Rusijo in Avstrijo nova napetost, ki še danes ni poravnana. Sr-
bija je zbirala svojo armado proti Avstriji in računala na rusko pomoč. Toda grof Aehrenthal jc imel vsled dvoje-zičnosti ministra Izvvolskega v rokah najmočnejšo orožje. Zapretil mu je, da objavi vse pismeno dogovore glede na bosensko in dardanelsko vprašanje in ga tako razkrinka pred balkanskimi Slovani. In ker Rusija tudi še ni bila pripravljena za vojsko, je morala priznati avstrijsko aneksijo. Iz teh zgodovinskih podatkov pa je razvidno, da je Avstrija še vedno v besedi glede Dardanel. In dokazati hočemo, da je Avstrija doslej imela več škode vsled ne-prijateljskih odnošajev do Rusije, nego pa koristi od trodržavne zveze. Na stotine miljonov sta v zadnjih letih izdali Avstrija in Rusija za mobilizacije, ker užaljeni in ponosni diplomatje rajši mečejo na tehtnico jeklene meče, nego zlata zrna odkrite resnice in dobrohotne pravice.
Balkanski namili lioceio samisvoii.
Prof. Ant. Bezenšek.
Sofija, 16. februarja
Ako bi se dosegel sporazum med Avstrijo in Rusijo, je to prav tudi balkanskim zaveznikom. Ako bi pa bila podlaga sporazuma stari diplomatični sistem razdeljenja »krogov vpliva« med obema državama, potem bodo pa vsi enoglasno protestirali.
Nobenega razdeljenja v tem oziru med katerimikoli državami ne trpimo. To je najnovejše — a prav za prav staro — geslo balkanskih držav. Samo da se v prejšnji dobi razdeljene in deloma med seboj sovražne, niso mogle temu »uplivu« protiviti. A sedaj složne, so toliko močne, da se vsaj lahko zahvalijo že vnaprej za vsako usiljevanje »upliva«, od katerekoli strani bi jim ga blagovolili usiliti. Balkanske države niso kakor bivša Turčija, niti kakor sedanja Perzija, marveč so mlade, za življenje in napredek sposobne moči.
Rusiji je neobhodno potrebna popolna samostalnost balkanskih narodov. Taka samostalnost, v pravem pomenu besede, pa tudi ne more biti na kvar Avstrije, ako njeni diplomati dobro razumejo lastne interese.
Citali smo izjavo dunajskega ofici-oza »Fremdenblatt«, pa tudi ruskega oficioza »Rosija«. Ako smemo po teh sklepati — obe izjavi ste si skoraj identični — potem bi bilo v bodočnosti vsako vznemirjenje balkanskih narodov s strani »uplivnih krogov« nemogoče, kar bi bila zares velika sreča zanje.
»Fremdenblatt« piše: »Za naprej bo balkanski polotok že lastnina neodvisnih balkanskih narodov, kateri bodo mogli čisto samostalno napredovati na poti svojega razvitka.«
»Rosija« pa odgovarja: »Mi pozdravljamo te lepe misli tim živahnejše, ker so bilo vedno osnova našim od-nošajem nasproti balkanskim narodom.«
Pa tudi »Fremdenblatt« sekundi-ra: »Program, po katerem se je ravnala Avstro-Ogrska leta in leta, sc je uresničil, in njej gre na prvem mestu zasluga, da je na vseh črtah in pri vseh
otročaje in zgage, ki imajo slabo vest. Takoj po krimski vojski je uvidel car Aleksander II., da more Rusija napasti Turčijo le tedaj, ako je Avstrija nevtralna. Pred rusko-turško vojsko leta 1877 je Rusija kupila od Avstrije dovoljenje za vojsko. V kraljevi palači v Budi je bila 15. januarja podpisana tajna pogodba med avstrijsko in rusko vlado, da si sme Avstrija izbrati »čas in sredstva za okupacijo Bosne in Hercegovine«. In ko je ruska armada stala že pri Sv. Štefanu pred Carigradom in je grof Ignatjev določil Bulgariji mejo ob Egejskem morju, mu je grof Andrassy zvišal odkupnino. Poleg Bosne in Hercegovine je grof Andrassy Zahteval avtonomijo Makedonije s Solunom kot glavnim mestom, železnico od avstrijske meje do Soluna pod avstrijsko kontrolo in carinsko zvezo za-padnih balkanskih držav z Avstrijo. Pod tem pogojem more Rusija imeti proste roke v Bulgariji. Grof Ignatjev je bil s temi pogoji zadovoljen. Avstriji bi se bila odprla vrata do Soluna in zagotovilo gospodarsko in politično hegemonijo v Albaniji, Stari Srbiji in Makedoniji Kdo je vse to preprečil? Odgovorite nam na to vprašanje, široko-ustni nemški patentirani patriotje! Knez Bismarck je bil, ki je Avstriji zvezal roke in noge, da je bila Nemčija zavarovana proti Rusiji in Franciji. To je bil namen dvozveze in trozveze. Poleg tega pa je Bismarck mnogo let skrivaj varil svoje železo še na ruskem ognjišču. Tega seveda na^i nemški sodržavljani nočejo vedeti. Prihodnjič posvetimo tudi v ta kot Bismarckove politične kuhinje.
Za Andrassyjem so Haymerle, fcalnoky in Goluchovski lovili samo slepe miši na Balkanu. Človek se mora zgražati, ko vidi, kako je avstrijska diplomacija prezrla in zamudila najlepše prilike, da izrabi dogovor z Rusijo. »Fuimus Troes«, danes pa Italiji odpiramo vrata v Albanijo. »Difficile est satiram non seribere!« Grofu Aehrenthalu pripisujejo veliko državniško modrost, ker je izvršil aneksijo Bosne in Hercegoving. »De mortuis nil nisi bene«. Avstrijski letopisci, vseučiliški profesor dr. Fournier, dr. Friedjung in drugi, ki brskajo po državnih aktih, poročajo tako-le: Ko je Izwolski dobil v roke vajete ruske vnanje politike, je bila Rusija po japonski vojski slabo ' pripravljena za slučajno novo vojsko in razruvana po revoluciji. Ker pa je bila država v dobrih odnošajih z Nemčijo in Avstrijo, mogla je z armado razpolagati v središču in na iztoku. In to je zapeljalo Izvvolskega, da se je bližal Angležem, četudi so ti bili v zvezi z Japonci. V avgustu leta 1907 je sklenil pogodbo z angleško vlado, s katero si je Rusija razdelila območje v Aziji. Severno Perzijo je dobila Rusija, južno do morja pa Anglija. Na ta uspeh bode Izwolski do svoje smrti ponosen. Pozneje bodemo videli, v kako tesni zvezi Je ta pogodba z vprašanjem Bospora in Dardanel.
Ta veliki uspeh je Izvvolskega napotil, da je poskušal ruskim vojnim ladjam odpreti pot mimo Carigrada in skozi Dardanele v Sredozemsko morje. Saj je vendar umljiva ruska nevolja, da so morale ruske oklopnice rjaveti pred Sebastopolom, ko je Roždjestvven-ski okoli Evrope in Afrike tiral svoje
Avtomobilska nesreča. Pred eno uro so Vam desno roko odrezali«---Tedaj je začutil nekaj težkega na svoji desnici. Pogledal je, hotel je dvigniti
desno roko, toda ni je bilo več —--
Bil je velik ovoj okoli komolca naprej.
Zrl je nemo pred se... Vsa slava, vsa čast je za vedno minula... Bil je sicer zavarovan za visoko vsoto, toda
igral ne bo nikdar več---Kje je
pomoč, kje rešitev? — Tedaj mu hipoma šine v glavo misel: Mati me bo
ozdravila--
Prosil je usmiljeno sestro, naj mu za trenutek dovoli iti iz sobe. Šel je in hitel k materi.
»Mati, ozdravi me, odpusti«---
Mati se ga je prestrašila. Ko ga je Spoznala in videla položaj, tedaj je padla pred podobo »Marije Pomagaj« ter zakričala: »O Marija, pomagaj!« —
In kar v trenutku je sinu padel z desnice na tla bel ovoj in roka je bila
zdrava ---
Umetnik se je zbudil na svojem di-vaTiu iz težkih sanj. Solnčni žarki so sijali Še gorkeje, na njegovem čelu pa so se blestele med dolgimi črnimi lasmi vodene kapljice. Pogledal jc okoli sebe, nikjer ni bilo ne križa ne usmiljenih sester, ne bolnikov, pogledal je svojo desnico, bila je zdrava, na njej sc je v solnčnih žarkih blesketal prekrasen briljant, dar knežje glave, potipal je s prsti po mizici kot po glasovirju, bili so zdravi kot vedno...
Vso to le bil dolg, muCcn. težak sen...
Razburjen je planil pokoncuu, hodil nemirno gori in doli. Sklep je bil storjen: k materi. —
Čez dolgo let se je zopet oklenil svoje matere in spregovoril samo eno besedo: »Odpusti!«
In mati in sin sta bila zopet edina, sreo.ia.
Tisti večer je igral umetnik na gla-sorvirju s toliko strastjo in veseljem, kot še nikdar v svojem življenju.
Nacl njegovo posteljo pa visi od tistega dne prekrasna Madonna.
Gespud raunatsl Ivan Hribar in lcbe-ralna foušarija.
Te dni je biu enkat — mende je biu glih u pundelk, — ke sm šou soj-
ga prjatla spremt na kuludvor. Pa nekar na mislte, de ja je tou tud moj prjatu kam udkurt. Kaj še! Šou je sam na ene vampe u kuludvorska reštau-racija, ke živi u dumišli, de se u cel Iblan na dubeja tku apetitleli vampi, kokr glih u kuludvorsk reštauraci. No, jest, ke nism glih pusebn prjatu vampu, ne kisleh ne pušrekaneh, sm šou pa sam spremt mojga prjatla.
Glih. ke prideva du kuludvora, se pa usujeja ldje vn kukr čebele iz čebel-naka — tu jo mogu že pridet kašn ulak ud kere plati — in med tem ldem zagledam gespuda raunatela Ivana Hribarja, ke ja je mahu prou rnošk narau-nast preke nama:
»Dobr dan, Pepo!« uguvoru me je gespud raunatel in m pudau roka, ket sojmu starmo prjatle---
»Pardon, Pepe; jest sm tku lačen, de oia morm več zdržat,« uteknou se je moj prjatu umes in ja pubrisu ke preke reštauraci, tku, de stva ustala z gespudam raunatelam kar naenkat sama:
»No, kaj pa ti lazeš tlela ukul kuludvora? A ja misleš tud ti kam pu-pihat in dat Iblančanem za en čas šon-cajt, kokr ga dama mi jagri zdej deu-jačn?« nadalvou je gespud raunatel in me tku nekam nezaupliv pugledu, kokr Vcčerin tiste fante, ke sam du Jesenic vožne karte kupja, pa se noti* du Amerike peleja.
»O ne, gespud raunatel 1 Tistga pa ne! Iz Iblane pa na grem, dokler u tle tku luStn in dokler me uja inel Ide tku
narodih balkanskega polotoka zmagalo in se proslavilo načelo: »Balkan balkanskim narodom.«
To je sicer precej neskromno rečeno; vendar »Rosija« temu ne oporeka, a samo blagovoljno dostavlja: »Mi želimo iskreno, da bi ono misli, katere je izjavil avstro-ogrski oficioz, igrale vodilno ulogo pri končni rešitvi vprašanj, ki so se pojavila vsled balkanskih dogodkov.«
Treba pribiti še tO, kar piše »Fremdenblatt« ob isti priliki: »Balkanski narodi se bodo mogli sedaj podati na svoje delo za razvoj in napredek ter bodo mogli varovati svoje interese, ne da bi jim kdo delal ovire. Ti naravni pogoji bodo služili za uredbo njih odnošajev z drugimi državami. Njihova soseda Avstro - Ogrska, bo pa s posebnim prisrčnim zanimanjem zasledovala njihovo kulturno delo in se bo trudila jih navduševati.«
Končno se oba oficioza zaklinjata, da se zanaprej njuni državi ne bosta prepirali med seboj zaradi Balkana.
Na to pa se oglasi bulgarski oficioz »Mir« v današnjem uvodnem članku, iz katerega posnemam sledeče važne stavke:
»Mi balkanski narodi, ki smo bili
še do včeraj prezirani od raznih strani, smo globoko ganjeni vsled pozornosti, ki se nam je v tem slučaju naklonila. Mi nikdar nismo mislili, da bomo s svojimi zmagami med drugim ustvarili pogoje, po katerih bodo v bodočnosti prenehali vsi spori med takima državama, kakor sta Avstrija in Rusija. Želimo iz vsega srca, da bi kmalu nastopil dan, ko bode ne samo oficiozom teh dveh držav, ampak njunim podanikom sploh, nemogoče misliti in govoriti o tem, da smo mi za svojo neodvisnost in celo za svoj obstoj potrebovali toliko blagohotnost in toliko nežne skrbi s strani katere si bodi tuje države. Razume se, da se moramo iz vsega srca radovati, ker vidimo, da se končno vse dosedanje skrbi Avstro-Ogrske in Rusije za dobrobit balkanskih narodov približujejo uresničenju, in da srno mi že blizu, ko postanemo popolno neodvisni, za kar se imamo zahvaliti uslugam teh dveh držav.
Upajmo, da v bodočnosti Rusija in Avstrija ne bosta imeli nobenega vzroka, da bi se zaradi nas vznemirjali, da bi se naperjali druga proti drugi ter da bi stali oboroženi do glave na mejah, grozeči, da se zdaj zdaj spopa- ( deti — vse to edino le radi tega, da bi mi ne izgubili — samostalnosti in svobode.«
Ta članek »Mira« zasluži pozornost. V njem je nekaj ironije, kar je posebno pomenljivo za njegovo vsebino.
Zfnaoaviii slovanski Balkan In katoliška vero.
Protislovanski nemški tisk, med njim tudi nekateri katoliški listi, so videli v zmagah balkanskih Slovanov ojačenje pravoslavne vere na škodo katoličanstva. Ali to mnenje je skozin-skoz napačno. Da je nemški tisk v tem oziru res v zmoti, izpričujejo katoliški misijonarji, ki delujejo v prospeh katoliške vere <na Balkanu.
rad, de me uja kar pu rukah nusil,
kokr me zdej. Jest sm šou sam sojga prjatla spremt, ke je šou kela u restavracija na ene vampe.«
»Tori ti misleš, de te maja Ide res tku rad, de te kar pu rukah nosja?«
»Jest na mislem sam, jest sm tega trdn prepričan, gespud raunatel; prou trden sm tega prepričan.«
»Pazi, pazi, Pepe, de se iz taba tku na zgudi, kokr se je iz mana! Tud mene sa mol Ide rad; pusebn uradnki na ro-tuže in ubčinsk svetnki sa me mel rad. Tku sa me mel pa rad, de sa me tud kar pu rokah nusil, in nusil sa me tulk časa na rukah, de sa me prnesl dol iz rotuža in me pustaul na cesta. In viš, Pepe, zdej sm tle! Tu je tista lbezn, ke se tku najna zanašaš in pa hvaležnast tega sveta! Če b s jest sam na pustavu spuminlca za časa mojga žepanvajna iz hutelam Tibuli, iz tista tabla na Ju-bileumskem most in pa še iz več drugem kuristnem napravam, pa b že dons, pu preteke tega kratkega časa, na mi-slu nubedn več name.«
»Ej, tku hedu pa mende še lise glih ni. Lde, pusebn berti, jem uja na use večno čase hvaležn sam za vodavod. ke sa ga Iblančanem skumanderal. lb-lansk berti na uja nekol puzabil te du-brote, de maja zdej lohka voda kar u keuder napelana in se ni treba dajat 'Jem u zobe in letat iz škafem ukul ;.lerne pu duriš.«
»Pepe, tud hvaležnast za vodavoo se u Iblančanem hmal uhladila, verjero men. Edin berte me znaja še u srcc
Evo vam, kar je nedavno tega napisal 15 let na Balkanu delujoči katoliški misijonar, ki torej balkanske verske razmere prav dobro pozna. Rekel je: »Balkanska vojna in progon Turkov iz Evrope bo imelo odločilne, dalekosežne. posledice za vzhodno cerkev. Politično zjedinjenje balkanskih držav bo privedlo, kar se upravičeno nadejamo, k verskemu zjedinjenju z Rimom. Lehko, da se ta nada, temu ali onemu zdi precej smela, vendar verujemo po prihajajočih poročilih, cla jc naše upanje popolnoma upravičeno.
Jasno je, da je požrtvovalnost, ki so jo katoliški misijonarji izkazovali v vojski, privedlo pravoslavno prebivalstvo bliže h katoliškemu duhu in da se je pri tem razpršilo mnogo onega nezaupanja, ki je closihdob oviralo vsa prizadevanja po uniji. Na drugi strani pa je soditi, da se bodo balkanske države, katerih notranje življenje se bo odsih-mal preustvarjalo. skušale približati in prilagoditi Zapadu tudi v svoji politič-no-verski upravi. Da, celo Srbija, ki doslej ni privoščila katolikom svobodnega veroizpovedanja, namerava razglasiti popolno versko svobodo po izrecni izjavi kralja Petra, ki jo je podal v Skop-lju namestniku katoliškega škofa. S tem je v seka k o odstranjena bojazen, da so velike balkanske zmage le pravoslavni cerkvi v prospeh.
Z ozirom na to novo duševno gibanje med pravoslavnimi balkanskimi narodi je treba opozoriti zapadnoevrop-ski tisk, naj bo kar sc da previden pri presojanju verske smeri v razkolnih cerkvah. Slepa gonja iu pristranost, katere se mnogi pisec člankov nc more odkrižati, ima. lehko v teh kritičnih časih jako slabe posledice. Za nobeno ceno se nc sme vzbujati v pravoslavnem prebivalstvu nezaupanje v odločilne kroge katoliške Cerkve. Ako bodo neokretni članki zapadnoevropskega časopisja žalili versko čustvovanje pravoslavnega rodu, bodo prišle v nevarnost vse nade, katere goje misijonarji za prihodnost.
Stojimo na pragu nove epohe cerkvene povestnice. Danes ni nobena tajnost več, da je balkanska zveza delo carja Ferdinanda in da igra Bulgarsko — rekli bi balkanska Prusija — pri tem vodilno vlogo. 2e petdeset let delujejo misijonarji v tej deželi in pisec tega članka je spoznal v teku pet-.najstih let balkanske odnošaje tako te-'meljito, da si prisoja pravico izreči svoje osebno mnenje o kritičnem vprašanju te dobe.
