. PRIMORSKI DNEVNIK Poitnina plačana v gotovimi Abb. postale 1 gruippo - Cena 40 lir Leto XIX. Št. 147 (5522) TRST, sobota 22. junija 1963 Leone je sinoči sestavil novo demokristjansko enobarvno vlado Večina ministrov je bila že v Fanfanijevi vladi - Glavne spremembe: notranje zadeve: Rumor, proračun Medici, industrija: Togni, kmetijstvo: Mattarella Ministri bodo prisegli danes - Levičar KD Donat-Cattin kritizira dorotejce RIM, 21. — Predsednik poslanske zbornice Giovanni Leone je okrog 21.20 ure nocoj obiskal predsednika republike in mu predložil seznam ministrov nove vlade. Nato je Se-gni podpisal odlok o sprejemu ostavke Fanfanijeve vlade ter odlok o imenovanju prof. odv. Giovannija Leoneja za predsednika vlade in na njegov predlog za imenovanje novih ministrov. Nova vlada je takole sestavljena : Predsednik vlade: GIOVANNI LEONE. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve: AT-T1LIO PICCIONI. Ministri brez .listnice: GIUSEPPE CQDi AOCI-FISANELLI, ROBERTO LUCIFREDI in GIU-LIO PASTORE. Notranje zadeve: MARIANO RUMOR. Pravosodje: GIACINTO BO-SCO. Proračun: GIUSEPPE MEDICI. Finance: MARIO MARTI- NELLI. Zaklad: EMILIO COLOMBO. Obramba: GIULIO ANDRE- OTTI. Prosveta: LUIGI GUI. Javna dela: FLORENTINO SULLO. Kmetijstvo: — BERNARDO MATTARELLA. Promet: GUIDO CORBELLI-NI. PTT: CARLO RUSSO. Industrija in trgovina: GIUSEPPE TOGNI. Delo in soc. skrbstvo: UM-BERTO DELLE FAVE. Zun. trgovina: GIUSEPPE TRABUCCHI. Trg. mornarica: FRANCESCO M. DOMINEDO’. Drž. udeležbe: GIOGIO BO’. Zdravstvo: RAFFAELE JER-VOLINO. Turizem in prireditve: ALBERTO FOLCHI. Novi ministri bodo položili Prisego jutri ob 18. uri na Kvi-rinalu. Trije ministri brez listnice si bodo takole razdelili resore: Giuseppe Codacci Pisanelli bo skrbel za odnose s parlamentom, Roberto Lu-cifredi za reformo javne uprave, Giulio Pastore pa kot koslej za blagajno Juga. Iz Leonejeve vlade so izpadli dosedanji ministri prejšnje vlade: Paolo Emilio Taviani, ki je bil notranji minister, in seveda socialdemokrati Roberto Tremelloni, ki je bil zakladni minister, Virgilio Ber-tinelli, ki je bil minister za delo in Luigi Preti, ki je bil minister za zunanjo trgovino, kakor tudi republikanca Ugo La Malfa, ki je bil minister za proračun ter Gino Ma-crelli, ki je vodil ministrstvo za trgovsko mornarico. Novi ministri pa so, poleg predsednika Leoneja, ki je nadomestil Panfanija: Roberto Lucifredi, Mario Martinelli, Giuseppe Togni, Umber-to Delle Fave in Francesco Mario Dominedb. Druge resore so dobili sledeči ministri iz prejšnje vlade: Mario Rumor, (prej kmetijstvo, sedaj notranje zadeve), Giuseppe Medici (prej reforma javne uprave, sedaj proračun, namesto La Malfe), Emilio Colombo (prej industrija, sedaj zaklad), Bernardo Mattarella (prej promet, sedaj kmetijstvo), Guido Corbellini (prej znanstvene raziskave, sedaj promet) in Giuseppe Tra-bucchi (prej finance, sedaj pa Zunanja trgovina). Umberto Delle Fave je bil prej podtajnik pri predsedstvu vlade in je sedaj postal minister za delo. F. M. Dominedb, ki je sedaj minister za trgovsko mornarico, je bil v prejšnji vladi podtajnik v istem ministrstvu. Nova Leonejeva vlada je torej RAZOROZITVENA KONFERENCA ODLOŽENA NA KONEC JULIJA Skromni rezultati štirimesečnih pogajanj Edini uspeh: zveza Moskva ■ Washington ŽENEVA 21 — DAhrir 17 (o __. očitno samo začasna in prehodna ter bo skrbela predvsem, da bo parlament odobril državni proračun od pravem času, hkrati pa je sestavljena samo iz demokristjan-skih ministrov, med katerimi je kak desničarski demokristjan več kot je bilo v dosedanji Fanfanijevi vladi. Doslej Leone sicer še ni dal nobene izjave v tem smislu in prav v pričakovanju, da bo to storil danes ali jutri, so. vse stranke sklicale svoje vodilne organe za prve dni prihodnjega tedna ter bodo šele tedaj dc.ločile svoj odnos do novega ministrskega sveta. Značilno pa je, da je vodilni pristaš demokristjanske sindikalne struje napisal v političnem tedni-ku «11 Punto* članek, v katerem precej ostro napada dorotejsko strujo, ki je postavila «veto» Fan-faniju. Togliatti pa je napisal za tedensko revijo »Rinascita« članek, v katerem se poudarja, da se le: »Četrtino parlamenta, ki pred-predvideval, ker voditelj KD ni upošteval premika na levo, ki so ga pokazale aprilske volitve. Svoj članek zaključuje Togliatti takole: «Cetrtina parlamenta, ki predstavlja ljudsko in demokratično silo, kakršna ,ie komunistična, je nemogoče spraviti iz igre z neumnim avtoritativnim diktatom. S to silo je treba razpravljati, iskati stične točke in pokazati vsaj določeno stopnjo razumevanja in sporazumevanja.. Predsednik nove vlade Giovanni Leone ............................................iiimiifiiiiiimmifiiiiimiiiii.„.„„„........ V ZADNJIH 24 URAH Položaj Mac Millana se je znatno utrdil LONDON, 21. — Mac Millan je sporočil danes v spodnjem domu, da je odredil sodno preiskavo o plateh »zadeve Profumo«, ki zadevajo državno varnost. Voditelj opozicije Wilson je izjavil s tem v zvezi, da gre za postopek, ki nikakor ne ustreza v tem primeru. Preiskavo bo vodil lord Den-ning, ki bo predložil čimprej predsedniku vlade poročilo o rezultatih preiskave. Wilson je pripomnil, da, se dobiva vtis, da vlada skuša čimprej zastreti to zadevo in je pripomnil, da sodnik komisije, ki jo predlagala Mac Millan, nima moči, da bi prisilil neko pričo k pričanju. Mac Millan je odgovoril, da bo predsednik vlade pozval spodnji dom, naj da lordu Denningu večja pooblastila, če bi se izkazalo, da Denning ne more doseči nekaterih pričevanj. Kljub temu je Wilson vztrajal pri svojem stališču, da more to vprašanje rešiti le spodnji dom, ne pa še tako bister sodnik. Današnja «Pravda» zavrača vse obtožbe, ki jih je proti Sovjetski zvezi naperil Mac Millan v svojem govoru v spodnjem domu o zadevi Profumo, češ da se je Sovjetska zveza poslužila nekega angleškega državljana, ki je zapleten v škandal Profumo, kot posrednika, da bi rešili kubansko krizo v preteklem oktobru. «Pravda» zanika, da bi bil Ivanov zapleten v zadevo Profumo in da bi s pomočjo dr. Warda skušal dobiti stik z angleško vlado. Položaj Mac Millana se je v poslednjih 24 urah znatno utrdil, ker je zmagal tudi na sestanku ((odbora 1922» konservativne stranke, ki bi moral odločiti glede naslednika predsednika vlade, medtem ko je dejansko sklenil, da mora Mac Millan ostati na oblasti vsaj v bližnji prihodnosti. Neodvisni «Times» piše s tem v zvezi, da «Mac Millan, glede katerega občutno naraščajo manifestacije simpatije, baje smatra, da bo moral ostati na oblasti dlje kot mislijo mnogi poslanci.« Laburistični «Daily Herald« pa pripominja, da bi «nekateri konservativni poslanci hoteli, da Mac Millan ne bi ostal na oblasti le do konca avgusta, ampak do prihodnjega leta«. Končno pa ((Financial Times« zatrjuje, da «Mac Millan nima le namena ostati na oblasti za sedaj, ampak hoče biti voditelj svoje stranke tudi ob priliki bližnlih volitev«. S TRETJIM GLASOVANJEM V SIKSTINSKI KAPELI VČERAJ Kardinal Montini, nadškof milanski izvoljen za novega papeža Pavla VI. Za državnega tajnika je potrdil kard. Cicognanija, jutri pa bo objavil svojo prvo poslanico, za katero vlada veliko zanimanje - Novi papež je star 66 let, je sin odvetnika in poslanca iz Brescie, njegov brat pa je demokristjanski senator - Brzojavne čestitke poglavarjev vseh držav sveta - Komentatorji poudarjajo, da papež Montini pripada zmerni struji VATIKAN, 21. — Danes ob 12.11 je kardinal Ottaviani v baziliki sv. Petra na svečan način sporočil zbranim vernikom, da je bil izvoljen za novega papeža kardinal in milanski nadškof Giovan Battista Montini, ki si je vzel ime Pavel VI., s sledečimi besedami: *Annun- tio vobis gaudium magnum: Habemus Papam, eminentissi-mum et reverendissimum Do-minum Joannem Baptistam Sanctae Romanae Ecclesiae Cardinalem Montini, qui šibi imposuit nomen Paulus VI*. Toda že skoraj eno uro prej je množica na Trgu Sv. Petra ob 11.21 opazila, da se je pokazal iz znamenitega dimnika bel dim m tako zvedela, da je bil danes dopoldne s tretjim glasovanjem kardinalov v Sikstinski kapeli izvoljen nov papež. V kapeli se je dogajalo vse po točnih predpisih za volitve papeža, ki jih je določil pokojni papež Roncalli, da ne bi prišlo do nepredvidenih neugodnosti in zmešnjave, kar se je v določeni meri zgodilo, ko je bil leta 1958 izvoljen on za papeža. Takoj ko so med štetjem glasov tretjega glasovanja ugotovili, da je kardinal Montini presegel dve-tretjinsko večino 54 glasov, so se vsi kardinali novemu papežu globoko priklonili. Kardinal Montini je bil očitno zelo razburjen. Nato so štetje dokončali in proto-diakon kard. Ottaviani je poklical v kapelo prefekta za pontifikalne slovesnosti mons. Enrica Danteja, ki je nato povabil vse ostale člane, ki so predpisani za slovesno proglasitev novega papeža in ki so najprej spustili baldahine kardinalskih sedežev, tako da je ostal odprt samo sedež novega papeža. Trije kardinali, ki načelujejo trem redom — Tisserant, Lieanrt in Ottaviani — so se približali izvoljenemu papežu In kard. Tisserant je v latinščini izrekel predpisano vprašanje: »Ali sprejmeš izvolitev za papeža?« Izžoljeni je odgovoril pritrdilno, rekoč da se sicer smatra za nevrednega tako visokega dostojanstva. Nato je kard. Tisserant vprašal: »Kako se hočeš imenovati?« Izvoljeni ...........................................................................„„„„„„„„...............mm,m,,,,,,,,,,,................... ŽENEVA, 21. — Odbor 17 je danes odložil zasedanje do 30. julija, tako da se bodo lahko delegati dobro odpočili. Tokrat so razorožitve-na poganjanja trajala 4 mesece in dosegli so edini sporazum o ustanovitvi neposredne zveze med Moskvo in VVashingtonom. Bilanca tega četrtega zasedanja razorožitve-ne konference ni torej povsem negativna. To so poudarili vsi govorniki na današnji seji ter so si čestitali za prvi, čeprav delen uspeh, ki ga je odbor lahko zaznamoval, zahvaljujoč se sporazu- mu med obema svetovnima velesilama. ((Vendar gre za skromno odločitev,« je dejal sovjetski delegat Ca-rapkin v svojem govoru. «To pa dokazuje, da se lahko premagajo vse ovire, ko res obstaja volja po sporazumu,« je zaključil delegat. Tudi ameriški delegat Stelle je izrazil zadovoljstvo. Najprej je prebral Kennedyjeve izjave o tej zadevi, nato pa izrazil željo, da bi bil ta sporazum le prvi korak na poti k splošni in popolni razorožitvi. .............""■"""'■mi''........mm.............. NA RDEČEM TRGU SLOVESEN SPREJEM Valentina in Valerij bosta danes v Moskvi Ifre mesto je okrašeno, letala pa vozijo cvetlice, ki jih bo nad 1 milijon MOSKVA, 21. Valerij Bikovski in Valentina Te-reškova prideta jutri ob 15. uri v Moskvo (po krajevnem času). Na letališču Vnukovo ju bodo pričakale najvišje sovjetske oblasti z Nikito Hruščovom na čelu, njihovi svojci in drugi kolegi kozmonavti. »Najljubši moški na svetu« (s tem nazivom se je namreč Valentina obrnila na neko neznano o-sebo s pismom, ki so ga objavili pred dnevi listi) je bil na letališču v Saratovu, kamor sta oba kozmonavta prišla včeraj zjutraj in od koder bosta odpotovala jutri. Zdi se, da je ta neznanec njen zaročenec. Ko se bosta kozmonavta na letališču Vnukovo izkrcala iz letala, bosta najprej poročala o svojem *....................'"......»»....."»"»m..mm........ VČERAJ NA ZASEDANJU CK KP ZSSR V MOSKVI v Stiriurni govor N. Hruščova KP Kitajske prekršila sporazum MOSKVA, 21. — Na zasedanju centralnega komiteja KP SZ je Hruščov imel danes govor, ki je trajal štiri ure. iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je svoj govor posvetil ideološkim vprašanjem, notranji in mednarodni politiki ter odnosom med SZ in Kitajsko. Ni znano, kdaj bodo objavili vsebino govora. Večerna izdaja -»Izvestij« poudarja važnost njegovega govora in sporoča, da je po njegovem govoru centralni komite nadaljeval svoje delo. Plenarno zasedanje centralnega odbora KP SZ je danes soglasno odobrilo sklep, ki zadeva bližnje razgovore med delegacijo KP SZ in delegacijo KP Kitajske, ki se bodo začeli v Moskvi 5. julija. Prav tako so soglasno odobrili poročilo o ideoloških vprašanjih, ki ga je podal Iljišev. Zdi se, da so ti sklepi in govor Hruščova zaključili sedanje zasedanje centralnega komiteja, ki se je začelo 18. t. m. Predsednik vrhovnega sovjeta Leonid Brežnjev in Nikolaj Poogor-nij, prvi tajnik komunistične partije (oba člana prezidiuma centralne- ga komiteja KP SZ) sta bila danes izvoljena za tajnika centralnega komiteja. Bivši maršal Varencov, Ki so ga degradirali v zvezi z zadevo Pankovskega, so izključili iz centralnega komiteja, medtem ko so bivšega predsednika vlade Kazakstana, Saulena Daulenova, izključili iz centralnega komiteja zaradi ((nevrednega osebnega zadržanja«. Tass javlja, da so vsi trije tajniki KP SZ, Suslov, Ponomarev in Andropov, ki bodo vodili razgovore z delegacijo KP Kitajske obrazložili med zasedanjem centralnega komiteja «bistvo nesoglasij med komunistično partijo Kitajske in komunistično partijo ZSSR ter drugimi bratskimi partijami« Sporočilo, ki so ga danes objavili o delu zasedanja centralnega komiteja, pripominja med drugim, da je bil »centralni komite KP SZ prisiljen ravnati tako (da je namreč moral pojasniti bistvo nesoglasij med sovjetsko in kitajsko komunistično stranko; op. ur.j, ker se vodstvo kitajske komunistične partije ni držalo sporazuma, da se prekine z vsakršno odprto polemiko in je objavilo svoje pismo cd 14. t. m.». Vsebino tega pisma so sporočili udeležencem sedanjega zasedanja centralnega komiteja KP SZ. Kitajski komunisti so danes zatrdili, da se ZSSR boji povedati ljudstvu «resniCo», spričo okoliščine, da v SZ niso objavili nedavnega pisma KP Kitajske o ideoloških nesoglasijh. Ko uradna agencija LR Kitajske komentira hladno sovjetsko reakcijo na pismo, pravi, da je «sedaj jasno kot beli dan, kdo je tisti, ki se boji resnice in sončne svetlobe.