Družba sv. C. in M. in ,,Sudmarka". Dne 13. t. m. je imela družba 87. C. in M. 7 Ptuju S7ojo 23. gla^no skupščino. Nemški šovioisti ao se vedli siro^o in pozdravljali skupščinarje s kamenjem in jajci. Tako so oskrunili sami sebe in S7ojo kulturo. Iz tajniškega poročila. Ker nara primaujkuje proatora, moremo iz obširnega poročila tajnika dr. Gr. Žerja^a podati le najvažnejše. Preteklo leto se je družba preustrojila na znotraj in se pripra^ila za delo 7 7ečjem stilu in še nikdar se ni delalo 7 družbi a tolikim napredkom ko lani. Družbin delokrog se je razširil, družba podpira tudi izobraževalno delo in 7 kratkem se bo ustano^ila na njeno inicijati^o obrambaa gospodarska organizacija. Minulo leto je družba ^zdrževala 15 otroških vrtcev s 17 0 d d e 1 k i. Obisko^alo jih je 914 otrok,, 425 dečko7 in 489 deklic. Boj za narodno 7zgojo mladine je prišel že tako daleč, da se izkuša naaprotnik zvijačno polastiti otrok 7 3. in 4. letu in jim vcepiti mržnjo do materinščine. Zato so otroški 7rtei za družbo velike 7ažnosti. Družba je zato minulo leto izpopolnila učila, izdala tiskano na^odilo za 7rtnarice in jim naročila, da goje najožje stike z delavskimi starši. Družbinib šol je sedaj 5 z 10 razfedi, 7 katerih je bilo lani 1081 otrok; 7sega skupaj odgaja tedaj naša družba do 2000 otrok. Najtrdnejše pozicije ima družba 7 Trstu, kjer obiskuje družbine šole 787 otrok, 390 dečko7 in 397 deklie. Učni uapehi ao iz^rstni. Zato se bo delalo še za razširjanje tržaških šol. Neugodne so razmere 7 šentrupertski šoli, kamor zabaja le 63 dečko7 in 137 deklic. Vzrok slabemu obisku je pomanjkanje pra^ice ja^nošti. Šola na Muti dobi 2. razred in ae nasta^i pos^etno učiteljsko moč. Šola dobi pra^ico ja^nosti. Na družbiuih za- 7odih deluje 55 učnih oaeb, io sicer: 4 po8yetni učitelji, 4 pos^etne učiteljice, 17 šolskih seater, 15 pos^etnih 7rtnaric in končno 5 7eroučiteljev. Družbeno 7odst7o je 7 preteklem letu kot nekak prehod do defiaiti^ne uredbe izboljšalo plače in se bo poskrbelo za pokojuinski zaklad. Družba ima 7 načrtu celo 7rsto za^odo? in podpor, 0 čemer pa ae še ja^nosti za aedaj ue more obvestiti. Podružnic je danes 168, od k?iŁrib jih deluje 139, 29 pa jih je spečih. Na Kranjakem 10, na Štajerakem 6, na Primorskem 3. Na Koroškem jih spi 10. Nekatere podružaice spe že 7eč let; zadaji 5aa je ponebalo z delom le pet podružnic (1 na Kranjskem, 1 na Štajerakem in 3 na Koroškem). Oživelo pa je 33 podružnic, uatanovilo se je 13 no^ih podružnic. Vseh družbinib člano? je okrog 8000. Na to je tajnik pob^alil uekatere podružnice zbog njih marlji^ega delo^anja. Zab^alil se je družbinemu uradništ^u in časnikarstvu za sodelovanje in pomoč. Dohodki in izdatki. Iz poročila blagajnika g. Hudo^ernika posnemamo sledeče podatke. V upra^nem letu 1907 je bilo: Prejemko^ K 95.151*03 (lani K 63.983*78) Izdatko? „ 76.160*67 (lani , 54.676 99) Eačun gla^niee z dne 31. grudna 1907. znaša K 8.13386. Goto^ina blagajnice z dne 31.grudna 1907. znaša K 10 856*50. Družbeno imetje 1. 