Mnogi presojajo verske razmere v Bulgariji po tem, kar jim je znanega o nestrpnosti Srbov in Grkov. To pa nikakor ne velja za Bulgare. Bulgarska ustava nudi vsem popolno versko svobodo in katoliška cerkev se zaradi tega ne more prav nič pritoževati. Dokaz za to so clobre razmere, v katerih živi katoliško prebivalstvo s svojimi pravoslavnimi rojaki ter usluge in ča sti, ki se od strani bulgarske vlade izkazujejo zastopniku Rima. Dva škofa upravljata neovirano severno in južno Bulgarijo. Msgr. Doulcet, francoski pa sionist v Ruščuku vodi na severu petnajst župnij in semenišče. Enako število župnij je pod vodstvom msgrja Meninija, avstrijskega kapucina, upravitelja apostolskega vikariata Plovdiv-Sofija. V Plovdivu je domača katoliška duhovščina, ki jo država vzdržuje. Katoliški duhovniki so prosti vojaške službe. Država jih plačuje kakor učitelje in duhovne upravitelje in čutijo se
tukaj bolj svobodne kakor v marsikateri katoliški deželi. Zlasti se izkazujejo velike uslugo tukajšnjim katoliškim šolam in penzionatom, ki neovirano poučujejo več nego 2000 učencev. Kolegij sv. Avguština ima od države naziv »Katoliška gimnazija« ter je iste veljave kakor državne gimnazije in je kakor obrtna šola od države priznana. Med tem pa., ko se katoličani v Bulgariji radujejo popolne svobode, se je pa njih število v turški Makedoniji v kratki dobi 15 let skrčilo s 30.000 na 7000, kar priča dovolj, kaj more katoličan-stvo pričakovati od vzdrževane Turčije!
Pa ko bi tudi tega ne bilo, bi si morali vendar kakor ljudje in kristjani želeti zmago civiliziranih krščanskih balkanskih narodov nad petstoletnim barbarskim sovražnikom krščanstva ter z vsemi sredstvi k zmagi pomagati!
Bulgarska toleranca že kaže svoj blagodejni vpliv na Srbijo. Ti in oni si žele v duhu konkordata z Rimom, da bi bilo stališče katoličanov v Srbih uradno zajamčeno. To je šele prvi korak. Iz drugega vira vemo. da mora politično zedinjenje balkanskih držav imeti za posledico tudi cerkveno zedi-nj i je.
Modri možje - vodniki, ki so tisoč let zaprte brate spojili v eno družino, vedo pač dobro, da more le balkanska zveza zagotoviti politični in gospodarski procvit njih narodov. Bulgarija je premodra, da bi se dala voditi od bratske razkolne ruske države. Bulgari so sicer svojim ruskim bratom hvaležni, ali za vse na svetu bi ne pustili, da bi njih narodnost izginila v ruskem nacionalizmu. Kar pa jih toroj more oteti privlačni sili ruskega carstva, je edino povratek k Rimu .
Katoliška vera bi postala duša balkanske zveze in oživljajoči duh Jugoslovanov, ki bi stali med katoliškim svetom in pravoslavno Rusijo. — Minulost uči Bulgarijo, da je bila najslavnejša doba njene povestnice tedaj, ko se je spojila s katoliško cerkvijo. Ferdinand I., ki je staro bulgarsko car-stvo obnovil, bo prej našel pot do Rima nego njegovi predniki v srednjem veku, zakaj njegova modrost ga je iz-vestno poučila, da, bo le tam našel pravo srečo in blagostanje za svoj narod. Zedinjenje Bulgarov privede tudi druge združene Jugoslovane k Rimu.
Ta unija, bi se bila lahko uresničila že leta 1860. pri ustanovitvi sedanjega bulgarskega eksarhata, da ni Rusija s svojim vplivom tega gibanja uničila. Mnogi so teh misli, da je sedaj prišel ugoclni trenutek popraviti napako, ki se je bila tedaj naredila.
Coriorolsko pismo.
Carigrad, 15. februarja.
Zadnji up sedanjih turških oblastnikov je šel po vodi: Marmarska armada je razbita! Kako močna je bila pravzaprav, se še danes ne ve. Gotovo je to-le: 8. t. m. so začeli rezerviste, ki so iz maloazijske notranjosti že dospeli v Ismid — večina je radi prekinjenega železniškega prometa za ostala v nabornih mestih — in nekaj oddelkov pehote in artiljerije izpred Čataldže — prevažati v Ganochoro. Najprej se je izkrcanje poizkusilo v Rodosti, kar se pa ni posrečilo; pri tem poizkusu sta se potopila dva transportna parnika. Nato so se obrnili na Šar-kej, kjer ni bilo videti nobene sledi o sovražniku. Dva dni so se čete izkrca-
vale, nakar bi bil imel nastopiti dva-
dneveti počitek. Tedaj se je pa z višin nenadoma usul ogenj sovražnika, o čegar navzočnosti se Turkom očividno niti sanjalo ni.
Natančnih vesti o bojih 10. in 11. t. m. tu nimamo, vendar se jc zvedelo, da se jc Turkov tudi to pot polotil paničen strah, da so streljali na lastne čete — kar se je že večkrat zgodilo — in na begu poskakali v morje, da bi plavaje dosegli prevozne ladje. V tej dvadnevni bitki so stale proti Turkom bulgarske, grško in srbske čete; sodelovali sta tudi obe vojni mornarici: turška in grška, in sicer prva iz Marmar-skega morja, grška pa iz saroškega zaliva.
Sedaj se je tudi zvedelo, kdo je pravzaprav poveljeval Marmarski armadi (imenuje se tudi 10. armada), namreč: Huršid paša, član mla-doturškega odbora. Bil jc to prvi jet-ničar to jc generalni adjutant Melime-da V., kasneje pa kratek čas mornariški minister. Potem dolgo ni bilo slišati o njem, seelaj pa je naenkrat nastopil kot poveljnik mladoturške armade. Njegov general-štabni šef je, Enver bej. O kakih posebnih voinih sposobnostih Huršid paše živa duša doslej ni ničesar vedela.
O Enver beju se ve le toliko, da se ie izpred Šarkeia podal proti Dardane-lam, da bi poklical mornarico; kje se sedaj nahaja, ni znano.
Deseta (marmarska) armada je bila res prava niladoturška armada; pole,or naloge, da napade Bulgare pri Ča-taldži od strani in poizkusi osvoboditi Odrin. je imela še drugo velevažno nalogo: braniti Carigrad pred čataldško armado, ako bi le-ta prišla maščevat umor Nazim paše. Zato naj bi se tudi v nobenem slučaju ne oddaljila preveč od Carigrada, da bi bila. zmerom pri roki. Častniki so vsi člani mladotur škega odbora; večinoma so to možje, ki se po rrnču niso več varne čutili med ostalim častništvom pred Čataldžo in so pribežali v Carigrad.
Armadno poveljstvo je sedaj z nova zagrešilo isto napako kakor ob začetku voine, da ie namreč na vsa višja poveliniška mesta postavilo nove moči Nobeden bataljonskih in polkovnih poveljnikov ni še svojega moštva preje videl.
Neuspehi marmarske armade — katerih se pa seveda tu ne prizna, marveč se objavljajo le poročila o samih turških zmagah — so resen opomin tudi najzagrizenejšim zagovornikom vojne. Mahmud Šefket je bil iz vsega početka za mir, toda v ministrstvu je imel na svoji strani le starega Saida. Med velikim vezirjem in notranjim ministrom Hadži Adil bejem vlada dalj časa napetost; Hadži Adil bej je hotel že odstopiti, a ga je pregovoril bivši notranji minister Halil boj. Hakki paša je odpotoval v inozemstvo proti volji lnladoturškegao dbora.
V ostalem so razmere v turški prestolnici vsak dan hujše. Beda narašča v nedoglednost, mladoturški »patri-otje« pa izprešavajo iz ljudstva zadnje vinarje. Za svoje poraze na bojnem polju se hočejo sedaj maščevati nad podaniki balkanskih zveznih držav in ubogo rajo. Začeli so trumoma zapirati Grke, Bolgare in .Srbe; kar je med njimi otomanskih podanikov, se odpošljejo v pregnanstvo v Konio in Trape-zunt, tujci se pa izženejo. Tako so izgnali že mnogo uglednih Grkov. Tiste Grke in Bolgare pa, ki se hočojo sami
nost. Moj ta nar bulš prjatu, zdejšn že-pan, gespud dohtar Taučar je že začeu skrbet za tu, de u u ldeh tud hvaležnast za vodavod du mene zateru in uniču.«
»Lepu jh prosm, gespuel raunateP Tega vnder na more skrit! Kdu mu u pa verjeu, če u reku, de je on vodavod Iblančanem skumanderu, ne uni; ke vnder usi verna, kdu ma zasluge za vodovod? Tega nej se le nekar na bujeja; ta skrb nej s le idr iz glave izbijeja.«
»Pepe, ti s en dobr člouk! Kdur tku udkrit misl in na puzna zvijač tega sveta.tak člouk na more bt hedobn. Ra-duvedn pa sm, kua uš ti reku, kedr t ro jest uči udparu in t udkrou use zvijače in binaustu, ke jeh kujeja nek-dajn moj ta nar veči prjatli preke men. Prou zares sm raduvedn, kua uš ti h tem reku in kuku uš ti pugledu.«
»No, natu sm pa jest tud raduvedn! Jest na morm zapupast, de b mogu edn enmu udžrt zasluge, ke jh že ma. Jest pravm, kar je, tu je in če se usi i a glava pustauja. Vodavod sa uni spelal pa je vn. Nej s le drzne gespud dohtar Taučar trdet, da je vodavod negau, jest mu jih um puvedu, če mu jh nubedn na bo; pa take mu um puvedu, de mu uja ceu žeulejne pu ušeseh šemelo.«
»Oh, Pepe: tega nau gespud dohtar Taučar nekol trdu, in tega tud trdet na more-----
»Kua pa pol?«
»Pepe, ud avijatkaru, tu je ud ti-steh, ke pu luft letaja, s že kej brau, kene?«
»Kaj na um brau; še vidu sm ga clu, ke je letu tam nad ekselcirplacam ukul, ket kašna kauka ukul cerkvenga turna.«
»No viš! Ke je ta poru tak avijat-kar zletu iz soja mašina dva taužent metru vesok, slavil sa ga pu celmo svete in usi listi, ker sa le mogl, sa pmesl negava, pudoba. Še »Sluvensk Ilustru-van Tednk« ni te prložnast zamudu ...«
»Sej tak člouk pa tud zasluž, de ga slaveja, ke tku vesok zleti. Jest sm že marskerga u sojmo žeulejn u »lft« spravil, ampak tku vesok pa še nekol nuba iga.«
»Le putrp, Pepe. Jest tud pravem, de tak člouk zasluž slava in čast. Al zdej t pride pa kar naenkat buhve ud kod en druh tak avijatkar in ta avijat-kar t zleti pa kar tri taužent metru vesok. Kua prauš pa ti h tem?«
»De ta avijatkar, ke zleti en ceu taužent metru še viši, kokr je zletu un, zasluž šc večja čast in slava, a ne?«
»Tu je gvišn! Al ta avijatkar ni pustou deležen sam večje časti in slave, kokr un avijatkar, ke je zletu sam dva taužent metru vesok, ampak je usa slava in čast unga aviiatkaria
utemnou, al kokr ti prauš: pužeru. Kokr se je pu svet zvedl, de je ta aviatkar zletu tri taužent metru vesok, puzabil sa na unga iz dva taužent metrem, kokor na kojnska figa na cest in začel sa slavit in puvišvat sam tega., ke je zletu tri taužent metru in usi časupisi sa začel prnašat pudoba ud lega avi-jatkarja. Lej, Pepe; tem se prau rekord. Kdurinardi ta nar viši rekord, ta uživa slava in čast.«
* »Tu je že res, gespud ravnatelj; al gespud dohtar Taučar vnder na more nardet zdej u Iblan še veči vodavod, kokr sa ga uni. Vode mama zdej že za ena putreba, u Iblan in tud čiste vode in tud med vinam zmešane; astn, zdej nubedn Iblančan več pu vod na hrepeni in če b gespud dohtar Taučar tou še iz večim vodavodam nhpa slava za-temnit, tu b se salamejnsk usedu.«
»Iz vodavodam tud na u puskušu gespud dohtar Taučar hvaležnast du mene Iblančnriem zatrt. Tega na u puskušu; ampak ena druga ba.rufu se kuha preke men. Pa zdela morm brž nekam jt. Kar tlela me pučak, pridem prec nazaj, pa t um puvedu kom pes taca muli.«
Boltafu Pepe iz Kudelnga.
(Konec prih.)
izseliti, zadržujejo pod raznimi pretvezami. Tako je dne 9. t. m. policija preprečila vkrcanje skupine Bolgarov in Grkov, čeprav so vsi imeli francoske in ruske potne liste — baje zato, ker niso poravnali vseh davkov. Rusko poslaništvo se jc vsled tega pritožilo pri Porti, ki je obljubila, da se kaj takega več ne zgodi. Kljub temu je 11. t. m. policija zopet prišla v pristanišče in delala težave večji skupini Grkov in Bolgarov, ki so se hoteli vkrcati na neki parnik. Ko je ruski dragoman, ki je nalašč zato prišel v luko, videl početje turške policije, je hitel k poslaniku in mu poročal. Ta mu je nato dal šest ruskih in v sporazumu s francoskim poslanikom tudi šest francoskih mornarjev. Komaj se je ta četa prikazala v pristanišču, so turški policaji kar izginili in potniki so neovirano stopili na parnik. V tistem hipu je z ruske vojne ladje »Rostilav« padel oster strel in se zaril v dvorišče mošeje, ki stoji tik cesarske palače Dolmabagše. Turki so kar zatrepetali . . . Poveljnik ruske ladje se je sicer takoj nato opravičil, češ, da se je zgodil le nesrečen slučaj pri vajah; seveda pa je ta opra-vičba malo čudna, kajti nihče bi ne mislil, da, ima ladja, ki leži pred carsko palačo, nabite topove. No, pa naj bo stvar taka. ali taka: na vsak način je bil to resen opomin Turkom, naj Eie prenapenjajo loka.
Uro pozneje je francoska trgovska ladja pri vhodu v luko zadela ob turško postajno ladjo »Stambul«, ki je zasidrana pred palačo Dolmabagše in jo težko poškodovala.
Največjo nevarnost za mesto tvorijo še vedno uporni Kurdi v skutarski vojašnici Selimje, odkoder se kljub lepim besedam in poklonom Mahmud Šefket paše in Talaat beja nočejo nikamor ganiti. Te divje čete so strah vsega prebivalstva na maloazijski strani, kjer ropajo in more ter oneča-ščajo žene in dekleta.
Poveljniki tujih vojnih ladij pred Carigradom so svoj vojni načrt dogovorno izpopolnili. Pri najmanjšem nemiru se skutarska vojašnica Šelimje s Kurdi vred razstreli v prah. Ker Turki v to vojašnico spravljajo tudi bolgarske ujetnike, bi s Kurdi vred umrli tudi ti.
Za brambo pred požari se ustanavlja poseben gasilski zbor iz takozvanih »divjih« gasilcev, ki prav dobro delajo ako kdo z nabitim revolverjem za njimi stoji.
Sicer se pa sedaj zopet veliko govori o miru, ki najbrže ni več daleč; kajti tudi Bolgari so nedvomno že siti vojne, ki grozno pritiska na njihovo gospodarsko življenje.
SiovonsKo gospodarsko delo no Bolim.
Kakor so pred vojno nemški trgovski in industrijski krogi, ki so vlekli bogate profite iz bivše Turčije, na vso moč želeli uspeha turškemu orožju in celo s cvenkom delali za Turčijo, tako se sedaj ravno ti ljudje iz zgolj dobičkaželjnih ozirov skušajo polagoma bližati prej zaničevanim balkanskim Slovanom in pozivlajo po znanem dunajskem časopisju svoje ljudi, naj se začno učiti hrvatskosrbskega in bulgarskega jezika. Celo vsenemško dostojanstvo nacionalnih buršev ne bo baje prav nič omadeževano, če se lotijo »idioma svinjskih pastirjev«, da da jim bo le »neslo«.
Toliko v splošno opombo o namenih Nemcev.
Toda balkanski Slovani hočejo svoje geslo, ki so ga. na bojnem polju vsadili v krvava tla, tudi v gospodarstvu izvajati pa načelu Balkan — Slovanom. Kakor si je mlada Bulgarija kulturne in gospodarske potrebe med Slovani, tako sc tudi sedaj pripravlja da si pridobi strokovnjakov za svoje kulturne in gosopdarske potrebe med slovanskim svetom. Te dni je bulgarska vlada imenovala vpokojenega hrvatskega prof. V i h o d i 1 a , strokovnjaka v gospodarstvu, za kralj. lmlg. svetovalca in mu poverila ogrnile kon-zulenta in strokovnega izvestitelja za celo monarhijo. On že sedaj organizira, vse gospodarsko delo v novoosvoboje-nih zemljah.
Naravno jc, da bo Balkan otvoril svoj trg Slovanom. Od avstrijskih narodov pridejo vpoštev predvsem Čeli i. ki so gospodarsko najmočnejši in so že dosedaj skušali, da o,svoje bosanski trg češkemu in slovanskemu kapitalu in blagu. V ta namen so obiskovali južne dežele posamezni strokovnjaki, kakor tudi društva in skupine trgovcev in industrialcev, kakor n. pr. lani društvo »Merkur« in »Klub samostal-nih trgovcev in obrtnikov«. Bosanski odličnjaki so češke goste sprejeli z veseljem in vsled nezadovoljnosti s sedanjimi trgovskimi razmerami do Du«
naja in Budimpešto izrekli željo, naj bi se češka trgovina in industrija bolj zanimali za Bosno. Drugo češko društvo »Vjrvozni Spolek« je osnovalo poseben oddelek za balkanske zemlje in bo izdajalo reklamni časopis v hrvat-skosrbskem, bulgarskem in slovenskem jeziku ter ga brezplačno pošiljalo večjim jugoslovanskim tvrdkam in podjetjem. V listu bodo poleg narodnogospodarskih člankov zlasti inserati čeških tvrdk, ki bi hotele izvažati svoje produkte na Balkan. Obratno hočejo pa Čehi tudi pospeševati uvoz surovin is Bosne, Srbije in Bulgarije na Češko in bodo v tem trpovskem listu oglašale vse češke tvrdke, ki rabijo surovin. »Vjrvozni Spolek« je v ta namen že lani poslal svojega konzulenta na Jug.
Dopis iz Jeruzalema.