« Pekinški »Ljudski dnevnik« opominja sovjetske voditelje, naj ne verjamejo nedavnemu govoru predsednika Kennedyja Kozmonavta potovanju predsedniku vlade, nakar se bodo avtomobili uvrstili v povorko ter se odpeljali na Rdeči trg Tu bo zborovanje, na katerem bo najbrž spregovoril Hruscov Sovjetski radio in televizija bosta prenašala ceremonijo. Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da bo ceremonija na Rdečem trgu ob 12. uri p0 srednjeevropskem času. Zdi se namreč, da bo CK KPSZ nocoj ali jutri zjutraj končal svoje delo, tako da se bodo elani prezidija in centralnega komiteja lahko udeležili slovesnosti. Po drugi strani pa se je zvedelo, da je Valentinina mati ze prispela v Moskvo. Gotovo bo skupno s svojci Bikovskega deležna zelo toplega sprejema. Valentina se bo v nedeljo odpočila, tako da bo lahko častni gost na »kongresu žena«, ki bo v ponedeljek 24. junija. Danes zjutraj so začeli mrzlično okraševati sovjetsko prestolnico. Ze sedaj je videti povsod rdeče zastave, napise »Živio!« in slike kozmonavtov. S kremeljskih zidov visijo praporji 15 zveznih republik, iz južnih krajev pa vozijo številna letala cvetje predvsem pa lilije, vrtnice in’ perunike, ki jih ima Valentina najraje. Računajo, da bodo močno potolkli rekord, ki so ga dosegli ob prihodu Gagarina v Moskvo: takrat so naravnost zasuli Moskvo s 600.000 cvetlicami. Tokrat bodo porabili vsaj 1 milijon cvetlic za vence, ki jih bodo pripravili v čast prve kozmonavtke. Zvedelo se je tudi, da je ravnateljstvo civilnega letalstva sklenilo podeliti Bikovskemu in Te-reškovi značko, ki jo dajejo po navadi pilotom, ki preletijo nad 1 milijon kilometrov. Kot je znano, je Valentina preletela skupno 2 milijona km, Valerij pa 3 milijone 300.000 km. Člani odbora so čestitali sovjetski delegaciji za. novi uspeh sovjetskih kozmonavtov. Ob tej priliki je mehiški delegat Padilla Nervo dejal, da je treba izločiti sleherno možnošt napada iz vesolja ter da bi morali o tem razpravljati, ko se bo ponovno začela konferenca. Sovjetski delegat pa se je proti temu uprl in rekel, da sovjetski načrt o razorožitvi že vsebuje to točko. Na konferenci so tudi izrazili u-panje, da bodo na prihodnjem tristranskem sestanku v juliju v Moskvi dosegli sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. Pri tem imajo mnogo zaslug neopredeljene države, ki so se vedno potegovale za takšen sporazum V Ženevi je tudi mednarodna konferenca dela. Na njej so skle, nili, da se delegati južnoafriških delavcev ne bodo mogli več udeleževati sedanjega zasedanja. Ta sklep so sprejeli danes na plenarnem zasedanju z veliko večino 135 glasov, proti 3 nasprotnim in 157 vzdržanim. Konferenca je usvojila priporočilo komisije za pregled pooblastil ter je odvzela južnoafriški delegaciji polnomočje z utemeljitvijo, da predstavlja samo del delavcev in sindikatov iz Južne Afrike. Zato ni bila delegacija niti v skladu s predpisi in načeli, ki so bila proglašena ob ustanovitvi mednarodne organizacije delavcev. S tem sklepom so avtomatsko zgubili pravico do glasovanja na konferenci tudi predstavniki vlade in južnoafriških delodajalcev. posledico sklepa, ki ga je Francija sprejela leta 1959, ko je umak. nila iz NATO svojo mornarico v Sredozemlju. Tasirat so premestili skoraj v celoti francosko mornarico iz Toulortif v Brest. Glasnik ameriškega državnega departmaja je izjavil s tem v zvezi, da ZDA »seveda obžalujejo, da je francoska vlada sklenila u-makniti svoje pomorske enote pridružene silam NATO v Severnem Atlantiku« kard. Montini je odgovoril, da si je izbral ime: Pavel VI. Nato so sestavili zapisnik o pristanku, novi papež pa je šel v zakristijo kapele, kjer se je oblekel v papeška oblačila: belo krilo in nogavice, rdeče čevlje s po- sti glede koeksistence. Splošno mnenje je, da novi papež ni bil nasprotnik Roncallijevih načel, če-prav nekateri po drugi strani tp-dijo, da ni bil zelo izrazit pristaš pokojnega papeža, temveč da jo zagovarjal nekako »zmerno« u- Uspch «Galeba» BEOGRAD, 20. — «Galeb», reakcijsko šolsko letalo jugoslovanskega vojnega letalstva domače konstrukcije in proizvodnje je doseglo viden uspeh na mednarodnem letalskem salonu junija v Parizu. Letalski general pod-polkovnik Viktor Bubanj je po vrnitvi iz Pariza izjavil novinarjem, da je «Galebu» edini resni konkurent »Mačehi«, italijansko solsko reakcijsko letalo iste vrste. Jugoslovansko letalo je vzletelo in se spuščalo po travnatem in blatnem terenu na prostoru, ki obsega nekaj sto kv. metrov! »Te in druge lastnosti ni moglo demonstrirati niti eno drugo letalo iste vrste,# je poudrail Bubanj. Smrtne obsodbe Kurdov BAGDAD, 21. — Sest Kurdov, ki jih označujejo za pristaše voditelja kurdskih partizanov Mustafe Bar-zanija, je vojaško sodišče v Mosulu v Severnem Iraku, obsodilo danes na smrt. Obtoženi so bili, da so v avgustu 1962 napadli vojaški konvoj, zažgali sedemnajst vojaških vozil, ubili nekega vodnika in ranili štiri vojake. Osem drugih obtožencev so obsodili na zaporne kazni, Francoska mornarica zapustila NATO PARIZ, 21. — Francoska vlada je sklenila umakniti iz NATO enote francoske mornarice v Severnem Atlantiku. S tem v zvezi se pripominja, da gre za logično ' nekatere od teh na dosmrtno ječo! Predsednik Liberije obišče Jugoslavijo Drago Kunc o revanšizmu zasedanja podonavskih Švabov na Dunaju Pred spremembami v vodstvu SZDU BEOGRAD, 20. — V petek 28. junija bo v Beogradu plenarna seja zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na plenumu bodo razpravljali o volilni aktivnosti, o bodočih nalogah Socialistične zveze in sprejeli sklep o spremembah v vodilnih organih zveza. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — V nedeljo 23. t.m. bs prispel na vabilo predsednika republike maršala Tita na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik Liberije I-lian Tudman. Tudman vrača obisk predsedniku Titu, ki je leta 1961 obiskal Liberijo. »Ta obisk«, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc, »bo dal možnost predsednikoma, da izmenjata mišljenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih in vprašanjih s področja dvostranskih odnosov«. D. Kunc je izrazil prepričanje, da bo obisk Tudmana v Jugoslaviji prispeval ne le k poglobitvi medsebojnega sodelovanja med Jugoslavijo in Liberijo, temveč bo tudi koristen prispevek k praksi miroljubnega sodelovanja na svetu sploh. O zadnjem pismu CK KP Kitajske in CK KP Sovjetske zveze je Kunc dejal, da je na petem plenumu CK ZKJ izčrpno prikazano gledanje Jugoslavije na kitajske koncepcije in stališča, ki se ponavljajo v pismu CK KP Kitajske. »Zato sodim, je pouda- ril Kunc, da moj komentar ni potreben«. Za napade na Jugoslavijo v pismu pa je Kunc rekel, da so napadi na Jugoslavijo in njeno politiko dalj časa sestavni del politike kitajskega vodstva in da niso niti po obliki, niti po vsebini r.ič novega. V zvezi z osnutkom resolucije skupine afriško-azijskih držav in Jugoslavije, v kateri se zahteva, da generalna skupščina določi čimprej datum proglasitve neodvisnosti Južne Rodezije, je Kunc dejal, da je ta resolucija v skladu z napori Jugoslavije, da se čimprej izpolnijo določila deklaracije o dajanju neodvisnosti vsem kolonialnim državam in narodom. Spričo petdnevnega zasedanja podonavskih Švabov na Dunaju, je Kunc ugotovil, da so podobni sestanki, ki imajo očitno revan-šistične tendence, v nasprotju z interesi medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja v Evropi in napori za utrditev miru na svetu. Kunc je pripomnil, da organiziranje tega sestanka na o-zemlju Avstrije, ni v skladu z določili avstrijske državne pogodbe. B. B. med drugim »udi neki francoski časopis •— poudarja, da je imel pokojni papež v mislih prav kardinala Montinija za svojega naslednika. Omenjeni francoski list poudarja celo, da je bil pokojni papež idejni nosilec nove usmeritve, novi papež Montini pa da 'bo najboljši izvrševalec Roncallijevih idej. Novi včeraj lzvolje ni papež Pavel VI. zlačenim križem itd. Ko se je vr- smeritev cerkve. Del tiska pa nil v kapelo, je papež Montini ’ ’ blagoslovil kardinale in se usedel na papeški prestol, 'ki je bil že vnaprej pripravljen pred oltarjem, sprejel prvo počastitev in vsi kardinali so mu poljubili roko in ga objeli. Pri tem se je zlasti dolgo pogovarjal s kardinalom Višinskim in z najstarejšim kardinalom Moranom. Nato mu je kardinal Tisserant izročil »ribičev prstan«, kot simbol novega dostojanstva. Sledil je «Te Deum«, zatem pa je kard. Ottavianr v spremstvu nekaterih kardinalov odšel v baziliko .sv. Petra, kjer je sporočil rovico o izvolitvi. Po drugi po-častitvi .se je papež pokazal množici na Trgu sv. Petra. Potem pa so proglasili, da je konklave »odprt«, nakar je papež Pavel VI. sprejel cerkvene funkcionarje, katerim je izdal prve ukaze za o-pravljanje tekočih poslov. Iz SiK-stinsl^e kapele je' zadnji odšel kardinal kbmornik Aloisi Masella, ker je moral p d predpisih pokojnega 1 papeža napisati poročilo o konklavu; ki vsebuje tudi izide posameznih glasovanj. Poročilo so podpisali trije kardinali, načelniki redov, in ga nato zaprli v kuverto, ki so jo zapečatili in spravili v arhiv; odprli jo bodo lahko samo z dovoljenjem novega papeža. Pokojni papež je določil tak postopek zato ker so doslej vedno vse papirje, v zvezi s konklavom zlasti pa glasovnice, zažgali in je zaradi tega prišio do netočnih govoric , o načinu in izidih glasovanja. Novi papež je star 66 let,'rod.il! se je v Concesii blizu Brescie. Njegov oče je bil odvetnik in poslanec v parlamentu, kamor je bil izvoljen na listi tedanje Ljudske stranke. Njegov brat Ludovico Montini pa je senator izvoljen na listi Krščanske demokracije, in sicer pred petimi leti, kakor tudi letos v volilnem okrožju Brescia. Jutri zjutraj bo odpotoval v Rim. (Podrobno biografiji} novega papeža objavljamo na drugi strani našega dnevnika. Op. ur.) Papež Pavel VI. je takoj po izvolitvi začel prejemati iz Italije in iz vseh držav na svetu brzojavne čestitke. Po vsej Italiji in v ostalih državah, zlasti pa tistih, kjer so katoličani v večini, je izšlo časopisje z novico o izvolitvi novega papeža na prvih straneh s primernimi komentarji. Med prvimi mu je čestital predsednik republike Segni, predsednik vlade Fanfani, oba predsednika poslanske zbornice itd. Med čestitkami, ki jih je prejel novi papež, je tudi čestitka predsednika Confindustrie, demokrist-janskih sindikatov CISL in drugih organizacij. Novi papež je Segniju na njegove čestitke že odgovoril z daljšo brzojavko. Nocoj je bilo uradno sporočeno, da bo RAl-TV oddajal jutri ob 10. uri dopoldne prvo poslanico novega papeža iz Sikstinske kape.e Za vsebino poslanice vlada veliko zanimanje, ker bo verjetno v njej nakazal smernice svojega bodočega delovanja. Novi papež je kmalu po izvolitvi potrdil za državnega tajnika Vatikana dosedanjega tajnika kardinala Amleta Cicognanija, starega 70 let, iz Faenze. Seveda je v časopisju — italijanskem kot tudi v svetovnem — vse polno komentarjev o tem, ali bo novi papež Pavel VI. nadaljeval z izvajanjem tistih smernic, ki jih jč V svojih enciklikah na-■kažal pokojni papež Roncalli,. zla- Novo vlado in novega papeža — je prinesel včerajšnji dan: petek 21. junija 1963, dan začetka letošnjega poletja, dan ki se bo prav gotovo v prihodnosti še večkrat omenjal. In medtem ko je nova vlada — čeprav to ni bilo še nikjer uradno rečeno — sestavljena kot začasna in prehodna vlada za opravljanje tekočih najvažnejših poslov, ki jih določa republiška ustava, bo novi papež Giovan Battista Montini — Pavel