1907.: Akti7a K 214.27064 Pasi7a 21.428*62 Čisto imetje K 192.842*02 Ako primerjamo letošnje imetje K 192.842*02 z lanskim , 169.687*64 se je letos pomnožilo za . . K 23.154*38 Slučajnosti. Sprejme se resolucija 7 principu, da ae nasta^i poto^alni učitelj družbe. T07. učitelj Vrabl nas^etuje, naj bi se 7si večji daro^i izkazo^ali 7 družbinem koledarju, zato ker dostikrat sicer oficialna podružnica spi, nabirajo pa 7endar člani. Naj bi se nadalje založile 7Žigalice Ž7eplenke za domačo rabo kakor ao po kmetiških hišab. Pri prodaji razglednie, slatine itd. naj bi se upošte^alo bolj trgo^sko stališče. Vollt7e. Po dogo^oru z zastopniki podružnic se je zedinila kandidatna lista ia se je volilo z 7zklikom 7 odbor prošta Gregorja Einapielerja, Luko S^etca, Fr. Črnagoja in dr. Ernsta Dereanija; 7 nadzorništvo so se volili dr. Ilešič, dr. Majaron, prof. Scbeinigg, dr. Miiller, dr. Eavnihar; 7 razaodišče župaik Eažun, Karel Šavnik, dr. Triller, notar Kogej, dr. Tekavčič. * * * Da bo primera med družbo 87. C. in M. in med BSudmarko" lažja, na^ajamo 0 zadnji nekaj podatko7. Glarno zburovanje ,Sudinarke' v Beljaku. Udeležilo se ga je do 300 udeležencev raznib društvenih podružaic. Druit^eni predsednik dr. Khull je po^edal, da daje nSud marka" štipendije juristom, ki hočejo postati uradniki na Slo^enskem; nadalje skrbi ,,SMmark" s posebnimi tečaji, da ae priuče nemški uradniki slo^enščini. V Št. Ilju je nakupila nSudmark" 20 poseste7 in naselila 19 Š7abskib kmetiških rodo^ia s 122 gla^ami. Ja7no se je priznalo, da namera^ajo Nemci ponemčiti 7se kraje ob železnici iz Špilfelda 7 Maribor. Poudarjalaseje nujna potreba nemške parcelačne banke in bojkotiranje slovanskih izdelko^ in slovanskih trgovc e 7. Za naseljevanje se je določil zneaek 50.000 K. Zborovanje je pozdravil naučni minister M a r c h e t. Statistlčni podatki 0 ..SiidmarkK S 1. a7gu8tom 1908 je štelo to neinško napadalno društ?o 547 podružaic (+ 156) ia 49.667 članov (+ 11.492). Na Štajerskem 8e je ustanovilo 31 novib podružnic. Knjižnic ima sedaj ^Sudraark-1 97 (+ 19), 7 katerih je 99.415 knjig (+ 11.485). Zanimi^o je poročilo 0 delo^anju potujočih 3 agento7 za rSudrnark1': imeli 80 skupno 345 predavanj 0 namenu in pomenu ^Sudmarke1-. Sad njiho^ega dela je tudi zgoraj na^edeno število novib ustano7ite7. Naselje7alni odsek je nakupil 7 celem 12 poseste?; na jeziko^nih mejah (ponajveč 7 Št. Ilju) je »Sudmark1' doslej nakupila 700 oralo7 zemljišča. Dohodko7 je bilo skupno 262.485 K 64 7in., stroško? 180.557 K 55 7in., imetja ima društ^o 554.221 K 10 7in. Narodni kolek jim je 7rgel 27.201 K 91 7in. dohodko?, nabiralniki 19.601 K 38 7in., sla7nosti 24.274 K 72 7in., daro^i občia 5103 K 54 7in., deželnih odboro^, štajerskega, nižjea^strijskega ia koroškega, skupno 1000 K, abiturientski darovi 2027 K. Podpor in posojil se je dalo skupno 105.450 K 15 7in. 150.000 kron. Toliko je votiral občni zbor BSiidmarkeu za ponemčevanje spodnještajerakih Slo7ence7 in zlasti za nakup alo^enskib poseste7 na jeziko^ni meji. Na tem zboro^anju se je zlasti poudarjalo, da se 7 murski dolini in 7zhodni Štajerski kaže lep napredek 7 delovanju rS(idmarke". Podpira se zlasti npmške trgo^ce ia obrtnike, ter zagrizene nemške kulturonosce, ki jim nosijo Slo^enci 87oj zaslužek ter tako nehote podpirajo S7oje najhujše nasprotnike.