Zeljno pričakuje tukajšnje ljudstvo miru. Sicer ni govora o kakšnih nemirih, ali vojna je pa le začela z vso svojo težo pritiskati na prebivalstvo. Vse se je podražilo. Zlasti preprosto ljudstvo trpi. Drobni denar — ali kakor se tukaj običajno imenuje »meta-lik« — so začeli jeruzalemski obrtniki kar bojkotirati, da bi bila njega vrednost zmanjšana. Bojkot je navidez že pravo pravcato puntanje. Obrtniki so pozaprli prodajalnice. Kruli za nižje sloje sc peče v vojaških pekai-ijah ter prodaja pod uadzorstvom vojaške oblasti. Podražilo se je vse povsod in ne samo v Jeruzalemu. Kamor se človek obrne, tožijo ljudje, da je draginja, kakršne še ni bilo. — Beduinski rodovi se že zopet pripravljajo na ropanje. V njili pokrajinah ni niti za turiste nič kaj varno: ja že zdaj nočejo turški uradniki dovoliti potovanja brez vojaškega nadzorstva. — Letos meseca prosinca je prišel v Jeruzalem Honorij Carcatera, ki ga je imenoval papež za kustosa (variha) Sv. dežele. Po rodu je Italijan. Mož je doslej kakor komisar Sv. dežele bival v Neapolju. Papež mu je dal najobširnejšo oblast. — Po prizadevanju prof. dr. Miihlensa se je ustanovil tu bakteriologijski zavod za preiskovaunje bolezni, zlasti malarije, ki jo nemara prinašajo komarji s svojimi piki. — V kratkem utegnemo ustanoviti tudi zavod za gobave pod katoliško upravo. Protestant je in herenhu-tarji že razpolagajo s podobnimi zavodi. Gradili ga. bomo ali v Jeruzalemu samem ali pa v okolici. Samo za stav-bišče se moramo prej zccliniti. — Toliko da je novi jeruzalemski paša začel ura-dovati, pa se je moral posloviti od tod, ko je prišla v Carigradu druga vlada na krmilo. Popotniki in turisti prihajajo k nam zaradi vojne bolj posamezno. Vreme imamo lepo. Hladilen dež je napojil suho ze.mljo. Posejali smo že. Polja in travniki zelene, drevje je deloma že v cvetju.
nmm\ Anion Haus.
Avstrijski mornariški nadzornik, podadmiral Anton Ivan Haus, ki ima baje v kratkem postati poveljnik cele avstrijske vojne mornarice, se je rodil v Tolminu na Goriškem dne 13. junija 1851, kjer jc bil tedaj njegov oče, .Tosip Haus, ekonom, kakor se to glasi v ta-mošnji krstni matici. Njegova mati, Marija roj. Walter, jc bila prava teta dvornega svetnika Trenza. Svoja srečna detinska leta je preživel podadmi-ral Haus na gradu Bubnjarici pri Metliki, kjer je bil njegov oče takrat oskrbnik. Že kot deček in kasneje kot mladenič se je odlikoval vsled svoje izredne nadarjenosti in temeljitosti. Tudi drugi rodbinski člani so se odlikovali po svojih izrednih zmožnostih. Tako je na primer njegova sestra, soproga dvornega svetnika dr. Elschericlia, slavnoznana pianistinja na Dunaju. Prvih šest gimnazijskih razredov je mladi in nadarjeni Haus dovršil z odličnim uspehom v Novem mestu, zadnja dva razreda pa v enem letu v Ljubljani, nakar je stopil v c. kr. mornariško akademijo, kamor ga jc vleklo najbolj srce. Kot mornariški častnik je živel zgolj svojemu poklicu ter neprestano študiral in se spopolnjeval. Spisal je tudi več strokovnih knjig, s čemer je obrnil pozornost nase. Pri tem pa se je pomikal od stopnje do stopnje navzgor, od časti do časti, od odlikovanja do odlikovanja. Bil je avstrijski mornariški zastopnik na mirovni konferenci v Haagu, kar jasno dokazuje njegove izredne zmožnosti. Podadmiral Haus je imejitelj mnogo visokih domačih in tujih redov. Kakor znano, zavzema od lani veleodlično mesto nadzornika c. in kr. mornarice.
Dne L avgusta 1887. se je poročil kot linijski poročnik I. razreda v grajski kapeli na Draškovcu pri Št. Jerneju na Dolenjskem s svojo pravo sestrično gospico Ano Trcnčevo, s katero še se-
daj živi v najsrečnejšem zakonu. Izmed otrok živita danes kot visokošolca samo dva sinova: Oton in Leon, ki sta tudi izredno nadarjena. Podadmiral Haus je rojen in vzgojen na Slovenskem. Ne trdimo sicer, da bi ga bilo prištevati Slovencem, je pa zelo značilno, da ima, odkar je oženjen, slov. služkinje — Dolenjke — in sicer v prvi vrsti zato, da mu deca nc pozabi domače govorice. Podadmiral llaus govori glaclko osem jezikov in med njimi tudi slovenski in zlasti hrvatski. Odličnemu rojaku želimo najlepših uspehov na tem najodličnejšem in uajvažnej-šem mestu v avstrijski mornarici!
PROGRAM ALBANSKEGA KONGRESA V TRSTU.
• Pripravljalni komite za organizacijo albanskega kongresa, ki sc bo vršil 1. marca, je izdelal v četrtkovi seji program. Kongres bode razpravljal in sklepal resolucije o sledečih štirih točkah:
1. Kongres zahteva na podlagi oro-
grafičnih i" skega mi" visne Alk: • tično in ges
2. Ker so
;'V.toričnih pravic alban-ustanovitev velike neod-■ ki je sposobna za poli-odarsko življenje, izrazili v Albaniji in izven
Albanije živeči Kucovlahi željo inkor-poracije v novo Albanijo, vzame kongres to željo od srca ha znanje in pozdravlja narod Kucovlahov, kakor vse druge narode, ki hočVjo živeti v neodvisni Albaniji, kol brucke narode.
3. Ker kongres ve, da so velesile zavzete za novo in svobodno Albanijo in da je provizorična albanska vlada ne samo izrazila ampak tudi ohranila nevtraliteto v balkanski vojni, zahteva v imenu pravice, da neha vojna in blokada v Albaniji.
i. Kongres bo sklepal o obliki vlade bodoče Albanije.
novice.
i Na naši realki so skončali prvo poletje. Uspeh ni kaj ugoden, pravijo, da jih je padlo čez 40 odstotkov, in to v predmetih, kjer se ne tirja toliko nadarjenosti kakor marljivosti. Mladi fantje ne pomislijo, da s tem naprav-ljajo starišem velike stroške, ker bode treba plačati šolnino. Upajmo, da se drugo polletje pridnejše poprimejo, ker jih bode sedanja skušnja zmodrila. Sam šport brez učenja dijaštva ne bo rešil, je že treba tudi kaj knjig.
i Katoliška delavska družba priredi v nedeljo, dne 2. marca t. 1., predavanje. Ob pol 8. uri zvečer bode v Di-dičevi dvorani pojasnjeval gospod dekan zgodovino naših cerkva in seve tudi družabne in politične odnošaje iste dobe. Kdor se zanima za naše mesto, njegov začetek in razvitek, naj pride isti večer tja, vstop je brezplačen in vsakemu dovoljen.
i Vesela vest je bila za naše hišne posestnike, da bodo letos plačali samo 50 odstotno občinsko doklado na liiš-
nonajeinninski davek. Lani je bilo (iS odstotkov. Mestno županstvo je letos tudi predlagalo 50 odstotno mestno do-klado na hišnonajemninski davek, toda na ostale davke 97 odstotkov. Bati se je torej bilo, da bodo oblasti zopet razliko zravnavale na ta način, da bodo obremenjeni hišni posestniki. Rešitev pa je prišla ugodna, vsi počez plačajo 50 odstotkov doklade. Občina bo Še vedno dosti dobila. 97 odstotna mestna doklada na davke, izvzemši hišnonajemninskega, je bila proraču-njena na 164.348 K, 50 odstotkov bi po tem računu znašala S 1.715 K; ker bo pa radi višjega čistega dobička pri rudniku prišlo nekaj več, ne bo treba mestu vzeti še bisage na ramo. Skrajni čas je že, da pride enkrat do kake stanovitnosti in bo konec vednih pritožb. Kar se je zopet letos doseglo potom pritožb, bi se bilo prav lahko uredilo brez pritožb še v večjo korist občine in davkoplačevalcev. Nekaj več preudarnosti je res treba, manj pa zagrizenosti.
i Smrtna kisa. Včeraj 21. februari-ja je po dolgotrajni bolezni preminula gdč. Mici KanduČ. Spoštovani rodbini naše sožalje.
VPRAŠANJE O KONGRUI.
Kakor znano, je pred leti grupa neodvisnih kršč. socialcev v državnem zboru vložila nujni predlog glede izboljšanja kongrue. Vsled počasnega poslovanja stvar še ni prišla do obravnave. Zato je načelnik neodvisnih kršč. socialcev Pantz zadevo urgiral in prejel od vlade zagotovitev, da se bo v slučaju sprejetja malega finančnega načrta neposredno lotila tudi vprašanja glede izboljšanja duhovniške kongrue. Po mnenju Pantzovem so tri alternativo, ki pridejo pri rešitvi tega vprašanja v poštev. Prvič, regulacija v zmislu zvišanja po zakonu z dne 19. septembra 1898., § 1. določenega zneska od 600 na 1000 kron. Druga alternativa, zvišanje treh starostnih doklad. Žc vnaprej pa se mora opomniti, da je minimum tozadevnega izboljšanja 200 K. Tretja možnost pa je določitev draginj-ske doklade. To bi se analogno razmeram pred 1885 dalo doseči naredbe-nim potom. Take doklade so se dajale duhovščini pred omenjenim letom skozi 13 let na podlagi ministrskih odredb. Za prvi dve alternativi je treba zakona, tretja se da izvršiti potom naredbe. Glede deficientov omenja, post. Pantz, da imajo ti na. podlagi obstoječih zakonskih določil pravico potom ordi-nariata prositi pri ministrstvu, da se jim zviša plača do 2000 K. Toda te pravice se deficienti po izjavi naučnega ministrstva ne poslužujejo v zadostni meri.
Grozečo beda na Severnem CešKem.
»Narodna Politika« je nedavno tega prinesla iz Mosta dopis o sedanji gospodarski krizi na Sevornem Češ-
[isenbahnen $ frčihateft r.	Lšidergrenzen—DMnnz^reniem.
MaR&tfb . too , 600 . m 'lOOt>i Kilometer
K MEŠČANSKI VOJNI V MEHIKI.
Mehika je dežela neprestanih državljanskih bojev. Ravno sedaj je zopet pozorišče najkrvavejših in najdivjejših bojev med dosedanjim predsednikom Maderom in uporniki, ki jih vodi Feliks Diaz, nečak starega Porfiria Diaz, predhodnika Maderovega na predsedniškem mestu. Prej ali slej bodo v te večne mehikanske zmede posegle severnoameriške Združene države in Mehika bo šla isto pot, kakor so šle druge latinske državne tvorbe Srednje Ameriko.
Današnji zemljevid nam kaže pregled mehikanske države, podobi v zgornjem kotu pa nam pažeta sliki
obeh sedanjih nasprotnikov: Feliksa D i a z a in M a d e z- o.
Mehika je, kakor znano, federativna republika s 27 državami, tremi teritoriji in zveznim okrožjem in glavnim mestom. Mehika meri 1,987.201 km3 in je štela 1910. leta 15,063.207 prebivalcev. Glavno mesto Mehika ima skoraj pol nuljona prebivalcev. Mehikanska armada šteje v miru 31.222 mož, med 3282 častnikov; vojna mornarica sestoji iz treh majhnih križaric. 4 t.ope-dovk, 1 šolske ladje in dveh pristaniških ladij s skupaj 1376 mož posadke. Mehikanske železnice so dolpc 24.717 kilometrov.
keru. Dopisnik pravi: Kriza v obrtu v severnih Čehih postaja grozna ter peha na tisoče delavskih družin v neza-služeno bedo. Velika loščeva tvornica »Austria« v Mostu, kjer je v službi mnogo čeških delavcev, omejuje izdelki; in delavci se za negotovo dobo odpuščajo. Ali najhuje pa je z omejitvijo izdelkov prizadeto delavstvo v predilnicah na severnem Češkem, zlasti pa šc delavstvo češke narodnosti. Kakor javljajo obrtno in trgovske zbornice v Ašu, Hebu, Žateu in po drugih mestih severne Češke sploh, je bilo vsled pomanjkanja dela v tvomi-cah veliko delavcev odpuščenih, ostali pa delajo za zaloge. Po nekaterih tvor-nicah je bilo <uls|ovljenih dve tretjini delavcev. Veliko - kodo trpe tudi tvornice za klobuke, ki &o prišle ob svoje odjemalce že po aneksiji Bosne in Hercegovine. Prizadete so v tej krizi iz-imši rudarstvo vse obrti. Škode, ki jo je povzročila sedanja gospodarska kriza, se ne more natančno ceniti. Ali san mo v okrožju hebske obrtne in trgovske zbornice se ceni škoda v obrti na 6 do 8 miljonov kron. In če se te razmere v kratkem ne obrnejo na boljše, bo mnogo tvornic delo sploh ustavilo, kar bi imelo nedogledne posledice. Nemški obrtniki v hebski obrtni in tr-govski zbornici priznavajo odkrito, da je. ta žalosten propad v obrti povzročila nesrečna avstrijska politika. Slepa kakor je, je zaprla pot na Balkan avstrijskim izdelkom in zdaj ničesar ne ukrene, da bi svoj politični voz spravila na prejšnji tir. Največjo bedo trpi revno prebivalstvo v Krušnohorskem, ki se je preživljalo z domačimi izdelki. To delo počiva domala vse, in v siromašna gorska sela se je vtihotapila bledolica — lakota. Koliko teh družin nima niti najpotrebnejšega krompirja in kruha, ja še soli ne. Letina je bila po gorskih slemenih sploh slaba. In tako trpi revno in poštenp ljudstvo, Krušnih Gorah tudi Nemci, ki nimajo^ dosihdob niti mrvice utehe od narodnostnega in bojnega hujskanja dunajskih Nemcev. Ubogo ljudstvo trpi bedo vsled ščuvanja, ki se zdaj ljuto maščuje na. ubogih hribovcih v Krušnogor. skem.
Bnrla na Vipavskem.
Iz Vipave se nam poroča: Teta burja nas je zopet obiskala. Brije cel teden, da je veselje. Posebno piko ima1! burja na poštni voz. Ne mine leto, da ga ne bi vsaj enkrat zvrnila. Ob hudi burji si pomagamo s »ta malo pošto«, to je nizkim odprtim vozom brez zoprne jetniške celice. No, letos burja tudi »ta mali opšti« ni prizanesla. Na He-bernicah med Št. Vidom in Razdrtim jo je dne 19. t. ni. zvečer prav pošteno zvrnila, dasi je imela »kontrapezo«. »Kcfcitrapezo« oskrbuje namreč najet mož, ki stoji ob strani voza, obrnjen proti burji iu pritrjen z vrvmi ob poštni voz dela z izredno spretnostjo telovadne vaje; čim hujša jc namreč burja, tem bolj se vpre ob voz v smeri proti burji in tako regulira voz, da ne pride iz stabilnega v labilno ravnotežje. Postiljon je prišel ob padcu pod konje in se močno poškodoval. Menda si je zlomil eno rebro. Revež Cizara bo ponnil, kdaj je vozil »ta malo pošto«. Mraza imamo 3 do 4 stop. R. pod ničlo, nekaj malega preveč, ker Vipavci ne moremo v grunt. Vipavci delamo namreč pozimi in poleti v gruntu, ne bojimo se ne vročine, ne burje, samo mraza ne maramo ravno preveč, ker ne moremo orodja v rokah držati. Snega tako ne poznamo. Burja in mraz sta pa tudi ravno še o pravem času prišla. Pretekli teden smo že videli črešnjevo vejico, okinčano z belim deviškim cvetjem. Breskve in marelice so pa tudi že napenjale oči, da bi pogledale v svet, če je pomlad že blizo. Kaj bi bilo, če bi mraz in burja prišla mesec pozneje. Sta vsaj rast malo zadržala. Burja nam je zastonj in prav lepo pometla ceste in ulice in očistila zrak, da smo Vipavci kljub burji in mrazu jako zdravi, škoda, da i imate Ljubljančani take metle, ki bi vam zastonj pometala ceste. Tudi nadležnega blata bi nikdar ne imeli, ker burja posuši v pol ure za komolec debelo blato. Kako bi se oddahnil vaš g. župan, ki jih mora ravno zaradi blata toliko slišati. Teto burjo imamo kljub njenim muham jako radi, seveda samo pozimi, ker poleti nam preveč polomi sadeže in otrese sadno drevje. Nam Vipavcem so sicer te stvari znane, vendar Vam to sporočamo, cla Slovenčevi bralci tudi drugod zvedo, kako se nam godi pozimi. Ko mine burja in mraz, lahko brez skrbi pridete na Vipavsko po sladko vince, katerega imamo še precej v zalogi.
Kuouile le vžigalice: U Horisl etmeiniin Slovencem.!
Vojne priprave v tešil
(Pismo iz Rusije.)
Četudi se v širši javnosti prav nič ne poroča o vojaških pripravah Rusije, doznavajo se vendar tupatam zanimive podrobnosti, ki dokazujejo cla gre za vojne nevarnosti največjega obsega. Lansko pomlad je ruska vojna uprava sklenila opustiti trdnjave na zahodni in jugozahodni meji. Toda ta navedba se ni samo sistirala, marveč se že od jeseni z največjo hitrico razširjajo in utrjujejo obstoječe trdnjave. Zaposlenih je poleg velikanskega števila vojaštva tudi 30.000 kmetov. Iz Angleške, Francoske in Švedske je vojna uprava dobila silne množine bodečih žic, ki jih ovijajo okoli utrjenih postojank. Največja važnost se polaga podzemskim minam in ročnim granatam, ki so pri obrambi Port Arturja Rusom dobro služile.
Posebno važna uloga se pripisuje v ruski armadi aeronautiki, ki se je v zadnjih letih zelo razvila. Danes ima Rusija tri zra.koplovne bataljone po 4 do 6 stotnij, vsega skupaj 17 balonov, 49 letalnih strojev in nad 200 vojaških letalcev (pilotov). Vsaka armadna enota, vsaka trdnjava, kakor tudi vsaka vojna eskadra razpolaga z lastnim zrakoplovnim oddelkom. Dalje ima vsaka trdnjava brezžično brzojavno postajo in golobe-pismonoše, kakor tudi vojne pse, ki so prideljeni iudi posameznim bataljonom.
Oskrbi trdnjav z moko, žitom, z Zmrznjenim sibirskim mesom in z drugimi živili, posveča vojna uprava že od oktobra lanskega leta največjo pozornost. Dočhn se je prej komaj celo leto uvozilo iz Sibirije do 320.000 ton, znaša že sedaj uvoz od novembra 1. 1. 592.000 ton. Ker se plačuje govedo v Sibiriji po 5 do 10 rubljev, je meso zelo poceni. Zlasti pa omogoča bogata letina 1912 obilni nakup žita in krme.