VI. vladal morda tudi več ko dve desetletji. In že spričo tega je morda drugi dogodek važnejši od prvega, čeprav tudi prvi utegne postati zelo važen, zaradi težavnega položaja v notranji politiki italijanske repuhlike, ki je nastal po neuspehu Morovega poskusa, da bi sestavil edino možno in realno vlado levega centra. Nova italijanska vlada bo imela tudi bolj otipljive in mnogo bolj neposredne posledice kot pa izvolitev novega papeža. Morda bo trajala samo do oktobrskega socialističnega kongresa, ali pa do kongresa demokristjanov, ki še ni določen. Vsekakor pa so tehtni pomisleki obeh voditeljev delavskih strank glede nevarnosti, da se vsaka enobarvna demokristjanska vlada lahko Izrodi v tako desničarsko vlado kakršna je bila Tambroni-jeva. Spričo pomanjkanja sleherne »programske* izjave novega predsednika, se — razen vodstva KPI — nobena stranka še ni dokončno izrekla glede svojega odnosa do novega ministrskega sveta, ki se bo v kratkem predstavil parlamentu. Tudi glede namenov, ki jih ima novi papež, ni še moč reči nič določenega, razen, da je znan kot pripadnik «zmerne» skupine kar-dinalov, ki je bil vedno bliže hotenju pokojnega papeža RoncalU-ja, tako da so ga pred volitvami prejšnjega papeža omenjali kot pripadnika napredne struje ter po izvolitvi Roncallija tega označili kot »montinijevca*, pred včerajšnjimi volitvami pa Montinija označevali kot »ronkalijevca*, ki b° Meje '* Roncallijevih enciklik sprovajal v delo. Toda šele ko bomo danes slišali prvo poslanico novega papeža, bomo lahko vsaj do določene mere ugotovili, nli';k0 J?, Y.tch uKi banjih resnice. Bolj objektivno se bo njegovo delovanje seveda lahko ocenilo šele po njegovem večletnem vladanju. Od ostalih dogodkov je brez dvoma važen govor Hruščova na včerajšnjem zasedanju CK KP ZSSR, ki je trajal štiri ure, katerega vsebina pa še ni znana. Važen pa je predvsem zaradi sklepov, ki so jih nato sprejeli za ras, govore, ki se bodo začeli 5. julija letos z delegacijo CK KP Ki-tajske. CORNELIUS RYAN Najdaljši dan stoletja Podobne zore Se nikoli ni bilo. V medlem svitu se je ogromno zavezniiko ladjevje, veličastno, grozno, razporedilo pred petimi obalami,, določenimi za izkrcavanje. Morje je kipelo od ladij. Bojne zastave so plapolale v vetru z enega obzorja na drugo, začenši od «Utah beacha» na Co-tentinu do »Svvord beacha* ob izlivu Orne. Pošastne oklopnice, grozljive križarke in vitki mino-lovci do odsevali svoje obrise na nebu. Bilo je pol Šestih. Prvi val se je bil bližal obalam. Za ta orjaški napad z morja, katerega pripravljanje je bilo tako težavno, se je borilo samo tri tisoč ljudi. To so bile bojne skupine Prve, Devetindvajsete in Četrte divizije in njim dodeljene enote — ekipe vojske in mornarice za odstranjevanje min, oklopniki In komandosi. Vsaki bojni skupini je bil natanko določen izkrce-valni most. Šestnajsti polk Prve divizije pod poveljstvom generala Clarenca R. Huebnerja je mora! stopiti na polovico »Omaha beacha*, Stošestnajsti polk iz Devetindvajsete divizije pod poveljstvom generala Charlesa H. Ger-hardta na drago polovico. Ta področja so bila razdeljena na pododseke in vsak izmed njih je imel šifrirano ime. Izkrcavanje v »Amebi* in »Uta-hi» je bilo predvideno s kronometrom skoraj za minuto 'natanko.... Ob 6.23 naj bi prispele eki- V zbirki Žepna knjiga Školjka, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga v Ljubljani, je izda precej obsežna knjiga »Maršali, generali in politiki v drugi svetovni vojni*, ki jo je sestavil Djordje Radenkovič. V knjigi so zbrana pričevanja o burnih in odločilnih dogodkih, pri čemer zbiratelj sledi časovni zaporednosti druge svetovne vojne. Radenkovič je posamezne opise vzel tako iz memoarske literature Churchilla, de Gaul-la, Eisenhonrerja, Montgomery-ja, iz »Zgodovine velike domovinske vojne Sovjetske zveze* in drugih zavezni kih avtorjev kakor tudi iz del hitlerjevskih, japonskih in drugih piscev iz nasprotnega tabora. — Pričujoči odlomek je iz sestavka Najdalj i dan stoletja, ki ga je napisal Cornelius Ryan in se nana a na izkrcanje zavezniških sil v Franciji v prvih dneh junija 1944. — Knjigo čitate-ljem toplo priporočamo. Dobe jo lahko v Tr.a.ki knjigarni. pe za čiščenje in inženirske čete s strašno nalogo, da očistijo šest po petdeset metrov širokih prehodov skozi mine in zapreke. To težavno nalogo »o morale opraviti natanko v 27 minutah. Od sedme ure dalje naj bi se vsakih šest minut v prvih valovih izkrcala glavnina za prvi napad določenih čet. »Kako neumno!* Ob 10.15 je v hiši feldmaršala Erwtna Rommeta v Herllngenu zapel telefon. -Klical ga je njegov adjutant in ga prvi obvestil o izkrcanju. Rommel je ves vznemirjen in presenečen poslušal, ne da bi kaj rekel. To ni bil vojni pohod »vrste Dieppa*. Veg lokavi instinkt, ki mu j* tako dobro služil, je govoril Rommelu, da je dan, ki ga je pričakoval, napočil, dan, ki bo, ( Odlomek) kakor je rekel, »najdaljši*. Potrpežljivo je čakal, da je Speidel končal svoj raport, potem pa je mirno, brez najmanjšega znaka vznemirjenosti, zamrmral: »Kako neumno, kako neumno!».... Feldmaršal Rommel je motril beli trak ceste pred seboj in priganjal šoferja: »Hitro, hitro, hitro!* je ponavljal. „ Daniel je pritisnil na plin in avto je švignil naprej. Freuden-stadt sta zapustila dve uri prej in Rommel je odtlej komaj kdaj odprl usta. Kapetan Lang, sedeč zadaj, nikoli ni videl feldmaršala tako potrtega. Hotel je govoriti o izkrcanju, toda Rommelu se ni hotelo govoriti. In vendar se je nenadoma obrnil, rekoč: »Vedno sem imel prav. 2e od začetka. Prav sem imel. Bože moj! Ko bi 21. oklopn« divizija prispela pravočasno, bi jih še lahko za tri dni potisnili nazaj !» Blizu Pariza, v von Rundsted-tovem glavnem štabu, je general Blumentritt telefonično poklical Speidla iz Rommelovega glavnega štaba. Edini stavek njegovega pogovora je natanko zapisan v dnevnik operacij armadne grupe B. »Vrhovna komanda wehrmach-ta», je sporočil P.lumentitt, »nam dodeljuje 12 SS divizijo in oklop-no ’L6hr’.» Bilo je ob 15.40. Oba generala sta vedela, da je bilo takrat že prepozno. Hitler in njegov štab sta zadržala obe oklopni diviziji za dobrih deset. ur. Nobena ni imela niti najmanjšega u-panja, da pride v tem odločilnem dnevu na invazijsko področje. Pred čelo mostu je prispela 12. SS šele 7. junija zjutraj. • Oklopna Lohr», zdesetkana v neprestanih letalskih napadih, je prišla šele 8. junija. Samo 21. oklopna je lahko 6, junija posegla v boj. Severno od Caena je polkovnik Hermann von Oppeln-Bronikow-ski izdal povelje za napad. Svojih 35 oklopnikov je poslal naprej pod poveljstvom kapetana Wilhelma von Gottberga, da bi se prebil na griče pri Pčriersu, šest kilometrov od obale. Sam pa je nameraval z drugimi 25 oklopniki napasti nasip pri Beau-villu, tri kilometre dalje. General Edgar Feuchtinger, poveljnik 21. cklopne, in general Marcks, komandant 84. korpusa, sta prišla pogledat, kako poteka protiofenziva. Marcks je pristopil k Bronikovvskemu, re koč: • Dragi moj ’ Oppeln, lahko se zgodi, da leži usoda Nemčije na vaših ramenih. Ce ne vržete Angležev v morje, amo izgubili vojno.* Bronikowski je trčil a petami, salutiral in dejal: • General, storil bom vse, kar je v mojih močeh.* Neverjetni zadetki Tanki Bronikowskega so bobneli na nasipu Pičvilla. Dotlej še ni bil zadel na odpor. Potem pa, ko so se prvi tanki tipa IV privalili na vrh, so nenadoma zagrmeli topovi, ki so začeli streljati na kratko razdaljo. Nemogoče je bilo reči, da li so udarili britanski tanki ali pa so streljali protitankovski topovi. Toda kar.onada je bila precizna in sejala je smrt. Kazno je bilo, da bruhajo topovi istočasno z več strani. Čelni tank je razneslo prej, preden je izstrelil le eno granato. Dva druga sta začela streljati. Toda videti je bilo, ko da »ploh ne vznemirjata angleških strelcev. Bronikowski Je takoj razumel, zakaj. Britanski topovi so streljali neverjetno dobro Tanki Bronikowskega so drug za drugim utihnili Ni še minilo četrt ure, p« jih je izgubil šest. Se nikoli ni bil izpostavljen takšnemu ognju. Broni-kowski je bil brez moči. Ustavil je protinapad in zapovedal umik. Irina Demich, Junakinja v filmu »Najdaljši dan*. Je sedaj v Parizu zaradi nekega novega filma. Ko Je imela med delom prost dan, je nastopila kot manekenka in pokazala nekaj poletnih modelov neke pariške krojačnice V Južni Koreji zaradi taifuna 40 mrtvih SEUL, 21. — Kot posledico taj na, ki je v sredo divjal nad žno obalo Južne Koreje, nava-jo 49 mrtvih, 11 zgubljenih, 91 njenih ter za milijon dolarjev ode. Najbolj je bilo prizadeto istanišče Pusan, kjer je bilo 23 rtvih. V petnajstih dneh Rommel se je na horchovem sprednjem sedežu na pol obrnil in dejal Langu: »Upam, da v lem trenutku ni nobenega drugega izkrcavanj« na Sredozemlju*. Nekaj časa je molčal, potem pa je pripomnil sanjavo: »Veste, Lang, če bi poveljeval zavezniškim silam, mislim, da bi bila vojna končana v petnajstih dneh.* Vzravnal se le in jel vztrajno motriti cesto. Lang ga je opazoval, nesrečen, nesposoben, da bi mu pomagal. Horch je drvel skozi temo. Ko se je naposled ustavil pred vojvodskim gradom La Roche-foucauld v Roche-Guyonu, je Lane skočil iz avtomobila in od-hitel obvestit generala Speidla, da se je feldmaršal vrnil. V veliki veži so se razlegali zvoki Wagnerjeve opere, ki so odmevali iz pisarne glavnega štaba. Glasbo je bilo nenadoma slišati glasneje, ko so se vrata odprla in ko se je prikazi general Speidel. Lang je bil zavoljo tega besen in osupel. Za hip je pozabil, da govori z generalom, in je vzkliknil: »Kako morete v tem trenutku poslušati opero?* Speidel se je nasmehnil in odgovoril : »Moj dragi Lang, pa menda vendar ne mislite, da nam bo moja skromna glasba preprečila odbiti o*vaj«vcel». Rommel je stopil z dolgimi koraki v vežo, zavit v svojo dolgo sivkasto modro pelerino, z maršalsko palico v desnici. Odšel je v Speidlovo pisarno in z rokami na hrbtu pogledal na zemljevid. Malo pozneje je prišla v Roche-Guyon žalostna vest: protina- pad 21. oklopne divizije se je izjalovil. Lang se je obrnil k feld-maršalu: »Gospod maršal, ali mislite, da Jih bomo odbili?* Rommel je skomignil z rameni, razprostrl roke in odgovoril: • Upam, Lang. Doslej se mi je vedno posrečilo.* Potem se je obrnil in Lang je gledal, kako odhaja po hodniku v svojo pisarno. Vrata so se počasi zaprla za njim. Od tistega dne ni ostalo tretjemu rajhu niti leto dni življenja. V zvoniku Saint-Samson je ura odbila polnoč. JArtA. hnjiffc vv- glprinlLive > m m glnitba ~ blllin'ibtvo Osterčev zbornik Bel dim nad sik stinsko kapelo... Pred dvema letoma je minilo dvajset let od smrti skladatelj a Slavka Osterca, enega naših začetnikov in najznačilnejših predstavnikov moderne glasbene umetnosti. Takrat je poleg ideje postavitve spomenika v njegovem rojstnem Veržeju (spomenik sedaj že stoji pred rojstno hišo) vzklila tudi zamisel, da bi v nekaj sestavkih, ki naj bi jih objavil Pomurski vestnik, pred bralci tega tednika zaživel njih slavni rojak, skladatelj Slavko Osterc kot človek, umetnik in pedagog. Iz te zamisli se je sedaj rodil manjši spominski zbornik, ki ga je pod naslovom «Slavko Osterc» pravkar izdala Pomurska založ- ŽIVLJENJEPIS NOVEGA PAPEŽA V Vatikanu20let-od1934do 1954 potem devet let milanski nadškof L. 1953 je Pij XII. Montinija že izbral za kardinala, a ta je odklonil škrlatni plašč in ga je sprejel šele od Janeza XXIII. 1. 1958 Giovanni Battista Montini, ki je bil včeraj izvoljen za papeža in »i je nadel ime Pavel VI, se je ro-dil 26. septembra 1897 v Conce-s.u, majhnem kraju v dolini Trompia, 8 'km od Brescie. Bil je iz premožne družine, vendar slanega zdravja. Tako so ga še pozneje večkrat odvedli na deželo k družini Peretti, kjer je prebil pri dojilji tudi prve mesece življenj«. Njegovi starši — Giorgio Montini in mati Giuditta Alghisi so prebivali v Bresci. Oče je bil v treh parlamentarnih dobah poslanec ter eden od ustanoviteljev katoliškega socialnega gibanja; 25 let je vodil katoliški list v Bresci «11 cittadino«. Mladi Giovanni Battista Monti- ni je opravil srednjo šolo v je-zuitskem kolegiju Cesare Arici v Bresci, Nato je vstopil v semenišče in 1920 je prejel mašniško posvečenje. Bil je že tedaj vnet sodelavec študentovskega lista «La fionda«, ki je bil izraz katoliške demokracije tedanjega časa. Potem je odšel v Rim na gregorijansko univerzo ter na akademijo cerkvenih plemičev, iz katere prihaja elita velikih cerkvenih voditeljev. Deloval je osem let v katoliški akciji med univerzitetnimi štu-denti. V tem času je marsikaj doživel. Tako se je moral 1. 