Železniške zveze na zahodu Rusije do se v zadnjem desetletju zelo pomnožile. Važna železniška križišča in mostovi so močno utrjeni. Tudi ceste so v dobrem stanju. Za prodirajočo tujo armado pomenjajo veliko oviro ruske železnico, ki imajo širši tir, kol pa sosedne države Nemčija, Avstrija in Rumunija. Železnice bi bile tedaj neporabne. Nasprotno pa ima Rusija veliko lokomotiv, ki so tako zgrajene, da se dajo kolesa tiru primerno postaviti.
Tudi ruskega občinstva, zlasti kmetov se je polotil strah pred vojno. Več ruskih hranilnic, in bank so je moglo vzdržati le s pomočjo državne banke. Manj so pa občutila posledice vojne nevarnosti industrijska podjetja, ker k on sum na Ruskem silno hitro raste. Tovarniških delavcev celo manjka, ker jih jo veliko vpoklicanih pod orožje. Ker povzroča protižidovsko gibanje na Poljskem ruski vladi pri zunanji židovski velefinanci težave, je naročeno oblastem, da bojkot z vsemi dovoljenimi sredstvi onemogočujejo.
BalOOSiO VGfSKi.
Na gallipolskem polotoku se vrši velika bitka, med Turki in Bulgari. Angleški listi poročajo, da so Bulgari res zavzeli važni utrdbi »Napoleon« in »Viktoria« in tudi v Carigradu se ta vest kljub dementiju slejkoprej vzdržuje.
V	Belgrad pa so došla poročila, da so Bulgari bili v bitki, ki se je te dni okoli Brlairja razvila, poraženi: Če je to res, pa ni dvomiti, da bodo Bulgari odpor turške gallipoljske trdnjave končno zlomili, posebno še, ker so jim prišli zdaj na pomoč Srbi in jih grško brodovje energično podpira.
Na Odrin se pripravlja generalni naskok.
Jako važna jc vest, da sta se Avstrija in Rusija glede Albanije kolikor-toliko sporazumeli. Žrtev tega sporazuma bi ne bila toliko Srbija, ki svoj Prizren dobi in morebiti še kaj, ampak Črnagora, ki se bo morala Skadru odpovedati. Spričo tega bi bilo jako kritično, ako bi Črnogorci Skader res osvojili, če bi potem iz Skadra res ne šli. Sicer se pa se Skader slejkoprej trdovratno brani.
Rumuni in Bulgari se. pa bodo vsled pritiska velesil sporazumeli.
Bulgari o svojih operacijah slejkoprej molče. Prihodnji teden pa se bodo najbrž že oglasili, ko bodo, kakor upamo, turško gallipoljsko armado porazili. Seveda ne bo vojske s tem še konec, ker je treba, potem razen mesta Gallipoli zavzeti šc turške trdnjave na južnem rtu polotoka in bo eventualno morala grška mornarica Dardanelle forcirati. Mogoče pa je, da Turčija že preje sklene mir, katerega je krvavo potrebna.
V	Carigradu se zopet pripravlja revolucija.
PRI BULAIRU SE VRŠI VELIKA BITKA.
London, 21. februarja. »Evening Standard« poroča iz Carigrada: Ž3 tri dni si vrši med Turki in Bulgari pri Bulairn strahovita bitka. Na obeh straneh so izgube velike. Bulgarov je 100 tisoč, Turkov pa 70.000. Turki in Bulgari so izgubili vsega skupaj 3500 mož. Bulgari so se bili fortov »Napoleon« in »Viktoria« res polastili. Vest je dospela v London potom radiotelegra-fične postaje na angleškem poslaništvu v Carigradu preko Constanze. Nek nov izkrcevalni poizkus Turkov pri Šarkoju se je zopet ponesrečil. Enver bej pa se je zopet hotel pri Rodostu izkrcati, a je dobil od Fethi beja iz Gallipolija obvestilo, da rabi pomoči, nakar se je Enver bej obrnil proti Bu-lairju. V Gallipoli je došel veliki vezir.
London, 21. februarja. »Daily Mail« poroča, da čaka 35 grških transportnih parnikov pri Mytilenali, da bi izkrcali vojake v Besiki na maloazijski obali. — Turki so poslali iz Gallipolija na južni rt polotoka 12.000 mož, odposlali so pa čete tudi v Besiko.
B igrani, 21. februarja. Semkaj so dospele vesti, da so Bulgari 20. t. m. na Galipoliju doživeli poraz. Bitka je bila zelo huda. in je zahtevala veliko žrtev. Bulgari so se umaknili. Bulgari o svojih operacijah trdovratno molče in se iz tega sklepa, cla zasledujejo zelo da-lekosežen načrt, katerega bodo tudi gotovo dosegli, četudi bodo imeli premagati jako hud odpor.
PRI ČATALDŽI.
Carigrad, 21. februarja. Zadnja od Turkov na levem krilu čataldške črte zasedena točka je Bogados, dočim imajo Bulgari nasproti Bogadosa v rokah Silivsi. (To dokazuje, da so se Bulgari odmaknili od svojih prvotnih pozicij nekako 15 km.)
PRIPRAVE ZA ZOPETNI NASKOK NA ODRIN.
Dunaj, 21. februarja. »Siidslavi-sche Corresponclenz« poroča iz Sofije: Bulgarsko armadno vodstvo pripravlja nov generalni naskok na Odrin. Dozdaj so imeli oblegovalci na razpolago 100 topov lažjega kalibra, ki utrdbam niso mogli do živega. Zdaj pa je prispelo iz Srbije: 4 baterije 15-cm. havbic, 11 baterij 12-cm. havbic in več težkih Kruppovih poljskih topov. Oblegovalna armada, ki je štela dozdaj (58.000 mož, se poviša na 100.000. Potem se začne odločilni naskok. Ker je trdnjava oborožena z nad dvesto 15 do 20-cm. topovi, je potrebna sistematična priprava in montiranje težke oblegovalne artiljerije. To se sedaj izvršuje. Dan za dnem prihajajo srbski oblegovalni topovi, ki bodo še-lc v nekaj dneh montirani. Za sedaj splošnega naskoka še ni pričakovati.
Milan, 21. februarja. »Corr. d. S.« poroča, cla je tujcev, ki bi l-adi iz Odrina, 1400.
IZPKED SKADRA.
Cetinp, 21. februarja. (Oficozno.) Sovražnik je zaman poizkušal nekaj izgubljenih pozicij zopet osvojiti. Pri pred stražah so se vršile, brezpomembne praske. Obstreljevanje, ki so je poizkušali Turki od Brdice proti desnemu krilu Martino vičeve kolone, je ostalo brez vspeha. Obstreljevanje Skadra se nadaljuje. Razpoloženje čet je izvrstno. Taraboš je pokrit s snegom.
Belgrad, 21. februarja. Glasom zasebnih poročil izpod Skadra, se oblegovalni obroč krog Skadra in Taraboša dan za dnem sistematično bolj in bolj zateguje. Ponoči se Srbi vedno bolj bližajo postojankam pri Brdici. Splošni napad na Skader se zavlačuje vsled meter visoke povodnji. Vendar so. začetkom prihodnjega tedna kljub vsem dneh montirani.
V CARIGRADU SE SNUJE PKOTI-REVOLUCIJA.
Carigrad, 21. februarja. 20. t, m. so trije častniki vojaške lige, preoblečeni v vojake, udrli v stanovanje tajnika, ki izdeluje letve (Fetva Eddini) in od njega zahtevali, da sestavi fetvj, glasom katere se sultan odstavi, prestolonaslednik proglaša za nesposobnega in skliče narodni zbor, da izvoli sposobnega princa za sultana ter obenem uredi prestolonasledstvo splih. Felva Eddiniju se je pa po zvijači posrečilo poklicati telefonično policijo, ki je zaiotnike aretirala. Zarotniki so svoj namen priznali in izjavili, da se bo njihov načrt prej ali slej izvršil.
MIROVNO VPRAŠANJE.
London, 21 .februarja. llakki paša je 20. t. m. konferiral z mnogimi diplomati, predvsem z Greyem. Njegovi mirovni predlogi so se blagohotno sprejeli, vendar se kaj pozitivnega še ni do-SMglo. — Bulgarska vlada je 20. t. m. zastopnikom velevlasti izročila ekspo-ze glede vojne odškodnine, ki jo od Turčije zahteva
Dunaj, 21. februarja. Porta je miru zelo potrebna, iz notranjepolitičnih razlogov pa si ne upa velevlastem naznaniti take predloge, ki bi bili sprejemljivi.
RUMUNSKO - BULGARSKO VPRA-ŠANJE.
Bukarešt, 21. februarja. V ministrskem svetu 21. t. m. sa je ponujeno posredovanje velesil sprejelo. Današnji ministrski svet bo formuliral tozadevni odgovor rumunske vlade na velesile.
AVSTRIJA IN RUSIJA SE SPORAZ-U ML J ATI?
Dunaj, 21. februarja. Iz berolinskih diplomatičnih krogov se poroča, cla sta se Avstrija in Rusija zadnje dni glede albanskega vprašanaj zelo približali. Rusija baje Skader pripozna Albaniji, zato pa bo Avstrija priznala Srbiji vsa albanska mesta, ki jih Srbija zahteva. GledR Djakova se bo baje ukrenilo tako, da Z13 ulovinski srbski samostan Dečani pripade Srbiji. Ker je treba še neke podrobnosti urediti, se je konferenca poslanikov preložila, dokler ne bo vse razjasnjeno. Mednarodna situacija se je odSečno izboljšala.
London, 21. februarja. Tu se potrja mnenje berolinskih krogov glede av-strijsko-ruskega kompromisa. Sevecla bi ta dogovor postal zopet brezpredmeten, ako bi Črnagora Skader zavzela.
ČRNAGORA SKADRA NE BO DALA IZ ROK.
London, 21. februarja. Črnogorski delegat Pepovič je izjavil sir Greyu, da ja bilo osvojenje Skadra glavni namen črnogorske vojske, črnagora je za Skader toliko žrtvovala, da odklanja vsa-
transakcijo, ki bi se jilede tejja poizkušala, Črnagora bo rajši svojo eksistenco tvegala, kakor da bi mesto zapustila, ako je osvoji.
RUSKE PRIPRAVE.
Krakov, 21. februarja. Z Varšave se poroča, da se bo še te dni odredila mobilizacija 1.5. in 16. ruskega armad-nega zbora.
Voli M v Tržiču.
Ob jako dobri udeležbi se je vršil sinoči v Tržiču volilni shod, na katerem je govoril kandidat gorenjskih mest za izpraznjeni dežeinozborski mandat — dr. Vinko Gregorič. Navzoč je bil župan tržiški g. Ahačič z več občinskimi odborniki in zastopniki raznih društev.
Shodu je predsedoval vč. g. J. Po-tokar, ki je poudarjal, da je treba sedaj paziti, da ne bodo nasprotniki z nere 1 icami begali volivcev, kajti izkušnja uči, da ob volitvah pridejo liberalci na dan z najneverjetnejšimi lažmi.
Kandidat dr. Vinko Gregorič razvija potem v velikih potezah svoj program. Pred 25 leti je sodeloval pri ustanovitvi S. L. S. in izkušnja življenja ga je le utrdila, da so načela, S. L. S. .prava in pravo njeno delo za ljudstvo. Zato je njegov program program S. L. S. Naša stranka je demokratična, ona hoče enakopravnost vseh stanov in slojev in skrb za revne sloje. Z zadružnim delom zbira naša stmika gospodarske sile, in njegova naloga bo, da se bo potegoval zlasti za prospeh obrtnega stanu. Začetek se je že storil z ustanovitvijo obrtno-pospeše-valnega. zavoda. Tudi od deželnih električnih central pričakuje govornik, cla bodo mnogo pripomogle k gospodarskemu razvoju. Tretji znak S. L. S. je kulturnega značaja: Vse delo S. L. S. je osnovano na podlagi krščanskega svetovnega naziranja. V raznih gospodarskih vprašanjih so mogoča nesoglasja. V tej osnovni točki pa ne smemo paktirati, ampak moramo biti edini in odločni. V slučaju izvolitve obljubi, da pride kot poslanec med svoje volivce, cia se domenijo o podrobnih zadevah volilnega okraja. Volilna borba naj se vrši dostojno. Nasprotniki ga bodo sicer blatili, a on jim naprej pove, d« na noben osebni napad ne bo odgovarjal. Dobra stvar se sama zagovarja. Izvajanja g. dr. Gregoriča je spremljalo živahno odobravanje.
Dr. E. Lampe poda nato sliko strankarskih razmer v deželnem zboru. S. L. S. ima absolutno večino in ni odvisna od nobenega drugega mandata. Razmere za stranko se ne izpremene ne v deželnem zboru 110 v deželnem odboru, ako pridobimo gorenjski mestni mandat. A s stališča mest je stvar drugačna. Danes pripada več kot devet de-setin vseh občin v deželi S. L. S. Razmerje med temi občine mi in med deželnim odborom je kar najboljše. To se pozna na vsi upravi. Ako imajo mesta tudi deželne poslance, ki sodelujejo kot možje istega prepričanja z župani in z deželnim odborom, jo mogoče
z združenimi močmi kaj dobrega doseči. S. L. S. hodi svojo pošteno pot moško in pogumno, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Naše delo govori! Zato ne sklepamo nobenih zvez z nikomur, a tudi nikogar ne napadamo in ne žalimo. Vsak razumen človek, katerekoli stranke, ki hodi po pošteni poti, mora z nami korakati. Liberalna stranka, ki se je postavila na kulturno-bojno stališče nemškega židovskega časopisja, je pretrgala naravno zvezo z ljudstvom in je vsled tega propadla. Razumen liberalec mora sam uvideti, da s to stranko ne pride, naprej. Med Nemci ne maramo j»lc4.vonromiovcev« in nasilnih nacionalcev, ki nas hočejo ponemčiti. Vsak pameten Nemec mora vendar že izprevideti, da je nemški most do Adrije prazna domišljija. Balkan uči, kaj je slovanska narodnost, in Slovenci so iste krvi, kakor tisti, ki stoje sedaj pred Čataldžo in Odrinom! Kclo bo tako kri ponemčil? Pustimo torej drug drugega, naj bo, kar hoče sam! Edino na tej podlagi je mogoč mir in sporazum. Te volitve so torej preizkušnja tudi za, razumne elemente izven naših vrst, Dr. Lampe toplo priporoči kandidaturo dr. Gregoriča, mo-i ža, katerega ime iu značaj jamči, da bo clobro zastopal svoj volPi i okraj.
Predsednik da kandidaturo na glasovanje. Bila je z velikim odobravanjem soglasno sprejeta.
»SVOBODNA« ZNANOST.
Pred nedavnim časom so časopisi poročali, da je znani pedagog in znameniti pisatelj dr. V. Forster, docent na. politehnični visoki šoli v Ciirichu poklican kot profesor predagogike na modroslovno fakulteto na dunajski univerzi. Sedaj pa poročajo, da se fakulteta ni zanj izrekla in ni nobenega predloga v tem oziru stavila, Forster, ki je že večkrat na Dunaju predaval, je namreč — odločen pristaš krščanskega svetovnega naziranja in krščanskega socializma.
Finim releria.
Z Dunaja imamo poročila, da so s6 zdaj stranke sporazumele glede na vse prepojne točke v takozvanem finančnem načrtu in cla bo prihodnji teden finančni odsek izlahka dovršil vso svojo nalogo. Z veseljem in ponosom beležimo ob tej priliki, da so naši slovenski poslanci pri tem težkem delu igrali važno vlogo. Predvsem dr. šusteršič! Jalovo nerganje našega topega liberal-ralstva je imelo v napadih na kranjsko deželne finance že blazen značaj. Ta svota ljudi seveda niti ne sanja, kaj je resno delo. Učinki jili morda pouče. Z uspehi ob sklepanju finančnega načrta utihne na mah liberalno bevska-ttje in skoraj gotovo bomo kmalu čuli iz liberalnih vrst, eta so oni vedno zastopali naše stališče. Uradniki in državni uslužbenci, ki jim uresničeni finančni načrt prinese znatno zboljšanje, naj se zdaj pouče, kje so njihovi resnični prijatelji in naj premislijo, kaj je bilo zanje bolje, ali licitiranje z njihovimi zahtevami do neizvedljivosti, ali trezno načelo, ki ga je zastopal Hr-vaško-slovenski klub, da se mora obenem skrbeti za pokritje in da se mora tudi primerno zmanjšati število urad-ništva. Izprva so bili naši poslanci sami s tem načelom. Zdaj je večina zanj. Demagogija se je osramotila; politična resnost je zmagala. Tisti dunajski pra-tikar, ki zakriva svojo politično nevednost s strankarsko brezvestnostjo v dopisih za »Slovenski Narod«, se seveda, ne more povzpeti do tega, da bi videl in vedel, kar sicer vidi in ve cel parlament. Veseli smo tudi, da sc je našim poslancem posrečilo dobiti stranke in vlado za to, da dobe Goriška, Istra in Dalmacija, iz davka na žganje neko prednost (100.000 kron več na leto, nogo bi mogle zahtevati po dosedanjem ključu).
Kdor je količkaj zasledoval posvetovanja o finančnem načrtu, ve, kako ogromne težave so bilo zanj. Najprej socialni demokratje! Ti so hoteli ob tej priliki izsiliti splošno volilno pravico za deželne zbore. Predvlani so davek na žganje po vsrh pravilih obstruirali. Zdaj so se umikali od tega stališča z neizrekljivo dolgimi govori in formalnim nagajanjem, tako da se je komaj videlo, kdaj je njihova obstrukcija prenehala. Potem pa vprašanje, koliko naj dobe dežele od davkov! Najprej je bilo treba premagati vlado, ki je bila izprva, kar se da, zapeta; potem pa pridobiti stranke za enotno podlago. Poljaki so hoteli, naj bi se ves deželi namenjeni denar iz davka na žganje razdelil po konsumnern ključu; to jc namreč zanje najboljše. Dohodninskega davka deželam odločeni del so pa hoteli po ključu prebivalstva. Ta davek se zdaj razde-
IJuJe na podlagi realnih davkov. Teh je v Galiciji malo, ljudstva pa veliko. Seveda na to niso šle druge dežele, zlasti Nižja Avstrija in Morava ne. Poleg tega je šlo za to, da se ohrani ključ lz leta 1901., ki daje Kranjski, Štajerski in Koroški znatne ugodnosti, ker so te dežele imele prej iz svojih naklad na žganje, katere so morale takrat opustiti, velike dohodke. Vse je šlo vprek; nazadnje se je po nebrojnih pogajanjih, ki je v njih dr. šusteršič pokazal vso svojo mojstrsko spretnost, dosegel sporazum. Prav nazadnje, včeraj — kakor poročajo listi — so se udali tudi Poljaki.