1928 kongres FDCI v Macerati prekiniti zaradi nasilja fašistov in nadaljeval se je v Assisiju. Pozne. je je Montini pisal v tedniku «A-zione Fucina«. V svojih člankih, namenjenih univerzitetnim študentom, se je Montini zavzemal zo kulturno poglobitev delovanja katoličanov ter poudarjal njegovo socialno plat. V istem ča-su je bil generalni asistent za moško mladino katoliške akcije msgr. Tardini, ki je bil tudi funkcionar vatikanskega državnega tajništva. Montini je 1. 1929 z nekim člankom sicer zelo jasno pozdravil la. terenski pakt, a si ni prikrival težav, ki naj bi še sledile. Dve leti pozneje so fašisti res napadali tudi mlade katolike povsod po Italiji, zlasti pa na univerzah. Fašistična vlada je skušala raz- N» nekem železniškem prehodu v pokrajini Bari je vlak zavozil v neki tovornjak. Od obeh voznikov je bil eden takoj mrtev, drugi pa zelo hudo ranjen. Tovornjak je razbilo na kose, ki leže ob progi ZGODAJ ZJUTRAJ BLIZU BATTIPAGLIE Avtobus z 80 delavci je zletel 40 m globoko Štiri osebe so ob življenje, mnogo več pa je ranjenih SALERNO, 21. — Kot vsako jutro je tudi danes odpeljal avtobus kmečke delavce iz Battipa-glie v Serre. Y avtobusu je bilo 54 sedežev, kakih 30 oseb je pa stalo. Odpeljali so se ob 6.30 in izstopiti bi morali kmalu onstran mosta čez reko Sele. Toda prav pri tem mostu je prišlo do hude nesreče. Težko je reči, kako se je zgodila nesreča. Po mnenju oblasti je vzrok nesreče v tem, da so se nenadoma zlomile zavore. Avtobus je vozil precej hitro, ker je imel nekaj minut zamude. Mogoče je hotel voznik na strmini u-stavitl avtobus s tem, da je zavozil ob zid na desni strani. Toda avtobus se ni ustavil, pa£ pa je zdrsel ves na levo stran in podrl zid, nakar je zletel 40 m globoko. Pri tem je še prej povozil do smrti nekega moškega, starega okrog 70 let. Od potnikov v avtobusu so se ubile tri delavke, 58 oseb pa je ranjenih; od teh jih je sedem, katerih stanje je zelo resno. SAN SALVADOR. 21. — Preteklo noč se je čutil tu močan po- tresni sunek, ki je napravil ne- kaj škode. letali iz fSSSR brambni minister LR Kitajske Lin Piao pohvalil enoto, ki je sestrelila letalo. strmoglavili v Nemčiji MUENCHEN, 19. — Dve češkoslovaški lovski reakcijski letali sta trčili v zraku ter padli blizu meje na ozemlje Zahodne Nemčije. Češkoslovaške oblasti so včeraj javile, da so se izgubila tri reakcijska lovska letala. Ni sledu o preživelih. Oblasti so dale razbitine letal zastražiti. Poljska protestira VARŠAVA, 21. — Plenum glavne uprave zveze borcev za svobodo in demokracijo Poljske je sprejel resolucijo, s katero ostro protestira proti napovedanemu mednarodnemu kongresu »bivših SS-ovcev», ki naj bi bil septembra letos v mestu Hammel v Zahodni Nemčiji. PEKING, 21. — Nad ozemljem LR Kitajske so sestrelili letalo Cangkajškovega letalstva. Agencija Hsinhua poroča, da je o- ATENE, 21. — Tu so bili dvodnevni razgovori med predstavniki železniškega transporta Zahodne Nemčije in Grčije. Razgovorov, ki so se nanašali na železniški transport blaga med Grčijo in Zahodno Nemčijo, so se udeležili tudi predstavniki Jugoslavije in Avstrije. RIM, 21. — Zbor predsednikov trgovinskih zbornic je potrdil za predsednika združenja trgovinskih zbornic inž. Eugenia Radiceja Fossatija. WASHINGTON, 21. — Francoz Pierre Paul Schvveitzer je bil i-menovan za generalnega ravnatelja mednarodnega denarnega fonda. Nasledil bo Šveda Pera Ja-cobssona, ki je pred kratkim u-mrl v Londonu. PARIZ, 21. — Dr. Malcolm S. Adiseshia, indijski univerzitetni docent in ekonomist, je bil imenovan za generalnega soravnate-lja Unesco. ■-»ustiti katoliško akcijo ter s policijskimi ukrepi zaprla katoliške mladinske krožke. Po sporazumu v septembru 1931 je postalo razmeroma mirno in ko je po večmesečnem presledku spet izšel list FUCI, je že spet pisal vanj tudi Montini. Sledilo je večje število člankov, medtem ko je že leto prej (1930) izdal knjigo «U-niverzitetna zavest«. Ko je imel v državnem tajništvu vedno več dela, Montini ni več zapustil Vatikana, kamor se je med tem preselil. Lahko se reče, da je bil od 1. 1934 njegov svet izključno Vatikan. Njegova odgovornost pa se je povečala, ko je 1. 1944 umrl državni tajnik Maglione. V tistem času je papež sprejemal dvakrat na teden Montinija in Tardlnija; pozneje sta bila sprejeta vsak drugi dan, če pa je bilo potrebno tudi pogosteje in celo večkrat na dan. Pij XII je o vseh zadevah razpravljal s tema svojima sodelavcema. Montini se je moral ukvarjati z najrazličnejšimi zadevami, zelo pomembnimi in povsem neznatnimi. Skozi njegov urad so hodili kardinali in državniki, prelati in diplomati, predstavniki znanstvenega in umetniškega sveta. Ob študiju vseh tekočih problemov je bil Montini še dolgo v noč pokonci v svojem studiu. L. 1937 je bil za Tardinijem i-menovan za namestnika v državnem tajništvu in na tem mestu je ostal do novembra 1952, ko ga je papež Pacelli imenoval za državnega prosekretarja za redne zadeve. Januarja 1953 je papež v kon-zistoriju sporočil, da je postavil Montinija na seznam kardinalov, toda prelat «je dal odličen dokaz kreposti« in je to čast odklonil. (Seveda je moral biti za to odklonitev poleg kreposti še kak orug vzrok.) Ko je v Milanu 1. 1954 umrl nadškof kardinal Schuster, je bil Montini imenovan na njegovo me. sto. Decembra ga je za škofa po- j svetil dekan kardinalskega kolegija Tisserant, januarja 1955 pa je prišel v Milan ter prevzel nadškofijo. Začel je vneto pastirsko delo z obiskovanjem svojih 912 župnij. Mar mu je bilo, da pri-de v neposreden stik z ljudstvom. Večkrat je šel v velika industrijska podjetja ter se preprosto pogovarjal z delavci. Ker Milan močno narašča s pri-j hodom številnih ljudi, zlasti iz južnih predelov države, se je j Montiniju zdelo, da je v Milanu: premalo cerkev. Temu vprašanju i je posvetil mnogo svojih naporov | in pomagal mu je pri tem zlasti pokojni inž. Enrico Mattel, ki je postal predsednik odbora za zi. danje novih cerkev. Novembra 1958 je novoizvoljeni papež Janez XXIII v prvem kon-zistoriju imenoval Montinija za kardinala; milanski nadškof je šepaj sprejel kardinalsko čast. Pri pripravah za ekumenski koncil je imel pomembno vlogo .n zelo verjetno je, da se bo pod njegovim vodstvom koncil kmalu nadaljeval. Družina Montinijev prebiva v Bresci. Brat Lodovico, ki je eno leto starejši od papeža je odvetnik in senator, potem ko je bil prej v treh legislaturah poslanec, ima tri sinove in štiri hčere. Se-nator Lodovico Montini je izvedenec za socialne probleme ter je med ustanovitelji ACLI. Številne so njegove funkcije tudi v mednarodnih odborih, kot Unicef, evropski svet v Strassburgu itd. Drugi brat je zdravnik in je bil pravkar močno bolan na srcu. I-ma 62 let in je poročen z grofico Camillo Cantoni, ki ima 37 let Starši Montinijev so umrli 1. 1943. Novi papež je ljubil gore in je vsako leto prihajal na letovišče v Pontedilegno, kjer ima družina Montini vilo. ba v Murski Soboti. Ta zbornik vsebuje na 130 straneh o-smerke vrsto krajših sestavkov, ki so jih prispevali Osterčevi rojaki, prijatelji, njegovi sorodniki in učenci. Ker je v pripravi posebna študija o Ostercu kot skladatelju in ker nameravajo tudi v Celju, kjer je skladatelj nekaj časa deloval, objaviti nekaj o njem, je u-rednik spominskega zbornika Vanek Šiftar uvrstil v zbornik predvsem sestavke o skladateljevi mladosti in o Ostercu kot človeku med domačimi ljudmi in učenci. Taka je vsaj vsebina prvega dela zbornika, medtem ko so v drugem delu spregovorili o Ostercu v kra.iš.h sestavkih predvsem glasbeniki, dasi sicer ne toliko v strokovnem kot bolj v človeškem, spominskem pogledu. Zbornik je 1 tako sicer neenovit, toda pester. Predvsem pa je v njem na ta način prikazal človeški lik skladatelja. Preprosta zato pa toliko bolj neposredna in intimna pripoved o Ostercu daje temu zborniku svoj pečat in prikazuje skladateljevo osebnost, pri čemer pa bo seveda o Oster-čevem deležu pri rojstvu moderne slovenske glasbe morala čiprej spregovoriti še glasbena zgodovina. Poleg prispevkov o skladatelju je ure.dnik uvrstil v Osterčev spominski zbornik še nekaj krajših odstavkov izpod Osterčevega peresa, tako nekaj odlomkov traktata »O tran-su» in nekaj njegovih rim, ki naj ponazorijo Osterčevo duhovitost in smisel za satiro na račun slovenske predvojne družbe in razmer v njej. Imena sodelavcev tega Osterčevega spominskega zbornika, preprostost in intimnost kratkih zapisov, spominov in beležk, pa še same skladateljeve satirično humoristične besede, vse to daje tej na zunaj sicer skromni publikaciji, izredno prikupen značaj. Publikacija pomeni počastitev skladateljevega spomina in prvi prispevek k predstavitvi O-sterčeve osebnosti današnjemu človeku, SI. Ru. Henry de Montherlant je tmel zanimiv govor Francoski pisatelj Henri) dč' Montherlant je bil predvčerajšnjim sprejet med »nesmrtnike* francoske akademije. Trajalo je tri leta, da je prišlo po izvolitvi leta 1960 končno do tega obreda. De Montherlant se je namreč na vse načine izmikal, češ da nikoli ni prosil, da bi postal član akademije, drugič spet ni imel pripravljenega govora itd. Končno so napravili kompromis in pisatelj je bil sprejet brez nepotrebnega občinstva, brez uniform in raznih ceremonij. Govor pred «nesmrtniki» je seveda le moral imeti. V govoru je bilo polno namigovanj in kritik, več ali manj prikritih. Deloma je tudi pojasnil, zakaj je odklonil pravila za sprejem. •Ce se človek ustavi pri sestavljanju seznama pisateljev, ki bi morali biti člani akademije P® niso njeni člani,* je med drugim dejal de Montherlant, •odkrije, da jih je kakih štirideset, kar še ena akademija. Toda skoraj vsi francoski pisatelj i, slavni in ne slavni, razen treh, so hoteli biti sprejeti. Ne bom navajal imen, da se lahko zabavate z ugibanjem». V literarnih krogih so takoj pograbili to kost in z vseh strani se slišijo imena: Aragon, Malraux, Sartre, Marcel Aimi, Jean Anouilh. Toda nihče ne ve, če je tem pisateljem kdaj kdo ponudil vstop v akademijo. Knjige Pomurske založbe Pomurska založba iz Murske Sobote je pripravila zbirko, ki jo nudi tudi po subskribcijski ceni. V tej zbirki sta dva prekmur. ska avtorja Miško Kranjec in Ferdo Godina. Prvi je napisal roman Rdeči gardist, roman Bele tulpifce drugega pa je ponatis. V zbirki so še tri prevedena dela: Nigel Balchin, Sam sebi rabelj; Louis Bromfield, Mr. Smith in Mdr Jdkai, Zlati človek. Mdr Jdkai je največji madžarski pripovednik svetovnega slovesa in Pomurska založba je mogoče res nekako najbolj poklicana, da posreduje madžarske avtorje. Sicer pa ima Pomurska založba za leto 1963 v programu še druge knjige, tako Franceta Bevka roman In sonce je obstalotiskarja Hudalesa roman v dveh delih Med dvema svetovoma ter še roman Artura D. Her-nandeza Sangama. Nadalje lahko s področja poezije navedemo pesmi Jožeta Ternar ja; zbirka se imenuje Sejalec. Založba pa ima v svojem programu tudi poljudnoznanstvena in znanstvena dela: F. Zadravec, Miško Kranjec (190S—1935); B. Borko, Na poteh življenja, eseji in članki; C. Golar, Iz spominov in srečanj; E. Kardelj, Potovanje skozi čas. Končno izdaja založba tudi madžarske prevode iz slovenskega leposlovja (Cankar, Kranjec, Levstik). PRIREDITVENA POSLOVALNICA «FESTIVALA* LJUBLJANA — JUGOSLAVIJA XI. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Opera 1. jul.: J. Massenet: Don Ki-hot; 2. jul.: A. Borodin: Knez Igor; 3. jul.: Don Kihot — Opera Beograd. 5. jul.: G. Verdi: Falstaff; 6. jul.: 1. Zajc: Nikola Subič Zrinjski; 7. jul.: Igor Stravinski: Razuzdančeva uso- da — Opera Zagreb. 9. in 10. jul.: Wolf-Ferrari: Zdraha na trgu; 11. in 12. jul.: J. Gotovac: Ero z onega sveta — Opera Ljubljana. Balet 30. jun.: D. Radič: Cele-kula; P. Konjovič: Simfonijski tri p-tihon; K. Baranovič: Lectovo srce — Opera Beograd. 15. avg.: G. Gershivin: Amerikanec v Parizu; Rapsodija v modrem; L. Bernstein: Nezgoda v Tahitiju — Komedija Zagreb. Drama 23. in 24. avg.: J. Javoršek: Kriminalna zgodba — Mestno gledališče Ljubljana. 