Ko bo reforma v zbornici sprejeta, kakor vse kaže še pred veliko nočjo —, se vrnemo še k ti reči in obrazložimo
Eodrobno njen učinek za naše dežele, anes le to-le: Zbornica splošne volilne pravice kaže v rešitvi finančne reforme ogromno moč ljudskega zastopstva, večjo, nego jo je kdaj imela kurijska zbornica sama iz sebe. Brez vlade, v marsičem proti vladi se jc lotila najtežjega dela in ga bo tudi izvršila. Urejene finance v državi in v deželah so pač podlaga vsemu gospodarskemu napredku. Zbornica je zdrava, samo mlada in brez vodstva . ..
Kako 8o Polanjko prijel.
CBEGLA ZAKONSKA DVOJICA POLANJKO IN AMERIKANSKE OBLASTI, ALI KAJ BO Z IZROČITVIJO?
Kakor smo že poročali, je beg Iva-tia in Jožefe Polanjko uspel v toliko, da se jima je posrečilo pozornosti inozemskih morskoobrežnih oblasti uteči ln se vkrcati v Doveru ma belgijski parnik »Vaderland« tako, da sedaj plo-veta proti Newyorku. Zanimalo bode gotovo našo javnost, kako se bo zadeva dalje razvila, odnosno kako bo poskrbljeno za njun sprejem v Newyorku. Informirali smo sc zatorej pri merodaj-nih faktorjih in smo v stanu nastopno poročati: Dejanje, zaradi katerega se Ivan in Jožefa Polanjko preganjata, ne spada med ona dejanja, zaradi katerih severnoameriške Združene države glasom pogodbe z leto 1856 avstroogrske podanike, ki so v amerikanskem teritoriju, izroča tuzemskim oblastnijarn. A tudi če bi bilo mogoče zahtevati od amerikans kihoblasti izročitev, bi se to težko izvedlo, ker stane poslovanje najmanj 20.000 kron, katere bi morala plačati avstrijska država. To pa jni mala reč 20.000 kron in ameriška justica ni ravno tako poceni. Da pa dvojica Polanjko kljub ti neugodnosti ne uide roki pravice, preskrbela je ljubljanska mestna policija s pomočjo c. kr. dunajskega policijskega ravnateljstva v Newyorku vendar vse potrebno po clru-gačne^potu. Dognalo se j e,da se parnik »Vaderland« ne ustavi do Newyor-ka v nobenem medpristanišču ter, da je torej dvojica Polanjko do New-yorka v njem zasigurana. Sporazumno z varnostnim oddelkom c. kr. policijskega ravnateljstva na Dunaju se je doseglo, da jc dunajski kocizulat severnoameriških držav legaliziral sodno zaporno povelje ter druge važne listine (dokazila) kakor tudi domovnici Po-lanjkovih. nakar se je vse s podrobnim popisom in slikama dvojice odposlalo na generalni avstroogrski konzulat v Newyorku, kateri je bil pa o tem obveščen že preje po podmorski brzojavni žici. Na podlagi tega se bode ob intervenciji konzulata začelo proti dvojici Polanjko takozvano »deportacijsko postopanje«, ki v bistvu po ameriškem pravu ni nič drugega, nego v avstrijskem pravu izgon ia obstoji v tem, da se dotičniku zabrani vstop odnosno naselitev v ameriških državah. V zmi-slu tozadevnih ameriških predpisov z. leta 1907 in 1910, ki so zelo strogi, postavi se dotičnika pred naseljevalnega komisarja odnosno pred tako zvano »posebno preiskovalno komisijo«, ki imata razsoditi, se li pripusti dotično osebo k naselitvi v severnoameriških državah ali ne. Proti ti razsodbi ima dotičnik pravico pritožbe na »tajnika za trgovino in delo« v \Vashingtonu, mora pa ostati do pravomočne razsodbe interniran v »eletention station« na omenjenem otoku Ellis Island, katerega imenujejo tudi »otok solza«, kar je zelo značilno.
Tako se bode zgodilo tudi z zakonsko dvojico Polanjko in ni dvomiti, da ju naseljevalna komisija na podlagi postave z leta 1910 ne bode pripustila naselitvi. Ker so glasom teh omenjenih predpiov vse parobrodne družbe primorane osebe, katerih naseljevalna komisija ne pripusti k naselitvi, prepeljati brezplačno nazaj v Evropo do pristanišča-izhodišča, razvila se bode predležeča zadeva tako, da bode belgijska družba»Rcd Star Line« v Antwer-penu v slučaju deportaeijc Ivana in Jo-
žefo Poljanko prepeljala z istim parni-kom »Vaderland« nazaj v Dover ali pa v Antwerpen. Tu se bodeta navedena izkrcala in stvar dotičnega konsulata bo, skrbeti zato, cla se ju in to že na parniku prime in odvede v zapor, dokler bode trajalo izročevalno postopanje z dotičuo državo, bodisi z Anglijo aii Belgijo. Seveda če bi komisija na otoku Ellis Island ne izrekla deporta-cije, ki je navadno spojona z zaporom, potem bi se dvojica Polanjko gibala s svojim plenom lahko popolnoma prosto po Ameriki ter bi se jo moglo le prijeti pri vstopu v kako drugo državo, s katero ima Avstroogrska primerno pogodbo. O koncu odnosno vspehu de-portacijskega postopanja se bodemo svoječasno zopet informirali iu si pridržujemo o tem še poročati.
DAVČNE KAZNI.
Jako važna za davkoplačevalce je določba, katero je stavil poročevalec clr. Licht v finančnem odseku glede na davčne procese med davkoplačevalci in finančnimi oblastmi. Vsi kazenski procesi, ki so se naperili po 1. januarju leta 1910., ugasnejo, ne da bi se sodba izrekla, če obdolženec tekom 60 dni po uveljavi nove davčne postave svoje resnične dohodke napove. Samo davki se mu zvišajo tudi za ti dve leti.
Dnevne novice«,
-J- Priprave za hrvaško • slovenski katoliški shod so v polnem tiru. Hrva-ško-slovenski katoliški shod se bo vršil začetkom septembra ali koncem avgusta. Doslej so zborovali že vsi glavni odseki, ki predlože svoje zaključke glavnemu odboru.
-L Slovenci in Slovani, zolasite se takoj za družbo sv. Mohorja! Družba sv. Mohorja prosi vse naročnike, cla se oglasijo pri Družbi sami, oziroma pri poverjenikih, ne pa šele v jeseni. Lansko leto se mnogo udov spomladi ni zglasilo — a jeseni so hoteli imeti vsi knjige — in tako je Družbi nekaterih knjig zmanjkalo. Koledar za leto 1913 je popolnoma pošel. — Tudi novi in stari dosmrtni udje naj se sedaj zgla-sijo pri poverjenikih, oziroma pri Družbi.
+ Vevški štrajk. Kakor smo že poročali, je vevški štrajk končan in je šlo v ponedeljek delavstvo na delo. Pri tej priliki se zahvalimo v imenu delavstva vsem faktorjem in celi slovenski javnosti za požrtvovalno in blagohotno podporo, ki so jo skazovali tekom štirih mesecev za pravico se borečim delavcem. Vevškemu delavstvu je pa ta kruti boj prinesel neizpodbitni dokaz, na kateri strani je srce za delavca, smisel za pravico in dejansko pomoč, kje pa intrige, politično izrabljanje delavskih bojev in politični profiti. Liberalno časopisje mu je v tem pogledu dodobra oči odprlo. Ko bi vevško delavstvo bilo primorano živeti od liberalnih fraz po »Narodu« in »Dnevu«, bi ga danes več ne bilo.
-- Poštena beseda. — Nemci poslušajte! V roke nam je prišla mala brošura z naslovom »Quousque tandem ...?« v kateri neki Alfred Joh. Rossmanith propagira ustanovitev »Družbe za pospeševanje narodnega miru«. Rossmanith je Nemec. S ponosom povdarja to v svoji brošuri. Ce prav je tista njegova »Družba za pospeševanje narodnega miru« precej preveč idealno zamišljena in bo ostala za naše narodne boje zelo problematične vrednosti, vendar zasluži brošura, da se z njo nekoliko pobavirno. Mnogo je v njej odstavkov, ki pričajo, cla jc tudi nemška javnost pričela uvidevati, da tako ne gre naprej. Na drugem mestu, ko utemeljuje svoje naziranje o narodnostnem vprašanju in njega rešitvi, pa pravi: »V vsakem državljanu, naj pripada kakr-šnemukoli narodu, delujeta v prvi vrsti dve gonilni sili, ki določata njegova dejanja: gospodarski in narodni obstoj. Kdo pa dvomi, cla narodni obstoj ni funkcija gospodarsko moči. Ce tedaj eno ljudstvo gospodarsko ojačim, bo postalo obenem kot narod močnejše. In zato jc popolnoma naraven zaključek: dva v eni deželi prebivajoča naroda, ki sta gospodarsko navezana drug na drugega in od katerih eden drugega ne more nikdar podjarmiti, stojita pred izbiro, da ali z narodnostnim bojem in ukinjenjem vseh drugih moči zabrani-ta gospodarski in dosledno <udi narodni razvoj obeh, ali pa da z mirnim in skupnim delom in medsebojnim podpiranjem obeh, v gospodarskem, kakor tudi v narodnem oziru rnseta. In če ta primer obrnemo na naše razmere, potem se to pravi: Vsak izmed 7 ali 8 na-i rodov v Avstriji je po številu, kulturi in gospodarski veljavi Že davno tako i močen, da noben resen človek ne moro 1 misliti, da bi se dalo kakšnega izmecl
njih v »jezikovnem« oziru stalno in uspešno potlačiti. Kdor kaj takega misli, smeši samega sebe.« Kot največja ironija se sliši, cla je ravno v tistih dneh, ko je izšla Rossmanithova brošura, ki propagira uveljavljenje § 19., v »Grazer Tagblattu« izrekel neki prenapeti nemški pisatelj Wahrberg zahtevo, »naj bi 2000 nemških milijonarjev v Hamburgu, Lubecku in Bremenu kupilo pas zemlje, ki bi segal od Maribora do Trsta, kjer naj bi se naselili Nemci.« Za normalnost moža, ki je stavil to politično blazno zahtevo, ne damo počen groš, da jo pa priobčuje list., ki hoče veljati za resnega, to pove več kot dovolj jasno, kako daleč smo še od časa, ko bodo Rossmanithova načela postala splošna last avstrijskega nemštva. Do takrat pa moramo neprestano stati v bojnih vrstah.
- Novi sodnijski predsedniki. Cesar je imenoval dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča v Celju ilr. Maksa Bouvituja za predsednika deželnega sodišča v Celovcu; svetnik graškega nadsodišča Adalbert Kotzian je pa imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Celju.
4- Cerkveno odlikovanje, lz Jeruzalema se poroča, cla je veletovarnar Andrej Gassner sen. v Tržiču odlikovan s komtumiin križem roda božjega groba.
—	Volitev v okrajni šolski svet ljubljanske okolice. »Kmečka zveza za soclni okraj Vrhnika« je proglasila kandidatom obč. svetovalcev vrhniškega sodnega okraja za okrajni šolski svet sodnega svetnika na Vrhniki, g. Bogdana Kobal, njegovim namestnikom horjulskega gerenta Ivana Sta-novnika. Dne 20. t. m. sta bila soglasno izvoljena.
—	Imenovanje. Minister za bogo-častje in nauk je imenoval za predsednika slovenskega odbora za državno podjetje »Narodna pesem v Avstriji«, dr. Matijo Murka, vseučiliškega profesorja v Gradcu.
—	Iz davčne in finančne službe. Davčni oficial Anton Dolenz jo prestavljen iz Senožeč v Kranj. Višja finančna respicijenta sta postala Anton Puc in Franc Golob, respicijenti so pa postali Janez Papež, Anton Cesar, Jožef Zemljak, Ferdinand Kobal. Defini-tivni paznik je postal Alojzij Kobe, prestavljena sta pa nadpaznik Vin-cenc Perpar iz Zatičine v Krško in paznik Ludovik Osterc iz Krškega v Zatičino.
—	Dolenji Logatec. Deželni odbor je priredil dne 16. in 17. t. m. v Dol. Logatcu kmetijski poučni tečaj, na katerem je nastopilo pet gg. predavateljev strokovnjakov, ki so svoja izvajanja razvili zelo umljivo in vsem gospodarskim potrebam primerno. Ker se je tak poučni tečaj v večjem obsegu vršil v Dolenjem Logatcu prvikrat, ljudje sploh niso pričakovali, da se bo podalo kaj tako zanimivega in koristnega. Zato tudi udeležba ni bila morda tolika, kakor bi jo želeli. Vendar pa so mnogobrojni udeleženci odnesli s seboj od tečaja vsestransko najboljše vtise in bodo v slučaju, da deželni odbor blagovoli kedaj zopet kake vrste poučni tečaj v Dol. Logatcu napraviti, agitirali z vso vnemo za to, da se vsakokrat napolnijo za predavanja odločeni prostori z ukaželjnimi poslušalci. Vsekako pa treba tukaj pripomniti, da se logaški liberalci niso kar nič udeležili omenjenega tečaja., ker poznajo deželni odbor le fakrat, kadar se ga drznejo grditi ali pa kadar hočejo ocl njega dobiti kako podporo. Napredek je našim »naprednjakom« le votlo doneča, slenilna beseda, stran-karstvo jim je vse!
—	Dopolnilna deželnozborska kandidatura v mesim skupini Radovljica-Tržič—Kamnik dne 4. marca 1913. Liberalna stranka je ponudila kandidaturo — kakor smo že poročali — notarju Matiji M a r i n č k u v Trži ču. To kandidaturo je Marinček sedaj tudi d e f i n i t i v n o sprejel. Prirediti hoče po en volilni shod v vsakem kraju.
—	Pogreb nadučitelja Grossa. lz Zagorja, ob Savi se nam piše: Ob obilni vdeležbi se je vršil pretekli četrtek pogreb umrlega g. Petra Grossa, nadučitelja v pokoju. Med drugimi so se pogreba udeležili tudi vlo. g. rektor zavoda sv. Stanislava v št. Vidu, odborniki Ljudske hranilnice in posojilnice ter učitoljstvo obeh šol. Mnogobrojna množica ljudstva, ki jc bila pri pogrebu. je pričala, kako je ljudstvo rajnika, spoštovalo in ljubilo kot svojega učitelja in vzgojitelja. Pokojnik jc bil kremenit krščanski značaj. Ko jc bil že v pokoju, je še vedno pridno sodeloval pri naših gospodarskih zavodih, posebno pri nosojilnlci, kjer je bil večletni načelnik nadzorstva! Marsi-knk pameten svet je dal izkušeni mož,
i ko so je šlo za povzeligo zadružništva, i Blag mu spomin!
—	Umrl je včeraj zvečer od kapi zadet Anton Ažman, posestnik na Viču in večletni delavec pri Tčnniesu.
—	Z Goč na Vipavskem. Umrla je 20. februarja, kakor smo poročali, na Gočah pri Vipavi ga. Marija Ferjančič v 70. letu starosti. Bila je vzor krščanske matere, ki je posebno .skrbela, da iz hiše niso izginile stare krščanske tradicije. Pogreb je bil v soboto ob 3. uri popoldne. Cerkvi je dala dva sinova (gg. Franc Ferjančič, podvodja v ljubljanskem semenišču in Jožef Ferjančič, misijonar v Ameriki) ter eno hčer usmiljenko, ki jo že umrla. Najmlajši sin g. dr. Herman Ferjančič je sodni predstojnik v Ajdovščini, g. Ri-hard pa je skrben gospodar na domu in vnet sodelavec na izobraževalnem, gospodarskem in političnem polju. Ve-leugleclni rodbini Ferjančičevi naše iskreno sožalje.
—	Žalosten konec »maškarade«. V Rebru, občina Drtija, okraj Kamnik, so se fantje igrali >maškare«. »Maškara« je bil tudi 15 let stari Karol Osojnik, ki je pa nekoga tako zdražil, da je zagrabil za motiko in Osojnika ž njo udaril po glavi. Osojniku jc, bila prebita čre-pinja. Nevarno ranjenega Osojnika so prepeljali v tukajšnjo deželno bolnico, kjer je danes umrl.
—	Nafta na Gorenjskem. Poročali smo, da izvira nafta na posestvu posestnika Oblaka v Gorenji vasi. Dosedanje preiskave kažejo, da jo to vrelec prave nafte.
—	Za avtomobilno zvezo škofja Loka — Žiri je naročil posestnik Je-lovčan avtomobil iz Švice za 25.000 K. Avtomobil bo nosil 4000 kg ter bo imel prostora za 6 do 8 oseb.
—	Ogenj. V Mošnjah pri Radovljici je dne 13. t. m. zvečer pričelo goreti gospodarsko poslopje, pri posest. Valentinu Remicu. Ogenj sc jo hitro razširil in vpepelil to poslopje z vsem v njem se nabajajočim senom in gospodarskim orodjem. Škodo cenijo na 1500 K, zavarovan pa je bil za 800 K.
—	Vsesokolskega izleta v Ljublja« ni, ki bi se imel vršiti letošnje poletje, najbrž ne bo, kakor ve povedati včerajšnji »Gorenjec«. Pripravljalni odbor menda ne more dobiti denarja. Vsaj tako se govori.
—	Občinska lova šenčurskl in vele-sovski v kranjski okolici bosta oddana na javni dražbi dne 31. marca t. 1. za dobo od 1. julija 1913 do vštevši dne 30. junija 1918. Dražba šenčurskega lova, ki obsega davčne občine Šenčur, Luže, Tupaliče in Olševek, boclo ob desetih dopoldne, velesovskega pa ob 11. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. Lovci, pozor!
—	Poštenje »klerikalnih« časnikar, jev. Pod tem naslovom se zaletava »Zarja« in po »Zarji« »Slov. Narod« št, 42 z dne 20. t. m. v naše časopisje, ker smo svoječasno poročali, da je banke »Slavije« agent Ignacij Cunder dobil radi goljufije šest tednov ječe. Takrat se nam je res vrinila pomota. Cunder je namreč oškodoval »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani za 275 K 73 vin., ne pa »Slavije«. »Vzajemno« ga je radi
j tega spodila in sprejela ga je banka »Slavija«. Takrat ko je bil obsojen, je bil agent banke »Slavije« in je bil kot tak še do zadnjega vpisan pri okrajni bolniški blagajni. Gospodje pri »Zarji« in »Narodu« si lahko sežejo v roke in naj preštudirajo moralo svojega časopisja.
—	Iz Bohinjske Bistrice se nam poroča: Vreme jasno, sankališče izvrstno, za ski ugoden sneg v senčnatih legah. Bohinjsko jezero popolnoma zamrznjeno, ugoden led za drsanje. Sankalna in smuška tekma se prične jutri, v nedeljo, ob pol 11. uri dopoldne.
—	Razpisane učiteljske službe. Na petrazreclni dekliški ljudski šoli v Ribnici eno mesto. Rok do 15. marca 1913. Okraj: Kočevje. — Na dvorazrednici v Podkraju eno učno mesto za. učiteljico. Rok do 7. marca 1913. Okraj: Postojna. —■ Na štirirazrednici v Višnjigori mesto nadučitelja. Rok do 16. marca 1913.
Srčne bolezni pri ženskah.
Dokazano je, da ti pogosti in strašilni pojavi ne izhajajo vedno od srčnih boli, ampak največkrat od razkrajanja v črevesu.
Saksonski učenjak dr. med. Kunze piše: „Ženskam, ki trpe že večlet na otežkočenem odvajanju, dajem zjutraj in zvečer četrtino kozarca pristne Franc Jožefove grenčice in to vedno z najboljšim uspehom. Vedno nastopi veselje do jedi, kar je pravi znak zboljšanja v bolezni."
Kupi se v lekarnah, drogerijah in v prodajainah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožo fovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Okraj: Litija, — Na štirirazrednici v
Kranju eno učno mesto za moško učno moč. Rok do 25. marca 1913. Okraj: Kranj. — Na trirazrednici v Cerkljah na Gorenjskem eno učno mesto. Rok do 25. marca 1913. Okraj: Kranj. — Na c. kr. učiteljišču v Ljubljani eno učno mesto za zemljepis in zgodovino. Rok do 20. marca 1913. Prošnje je vlagati na deželni šolski svet.
š Umrl je v Središču bisernomaš-nik, č. g. Matija Š i n k o, vnet domoljub. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
Vipavsko okrožja Orla. V nedeljo 23. t. m. se vrši ob četrt na 4. uro okrožna seja. Zastopniki odsekov na svidenje!
— Radovljiške podružnice S. P. D. občni zbor se vrši dne 23. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne pri Kunstelju v Radovljici z običajnim dnevnim redom.
Lakoto imajo na Gališkem. Lakota je s kmetov prešla tudi že v mesta. V mestih Lvov, Krakov, Stanislav morajo občine razdeljevati med stradujo-če krompir in kruh, a občinam nedo-staje še sredstev za to. Vzrok lakote je splošna gospodarska depresija. Včeraj je bila v tej zadevi na Dunaju depu-tacija županov galiških mest.
Primorske vesli.
p Vsi obtoženci v Pulju —• oproščeni. Iz Pulja poročajo: Vse obtožence, o katerih je bilo dokazano, da so mestno občino oškodovali za milijon kron, so porotniki soglasno oprostili. Oproščeni so bili nemudoma izpuščeni na svobodo. Državni pravdnik je prijavil pritožbo ničnosti, ki pa more biti uspešna le tedaj, če so se med razpravo prigo-dile kake formalne napake. Proti pra-voreku porotnikov kot takemu, pa naj bi bil še tako krivičen, ni pritožbe. Če ni takih procesualnih napak, so obtoženci deiinitivno oproščeni. V Pulju je probudil ta zaključek razprave na eni strani velikansko veselje, na drugi pa prav umljivo — začudenje. Kakor se nam javlja, se pripravljajo v Pulju demonstracije.
Tele oflsla io Brzojavna poročno.
RUMUNIJA SPREJELA POSREDOVANJE VELESIL BREZPOGOJNO.
Bukarešt, 22. februarja. (Oficielno.) Rumunska vlada je danes izročila zastopnikom šestih velesil svoj odgovor na ponudeno posredovanje velesil.
Vlada v tem odgovoru izjavlja, da posredovanje s hvaležnostjo sprejme.
Rumunija poveri svojo zadevo vsem Šestim velesilam.
Rumunija ne stavlja pri tem nobenih pogojev.
Izraža pa željo, naj bi ji velesile naznanile približno termin, do kdaj upajo njeno zadevo rešiti.
S tem so vse nevarnosti rumunsko-bulgarskega spora odstranjene.
VSA TURŠKA POROČILA SO ZLAGANA. — TURČIJA SE NAHAJA V BREZUPNEM POLOŽAJU.
Constanza, 22. februarja. Splošno se poroča, da so vsa turška poročila o položaju na bojišču zlagana.
Vse poizkuse izvedeti resnico preprečuje stroga turška cenzura.
V Carigradu samem turškim poročilom nihče ne verjame, ker častniki, ki dohajajo iz bojišča, položaj turške armade naravnost obupno slikajo.
Vodilni krogi so izgubili vse upanje, da bi armada mogla kaj doseči in veliki vezir čaka le še na predlog velevlasti, da pred ljudstvom predajo Odrina opraviči.
Samo Enver bej še ni obupal in hoče 55.000 mož na Gallipoliju izkrcati. Ako se mu to zopet ponesreči, je zapretil, da z gal-lipolsko armado, ki je komiteju udana, in z brodovjem pride pred Carigrad in vlado prisili, da vojsko do zadujega nadaljuje.
RAZKROPLJENA TURŠKA ZAPADNA ARMADA.
Solun, 22. februarja. Izve se, da se hahaja del razkropljene turške zapadne armade pod Djavid pašo pri Koloniji, drugi del pod Kara Said pašo pa pri Beratu.
TURŠKI BEGUNCI IZ ODRINA. — OPUSTOŠENI ODRIN.
Sofija, 22. februarja. Včeraj so izpred Odrina pripeljali sem 80 ranjencev in 26 turških ujetnikov. Pred tremi dnevi je dezertiral en turški podčastnik odrinske posadke s 25 vojaki in se udal Bulgarom. Vsi ti ujetniki, Armenci, so jako slabi. Pravijo, da tudi v Odrinu ostali turški vojaki bolje ne izgledajo, ker v Odrinu silno nedostaja hrane. Vojaki dobivajo samo suhi kruh in nekaj tobaka. Kakor pripovedujejo ti ujetniki, so kroglje bulgarskih in srbskih topov napravilo v Odrinu silno škodo. Na južni strani mesta so ulice opusto-šene. Ljudje se prestrašeni skrivajo po
kleteh, kopljejo si jame v zemljo in ondi žive. V hišah se ljudje boje stanovati. Ta položaj v mestu ni dolgo vzdržljiv. Glad se druži z boleznimi. Mrtvih več ne pokopu jej o, ampak trupla mečejo v Marico, da jih ona odnese.
ČASTNO DARILO ZA ŠUKRI PAŠO.
Kairo, 22. februarja. Egiptovske princese khedivove rodbine so sklenile podariti hrabremu branitelju Odrii a Šukri paši častno sabljo, posuto z bri-ljanti in drugimi dragimi kamni.
MEJE MED ZAVEZNIKI.
Belgrad, 22. februarja. Z zelo verodostojnega vira se poroča, da se je dosegel glede meja sporazum, ki Solun priznava Grčiji, meja med Srbijo in Bulgarijo bo reka Vardar, dočim se bodo na desni strani Vardarja stikale meje Srbije in Grčije. (To je že zaradi vprašanja pripadnosti Ohrida, lri ga Bulgari ne bedo radi izpustili, precej neverjetno.)
MIROVNI PROGRAM VELESIL.
London, 22. februarja. »Daily Telegr.« poroča, da so velevlasti sklenile vojskujočim se državam predložiti sledeči mirovni program; 1. Odrin pripade Bulgariji. 2. Egejski otoki ob maloazijski obali stanc;o Turčiji, drugi se odstopijo Grčiji. 3. Turčija dobi popolno carinsko tariino svobodo. 4. Zavezniki bodo sprejeli del otomanskega državnega dolga, kolikor ga določijo velesile. 5. Turčija ne plača vojne odškodnine. 6. Velevlasti dovolijo Turčiji večje posojilo. 7. Turčija izjavi, da je Albanija nič ne briga.
»HAMIDIE« HOČE BOMBARDIRATI DRAČ?
Pariz, 22. februarja. Turška križarica »Hamidie«, ki je odplula iz Malte, namerava odpluti v Jadransko morje in hoče baje bombardirati Drač,
ZVEZA S SOLUNOM PREKINJENA.
Solun, 22. februarja. Železniški blagovni promet do Soluna je zaradi velikih srbskih vojaških in municijskih transportov na bojišče v Tracijo prekinjen.
STALIŠČE SRBIJE GLEDE ALBANSKEGA VPRAŠANJA.
Lcndon, 22. februarja. »Reuter« javlja: Izjavi črnogorskega delegata Popovi-ča, ki je sir Greyu dejal, da Črnagora rajši pogine, kakor da bi se Skadru odpovedala, se je pridružil tudi srbski delegat dr. Vesnič, ki je izrekel popolno solidarnost Srbije s Črrogoro. Povdaril je tudi Greyu, da mora dobiti Srbija Djakovico in Dibar, ker pripadata obe mesti tako geografsko, komercialno in strategično k Stari Srbiji.
POMORSKA BITKA MED TURŠKIM IN GRŠKIM BRODOVJEM.
Carigrad, 22. februarja. Turško bro-dovje je včeraj popoldne zapustilo Darda-nele in se spustilo v boj z grškim brodovjem. Vršila se je silna kanonada, ki je trajala par ur. Zvečer se je turško brodovje vrnilo. Podrobnosti o bitki manjkajo.
AVSTRIJSKA LADJA PRED CARIGRADOM.
Carigrad, 22. februarja. Sultanov ira-de dovoljuje avstro-ogrski križarki »Elizabeta« prost prehod skozi Dardanele, da odplove kot druga stacionarka v Carigrad,
GRŠKE »ZMAGE« NA KOPNEM.
Atene, 22. februarja. Turki so bili prisiljeni, da zapuste Vonotossi.
ALBANCI HOČEJO NAPASTI BITOU?
Carigrad, 22. februarja. V albanskih gorah je zbranih okoli 15.000 albanskih prostovoljcev in delov razpršene turške armade, ki nameravajo napasti od Srbov zasedeni Bitolj.
POSLANIŠKA REUNIJA ODGODENA.
London, 22. februarja. Danes popoldne se je vršila seja veleposlaniške reuni-je, ki je bila najdaljša od vseh dosedanjih sej. Bavila se je z bulgarsko-rumunskim konfliktom in albanskim vprašanjem. Z ozirom na dejstvo, da se vrše med Dunajem in Peterburgom pogajanja radi Albanije, je bila seja odgodena do 27. t. m.
XXX
ČUVAJ GRE.
Dunaj, 22. februarja. Kljub demen-tiju ogrskega korespondenčnega urada vzdržuje »N. F. P.« vest, da se Čuvaj no bo več na svoje mesto v Zagreb vrnil in pravi, da bo že bližnja bodočnost pokazala, da je njena vest istinita.
PRIJETA NAPADALCA NA VOJAŠKE SMODNIŠNICE.
Olumuc, 22. februarja. Včeraj ponoči je aretiral infanterist Hugo Stei-ner 13. infanterijskega regimenta, ki jc stal na straži pri magazinu za smodnik na »Eveloppc« dva fanta. Aretirana sta brivski pomočnik Siermund Bohusch in urarski pomočnik llugo Ganaus. Pravijo, da sta ta dva tista, ki sta izvrševala napade na smodnišnice pri Olumucu.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Mehika, 22. februarja. Dne 20. februarja ie prikorakal Diaz, katerega
čete so se devet dni borile proti vladni vojski, na čelu vojakjv v mesto.
Washington, 22. februarja. Državni tajnik Knox je provizoričnega predsednika v Mehiki Huerta obvestil, da severnoameriške Zjedinjene države iz hu-manitetnih razlogov ne dopuščajo, da bi vlada bivšega predsednika Madera dala usmrtiti. Madero bodo zato bržkone izgnali.
KITAJSKA CESARICA - VDOVA UMRLA.
Peking, 22. februarja. Kitajska ce-sarica-vdova je danes zjutraj umrla.
AVIATIKA.
Pcitorose, 22. februarja. Aviatik Hold je danes zjutraj s hydroplanom zletel 1500 m visoko nad Adrijsko morje in sc potom spustil srečno na morsko gladino.
LluiiljonsKe novice.
lj V lik.) skioptično predavanje. —
100 novih slik z Balkana. V nedeljo ob 5. uri popoldne bo dr. F. Grivec v veliki dvorani Uniona predaval o verskih razmerah na Balkanu s posebnim ozirom na sedanjo vojsko. G. predavatelj je zadnjo dni z Balkana prejel več izvirnih poročil in okoli 1C0 novih slik, ki pojasnujejo versko življenje katoličanov in pravoslavnih na Balkanu, vstaške boje v Makedoniji, junaške boje Bulgarov, obleganje Skadra in Odrina, požrtvovalno delo katoliških redovnikov in redovnic za balkanske ranjence, sirote in bolnike. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 vin., II. vrste 40. vin., stojišča 20 vin.
lj Naš plovdivski dopisnik se nam bo pri jutrišnjem predavanju v Unio-nu predstavil sredi ranjenih bulgarskih junakov.
lj Slaba stavbinska sezona v * *nb-ljani. Kako slaba bo	sezona
v Ljubljani, priča to, da tudi včeraj magistratni gremij ni imel pred seboj drugačnih vlog, kakor nekaj vlog za prezidavo šup in sličnih zfrndb. Za zgradbo šupe na Cesti dveh cesarjev je dobil dovoljenje Rudolf Škulj. Franc Knez na Ilovici za zgraditev šupe in hleva, Iv. Podboj za zgradbo pritličnega prizidka ob svoji hiši na Sv. Petra cesti, Henrik baron Lazarini za nanra-vo kopelji v svoji hiši v Gosposki ulici. Uporabno dovoljenje so dobili: Al. Zajec za prezidave v KolodvorsH ulici 29, Al. Vrhovec za prezidave na Poljanski cesti 81, Val. Scagnettiju se je podaljšalo za dve leti stavbinsko dovoljenje za prezidavo hiše v Šelenburgovi ulici štev. 6, kjer namerava naravi ti trgovine. V komisiji za zgradbo artilerijskih delavnic bo mesto zastopal obč. svetnik Pammer.
lj Ajdova z rižem zmešan* moka. Ta zadeva je sedaj končno rešena tako, da je preskuševalni urad določil, da je smatrati ajdovo moko z rižem mešano za ajdovo moko kot napačno označeno, da se mora ">ri nrodaji ta zmes natančno označiti kot tako in tudi deklarirati množino primesi.
— Društvo uradnikov c. kr. užlt-nine na Kranjskem ima svoj VII. redni občni zbor v nedeljo dne 2. marca 1913 ob 2. uri popoldne v salonu »Češnovar«, Kolodvorska ulica v Ljubljani.
lj Redni občni zbor krajne skupine drž. društva c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 23. svečana t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni pri »Perlesu« (Mat-jan), Prešernova ulica 9. — Odbor.
lj Sijajna skrb liberalne mestne uprave za kamenje in prah p.) ljubljanskih cestah. Doslej so se v magistralnem gremij u že skoro vsi člani magistralnega gremija pritoževali nad kamenjem, ki naj bi bil nekak »gramoz« na ljubljanskih cestah in nad prahom, ki ga povzročajo pometači po raznih ulicah. Tudi včeraj smo čuli v seji magistratnega gremija različno pritožbe in tu je župan prav odkritosrčno povedal vzrok tem nadlogam: mestna občina si ni preskrbela takega sveta, kjer bi lahko dobivala pravi gramoz, zahtevo po nabavi stroja za kamenje tolči je nekoč prejšnji občinski svet odklonil, ravnotako se šele sedaj misli na napravo cestnega valjarja. To so bile prav odkritosrčne besede o liberalnem mestnem gospodarstvu: za najpotrebnejše stvari nikdar ni bilo denarja, pač pa je liberalno mestno gospodarstvo imelo dovolj denarja za hotel Tivoli, za sijajni park pri Jakopičevem paviljonu itd. Cestne razmere v napredni Ljubljani so naravnost škandalozne, cestno nadzorstvo bi tudi moralo bolje poslovati. Kjer ni na cestah debelega kamenja, pa pometači cest skrbe, da pred pometanjem ne škrope in da se dvigajo Ljubljančanom pod nos oblaki nrahu.
Zupan je prav milo vzdihnil ob teh razmerah: »Če bi se prah moglo vsaj pomešati med ajdovo moko —- potem bi ga kmalu nič več ne bilo.« Menda pride v prihodnji seji občinskega sveta na vrsto predlog stavbnega urada, kako reformirati stavbinski urad, ki bi imel tudi poseben oddelek za ceste.