27. in 28. avg.: M. Držič-M. Sancin: Lazar sp’d Klanca — Slovensko gledališče Trst. Koncert 20. jul.: Monstre koncert: pihalna orkestra LM Zagreb-Ljub-Ijana; simfonični koncert - predvideno; komorni koncert - predvideno. Folklora • 26. jun.: Senegalski folklorni ansambel - Dakar, Afrika; 14. jul.: Bolgarski folklorni ansambel • Georgij Dimitrov» - Sofija; 16. jul.: Sovjetski folklorni ansambel • Lezginka* - Kavkaz; 18. jul.: Slovaški folklorni ansambel • Lučnica» - Bratislava; 2. avg.: Romunski folklorni ansambel • Rapsodija» - Bukare- šta; 7. avg.: Jugoslovanski folklorni ansambel »Taneč* - Skop-je. Opereta 14. avg.: J. Offenbach: Pariško življenje — Komedija Zagreb. Natalia Ginzburg Za nagrado «Strega 1963» vodi Natalia Ginzburg V četrtek je bilo prvo glasovanje za nagrado »Strega 1963». Od 400, ki jih je imelo pravico glasovanja, jih je glasovalo 380. Glasovanje je dalo naslednje rezultate: Natalia Ginzburg, •Lessico familiare», 63 glasov; Tommaso Landolfi, • Rien va*, 59; Primo Levi, •Tre-pua», 55; Renzo Rosso, •La dura; spina*, 45; Peppe Fenoglio, • Un giorno di fuoco», 34 in e-nako Giorgio Saviane, •ll pa-pa*. Finalno glasovanje pa bo 4. julija. Ka,j pripravlja Burgtheater za prihodnjo sezono Za sezono 1963-64 pripravlja dunajski Burgtheater dela avstrijskih avtorjev Grillparzerja, Raimunda, Nestropa, Hofmanns-thala in Schnitzlerja. Iz svetovne književnosti bodo ponovili nekatera dela iz prejšnjih sezon, med temi tudi deli Camusa in 0’Neila. Sicer so pa na repertoarju še avtorji Calderon, Imre Madach, Krasinskip Hoch-tvolder, ' Hebbel, Shakespeare, 1 Dostojevski (dramatizacija Kara-mazavih), Max Ziveig'. Pogajajo pa sp za nova dela z Diegom Fabbrijem, Christopherjem Frepem, Eugenom Ionescom, Ar-thurom Millerjem, Henrpjem de. Montherlantom in Paulom Wil-lemsom. >!< # * Revija •Philips Musič H era Id*, ki nekako spremlja izdajo gramofonskih plošč, ki jih izdela družba Philips, je prve strani svoje zadnje številke posvetilo • kralju valčka* Johannu Straussu. Častno mesto pa ima v reviji tudi Brigitte Bardot; njene pesmi so namreč pri Philips« posnete na ploščo. * * * V Halleinu so v dneh od 7. do 9. junija proslavili stoletnico rojstva Franza Xaverja Gruberja. komponista znane pesmi • Sveta noč, blažena noč*. >;s >|i j;i Pri •Approdo del S ud* so «• stanovih nekako mednarodno društvo vseh pesnikov vseh narodnosti, katerega namen je gojitev in širjenje poezije. Društvo se ne ukvarja s politiko ne z verskimi vprašanji in nima dobičkarskih namenov. Pii' stop je brezplačen in daje pravico na udeležbo v antologiji • 1 poeti deli'Approdo* za podelitev • svetovnega pesniškega lovora 1963*. PRIMORSKI DNEVNIK —---------------£. - 3 — J2. junija 1963 FRED NOVO PREMIERO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA’ -------------------—f* -------------;—------------- Kako je Držičev Tripče de Utolče postal naš «Laz’r sp’d Klanca^ Nekdanji Kotor se je preselil v naše kraje in dobil domače obeležje Za letošnjo veliko predstavo na profetem se je umetniško it.vn Rlnvpnsk-pp1«. crlprlnlišča nHlnčilL 71 ro-mrtc« *ano. vora posameznih oseb, pa moram pojasniti predvsem dva lika, to sta negromant in pa krohtjar s svojo kar okoli vratu obešeno »veletrgovinon. Povsem nemogoče se mi zdi, da bi bil negromant človek iž teh krajev, ki pi potemtakem — logično — govoril to narečje. Zato sem negromanta -- delno tudi zaradi pestrosti — spremenil v Nemca,' ki je na svoji poti pripotoval tudi k nam. Krošnjar pa, ki nastopa v origi-nalu kot Turek — in govori v jeziku s turškimi izrazi — se mi pri nas prav tako ne zdi logičen. Saj v tisti dobi, kljub temu, da smo imeli če luko, ti kraji niso imeli stikov s turškimi deželami in se sultani na svojih pohodih niso obračali proti Tr- Vodstvo Slovenskega gledališča odločilo za razposajeno renesančno komedijo «Tripče de Utolče*. ) Prav je, da danes, nekaj dni pred premiero, ki bo, kot je znano, 25. t. m. ob 21. uri na letnem 'gledališču na Stadionu i I. maj, prepustimo besedo igralcu, režiserju ter prireditelju | dela Modestu Sancinu, da pojasni čitateljem, kaj nas je gna-j lo, da smo se odločili za to delo: Komedija »Tripče de Utolče« ali »Mandes, kakor jo je krstil Držič, je bila napisana v petih dejanjih. Snov, ki so jo obravnavali mnogi avtorji, je Držič zajel iz »Dekamerona». Vsekakor so to komedijo zaradi mnogih komičnih zapletijajev, ki še danes vzbujajo salve smeha, mnogo igrali. Na ža. I lost se je od dobe, ko je bila na-I pisana (v 16. stol.) pa do danes I porazgubilo od petih napisanih dejanj vse prvo dejanje in približno polovica drugega dejanja. | Raziskovalec Držičevega dela dr. Voj mil Rabadan je na podlagi j preostalega teksta delo izpopolnil, j ga nekoliko približal modernim principom dramaturgije in tako napisal komedijo s prologom, ki jo danes uprizarjajo pod imenom »Tripče de Utolče» (Omeniti moram, da je bila in je menda še na j repertoarju mnogih jugoslovanskih gledališč) in v tej obliki je prišla tudi k nam. Ko smo pred leti gledali to predstavo o priliki gostovanja I ljubljanskega Mestnega gledališča v Trstu (v dvorani na stadionu 1. maj j in še pozneje, ko smo j delo naštudirali za tržaško radij-j sko postajo, smo se domislili, da I bi bila ta komedija, prenesena v naše obmorske kraje in igrana kajpada v domačem narečju, gotovo še bolj uspešna kot v knjižnem jeziku, obarvana le z nekaj bežnimi, pičlimi primorskimi izrazi. Zato se je umetniški svet našega gledališča, po neprekrat-kem razmišljanju, odločil in postavil delo na repertoar s pripombo, naj se komedija pi-ehese v naše tržaško okolje in, seveda, t udi v domače narečje. Ko sem se lotil tega — sicer j hvaležnega, vendar izredno sit-j nega dela — sem moral najprej J ugotoviti, kateri dialekt naše oko. Ure bi kot podlaga najbolj ustrezal tej komediji, oz. likom, ki v njej nastopajo, in prišel sem do | spoznanja, da pravzaprav nobeden in vsi, in to začenši pri narečju naših vasi v Bregu, pa vse tja do Devina. Zato sem se odlo-\ čil za nekakšno sintezo naših dia-j lektov, oz. dialektalnih odtenkov naših krajev na Tržaškem, Poleg , tega sem moral to napraviti tudi zaradi tega, ker naši ljudje do ' podrobnosti poznajo odtenke našega narečja in bi zato lahko ! Ugotovili kje, oz. v kateri naši vasi se zgodba dogaja, če bi se bil odločil za neko določeno na-i reč je. Nemogoče pa se mi je to zdelo tudi zato, ker se zunanje dogajanje (v originalu se zgodba odvija v Kotoru) nikakor ne prilega nobenemu izmed naših kra-! jev — mogoče samo Miljam, ki : ‘o imele že v času beneške re-| publike značaj in lice mesteca, i V zvezi z narečjem moram Je j o meniti, da sem ponovno prisluh-1 nil našemu starejšemu rodu v tržaški okolici in uporabil razne izraze in prispodobe, ki sem jih slišal v živi govorici, seveda v koVkor mi je značaj te komedije to dovoljeval in dopuščal. Glede narečja oz. načina go- stu. Neprimerno verjetnejši se mi zdi kot priseljenec iz južnih krajev — sicer pa se na koncu izkaže, da tudi to ni bil, S temi nekaj besedami sem želel objasniti, zakaj smo se odločili za «Tripčeta» oz. »Lazarja s p’d klancan. Sodbo o našem namenu in delu, ki naj v tem primeru služi le oddihu — saj nam je smeh v teh časih marsikdaj zelo potreben — in pa sodbo o moji presaditvi Držičeve komedije na Tržaško, pa naj pove obiskovalec, ki . mu želim «po lo-zarsko; »Usako duobrols Menim, da so ta pojasnila zadostna. Vendar dovolite, še nekaj bi rad pripomnil, Mnenja sem namreč, da spada poleg narodnih noš, narodnih pesmi tudi dialekt v naše nacionalno folklorno bogastvo. Prepričan sem, da ne smemo zametovati te postavke. Truditi se moramo, da se naše ljudstvo tem popolneje nauči in uporablja v družbi enoten slovenski knjižni jezik, ne smemo pa pozabiti krajevnih tradicij, ki se žal prehitro izgubljajo. Naj bo torej ta naša «jgra» tudi spodbuda in dokaz jezika in tradicij naših očetov. Zveza med tobakom in rakom Posredno (ameriško) priznanje NEvV YORK, 21. — Sest ameriških tobačnih tovarn je začelo izvajati načrt, katerega namen je, pripraviti mladino, da ne kadi. Ta sklep je nekoliko čuden, hkrati zelo značilen, kajti doslej ni ameriški ((Tobacco institute« nikoli hotel priznati, da je med kajenjem in rakom na pljučih ter krvnim obtokom kaka vzročna zveza. S to potezo pa sedaj vsaj posredno priznavajo to, kar drugi trdijo že leta. Ameriške oblasti se v zadevo nočejo vmešavati, da ne bi s tem škodovale ameriški tobačni industriji. Kljub temu pa se na ameriških borzah opaža, da zanimanje za delnice tobačnih podjetij upada. Tudi ameriška zdravniška združenja se niso hotela in se nočejo vmešavati v to, kot to delajo sorodna društva npr. na Angleškem in drugje. Tako so sklenili tudi na zadnjem zasedanju ameriške zdravniške organizacije. Razstava ročnih del in drugih izdelkov na strokovnih šolah v Križu in Nabrežini Leto za letom z zanimanjem in zadoščenjem spremljamo delo naše mladine v šolah. Posebno nas razveseli, ko obiščemo šolske razstave, kakršne so one v Križu in Nabrežini, kjer vsako leto vidimo nenehno napredovanje in vedno nove uspehe. Prav na zaključnih šolskih razstavah je najbolj viden pregled uspehov in napredka naše mladine. Na razstavi v lepem novem poslopju strokovne šole v Nabrežini so prikazana dela dijakov vseh treh letnikov te šole. Seveda ima pri n.abrežinskih učencih prvo besedo kamen in to nabre-žinski kamen, ki je brez dvoma eden najlepših na našem področju. Na tej razstavi vidimo prave umetnine, ki so jih iz kamna ustvarili učenci pod strokovnim vodstvom profesorjev in ki zgovorno pridejo o pridobljeni sposobnosti in o letošnjih u-spehih učencev. Tako lahko vidimo tu lepe večje ali manjše vaze iz kamna, nagrobne spomenike, zelo lepe pepelnike, zaslone za knjige in razne druge izdelke, ki so napravljeni iz različnih vrst marmorja in v raznih oblikah. Nabrežinski mladeniči razstavljajo še lepe lesene predmete in mnogo risb. Nabrežinska dekleta so napolnila veliko učilnico in lepo stoj. elke niča na hodniku, jo svoja ročna svoje kuharske Učenci strokbvne šole iz Križa, ki spadajo pod nabrežinsko šoto in ki v tvoji šoli v Križu nimajo primernih prosiOrdvp. so razstavo svojih del pripravili v nabrežinski šoli. Njihovi razstavljeni izdelki so v pretežni večini iz jekla in lesa'ter prav nič ne zaostajajo za onimi njihovih kolegov iz Nabrežine, Tu vidimo vrsto orodij, ki so jih potrpežljivo izpilili, nato še zahtevnejše izdelke, kot na primer šestila in podobno. Kot Nabrežin-ci razstavljajo tudi Križani poleg ročnih del tudi večje število risb. Kriška dekleta pa razstavljajo večje število prtov in bluz, lepo izvezenih z raznimi narodnimi motivi. Vsako dekle je napravilo po več ročnih del. Razstavljene so zato tudi jopice, torbice ter veliko že omenjenih prtov in prtičkov. Seveda tudi kriška dekleta razstavljajo likerje, slaščice, vkuhano sadja in podobne dobrote, ki so se jih naučile pripraviti p šoli. Tu je viden dokaz, da trud profesorjev ni bil iarrian in da so učenci nabčežlnske in kriške šole v tem šolskem letu veliko pridobili. M. M. ........................■itilintmmilll.nun.................... MNENJE BRITANSKEGA LABURISTIČNEGA VODITELJA PO OBISKU V MOSKVI Za dosego trdnega in trajnega miru je nujen vrhunski sestanek Nemško vprašanje bremeni teža 20 milijonov sovjetskih žrtev Zelo odkriti in iskreni razgovori - Trgovinska izmenjava je možna Vodja britanskih laburistov Harold VVilson Vodja angleških' laburistov Harold VVilson je bil pred kratkim v Moskvi, kjer je imel razgovore s sovjetskimi voditelji. Ker mnogi računajo, da bo po prvih prihodnjih volitvah na Angleškem 'sedanji načelnik «vlade v senci» postal resnični angleški premier in bo zato odločal tudi o angleški politiki, ne bo oti-veš, sezeapitj se z njegovimi vtisi o tem.