— Vrsta porotnih obravnav v Ljubljani. Dne 24. svečana t. 1. Evgcn Kus, kontoarist iz Celja, poneverba. Janez Cajhen, delavec iz Sneberjev, uboj. Dno 25. svečana Marija Žičkar, pristojna na Anže na Štajerskem, dekla, dc-tomor. Jakob Polenšek iz Medvod, posestnik v Drenovem, uboj. Dne 26. svečana Valentin Turk, berač na Vrhniki, Matevž Potočnik, črevljar v Predtrgu, zaradi prestopka proti nravnosti, zaradi prestopka proti nenravnosti. Dne 27. svečana Ignacij Bučar, delavec v Šmartnem pri Litiji, uboj. Franc Jane, posestnika sin v Trzinu, težka telesna poškodba. Dne 28. svečana in 1. marca t. 1. Anton Zorman, 21 let stari delavec iz Hrenovice in France Pi-šek, 20ietni delavec od Sv. Križa pri Vipavi, brez stalnega bivališča, rop in tatvina. Dne 3. marca Peter Dernovšek, trgovski pomočnik iz Zagorja, tatvina. Alojzij Metelko iz Rake pri Krškem, premogar v Trbovljah, uboj. Dne 4. marca France Starman, posestnika sin na Trati, uboj. Janez Gerbec, dninar iz Jablanice, tatvina. Dne 5. marca France Bernik, posestnika sin pri Sv. Barbari, težka telesna poškodba in France Hrovatovic, kleparski vajenec v Št. Vidu nad Ljubljano, ponarejanje kovanega denarja. Is a dan 6. marca sta določeni dve tiskovni pravdi. Nato sta še dva slučaja, in sicer en zažig in tatvina, ki se bosta najbrže razpravljala 7. marca. — Za predsednike porot so določeni dvomi svetnik Pajk in nadsvet-nilti Kavčnik, pl. Kočevar in Veder-njak.
lj Najstarejše društvo na Kranj* skem je »Pogrebno društvo Marijine bratovščine« v Ljubljani, ki obstoja že 153 let. V nedeljo, dne 23. t. m. ima ob 10. uri v »Mestnem domu« za svoje moške člane občni zbor. To nad dva tisoč članov broječe društvo si bo na zborovanju izvolilo načelnika za dobo 3 let. Želeti je obilne udeležbe.
lj Beg narodne dame. Zopet je Ljubi Ijana polna govoric, katere nudi najnovejši beg: Iz Ljubljane je pobegnila lastnica modne trgovine O z m e c , ko si je prej preskrbela za tak izlet dovolj denarja. Nastopala je večkrat kot »narodna dama«. Ž njo je pobegnila tudi neka druga znama gospa.
lj Slovensko naprednjaštvo. Na-prednjaštvo je slovenski mladini ugrabilo vse višje cilje, sicer bi ne moglo »Društvo slov. trgovskih sotrudnikov za Kranjsko«, ki hoče biti nekako strokovno društvo, sedaj v postnem času in ko krvave naši bratje na Balkanu, vabiti na ples 1. sušca. Če imajo gospodje tako poželjenje za ples v sedanjem času, naj vendar svoje društvo preosnujejo v strokovno društvo za ples.
lj Vojaška godba koncertira jutri ob pol 12. uri dopoldne v Zvezdi.
lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Moškerc, bivša dijaška gospodinja, 77 let. — Janez Mohar, občinski ubožec, 69 let. — Jožefa Valenta, hči poštnega sluge, 2 leti. — Pavel Štibernik, delavčev sin, 13 mesecev.
lj V hotelu »Pri južnem kolodvoru«
jutri zvečer ob 8. uri gostujeta Wellor & Richardi z jako komičnim programom. — Vstopnina 60 vin.
lj Obrtne vesti. Dovoli se prodaja klobas na stojnici v »Šolskem drevo-
redu« mesarju Franu Golobu v Spodnji Šiški, Karolu Černetu pa prodaja klobas v mesnici-baraki Milana Kozaka, ki je svojo obrt opustil. Podvreči morata svojo obrt preiskavam trž. nadzorstva. Tržno nadzorstvo se je izjavilo proti podelitvi. Obč. svetnik Pammer je vprašal. koliko plačujejo mesarji za stojnice. Pri tej priliki je naznanil tržni nadzornik, da je župan naročil, naj se po-izve, koliko plačujejo mesarji za stojnice v drugih mestih in da pride dotič-na predloga pred občinski svet. Doslej v Ljubljani mesarji za stojnice niso nič plačevali. Ključavničarju Iv. Pustu se dovoli prodaja ključavničarskih izdelkov na stojnici ob semenjili dneh, dasi je tržno nadzorstvo proti dovoljenju. Odkloni se prošnja Marije Hirschmann za prodajo galanterijskega in manufak-turnega blaga na stojnici na Vodnikovem trgu. Apol. Koleša so dovoli stojnica za sadje ob vogalu restavracije pri Levu. Tereziji Podobnik se dovoli stojnica za zelenjavo na Vodnikovem trgu.
lj Podraženje mestnih stanovanj. Znano je, da se nekatere stranke imele v poslopjih, ki so last občine, doslej jako cenena stanovanja. Z vstopom opozicije v občinski svet, ki je na to opeto-vano opozarjala, se je tudi ta zadeva obrnila v korist občine. Izvolila se je posebna komisija, ki je pregledala stanovanja in določila nove cene. Včeraj je magistratni gremij pritrdil naslednjemu predlogu komisije in odbora meščanske imovine o zvišanju najemnic v hiši meščanske imonivne. Zviša se strankam: Prof. Tavčarju od 800 K na 1160 K; mag. svetniku Lahu od 826 K na 1260 K; svet. Lenarčiču od 900 K na 1360 K; ravnatelju Šubicu od 1050 K na 1500 K; dr. Windischerju od 1050 K na 1260 K; Elsnerjevi od 1050 K na 1400 K; stavb, nadkom. Prelovšku od 900 K na 1060 K; Toniju od 500 lv na 560 K. Člana gremija Franchetti in Pustoslemšek sta sicer poizkušala izražati neke pomisleke, član gremija Štefe jima je pa povedal, da se mora gremij ozirati le na koristi občine in da so bili v komisiji taki gospodje, ki bi gotovo določili manjša plačila, ako bi uvideli, da stranke predrago plačujejo krasna stanovanja. O ostalih mestnih stanovanjih bo pa govoril obč. svet.
lj »Srbski častnik« aretiran. Nevarnega sleparja je te dni ljubljanska policija spravila na varno. Že več dni sta po gostilnah v Kolodvorski ulici razmetavala denar dva moška: eden starejši, drugi mlajši. V četrtek zjutraj so ju policijski agenti, ki so ju opazovali, aretirali. Pokazalo se je, da je bil to jako dober plen. Starejši je namreč leta 1884 v Karlovcu rojeni brivski pomočnik Anton Kittler, ki je bil radi goljufije, tatvin in napačne priglasitve že mnogokrat kaznovan in je od leta 1910 iz Avstrije izgnan. Njegov mlajši tovariš je pa leta 1893 rcjeni in v Brno pristojni dijak trgovske šole Miloš Steyskal, ki ga je Kittler docela pokvaril. Dognalo se je, da je Kittler že pred dvemi leti živel v Ljubljani pod napačnim imenom in bil radi nekega zločina proti nravnosti obsojen na štiri mesece ječe. Mož se je izrazil, da se v Ljubljani lahko brez dela dobro živi, kar je tudi dckazal. V elegantni črni obleki se je predstavil zdaj tu zdaj tam kot srbski častnik, dijak ali ponesrečeni trgovec, kakor je pač bolje kazalo, ter sramežljivo prosil za podporo, ki jo je navadno tudi dobil, tako da je sijajno živel. Sedaj bo tega lepega življenja za nekaj časa konec. Kako je dijak Steyskal prišel v njegovo družbo? Sedaj bosta sedela oba. Danes ju je policija izročila deželnemu sodišču.
lj Izsleden tat. Že kake štiri mesece So se vršile v frančiškanski cerkvi na ženski strani tatvine. Ženske imajo navado, da, ko pristopijo k sv. obhajilu, puste svoje ročne torbice v klopeh. Neki nadučiteljivi soprogi iz Sp. Šiške jc bila ukradena denarnica z 20 K, neki učiteljici denarnica s 7 K, neki stari ženski bankovec za 20 K, neki drugi ženski pa srebrna tula-ura. Namesto, da bi bile oškodovanke naznanile tatvine policiji, so sc pritožile samo v zakristiji. Nekega dne je bil tat zasa-č»i od neke gospe, ko ji je zmaknil denarnico. Le - ta pa se je zadovoljila s tem, da mu je denarnico odvzela in ga izpustila, kar je otežkočilo policijsko zasledovanje. Te dni so pa v jutranjih urah policijski agentje začeli opazovanje in tudi uzmoviča v osebi trgovskega vajenca Jožefa Toniga, roj. leta 1894. v Domžalah izsledili in aretirali.
lj Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v
terminu meseca aprila se prio .o pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 4. aprila ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenoslni preizkušnji jc po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 31. marca v rokah izpraševalne komisije.
lj Ustanovo za ubožno meščansko hčer v znesku 126 K jc dobila v seji magistralnega gremija Marija Oblak iz uršulinsko šole v Škofji Loki.
lj Konjsko stojišča na Franc Jože-fovi cesti ostane tudi nadalje poleti ondi, ker bi bili stroški za preložitev preveliki. Tako je sklenil včeraj magistratni gremij.
r

se veliko lažje prestoje, ako se nekaj časa zavživa Scottova emulzija in s tem dovaja telesu nove moči. Učinek Scoltove emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo zavživajo mnogi odrasli in otroci v času nevarnosti za prehlajenje ali pred nastopom slabega vremena, da se izognejo prehlajenju. Telesna odpornost se s tem nenavadno poveča, česar je posebno želeti slabotnim osebam, ki imajo pri vsaki vremenski premembi opraviti s prehlajenjem.
Iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin in po posebnem Scottovem načinu prirejena lahko prebavljiva in okusna Scottova emulzija, je zanesljivo in pripravno sredstvo za hitro in trajno utrditev zdravja.
Ceni originalni steklcnlcI 3 K SO vin. Dobi se v vseh lena nah. Kdor poSije 5U vin v znomnah na SCOTT X BuVVNE G. m. b. H., Dunaj Vil., in se siilicuje na ta časopis, dostavi se mu 1 poSiljatev potom ickarue za poskušn|o.
Jl

rana
Najboljše čistilo za kri je dr. Hell-
mannov »Purjodal« (postavno zavarovan). Ta Jod - Sarsa parilla izdelek čisti kri, lajša* bolečine in varje pred vnetjem. Zdravniki ga zelo priporočajo zaradi izbornega učinka. Izdeluje se samo v dr. Hellmannovi lekarni »Zur Barmherzigkeit«, Dunaj, VII, Kaiscr-strafie 73—75. Dobi se v vseh večjih lekarnah.
Tržne cene.
Cone veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 22 februarja 1913.
Pšenica za april 1913.....1P63
Pšenica za oktober 1913 . . .	1214
Rž za april 1913.......9'90
Rž za oktober 1913.....9 68
Oves za april 1913......10*32
Oves za oktober 1913 ....	8 92
Koruza za maj 1913.....7*72
Koruza za julij 1913.....7*95
naravna
alkalična kislina
nalbDljša dileflcna m osuežsifoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih. obiitnih in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
gsodjpiralno sredsfoo
pri karlovovarijskem in drugih kopellšK<h zdraV-jenjih in kot poznelše zdravilo po kopeljih 24 38	iti trajno porabo.	(VII.)
zvirek: Gžesshiibl Sanerbnuin,
železniška postaja, zdravilno kopališče uri Karlovih varili
Prospekti zasloni in frar,ko.
V LjUbllani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge orl Mihael Kasfner-u. Peter Lass-nlku in Andrsi sarabonu. Liubilana. it
naroČit« pri tvrdki
Prokop Skorkovsky in sin
Izvoz blaga za moško In ionske obleke.
Hnrapolec, Češko.
Na ieljo damo moško obloko tudi izvršiti.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tokom 3 dni brez bolečin nc odpravi moj uničevalec korenin Rla-ma-žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Kenfžny (Kaschau) I. »C!
se takoj proda pod jako dobrimi pogoji. Več so Izve: Poljanska cesta St. 6,1. nadstropje levo pri I. MURMATR.	575
Ravnokar je izšla v naši zalogi molitvena knjiga, ki se je že v svojih poprejšnih izdajah priljubila in katera se je občutno pogrešala, posebno odkar je pošla v trgovini že sedma izdaja. Molitvenik obsega krasna premišljevanja Kristusovega trpljenja in je nova izdaja na novo prevedena iz izvirnika in v mnogih pomanjkljivih točkah izboljšana. Ta lepa knjiga, ki bo nudila veliko duhovno korist nosi znani naslov:
Getzemam in
Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti.
Premišljevanje in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristuse.
Po nemški izdaji priredil Fr. Ks. Steržaj.
Cena: platno, rdeča obreza K 2*60, šagrin, zlata obreza K 3-60.
Nova izdaja te knjige je tiskana na fin, tenak papir in ima molitvenik kljub svoji obširnosti, prav priročno žepno obliko, kar je tudi velika prednost novega natisa.
Istodobno priporočamo sledeče nabožne novosti:
Šmarnice. Cena: rdeča obr. K 2-—,
5)r. 3os. 3fer.še, JVCati čudovita.
šagrin, zlata obreza K 3*—.
Te šmarnice se ne priporočajo samo kot šmarnično berilo, temveč bodo zbog svoje prekrasne vsebine, ki je skozi in skozi dog-matičnega izvora, služile tudi pridigarjem, posebno pa voditeljem Marijinih družb pri izdelovanju govorov.
tolažba dušam v vicah. ~
zlata obreza K 2-—, šagrin, zlata obreza K 2G0.
TVTarsia kralja	Nauk blaženega Gr in j ona Mon-
JH e»U]d, SUtil^IlCl	fortskega o pravi pobožnosti do
Matere božje. Rdeča obreza K l-60, fin šagrin zlata obreza K 2'40.
^Pflt Vtphpcji živlie"ie udov tretjega reda sv. Frančiška. J Ul V UCUl,«»a spisal O. Nikolaj Meznarič. VL natis 1912.
Okusno vez., rdeča obr. K 1*80, zlata obr. K 2*40, fin šagrin K 3*20.
Molite bratje! Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Via-neja. Z velikim tiskom. Cena: rdeča obreza K 1*20, zlata obreza K 1*80, fin šagrin, zlata obreza K 2*40.
Ta molitvenik ima velik tisek pa zelo priročno žepno obliko in lepo vsebino. Za slabovidne je zelo priporočljiv.
Cerkvenim zborom priporočamo:
P. Angel i k Hribar, Postni in velikonočni napsvi za mešani zbor. Partitura K 240, glasovi a K —-60.
Fr. Kimovec, Rihar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura K 3-—, glasovi a K —'60. (Obsega poleg drugih tudi več postnih in velikonočnih napevov.)
A nt. Foerster. Cantica saera I. del za 4 enake (ženske ali moške) glasove K 2*40.
A nt. Grum, Cerkvena pesmarica za Marijine družbe I. del za 4 enake (ženske ali moške) glasove K 2-—.
A nt. Foerster, 12 Pange lingna — Tantum ergo za mešani zbor. Partitura K 1*80, glasovi k K —'50.
Dr. AntChlondovvski, Sancte Josepfa. Invocatio za soli, mešani zbor in orgle. Partitura Iv —-60, glasovi a K —10. Prav lahka a vendar zelo efektna in lepa skladba. Za praznik sv. Jožefa najpripravnejša.
p. Hugolin Sattner, Missa Seraphlca za mešani zbor in orgle ali orkester. Partitura K 3*20, glasovi k K —-50.
A nt. Grum, Deset pesmi k blagoslovu za mešani zbor. Part. K I'—.
Najnovejše:
A nt. Grum,	10 velikonočnih pesmi za mešani zbor
Partitura K 1-20.
st. Premrl, Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi v čast svetnikom za mešani zbor. Partitura K 240, glasovi a K —-60.
Ta zbirka je ravnokar izšla in bo cerkvenim zborom prav
dobro došla, saj nismo imeli dosedaj nobene zbirke, ki bi nudila
pesmi v čast svetnikom.
Fr. Gerbič, Slovenska maša v čast sv. Frančiška Sera-finskega za mešani zbor. Partitura K I 80, k K —-20.
Kfltollita Bnftra v ijuviimi.

K VPRAŠANJU O MEJAH ALBANIJE
ee zagrebSkerau »Srbobranu« 19. t. m. iz poučenih belgrajskih krogov brzojavno poroča takole: Iz diplomatičnih krogov sem izvedel, da bo obmejitev Albanije, kakor sedaj stvari stoje, za Srbijo povoljno izpadla. Med resnimi diplomati ni nikogar, ki bi smatral za možno, da bi se Crnigori vzel Skader, kadar ga zavzame. Na vojno radi Skadra niti misliti ni. To najtežje vprašanje se bo tem lažje rešilo, čim preje pade Skader. Iz Londona je došla vest, da je veleposlaniška reunija iz Albanije že izločila Peč, Djakovo in Prizren. Nepopustljivost Rusije in izjava Italijan. poslanika, da se Italija v vprašanju teh mest ne more angažirati za stališče svojih zaveznikov, je povzročila velik preobrat v posvetovanjih veleposlaniške reunije in omogočila zmago stališča trojnega sporazuma. Nerešeno je sedaj še vprašanje, ali naj vzhodno mejo Albanije tvori Drim ali pa razvodje med Drimom in morjem. Istotako je še nerešeno vprašanje De-bra, vendar je najverjetneje, da se tudi ta, izloči iz Albanije in prepusti Srbiji. Jal ino na vsak način dobe Grki.
Domino-Margarina
sveža dospela v trgovinah gospodov
A. Stacul Berjak & Šober.
Za mnoge dokaze sožalja povodom smrti naše preljube nepozabne matere, stare matere in tašče, gospe
j\polonije pavšič
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Zlasti se Se zahvaljujemo vele-častitemu g. kaplanu Antonu To-melju in čast. g. profes. dr. Alojziju Merharju za mnoge tolažilne obiske v bolezni, si. čitalnici v Spod. Šiški, si. gasilnemu društvu v Zg. Šiški, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku.
V Z0. Šiški, 22. februarja 1913.
Ustanovljeno 1X15.
dp1 Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje iu :: snažeiijg oblek. ::
589
■ Apretura sukna.
Jos. Reich
Poljanski nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
iMmm olica št 3. n PoslrezDa loEns. Solidne cene. n
„Pri Škofu"
razpošilja vedno na drobno in debelo
udava o Radoiriflci Sfco.
32 prlporoCl za izdsMeljlc^ii«
'.višnje vrhnje in spodnje jopice, modrčke, te-ovnlkc, čepice iu nogavico, katero tudi po ceni podpietiii«. Podpietuje tudi iine nonavioe.
Potrtim srcem naznanjam v svojem in v imenu brata in sester vsem sorodnikom, prijateljem in znuncem pretužno vest, da so naša ljuba zlata mati
danes, dne 21. februarja ob 8. uri zjutraj po daljšem hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb bo v nedeljo, dne 23. februarja ob 4. uri popoldne.
Molite za njih dušo in ohranite jim blag spomin.
Javorje pri Litiji, 21. 2. 1913.
Franc Indof
566	župnik.
Zahvala.
Povodom težke, dolgotrajne bolezni in ob smrti moje predobre tete, gospe
ljU .u.uuuu roj.
g. kr. fin. straže nadkomisarja vdova
izrekam tem potom najprisrč-nejšo zahvalo vsem dragim prijateljem in znancem, ki so rajno tolažili v bolezni in tako v častnem številu se udeležili pogreba.
Posebno sem dolžna iskreno zahvalo preč. o. provincialu Pla-cidu za tolažilne obiske v bolezni ter gospej Snojevi za krasni darovani venec.
Bodi vsem Bog plačnik!
Sp. šlška, 18. svečana 1913.
Marija Osčlj
573	nečakinja.
688
Stavbno podjetje G. TČNNIES
naznanja vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen dolgoletni sotrudnik in tesarski polir
Anton Hžman
včeraj zvečer ob tO. uri po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb rajnika bo v nedeljo, 23. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vič št. 24, na ondotno pokopališče.
Ljubljana, 22. febr. 1913.
V globoki žalosti naznajamo vsem sorooniliom, prijateljem in znancem prebridko vest o prerani smrti našega ljubega sina, oziroma brata
Ivana Kos
katerega je vsemogočni Bog danes zjutraj ob >/a 6. uri po kratki bolezni previdenegu s sv. zakramenti, poklical v boljše življenje v starosti 25 let.
Pogreb se vrši v Borovnici v nedeljo, dne 23. februarja ob 4. uri popoldne.