‘kaj bi se med Zahodom in Vzhodom dalo napraviti; da bi vzdušje va svetu postalo bolj mirno ihzdosno. Zato objavljamo Wilsonov članek, ki ga je predvčerajšnjim objavil «Dailg Herald», Vtem ko je bila pozornost angleških časopisov posvečena notranjepolitičnim težavam, sem pretekli teden v imenu laburi- stičnega gibanja skvo, da 1 problemih, odšel v Mo- skvo, da bi tam razpravljal o ki so neposredno povezani z mirom na svetu. Že mesece, bolje rečeno že leta stoji svet pred perečimi problemi, v obravnavanju katerih bi le en napačen korak mogel pomeniti vojno, pametna pobuda kakega državnika pa bi mogla pripomoči k ogromnemu koraku na poti k miru. Ti problemi so v prvi vrsti razorožitev, nadalje pogajanja za prenehanje jedrsKih poskusov, dalje berlinsko vprašanje ter mnogo širše nemško vprašanje, in, končno, zadeva atomske oborožitve Nemčije. Kakršen koli napredek na tem področju je preprečevalo dejstvo, da nam ni uspelo privesti dn tega, da bi se »leaderji* Zahoda in Vzhoda srečali. V sovjetskem sistemu je kaj malo upanja, da bi dosegli popustljivost, ki bi bila potrebna za učinkovita pogajanja, če bi ne1 mogli pripraviti vrhunskega srečanja. Dolga leta razočaranj so postala še bolj temna zaradi vzdušja sumov in medsebojnega nezaupanja in, kar se tiče pogajanj glede jedrskih poskusov, tudi zaradi navadnega vendar pa resnega nesporazuma, nekega besednega nesporazuma, ki spravlja v nevarnost vsak up, V Moskvi nisem mogel govoriti z avtoriteto, ki pripada načelniku neke vlade, vendar sem se srečal s Hruščovom in njegovimi glavnimi sodelavci. Patrick Gordon Walker in jaz sva se mogla pogovarjati s Hruščovom in Gromikom z vso možno medsebojno odkritosrčnostjo. Ko se spominjam na razgovore v Kremlju, moram reči, da ni morda nihče na Zahodu mogel niti misliti, da bi bil napredek možen, če izhajamo iz nedoločenih obrisov, ki smo si jih ustvarili glede tega, kaj da mislijo Rusi. Ne morem strniti tu osemnajstih ur razgovorov s sovjetskimi in petih ur razgovorov s poljskimi voditelji, niti vseh razgovorov, ki so jih moji tovariši imeli z visokimi funkcionarji ali z namestniki ministrov sovjetske vlade. Zato se bom omejil in povedal, do kakšnih zaključkov sem prišel glede pozitivnih ukrepov, ki bi se jih bilo treba sedaj lotiti. Ne bomo prišli do dokončnega in trajnejšega napredka, če ne bo prišlo do soglasja na vrhuncu. Prebroditi moramo ovire, ki preprečujejo voditeljem vsega sveta, da bi se zbrali okoli ene mize. Zaradi tega sem predlagal, da bi se redno in avtoma--tično vsako leto srečali v generalni skupščini OZN voditelji ZDA, SZ, Velike Britanije in, po možnosti, Francije. Ta predlog je Hruščov sprejel. Kar zadeva sporazum o prekinitvi atomskih poskusov, je treba priznati, da je SZ umaknila svojo ponudbo, da bi dovolila »manjše število* nadzorstev na sovjetskem ozemlju. Ce hočemo priti do koraka naprej v smeri sporazuma, ki bi zajemal tudi podzemeljske eksplozije in ne le poskuse v ozračju, je treba Sovjete prepričati, da pristanejo na sestanek na visoki ravni med ruskimi in zahodnimi znanstveniki. Rusi trdijo, da se vsaka podzemeljska eksplozija more zabeležiti tudi izven Sovjetske zveze, glede česar zahodne vlade ne soglašajo pa čeprav znani zahodni znanstveniki soglašajo z mnenjem svojih .sovjetskih kolegov. Zato sem v Kremlju predlagal, naj bi njihovi znanstveniki dokazali učinkovitost svoje teze s tem, da bi z lastnimi inštrumenti in napravami ugotovili neki zahodni tajni podzemelj ski atomski poskus, , ! organiziran OZN. pod ki bi bil nadzorstvom ,'*iiiiliiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiMMittiiiiiaaiia«Miiiii«itfBiiaiiiiiniai>>t««||MMiiii>iii,|i'ii|iii>""a"iii'itii»«i«iiiii^i»iiMiaiiiaiMiMi«iMiiiiiiiiiiinifiiaiiiiiii!iiiiiiaaiigiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiititiiiiiiiiiiigiiiiiti|||||lll||t,af ||a|||||||| ŽIVINOZDRA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE O zlomu kosti pri domači živali Tudi pri naši domači živini Večkrat opažamo zlome kosti. Vendar so zlomi kosti pri živalih tnatno bolj pogosti na nogah, kot na raznih delih trupa in glave. Vzroki so največkrat udarci •h padci na trda tla ter slabost okostja zaradi kostolomnice Zlomi kosti so lahko popolni ■n nepopolni. Popolni so takrat, ko je kost prelomljena ali zdrobljena v vsej svoji debelini. Nepopolni pa takrat, ko je odlomljen samo kos kosti ali pa je kost samo nalomljena. Poleg teta so zlami lahko zakriti ali pa Odprti. Zakrite imenujemo zlo-kte, če ostane koža nad poškodovano kostjo cela, odprte pa, C'e je tudi koža poškodovana. Prvi znak popolnega zloma kosti je, da dotična noga ali ud popolnoma odpove, oziroma da i žival ne more več dbremeniti vlomljene noge. Pri nepopolnem Slomu pa jo še vedno lahko več Sli manj obtežuje. Drugi znak popolnega zloma je razid zlomljenih delov, oteklina zaradi izliva krvi in bolečina na dotičnem bJestu. Zlomljena kost tudi škripce, če se zlomljena konca med »eboj drgneta. Zunanje krvavitve Ha opažamo samo pri odprtih zlogih. Zlomljena kost se pravilno zaceli le takrat, ko sta zlomljena konca naravnana v prejšnjo lego Ul ostaneta v tem položaju, dokler se ne zrasteta. Pri konjih Ul govedu, še zlasti starejših, ie to zelo težko doseči. Nasprot- no pa lahko dosežemo popolno ozdravljenje pri ovcah, kozah, prašičih in psih. Pri popolnih kostnih zlomih v.elikih živali ni niti gospodarsko smiselno pričakovati ozdravljenje, pri nepopolnih pa je ozdravitev odvisna od Velikosti in mesta naloma, kakor tudi od pravilne zdravstvene nege. Zdravljenje in napoved o verjetnosti ozdravljenja bi bila seveda mnogo lažja, če bi imeli urejeno rentgensko napravo tudi za živgli, kar pa Je ' za sedaj pri nas šg neurejeno.' ‘ Pri odraslih konjih in govedu, četudi bi bilo m,ožijo, bi &e zdravljenje živali mesece in mesece ne izplačalo, ker bi. bili izdatki zg hrano, oskrbo in živi-nozdravnisko, nninoč preveliki. Zgoraj omenjeno velja pa le za popolne z!:Uič ;'kost; ni okončinah, dočim je odvisna rentabilnost zdravljenja nepopolnih prelomov v posiimei j'b n-io.erih od velikosti in mesta iiošncutbe, od predvideno;«). skrbe in, Vončin). tudi ud tržne odnosno piuduktivne vrednosti živali. Ta nasvet velja tudi za zlome kosti pri svinjah, ovcah in kozah, kjer se zdravljenje izplača samo, če živali niso pretežke''in pVesta-re. Pogosto se pa zdravijo zlomi pri psih, a to- samo v primeru, če ni zdrobljena važna kost ali celo noga, oziroma niso živali že prestare. Zlom kosti pri domači živini je gospodarska škoda. Zato je važno, da preprečujemo vzroke, ki vodijo do zlomov kosti. Zaradi tega pazimo, da ne bomo imeli spolzkih tal v hlevih, ali pa da ne bo živina hodila po poledeneli ali betonski cesti. Prav zaradi tega bodimo tudi previdni pri naprezanju in pazimo, da nam žival ne bi brcnila ali udarila, zlasti z rogmi, sosedna žival. V sušnih letih — zlasti na našem Krasu — je velika nevarnost, da se pojavijo množični primeri kostolomnice pri goveji živini, manj pri ovcah in svinjah. Kadar prične cesta in poljska pot zmrzovati, je treba na konjskih podkvah zamenjati tope ozobce z ostrimi, a še potem morajo biti vozniki zelo previdni, da jim konji ne padejo. V hlevih ne smejo biti stojišča, niti hodniki in izpusti toliko gladki in spolzki, da bi živalim lahko na njih spodrsnilo. Konjska stojišča naj bodo dovolj široka in obdana s strani z visečimi gredami iz okrogličev, ki jih pri udarjajočih konjih prepletemo še s slamo. Pojave kostolomnice in rahitisa pa preprečujemo kolikor je v času suše sploh mogoče z dodatkom otrobov in kostne moke ter klajnega apna. Živini bomo skušali pokladati tudi precej lucerne, detelje in drugih krmil, ki vsebujejo dovolj rudninskih soli in po možnosti tudi vitaminov. Dr. D. R. Ce bi ne moglo priti do sporazuma na tem področju, naj bi se začelo s prekinitvijo atomskih poskusov v ozračju in s podmornicami ter naj bi se podzemeljski poskusi nadaljevali dokler bi ne dosegli kakega sporazuma. V svojih razgovorih s Hruščovom in Graroikom spno opazili možnost, da bi do tega delnega sporazuma moglo priti. Glede problema splošne razorožitve, ki bi naj obsegala konvencionalna in jedrska orožja, bi bilo treba poskusiti, kako prebresti resno toda ne nepre. mostljivo »praznino*, med ameriškimi in ruskimi predlogi in to tako, da bi prosili tajnika OZN, naj sestavi neodvisen kompromisni načrt. Glede nemškega vprašanja, vprašanja torej, katerega bremeni dvajset milijonov sovjetskih žrtev, so Sovjeti docela nepopustljivi, in niti koraka ne bomo napravili dalje, dokler se Sovjeti ne bodo prepričali, da je treba to vprašanje razčleniti na njegove sestavne dele. Hruščov govori o enem samem nemškem vprašanju, ifaterega rešitev vidi v sklenitvi mirovne pogodbe z obema Nemcijama, kar pomeni tiajno razcepitev Nemčije, nadalje ureditev berlinskega vprašanja v okviru sovjetskega načrta in, končno, z ukrepi, katerih namen je preprečitev, da bi Nemčija postala a-tomska sila S prav takšno odkritosrčnostjo smo mu rekli, da bi ne mqgli pristati na takšno rešitev berlinskega vprašanja, ki bi državljanom Zahodne Nemčije zanikala pravico izbrati si lasten vladni sistem ali pa, ki bi preprečevala dostop v Berlin z zahoda. Nadalje smo rekli, da bi vsaka mirovna pogodba z Nemčijo, ki bi vsebovala te pogoje, bila za nas nesprejemljiva. Soglašamo pa glede atomske oborožitve Nemčije: angleško laburistično gibanje je enotno v svoji obvezi, upreti se kakršnemu koli predlogu, ki bi privedel »nemški prst na petelina*. Zato, smo mnenja, da je treba priti do sporazuma v tistih vprašanjih, ki jih z obeh strani sprejemamo, in pustimo ob strani zadeve, kjer nas ločijo velike razlike. Sovjetska vlada je toplo sprejela naš predlog, naj bi čimprej razpravljali o sporazumu, ki bi preprečil množitev jedrskega orožja. Do tega sporazuma bi radi prišli (to je njihov odgovor jedrskim ambicijam Kitajske) vendar bi vsak »večstranski načrt* ali sporazum o »mešanih posadkah* smatrali kot kršitev te pogodbe, če bi bila kdaj sklenjena. Rusi niso na meni pustili nobenega dvoma, da bi v primeru, če bi Nemčija bila sprejeta v neko »mešano silo* NATO, bili povrženi neznosnemu pritisku Kitajske, da naj bi jo oskrbeli z jedrskim orožjem. To dejstvo ter korist, ki bi jo imel mir v svetu od sporazuma proti razmnoževanju jedrskega orožja, bi bila dovolj, da bi Washington o tem še enkrat razmislil. * Napetost pa bi se mo sati' v določenem števi gičnih točk z ustanovitvijo atoihskjh področij, v katerih bi bilo: treba tudi skrčiti l^danio oborožitev s konvencionalnim orožjem. Svetovali'*’smcT fcSl ' ‘-»možna področja* vso .afriška i belino tčrr Latinsko *ArrtWjW> Smatramo, da bi bilo možno misliti ttidi na! »denuklpai^taaijo« Srednjega Vzhoda. Za Evropo menimo, da bi bil »načrt Ra-paclci* sprejemljiva osnova za razpravljanje kot začetek nekega splošnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom, Sporazuma, ki bi bil namenjen določiti ukrepe proti možnim nenadnim napadom z ene ali druge strani. Toda ta načrt, smo podčrtali, bi ne smel služiti eni ali drugi strani kot izgovor za zrušžpje ravnotežja v Evropi Ko smo od politike prešli na trgovino, so Sovjeti temeljito analizirali trgovinske možnosti med Vzhodom in Zahodom. Ne da bi si ustvarjali možnost izrednih uspehov, menim, da bi se moglo doseči pomembno po-večanjet trgovinske izmenjave v smislu predlogov, ki so jih dali Sovjeti in kjer bi moglo priti tudi do skorajšnjega sporazuma na znani osnovi »ladje v zameno ^ i V Moskvi se nismo pogajali, ker še nismo na vladi. Toda uspelo, pam je zruSiti nejtai pregrad. Ta obisk mora biti ie ed»n. izmed vrste drugih potovanj, med katerimi se bode -voditelji Zahoda in Vzhoda« moglj srečati, da bi se j-azbllriilf »pirli fn nezaupanja in da bi se začela potrpežljiva dejavnost za ustvaritev novega trajnega miru. OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojim smislom za praktičnost boste osvojili ljudi, s katerimi boste Hi Slika z razstave nabrežinske strokovne šole, na kateri vidimo, četa vse niso sposobni njeni mladi učenci Tudi dekleta z nabrežinske šole so se izkazala ■ svojimi deli Učenci industrijske šole v Križu so razstavUli nekaj svojih najboljših del. Osnovna «surovina» je jeklo Niti kriška dekleta niso hotela zaostajati za svojimi tovarišicami iz Nabrežine, kar kaže gornja slika Na nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu so organizirali razstavo slik, ki je bila deležna izredno velikega obiska imeli opravka. Ne bodite ljubo-sumni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Delo vam bij šlo naglo od rok in uspeh bo izreden. Nekdo vas ima rad, pa nima poguma vam to povedati. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Te-žave boste imeli z nekim sodelavcem. Ostanite odtočni. Zelo prijetno vzdušje v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ko imate opravka s težavnim delom, pokličite na pomoč ljudi, ki se nanj spoznajo. Več poguma. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svo- jimi idejami boste prodrli, ker vam vsi zaupajo. Ne nasedajte govoricam na račun poštenosti neke osebe. DEVICA (od 233. do 22.9.) Končno boste izpeljali do konca delo, ki vam je zelo pri srcu. Nasedli boste tujim spletkam. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Napetost v odnosih s sodelavci. Preveč ste togi in trmasti. Nekdo vam bo dokazal svojo zvestobo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neki prijatelj v poslih vam bo pripravil presenečenje. Razčistili boste neki nesporazum. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Poverili vam bodo delo, ker je znak velikega zaupanja. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v globlja čustva. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce se ukvarjate z znanstvenim delom, boste imeli danes ploden dan. Vabiieni boste v družbo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Področje dela se vam bo razširilo in s tem možnosti zaslužka. Pazite, da komu ne napravite krivice. ’ RIBI (od 20.2. do 20.3.) Koristnost vašega dela bodo opazili in vas bolj cenili. Sprijaznite se z neuspehom v ljubezni. mmmmm /t i wmm. SOBOTA, 22. JUNIJA 1963 Radio Trst A Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Lahka glasba; 9,50: O-7,00: Koledar; 7.30: Jutranja glas- perna antologija; 10.30: Marco Poba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: lo: «11 Miltone« — 4. epizoda; 1130: Vrtiljak; 12.00: Po širnem svetu; Koncert; 13 25; Motivi v modi; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15; Glasba po željah; 14.40: Marjana Likovna umetnost; 15.30: Ital, pes-Deržaj in Gaby Novak; 15.00; Ma- ml in plesi; 15.45: Jutrišnji šport; M koncert; 15.30: »Ekvinokcij«, 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: drama v štirih dejanjih; 17,20: Kon-klave; 17.30: Lahka glasba: 18.00; Sodobna slovenščina; 18,15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19,15: Ital. popevke; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Slovenski oktet; 21.00: Vabilo ng ples; 22.00: Saint-Saens: Koncert št. 2; 22.25: Folklora; 23.00: Trobentač Bix Beiderbecke. Operna glasba; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Schumannove klavirske skladbe; 20.30: Calderon de La Barca: «L’Alcalde d| Zalamea«; 22.00: Veliki pobegi; 22.30; Plesna glasba. II. program 12.00: Plošče; 12.25: Tretja strin; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 13.50: Pesmi brez besed; 14.15: Ital. arhiv redkih skladb; 14.45: Dante^ jeve «Vice». Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Popevke in ritmi; 14.30:. Zabavna glasba; 15,30; Bernard In Učakar; 16,00: Izbrati ste...; 16.30: Dogodki in odmevi; 16,45: Album klasikov; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; antologija21 30 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Jula De Palma; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Nico-la Arigliano; 9.35: Pisan program; 10.40: Za glas in orkester; 11,00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14,45: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.15: Pianista Ferrante in Teicher; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Tour de France; 20 35: Operni program. III. program 18,30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Abbadove Variacije; 19,15: Angleška kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 21.20: Mala pesniška Simfonični koncert; 23.00: Pindarove In Horacove poezije. Nacionalni program 6,30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Slovenija 4.00: Dobro Jutro; 8.05: Poštar-ček; 8,35: Orkester RTV Ljubljana; 8.55: Za Solarje — Hlebec kru- ha; 9.25: Deset pianistov; 10 13: Popevke za vas; 10.35: Komorni orkester; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.15: Ing. Linzner: Izbira dosevkov za letošnjo sezono; 12,25: Po domačih lo-gih; 13.13: Obvestila: 13.30: Tri- krat pet; 13,45: Jugoslovanski pevci; 14.33: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30'; Slike z razstave Modesta Musorgske-ga: 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Kitara v ritmu; 18.00; Aktualnosti; 18.10: Skladbice za kratek čas; 18.45: Novo v znanosti; 19,05: Glasbene razglednice; 20.00: Po domače...; 20.20: Arsene Lupin, 4. epizoda; 21.00: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Za mlade plesalce. Ital. televizija 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce: 19.30: TV igra priredba: Plaz; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05; »Gospod srednjih let«; 22.10: Tedenski literarni pregled; 23,10: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Detektivka «L'uomo tatuatoa; 22.10: Znanost v Izraelu; 23.00; Sovjetski državni baletni ansambel p. v. Igora Mojsije-va; 23.25: Šport. Jug. televizija 19.30: Zagrebška kronika; 20.00: TV dnevnik; 20.30: S kamero po svetu — reportaža; 21.00: Popoldanski izlet — zabavno glasbena oddaja; 22.00: »Zlata tišina«; 22.26: Poročila. Vreme včeraj: naj višja temperatur ra 26.4, najnižja 186, ot> 19. uri 23.8; Vlage 68 odst.. zračni tla-k 1016.2, veter 3 km zahodnik, nebo jasno, morje mi rno, temperatura morja 23.4. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 22. junija Ahac Sonce vzide ob 4.15 iin zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 21.01 Jutri, NEDELJA, 23. junija Kresnica . SVEČANA OTVORITEV 15. TRŽAŠKEGA VELESEJMA Velesejem važen prispevek k sodelovanju in k medsebojnemu spoznavanju narodov Pomembna vloga velesejma tudi v okviru naporov za gospodarski razvoj nove dežele Furlanije-Julijske krajine Vlinister Corbellini v razgovoru z gen. konzulom SFRJ Janhubo jugoslovanskem paviljonu. Zadnji na desni župan Franzil Ob 10.30 je minister Corbellini svečano otvoril tržaški velesejem ob prisotnosti vidnih političnih, gospodarskih in drugih predstav-r.ikov dežele Furlanije-Julijske krajine ter številnih predstavnikov iz tujine. Zlasti pomembno število predstavnikov tujih držav je dalo letošnjemu velesejmu po-seben pečat in poudarek, saj potrjuje zanimanje, ki obstaja ne samo za velesejem, temveč za celotno tržaško gospodarstvo-Tako je bila iz Avstrije prisotna številna gospodarska delegacija.. ki jo je vodil kurator gospodarskega inštituta z Dunaja inž. Georg Jaeger, sestavljali pa vid- ni gospodarski predstavniki Av. strije. Jugoslavijo sta na velesejmu zastopala predsednik in pod. predsednik gospodarske zbornice Slovenije Riko Jerman in Ivan More. Za CSSR je bil prisoten načelnik češkoslovaškega trgovskega urada v Milanu Radomir Preček, s Formoze veleposlanik Yu Tsune Chi, iz Madžarske taj-nik trgovskega urada Madžarske v Milanu Marton Banki, s Slono. koščene obale ravnatelj za zunanjo trgovino Siaka Coulibaly, iz Kameruna predsednik zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo E-phren Mb a, iz Južne Amerike polk. R. Jones, iz Poljske delega- ta družbe Paged Tamara Pozniak in inž. Henrik Klimek. Poleg tega je bil prisoten generalni konzul Francije Charles Lesca ter vsi člani konzularnega zbora v Trstu. V uvodnem govoru je predsednik velesejma Giovanni Suttora poudaril, da odraža tržaški velesejem tradicionalno vlogo posrednika med deželami srednje Evrope in čezmorskimi deželami. Čeprav sedanje razdobje ni brez te-žav, pa bo vendar moral Trst v prihodnosti to svojo vlogo okre. piti kot posrednik obsežnega skupnega tržišča in novih neodvisnih afriških ter azijskih področij. Konkreten izraz te stvarnosti p-edstavlja udeležba tujih držav na velesejmu. Pomembno je dej-stvo, da se število tujih razstav, ijavcev viša in je bilo 1968. leta 38 odst. vseh razstavljavcev na velesejmu iz tujine, medtem ko ie letos ta delež dosegel 45 odst. Predsednik velesejma je nato u-gotovil, da mora velesejem opraviti učinkovito poslanstvo tudi v okviru razvoja nove dežele Fur-lanije-Julijske krajine, zato je tu. di ob tej 'priložnosti pozval vlado, da upošteva potrebe tega obsežnega področja. Tržaški župan dr. Franzil je pozdravil predvsem ministra Cor. bellinija, ki odgovarja za znanstvena raziskovanja in prav kateremu Trst z zadovoljstvom poroča, da je bil izbran za sedež mednarodnega inštituta za teoretsko liziko, ki ga bo ustanovila specializirana organizacija pri OZN. Tudi župan je poudaril pomembno vlogo velesejma v okvi-naporov za gospodarski raz- voj nove dežele in izrazil prepričanje, da bo velesejem še okrepil svoje poslanstvo kot "izložba« deželnega gospodarstva. Minister Corbellini je v svojem kratkem govoru poudaril predvsem dejansko specializacijo trža-škega velesejma v smeri mednarodne izmenjave, saj na nobenem italijanskem mednarodnem velesejmu ne opažamo tako veli- Današnji dan velesejma je posvečen Jugoslaviji V dveh kolektivnih paviljonih so razstavljeni zanimivi industrijski izdelki - Bogat program dneva V Palači narodov zavzema jugoslovanska kolektivna razstava 350 kv. m, na mednarodni razstavi lesa pa jugoslovanska podjetja razstavljajo na 136 kv. m pokritega in 50 kv. m odkritega prostora, poleg tega pa so na prostem razstavljeni tudi nekateri proizvodi orodne industrije. Razstavljeno blago je izključno trgovskega značaja, saj je jugoslovanska udeležba na velesejmu že pred časom izgubila propagandistične značilnosti in gre izključno za izvozne izdelke, ki jih podjetja v večjem obsegu že prodajajo, ali jih nameravajo prodajati na tujih tržiščih. Prav zato pa ie ocena razstavljenih proizvodov s strani obiskovalcev zelo ugodna, saj gre za kvalitetne izdelke. Inženir-strokov- njak, nam je na primer dejal, da so razstavljeni kovinski odlični, vsak obiskovalec pa bo nedvomno zelo ugodno ocenil izdelke prehrambene, kemične in zlasti usnjarske industrije. 1962. leta dosegla bilanca že 5 milijonov dolarjev. Letos se Formoza prvič predstavlja in razstavlja svoje proizvede: čaj, parfemsko olje, ananase, poper ter kafro, toda šele prihodnje leto bo lahko izvozila precejšnje količine teh proizvodov za prodajo, ker je tržaško tržišče prikladno za morebitne stike tudi z ostalimi državami srednje Evrope. V sejni dvorani tržaškega velesejma so potem v prisotnosti veleposlanika, predvajali nekaj dokumentarnih filmov s Formoze. 5 Županstvo sporoča, da bo v kratkem dodelilo prostore za prodajanje lubenic v Ul. Bellini (Pon-teroš). Interesenti, ki imajo licenco za prodajanje lubenic in sadja, morajo predložiti prošnjo za županstvu do 3. julij'«. Pozdravna brzojavka župana papežu Pavlu VI. kega zanimanja bližnjih in odda-ljenih držav. To pa vodi do pomembnih posledic, saj bodo tudi obiskovalci lahko ugotovili na tržaškem velesejmu napredek, ki je bil dosežen v Italiji in bodo s koristnimi stiki prispevali k nadaljnjemu razvoju mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Z izmenjavo spoznavanj, izkušenj in s sodelovanjem pa se ustvarja o-snova za razvoj vsake dežele. Razvoj medsebojnih odnosov je bistveni element napredka in civilizacije. Minister je nato poudaril določen napredek, dosežen v okviru krajevne industrije ter zlasti poudaril važnost tukajšnje iadjedelniške industrije. Po otvoritveni svečanosti so si gostje podrobno ogledali vse paviljone tržaškega mednarodnega velesejma. Izžrebane nagrade na velesejmu Sinoči so bile izžrebane nagrade med včerajšnjimi obiskovalci velesejma. Prvo nagrado — televizor — dobi Enrico Bollo iz Vidma. Drugo nagrado — transistor — Celina Marussi iz Ul. Pratello 4 Tretjo — stensko luč — Remo Camani od regimenta «Piemonte Cavalleria«. Četrto — letni almanah — Gian-franco Girotto od Sp. Magdalene št. 1529. Peto — 20 kg riža — Olga Maiola iz Ul. Cellini 2. šesto — gumijasto kad — Giovan-na de Heidebrunn iz Drevoreda D’Annunzio 28. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU pripravlja na stadionu «1. maj» veliko predstavo na prostem i’ n nn> PREMIERA BO V TOREK, 25. JUNIJA ponovitve pa v naslednjih dneh do 30. junija SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu sporoča, da bo zaradi preobsežne scene to delo uprizarjalo samo na stadionu «1. maja« in zato vabi vse cenjeno občinstvo, naj si ogleda to nadvse lepo in zabavno komedijo v domačem narečju. Da ne bo občinstvo okoliških krajev prikrajšano za to veselo komedijo, smo poskrbeli avtobuse, ki bodo po predstavi v petek 28. t. m. vozili s stadiona skozi Kontovel, Prosek in Križ v Nabrežino, skozi Bazovico in Padriče v Trebče, skozi Ricmanje, Boršt in Boljunec v Dolino. V vseh omenjenih krajih bodo v prodaji tudi vstopnice. Predsednik velesejma Suttora med govorom iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiifiiiH NEPOJMLJIVO IN NERAZUMLJIVO ZAPOSTAVLJANJE Slovenskim enotnim srednjim šolam se morajo zagotoviti vsa učila VABILO na razstavo risb in slik učencev slovenskega učiteljišča v Trstu. Razstava je odprta v prostorih učiteljišča (Ulica Caravaggio 4) do 23. junija 1963 vsak dan od 8. do 13. ure. Prisrčno vabljeni! Ravnateljstvo Nižjim strokovnim šolam sploh niso poslali okrožnice glede naročila učil Tržaški župan je poslal novemu papežu Pavlu VI. pozdravno brzojavko v imenu vseh občanov z željo, da bi bilo njegovo delovanje polno sadov za mir in ljubezen vsega človeštva. Lansko leto, in sicer 19. novembra je ministrstvo za javno vzgojo — glavno ravnateljstvo za nižje srednje šole — poslalo okrožnico št. 21460-3 B vsem ravnateljem srednjih šol in ravnateljem strokovnih šol, v vednost pa šolskim skrbnikom. V tej okrožnici so bila navodila glede dobave raznih učil in didaktičnih pripomočkov vsem šolam, ki se bodo z uvedbo šolske reforme spremenile v enotno srednjo šolo z začetkom prihodnjega šolskega leta. Okrožnici so bili priloženi tudi obrazci za naročila ter seznami raznega materiala in sredstev, ki so na razpolago omenjenim šolam. Kakor smo omenili, je bila okrožnica namenjena vsem nižjim srednjim šolam in strokovnim šolam. V Trstu so jo dobile vse tovrstne italijanske šole, od slovenskih pa samo nižja gimnazija pri Sv. Jakobp, ki so seveda poslale svoja naročila. Iz nepojasnjenih vzroKov niso okrožnice dobile slovenske strokovne šole, ki zaradi tega seveda niso mogle naročiti razpoložljivega materiala. Tako so bile slovenske strokovne šole ponovno prizadete, kakor lansko poletje. Šolsko skrbništvo je namreč 15.6. lanskega leta sporočilo vsem slovenskim nižjim in višjim srednjim šolam, da je ministrstvo je javno vzgojo naročila ravnateljstvu za javno vzgojo pri glavnem generalnem komisarju, naj te šole sporočijo svoje potrebe glede didaktičnih sredstev in knjig. Vse šole so tedaj sporočile svoje potrebe, nekaj didaktičnega materiala pa so dobile le višje srednje šole, medtem ko niso nižje dobile ničesar, baje zali - - ' adi pomanjkanja potrebnih fondov. Po zakonu morajo za prostore, opremo, kurjavo itd. enotnih srednjih šol skrbeti posamezne občine, za učila in razna didaktična ZAČETEK RAZPRAVE O PRORAČUNU V OBČINSKEM SVETU Podobne ugotovitve veljajo za -azstavo lesnih izdelkov, kjer je očitno viden vsakoletni napredek. ?ri tem je zlasti zanimivo, da ne gre za »unikate*, in torej nalašč za velesejem pripravljene izdelke, temveč predvsem za serijsko proizvodnjo, ki naj pritegne zanimanje potrošnikov. »Današnji jugoslovanski dan na velesejmu se bo pričel ob 11. uri, 4o, bo .velesejem obiskala kvalificirana jugoslovanska delegacija. 