Borovnica, 21. februarja 1913.
Janez in Uršula Kos, Jožef,
starši.	brat.
Marija, Ana, Jerica, Franica, Antonija, Ivanka,
574	sestre.
v;"-,'• V:''
Priporočamo hitre
/
Sanatorium Emona iS**
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik In Sef-zdravnik; Dr. Fr. Derganc, pritr.ar I. klr. odd. dež. boln.
Dva še dobro ohranjena
železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kmeietz, Ljubljana, Kolod-
467	vorska ulica št. 26.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
E311Ij krajec
preje F. Hiti	3534
Pred Skotijo štev. 20.
Zunanja naročila se toCno izvršujejo
eseena soba
r
lepo meblovana, se takoj odda, II. nadstropje na levo, Tabor štev. 5. 563
Spretnega
502
prodajalca
in Izložbenega aranžerja sprejme tvrdka
F. M- SCtimilt, Ljubljana.
oenoa
sprejme takoj v špecerijsko trgovino Alojzij Jerančič, Karlovska cesta 8, Ljubljana.	560

Hiša s prodajalno in nekaj polja v prav lepi legi, primerna za vsako trgovino, blizu šole v Šent Juriju ob južni železnici št. 32 se ugodno proda. Cena K 7500. Vprašanja na: Jan Sitter, Gradec, Lichtenfelsgasse 17.	569
iz boljše hiše želi priti v večjo trgovino na deželo. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. 582. Znamka za odgovor.
Sprejme se
480
spreten mlekar
pri »Mlekarski zadrugi" v Polhovem Gradcu pri Ljubljani. Plača po dogovoru.
Ženitna ponudba.
Uradnik in hišni posestnik, vdovec, 39 let star, z otroci, s 300 K mesečne plače, se v svrho ženitve želi seznaniti z gospodično ali vdovo brez ^■S otrok od 30 - 40 let s primernim pre-A moženjem. Samo resne ponudbe s sliko naj se dopošljejo na upravo lista pod šifro Pomlad 1913. 568
Iščem
sedlarskega pomočnika
ki je tudi zmožen napraviti popolno konjsko opravo in druga v to stroko spadajoča dela. Josip Prelcsniu, jermenar in sedlar, Kamnik. Gorenjsko.	678
—koncipijent
s sodnijsko in polletno odvetniško prakso, vajen tudi solicitatorskega dela, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja
išče primerno službo.
Nastop takoj. Ponudbe pod »Doktor 584« na upravništvo Slovenca.
Redka ilSlikal
= Preda se lsp nov
amerikanskega sistema, s 5 oktavi, po ugodni ceni. Natančna pojasnila daje 583
j Ivan fiec v Senožečah, Notr.
v prometnem mestu na Gorenjskem se zelo poceni proda, eventuelno tudi zamenja s kako trgovino ali tudi drugim posestvom. — Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 577 proti 577	znamki za odgovor.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, se poceni proda. Kje, pove uprava lista pod št. 585.
Dzvežbana šivilja in ena učenka =
se sprejme v trajno delo. Francevo nabrežje štev. 1,
II. nadstropje.	683
Št. 4088.
azpis,
Za zgradbo deželne ceste Škofjaloka kolodvor in za zgradbo v tiru te ceste ležečega mostu iz železobetona na 73200 K odnosno 86800 K prora-
čunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkik na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože za cesto posebej in za most posebej do 17. marca t. L
ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje gradbe »ceste Škofjaloka-kolodvor« ali »mostu čez Sušico«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5"/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg.
579
v Ljubljani, dne 21. februarja 1913.
»xmxmxxKmmxxmmm«x
drože (presgerm
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
jjjj Izboljšajte promet jjj
X v svoji gostilni z izvrstnim csnenim Jg
X - plzenskim pivom - g
u iz Češke delniške pivovarne v Čeških ^ ijj Budeievicah. Največja čisto siovanska iS pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H.
K
ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, Trstu, Puiju, Zadru i. t. d.
K X X
Okusite
tisto pivo v slovanskem Grandhotelu ,.Balkan" Trst, v:a della Caserma in v slovanskem hotelu Lacroma na Gradu.
3453
X X X X
X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
NajcenejSe
dežnike in
solnčnlke
domačega izdelka
priporoča po najnižji coni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prefastiti duhovščini
Pred škofijo 19. Prešernova ulica i.
Popravila točno in ceno.	573
Vabilo
na
XI Rili ottii zhi
IJIIHICB V MUCI
z noomejeno zavezo,
Kllilll
reglstrovane zadruge
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. marca 1913 ob 3. uri popoldne v uradni sobi hranilnice.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1912.
i. Čitanje revizijskega poročila.
5. Slučajnosti.
V slučaju, da bi ne bilo navzočih pri prvem občnem zboru zadostno število članov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki pa sklepa brezpogojno ne glede na število članov.
M
Odbor.
Spretnega akuiziterja
za zavarovanja zoper nezgode in varstvena za.
varovanja 6prejme proti stalni plači neka tu-zemska že dolgo poslujoča zavarovalnica prve vrste. — Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo pod H 300 559 upravništvu tega lista. 559
BencinmotoF
tvrdke Langen & Wolf, z 8 PS, najnovejše konstrukcije, malo rabljen, še v obratu (se ga lahko ogleda) se proda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje J.Rozman,Kranj. (Reklamne zadeve).	547
Visoko, moderno podobo, lepoto linij in udounosl dalo samo
Wapnei*ja Rust Ppoof
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. f£ST* Za vsak kos se jamči. TfcJ)
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina podkrajšek,
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higlleničnega perila, JS-grovega In Tefra fer vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
poštna naročila se izvršujejo točno!
Restavracija »Južni kolodvor" /os. Schrey.	VeWd
SALVATORSKI KONCERT
v nedeljo 23. februarja 1913.
Svira godba c. in kr. pešpolka št. 27.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem
fos. Schrey
restavrater.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
562
Od 20. februarja 1913 odračunam v svoji modni trgovini za gospode dobrovoljno 10°l0 popusta od svojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju in gotovem plačilu sledečih predmetov: klobuki, čepice, srajce, spodnje hlače, majice, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice, nogavice, žepni robci, palice, dežniki, gumbi itd.
Vse v največji izberi, najnovejši modi, prvovrstno blago in po konkurenci v vsakem oziru nedosežno.
Pazite na cene v izložbah!
Z odličnim, spoštovanjem se priporoča
545
Modna in športna trgovina za gospode
P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.

■ m
V skladišču špedicijske tvrdke S R. RANZINGER	f
H
vršila se bo 26. svečana 1913 ob 9. uri zjutraj prostovoljna dražba l 78 kosov	,,	Si
perzijskih preprog y


Minil trgovski pomočnik,
vešč slovenščine in nemščine, ter prost vojaščine, želi priti v kako manufak-turno trgovino ali kako pisarno.
Ponudbe pod »Mlad« na upravo lista pod št. 551. (Znamka za odgovor.)
(stenografinjo)
popolnoma veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme takoj
odvetnik dr. I. Brejc v Celovcu
Benediktinski trg 4. 549
ua obraza in na roJtab odstranjuje v potih minutah
zajame, neškodljiv, gotov uspeh. Škatljn, za K 4 - zadostuje. Kazpoailja strogo diskretno
Zalogo v Ljubljani: Lekarna .pri zlatarn Jelena", par-iumonja A. Kaučie in drožurija rAdrija-.
Proda se
nov z 10 registri za ceno 250 kron in eden z G registri pa za 200 kron. Obrniti se je pod ,.Harmonium", poste re-stante, Ljubljana.	490
v I. nadstropju s 4 sobami in vsemi pritiklinami se za maj termin odda. Vpraša se v Šelenbnrgovi nlicl št. 6. II. nadstropje desno.	518
Kravarja
takoj sprejmo na Laverci pri Ivan Ogrinu. Plača po dogovoru.	554
Kdor fioce ii dober
U sl na) Kugi lakot
mlin za vsakevrsm žila mleti.
Zastop za Kranjsko: ANTON butara, Novo mssto.
Samo pri nas pristno.
Zelo ugoden nakup
40 METROV OSTANKOV
zefira, voile, tlanelc in drugega pralnega blaga, zelo lepi v dolgosti od 1—8 metrov, sortirani. Pošilja se po povzetju, franko za 18 kron. Najboljša razpošiljalnica
V. I. Havliček s Brstje, Pode« Ml:
Od teh ostankov se vzorci ne morejo razpošiljati. Kolekcija vzorcev modnega blaga in manufakture z navedbami nizkih cen pošiljamo franko.	116
novo zidana
.je na prodaj ter njiva, v Lescah na Gorenjskem. -
Več pove Ferdinand Hanžlč v H rasah, p. Lesce, Gorenjsko. 485
F. P. Uidic 4 Komp
tooarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini pafentooanl dunfno zarezani
-zakriv
s poševna obrezo in paiueznim nastaui««m
Urez odprtin navzgor! -— Streha popolnoma varna pred nevitm!
: Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. :
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	571	Spretni zastopniki se sprejmejo.
Jeseniške novice.
j Krajni šolski svet na Jesenicah je izvolil za predsednika gospoda Antona Skubica, za namestnika pa gospoda tov. uradnika Josipa Vilfana.
j Za zboljšanje planin in njih regulacijo se je vršila v petek obravnava v občinski pisarni na Jesenicah. Obravnavalo se je za enkrat o hrušenski in rovtarski planini. Ljudje so silno veseli, da prekoristna stvar vendar napreduje. Mnogo se trudi za to gospod poslanec Piber, kateremu gre vsa hvala!
j Katoliško delavsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo, duc 23. februarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem domu« na Savi predstavo »Nedolžna žrtev ali Graničarji«, hrvaška narodna igra v treh dejanjih, (8. slikah). Pri igri sodeluje društveni orkester. Začetek predstave točno ob pol osmi uri zvečer. — Vstopnice se dobe pri blagajni zadnjo uro pred začetkom predstave.
Književnost.
Slovenskonemški razgovori v vsakdanjem življenju. (Nemščina brez učitelja II. del.) Sestavil Pavel Novak. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Nemščina brez učitelja obsega sedaj dva dela. I. del: »N o m š k a slovnica za samouke« jc bolj teoretične vrednosti in zahteva učenje po tej knjigi nekaj truda in slovnične podlage, vendar pa mora to knjigo predelati, kdor se hoče nemščine temeljito priučiti. I. del je izšel ravnokar v novem, popolnoma popravljenem in predelanem natisu, ker je prva izdaja pokazala mnogo hib, ki so se zdaj odpravile.
II. d e 1 : »Slo v e n s k o n e m Š k i raz govori v vsakdanjem živijo n j u« je pa čisto nova knjiga velike praktične vrednosti. To knjižico lahko rabi vsak samouk, treba je samo, da zna čitati. Kdor ni predelal prvega dela, naj prebere predgovor k tej knjižici in naj se pred vsem dobro nauči kratkega odstavka »Pravila za izgovarja v o ne m š k i h b e s e d«. Potem se bo na podlagi razgovorov kar naravnost vpeljal v nemško govorico vsakdanjega življenja., kar je najhitreji in po najnovejših skušnjah tudi najboljši način za osvojitev tujega jezika. Kdor si dobro zapomni nemške pogovore v tej knjižici, se mu ni treba bati iti med Nemce, znal bo za vsakdanjo potrebo.
Razgovori so izredno praktični in prirejeni za vse slučaje, in razmere, v katerih pride preprost Slovenec z Nemcem v neposredno dotiko. Tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki išče službe v nemških krajih in pri nemških družinah, v knjigi razgovore, ki jih bo lahko in uspešno porabljala ne le pri nastopu službe, temveč tudi med službovanjem samim. Slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo našel v tej knjigi pravega svetovalca, ki ga bo rešil v občevanju z Nemcem neljube zadrege.
Knjižica bo pa zanimala tudi marsikoga, kateremu se ni treba nemščine šele učiti. Tako najdejo u. pr. načelniki slovenskih telovadnih društev, požarnih bramb itd. v odstavku »Razgovori za vojaške novince« poleg nemških tudi vsa slovenska v e ž b a 1 n a p o v e 1 j a. V tem oddelku so navedene tudi razne vojaške stopnje, razdelitev armade, vojna moč v miru itd., tako da se bo vsak v vojake potrjen mladenič, ki ima priti takorekoč v nek čisto novi, tuji svet, lahko že pred nastopom vojaške službe vpeljal v nove razmere, kar mu bo zagotovilo uspešnejši napredek pri vojakih.
Cena za I. del »Nemška slovnica za samouke« II. natis 1 K 20 vin., cena za II. del »Slovenskonemški razgovori« 1 K 20 vin., oba dela skupaj vezana v platno 3 Iv.

1309 No torej... To so ja prave
Jakobi aitfinikotinske
cigaretne stročnice.
Hitra pomoč odločuje!
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
v Lincu na Donavi prva tovarna bencinmotornih brizgalnic v Avstriji,
katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno vspelimi slučaji, da je gašenje
s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgalnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne k\>alitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno in franko.
Društva obiskuje brezplačno zastopnik tvrdke
Fran Samsa
Zagreb, Gunduličevaulica št. 21.
3562
Krasni, modemi spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izberi in dobrega okusa priporoča
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
a>
MARIJA S
A
IijuJjIjaus, StojsRa cesta IS, II. stop., II. sadstr.	Mša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najiineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
idera m
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
V plačilno težkoče zašli trgovci iu industrij ci
BSSTse ranfirajo-SSU
najhitreje in popolno diski etno
in se tudi denar preskrbi. Vprašanja pod »Filialka Ljubljana« na upravo »Slovenca".
466 20
lllllflllll
pMoiife fi
Na	v-
ilfll liju
CTftttfffli »ata V'nI
V <. - •• -'> 'i vtjv; V® vS \ v* -rxl -n ■-
Milil!!!* 531 2-1
ki zadostujejo za kompl. obleko za gospode, hlače, palito je, tiamske kostume, plašče, Urila itd.
£xportna tovarna blaga Kari Kasper Inomost (Mruck) 58.
kateri so se pri meni v veliki množini nabrali, dam radi pomanjkanja prostora, čisto pod ceno. 115
Naj so zahteva
vzorce ostankov
blagu za gospod, in (fLme, poštnine prosto.
bripavnit, tolar ln zislizeaje, m kreni in
s ..tremi
islligffii".
f)1A(l notarsko poverjenih izpričevat od r. Iravciko* in Mnebnikov stojam čuje gotov uspeh. Izredno priletni in slastni bonboni.	3113
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Dvojček GO vinarjev
Prodajajo ilh v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Trukuc<y, Pibard Sninik. Pr G. Pieooli, Oozelna lekarna, Sir. Pb. And. Bo-hinc. Mr. Ph.Jcs. Cižmar, Ant. Kane. no ji-rja; 15. Cvančara drogerim .Adrija". — Ukani« na (ieiali: I)ani«l Pire, Idrija. .1. Borgraunn. Novo^ento, C. Andrijaneir,	Metlo. Jar
Hm, Vipava. Milan Wnobr.. Metlika. A. Hoblok, Radovljica. Hinko Itrilli, Litija. Kurel brivnik, Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. Fr. .Uaccareicb. IVi3to,na. Jos. Močnih, Kamnik. K. Burdych, Škotia Lol;«. Sir. J'h. Robulav Lavioa, lekarnar, Tržič. Ph. Mr. E. Kocelj, Jesenice. V. Arko, trg.. Senožeče. Jos. Rucloll. drogorip.. Litija. J. Kandnšar. i«, Mengeš. I E. Hočevar, lekarw.T pri ..Angelu varhu" na Vrhniki.
Ti\ IZBIRO pošilja tudi na deželo:
Krasne	1454
krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zalo solidna tvrdks:
M. Ivrištolič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna h!Sa.
Neprenosljiva v Ki
Otvoritev
'Mimtmzm^i modne in športne trgovine
za gospode in dečke
/. Kette
Franca Jožefa cesta 3, poleg konfekcijske trgovine Maček & Komp.
i

\m\na\
* Lflfitlljagia
Dnnaisfta cssia it 93 psleg »Fagoiica"
se priporoča prečastiti duhovSCinl in cerkvenim predstojništvom kakor p. ti. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsukovrstuegu
umetnega steklarstva in slikala m sit Io
za steklarstvo v figuralni in navadili orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3688
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
OIympic £5.009 ton,


F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
\ JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
\ X
Goiserski čevlji za turiste, hlgijenični čevlji za otroke.
V

St. Louis. Adriatic.
St. Paul. Occanic.
preko Pariza, Havre, sodi-tiompionfl ali (Monroa-
je najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejšu vožnja z najveC-jinji angieSkimi parniki sveta »WHITE STAR LINE« ter slovečiini brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejoni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 4 postelje. Hrana se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba je na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno	3684
ofelssloeisio fioncesilonirana potovalna pisarna
Edvard Kristan
.41
vil.
•■ vpisana zadruga z amejenim Jamstvom :: nasproti Železniške postaja Vlžmarje, v lastni MM
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence!— Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorijo in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča preča-stiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela kakor spovednice, cerkvene klopi itd. ^ Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
740
Cena: k 12-50
Cena: R 16-50
laiiiissmsiiflBiiiBiisHsiBiai
Gospodinje!	Pozor!
Ne feupuite presnega masla ali nadomestila zanje, dokler uieto poizkusile slovit«, splošno zuane, svetovne znamke
BLAIHISCHEINA
UNIKUM"
ni rastlinska margarina.
£{ se izdeluje iz najčistejše goveje oMslne tolšfe z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vred-nost in je resnično zdrav.
UHIKUNS" ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
99
IBŽftStKIiSffi^ j®	0 /. cenejši od navadnega presnega masla in
VBviro.vuFliVS za	/ 0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAINKSCHEINOV „ygtiIgtUM"
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vso
doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAtNISCHEBRBA „UN KU1H" lurZ0^
kontrolo in Je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje
praženje
kuhanje	. 1771
maslen kruli
n
H
S ■
18
H ■
18 m
H
P

parfiitnerija, fofegfrafičim masiisfaMiira itd.
Oblastveno koncesifonlrana prudaia stropov. Ustanovljena leta 1897.
nmon khhc
Uubllana, Zidousba ulica f.
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prefastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča iti peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Hustr. ccniki so na razpolago
»
iS
a
G
samo
BLfllMSCHEINfl
J5
Dobiva se povsod.
UNIKUM"
Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj X*lf.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
k!!n"n čez Attrpen i Sew-YorJt
je proga
HI IW|| II M—lian—«-----MI BMBai 11MI "I— 11 I II11 -----
Na naših parnikih .Lapland", »Finland« »Kroonland», »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkotn, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovetn urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eniinetit-nega pomena in traja vožnja b dni.
OM iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Doienc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.