6b tej priliki bodo odgovorni jugoslovanski' predstavniki sprejeli [likalne dopisnike v kolektivnem paviljonu. Nato bo sledilo svečano kosilo, ki ga bo na čast gostom priredila uprava velesejma. Ob 16. uri bo na sedežu tržaške trgovinske zbornice sestanek med gospodarskimi predstavniki, kjer bodo obravnavali predvsem vprašanja ibkaine trgovinske izmenjave. Ob 16. uri pa bo jugoslovanski, generalni konzul v Trstu Rudi Jan-huba priredil tradicionalni sprejem na konzulatu. Dan Formoze Na letošnjem 15. tržaškem vele-, >jmu se prvič predstavlja s svojo .redukcijo tudi Formoza, kateri je bil posvečen včerajšnji dan. O vedno bolj plodni izmenjavi tied Formozo in Italijo je na ti-ptovni konferenci spregovoril for-moški veleposlanik v Rimu Yu-rsune-chi, ki je tudi podal splošni pregled uvoza in izvoza blaga med omenjenima državama. For-moza je namreč zainteresirana za pakup vsakovrstnih strojev, med temi tudi ladij. Znano je, da je prav ta država naročila v milj-ski ladjedelnici Felszegy dve 5500-tonski ladji, od katerih je ena že dokončana, drugo pa dokončujejo v teh dneh. V nadaljnjem 7-letnem načrtu pa formoška vlada iredvideva izgradnjo še 16 ribi-kih ladij in dveh večjih 1200-ton-Skih ribiških ladij za skupno 7 milijonov dolarjev. Ni izključeno, da bo nekatera naročila prejela tudi ladjedelnica Felszegy v Miljah- Kar se tiče ostale izmenjave laba med Italijo in Formozo se ilanca stalno viša, saj je bilo izmenjanega blaga 1959. leta za 996.000 dolarjev, medtem ko je Slovenci vseh na morajo biti enakopravni področjih javnega življenja Tako je poudaril svetovalec Gombač, ki je zahteval pomoč občinske uprave slovenskim kulturnim, športnim in dijaškim ustanovam - Intervencija svetovalca Calahric ti V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan obvestil svetovalce, da je poslal novemu papežu brzojavne čestitke za njegovo izvolitev. Nato se je začela razprava o letošnjem proračunu. Prva je govorila demokristjanska svetovalka Bortuzzo, ki je pohvalila poročilo demokristjanskega odbornika za finance. Poleg tega je svetovalka priporočila občinskemu odboru, naj poskrbi za bolj u-činkovito pomoč revnim občanom Za njo je govoril komunistični svetovalec Calabria, ki je v uvodu poudaril, kako je odbornik za finance ugotovil, da je finančno stanje občinske uprave zelo kritično, ker sloni struktura krajevnih financ še vedno na fašističnih protiljudskih zakonih, ki dušijo vsako avtonomijo krajevnih ustanov. Odgovornost za to stanje, je poudaril svetovalec, pade na dosedanje vlade, ki niso hotele demokratično rešiti tega vpra- Vse to, kakor tudi nezadostno obdavčevanje velikih dohodkov in predvsem kriza, ki je zajela najbolj pomembne mestne gospodarske dejavnosti, povzročajo, da so občinski dohodki sorazmerno na izdatke zelo nizki. Zato je svetovalec Calabria predlagal: 1. odločno akcijo občinskega sveta za uresničitev organične-ga načrta za okrepitev mestnega gospodarstva; 2. zahtevati od o-blasti, da čimprej sestavijo in o-dobrijo ukrepe za reformo krajevnih financ ter občinskega in pokrajinskega zakona; 3. zahtevati od državnih oblasti dopolnilo celotnega letnega primanjkljaja, kakor tudi, da se ponovno odobri staro državno nakazilo področnemu proračunu; 4. povišanje osnovnega odbitka družinskega davka na 450 tisoč lir. Po intervencijah misovca dr. Tagliaferra in Tolloya, je govoril komunistični svetovalec Gombač. Njegova intervencija se je nana- šala predvsem na potrebe spodnje in zgornje tržaške okolice in zlasti za tiste kraje, ki jih občinske uprava skoraj popolnoma zanemarja. Svetovalec Gombač je najprej poudaril, da na občinski tržnici za prodajo sadja in zelenjave na debelo ni zadosti prostora namenjenega za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov domačih kmetov, čeprav je bil nedavno objavljen vladni ukrep, ki priporoča pospešitev neposredne prodaje kmetijskih pridelkov potrošnikom. Glede javnih del, ki jih predvideva letošnji proračun, je svetovalec dejal, da občinska uprava tudi letos še ni vzela v poštev ureditev cest, ki peljejo v Piščance, ki so v obupnem stanju, ureditev cest in poti v zgornjem delu Barkovelj, ureditev nekaterih cest na področju Lonjer-ja, kakor tudi ureditev, razširitev in popravilo cest v Bazovici, Padričah, Gropadi, Trebčah, na Proseku, Kontovelu in v Križu. Poleg tega pa je še posebno poudaril nujnost zgraditve kanalizacije v Bazovici, kakor tudi odpravo smetišča pri Padričah, od koder se širi smrad po vsej o-kolici. stanke padlih sredstva pa ministrstvo za javno vzgojo, oziroma šolska skrbništva. - Že večkrat smo poudarili, da so slovenske srednje in strokovne šole, pa tudi nekatere osnovne šole, premalo opremljene s potrebnimi učili in didaktičnimi sredstvi. Z izvajanjem nove šolske reforme pa bo to vprašanje še bolj kočljivo. Sedanja, že tako skromna sredstva, namreč nikakor rre bodo mogla zadostovati potrebam tudi zaradi tega, ker so v učnem načrtu enotne sred-jne šole novi predmeti, za katere nobena šola ni bila do sedaj opremljena. To velja tako za. nižjo gimnazijo, kakor tudi za stro-,kovne šole. Šolsko skrbništvo mora torej čimprej poskrbeti, da bodo slovenske enotne srednje šole, tako v mestu, kakor na podeželju, pra-tehnično- vočasno dobile potrebno didaktično opremo. S tem bo tudi odpravljena krivica, oziroma diskriminacija, do katere je prišlo iz nepojasnjenih vzrokov na škodo dosedanjih slovenskih strokovnih šol. Ne moremo si raztolmačiti, kako se je zgodilo, da slovenske strokovne šole niso dobile omenjene okrožnice ministrstva za javno vzgojo od 19. novembra lanskega leta. Ali je do tega prišlo namenoma, ali pa na glavnem ravnateljstvu za nižje srednje šole pri ministrstvu za javno vzgojo snloh ne vedo, da obstojajo tudi strokovne šole s slovenskim učnim jezikom? Sprememb? voznega reda na progah 31 in 32 Vodstvo Acegata sporoča, da bo z nedeljo 23. t. m. spremenjena nočna služba na progah 31 in 32. Proga 31 bo podaljšana od Dacja do Naselja San Sergio, proga 32 pa spod Skednja do Skednja. Vozni red odhodov s Trga Goldoni je naslednji: Proga «31» Za Sv. Ivan: 0.30 — 2.00 — 3.30 — 5.00. Za Dacjo - Naselje San Sergio: 1.00 — 2.30 — 4.00. Za Rocol: 1.30 — 3.00 — 4.30. Proga «32» Za Skedenj: 2.00 — 3.30 — 5.00. Za Barkovlje 1.00 — 2.30 — 4.00. Za Elizejske poljane - Sv. Andrej: 0.30 — 1.30 — 3.00 — 4.30. 6. ure znaša 50: lir, dodatek za vsak kovček ali prtljago,, ki je večja od 25x30x50 cm, ali za psa, pa še 50 lir. V vsakem taksiju mora biti izobešen cenik. Na števcu bodo označene cenej razen morebitnih prej omenjenih dodatkov. Z novimi tarifami odpade dodatek 30 odst., ki je do sedaj veljal kot odškodnina za povratno prazno vožnjo izven predmestja. Zborovanja KPI KPI prireja danes naslednji zborovanji: ob 20. uri pri Sv. Barbari, kjer bo govoril senator Vidali in ob 18.30 v Rocolu pri začetku stopnica Bonghi, kjer bo govoril občinski svetovalec Claudio Tonel. Tema govorov je: »Državi je treba takoj zagotoviti demokratično vlado, ki bo spoštovala izid volitev 28. aprila*. V maju znižanje pristaniškega prometa V maju je znašal pristaniški promet 400.985 ton, od česar odpade 309.738 ton na izkrcano blago in 91.247 ton na vkrcano blago. Lani v maju je znašal promet 445.623 ton, kar pomeni, da se je letos skrčil skoraj za 45.000 ton. Svetovalec je tudi zahteval od občinske uprave, da poskrbi za čiščenje vaških poti v omenjenih krajih, kjer sedaj prihaja pometač enkrat tedensko. Gombač je nato predlagal gradnjo javne kopalnice v Trebčah, Bazovici in Lonjerju. Obenem je tudi zahteval, naj občinska uprava posreduje, da se avtobusna proga Trst-Bazovica-Trebče spremeni iz medmestne v mestno progo. Nato je svetovalec poudaril, kako občinska uprava zavlačuje u-reditev grobov padlih partizanov in izrazil željo, da bo to vprašanje sedaj končno rešeno, ker je bil že nakazan denar za postavitev malega spomenika na grobnici, kjer so položili posmrtne o- Glede kmetijstva pa je dejal, da občinska uprava popolnoma zanemarja ta gospodarski sektor in poudaril, da od skoraj 20 milijonov lir, ki so vključeni v ie. tošnji proračun pod postavko »kmetijstvo*, dejansko niti ena lira ni namenjena za neposredno pomoč kmetijstvu, ampak je ves ta denar namenjen ureditvi parkov, borbi proti borovemu prelcu in podobno. Posebno poglavje v svoji intervenciji je svetovalec Gombač posvetil vprašanju narodnostnih pravic Slovencev v tržaški občini. Dejal je, da ni prvič, da komunistična skupina postavlja to vprašanje. Zato je nujno, da ponovimo, da je treba pogumno stopiti na pravično in demokratično pot. Čeprav danes opažamo nekaj znakov, da se bo ta položaj spremenil na boljše, je dejal svetovalec, je treba vendar bolj odločno in bolj hitro nadaljevati po tej poti. Nato je poudaril, da ko se govori o pravicah Slovencev, se to ne nanaša samo na pravico, da lahko vlagajo prošnjo v svojem jeziku, ampak je treba e-nakopravnost razširiti na vsa področja kulturne, gospodarske in socialne dejavnosti. Svetovalec, Gombač je dejal, da imamo v tržaški občini slovenske dijaške, kulturne in športne organizacije, da imamo slovensko gledališče. Toda vse te organizacije in ustanove ne dobivajo od občine in pokrajine, kakor tudi od vladnih oblasti, nobene podpore. Da bomo lahko prišli do šir- Nove tarife taksijev šega, konkretnega in pozitivnega sožitja med dvema tu živečima narodoma, je zaključil Gombač, je treba predvsem ustvariti pogoje, da se bodo Slovenci in Italijani drug drugega spoštovali, i-talijanska večina pa naj uveljavi v pogledu manjšine ustavna določila in sprejete mednarodne spo razume. Prefektura je odobrila sklep ob* činskega odbora od 9. aprila glede novih tarif taksijev. Enotna, dnevna ali nočna, tarifa za k-afcrSno koli vožnjo v mejah občine: Najnižja tarifa za začetek vožnje in do 800 m razdalje znaša 200 lir; za vsakih nadaljnjih 800 m s poviški 20 lir za vsakih 160 m 100 lir; za čakanje še 20 lir za vsaki 2 minuti; stalni dodatek za vsako vožnjo od 22. do Železniški promet je znašal 189 tisoč 698 ton, od česar odpade na prihode 57.834 ton in na odhode 131.864 ton. Lani je znaša! promet po železnici v maju 169.001 tono, kar pomeni, da se je letos ta promet zvišal za okrog 20.000 ton. Skupni pomoriki promet je znašal prvih pet mesecev leta 2 milijona 87.826 ton, medtem ko je znašal lani v tem času 2.167.365 ton. Tudi celotni promet v prvih petih mesecih se je v primerjavi z lanskim letom znižal, in sicer za ekrog 80.000 ton. Celotni promet po železnici je znašal pr.vih pet mesecev 943.282 ton, lani v istem obdobju pa 1 milijon 13.842, tako da se je tudi ta promet znižal za okrog 70.000 ton. Šolske prireditve Ravnateljstvo slovenske industrijske strokovne Sole v Dolini vabi na ogled razstave risb in ročnih de,l, ki bo v soboto 22. junija od 16. do 19. in v nedeljo 23. junija od 9. do 20. ure v Šolskih prostorih v Dolini. Osnovna Sola v Borštu priredi v nedeljo 23. t.m. razstavo ročnih ded. Razstava bo odprta 0(j 9. do 12. in od 15. do 20. -ure. Vabljeni vsi. Na Industrijski strokovni Soli na Opčinah bo razstava ročnih del in gospodinjskih izdelkov v nedeljo in ponedeljek, 23. in 24. junija, od 9. do 13. in od 15 do 20. ure. Ob tej priliki'bo v nedeljo 23. Junija ob 17. uri tudi ponovitev zaključne šolske prireditve. Vabljeni! Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu vabi starše in -prijatelje šolske mladine na ogled razstave risb in ročnih del, ki bo odprta v nedeljo 23. t.m. na sledečih šolah: Sv. Jakob, Donadoni, Sv. Frančišek, Skedenj in Sv. Ana od 9. do 12. in od 16. do 19. ure Učenci osnovne Sole in gojenci o-trolkega vrtca pri Sv. Ivanu bodo razstavili svoja dela dne 23. in 24. od 9. do 12 In od 15. do 19. ure, dne 25. tim. 'od 9. do 12. ure v prostorih telovadnice slovenske Sole pri Sv. Ivanu