CELJSKI TEDNIK IUSIL0 SOCIAUSTIClh LUU BELOVNESA LJUDEH CELJE, 24. MARCA 1967 — LETO XXI. ŠT. 11 — CENA 50 Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-69, 21-76; oglasi In naročniki: 31-05, ekonomska propaganda: 30-85, novinarji: 22-34 in 23-32. 27. marec - VI. svetovni dan gledališča Mednarodna poslanica Velika je odgovornost gledališča in njemu sorodnih umetnosti. Naš vpliv na družbo ni majhen, sega tudi preko narodnostnih meja. V gledališče vabimo ljudi, da bi jim prikazali podobo resničnosti na prijeten, razumen in zaba- ven način ter jim pomagali do njenega globljega razume- vanja. Gledališki ljudje se s svojim delom trudimo, da bi ta naš svet naredili ljudem prijeten, kar predvsem pomeni, da moramo ustvarjati gledališče, ki bo služilo miru v da- našnjem času in pomagalo krepiti prijateljstvo med ljudmi. V letu 1967 pošiljamo to poslanico vsem gledališčem sveta. Od umetnosti zahteva opredelitev, ki jo je že Brecht izrazil v naslednjih mislih: »V času opredeljevanja se mora tudi umetnost oprede- liti. Umetnost lahko postane orodje manjšine, s katerim si le-ta odreja usode ljudi in zahteva od njih slepo zaupanje; lahko pa postane orožje večine, da si z njegovo pomočjo kroji usodo. Umetnost lahko prinese človeštvu strup, iluzi- je in magično moč; lahko širi neznanje ali bogati znanje; lahko se povezuje s tistimi silami, katerih moč je v uniče- vanju, ali s tistimi, ki izražajo svojo moč v dajanju pomoči.« Helene Weigl TO \l ČASOPISNA RACA... Celjski tednik pripravlja svojim bralcem presenečenje leta! Nagrada ni ne avto ne televizor; nagrada je NAJ- CENEJŠI TEDNIK V JUGOSLAVIJI... Prav ste prebrali! 12. IV. »TEDNIK« nov znotraj in zunaj SPREMEMBA USTAVE Komisija zveznega zbora je že sestavila načrt amandma- jev za spremembo ustave. Po tem načrtu bi republiške skup- ščine v prihodnje volile po 10 poslancev v zbor narodov, po- krajinske skupščine pa po 5 poslancev, ki bi jih izvolile na skupni seji vseh zborov. Član zbora narodov bi bil lahko tudi kdo, ki ni republiški poslanec. Zbor narodov bi se obvezno sestajal, da bi odločal o pred- logu združenega plana Jugo- slavije, o predlogu zakona o določanju virov in vrst dohod- kov družbenopolitičnih skup- nosti, kakor tudi o predlogih temeljnih in splošnih zako- nov. Zbor bi se lahko sešel tudi zato, da bi razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo ena- kopravnost republik in naro- dov, ter vprašanjih, nanašajo- čih se na pravice republik, do- ločenih z ustavo. Po amandmajih v prihodnje ne bi bilo več članov zvezne- ga izvršnega sveta po položa- ju. Državni sekretarji, zvezni sekretarji in drugi zvezni funkcionarji bi sodelovali na sejah ZIS s pravicami in dolž- nostmi članov le tedaj, kadar bi ZIS obravnaval zadeve, ki se nanašajo na njihovo delov- no področje. Amandmaji odpravljajo funk cijo predsednika republike in namestnika vrhovnega ko- mandanta oboroženih sil. Predsednika republike bi v primeru daljše odsotnosti na- domeščal predsednik zvezne skupščine. Pripravljajo tudi predlog o reorganizaciji državne upra- ve. Po tem predlogu bi ostala samo še dva državna sekreta- riata: za narodno obrambo in za zunanje zadeve. Zvezni se- kretariati bi bili štirje: za no- tranje zadeve, gospodarstvo, zunanjo trgovino in finance. Namesto 'zveznih sekretaria- tov za izobraževanje in kultu- ro, za zdravstvo in socialno politiko, za delo in za pravo- sodje bi ustanovili zvezne sve- te. F. š. RAZGOVOR S FRACETOM ŠARPOM, POMOČNIKOM V. D. DIREKTORJA ZDRUŽENEGA PODJETJA GLIN V NAZARJIH. MILIJARDI; BREZ VODSTVA KAJ MENI NEKDANJI DIREKTOR LIN O 2T)RUŽITVI Z GG IN O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU ZDRUŽENEGA PODJETJA? ZAKAJ IMA PO TREH MESECIH ZDRUŽENO PODJETJE šE VEDNO LE VRŠILCA DOLŽ- NOSTI DIREKTORJA IN ZAKAJ KOLEKTIV ŠE VEDNO NI IZVOLIL SA- MOUPRAVNIH ORGANOV? BO ZDRUŽENO PODJETJE MONOPOLIST V LESNI INDUSTRIJI? O tem berite na 4. strani. Za večje plačilo boljše delo V letošnjem predlogu proračunske potrošnje je namenje- no osnovnemu šolstvu čez milijardo dinarjev ali tretjina vseh sredstev; glede rna lansko realizacijo je to nekaj manj kot 12 n o povečanje. Prav gotovo je prizadevanje za urejanje ma- terialnega položaja osnovnega šolstva vredno pohvale. Napač- no pa bi bilo, če bi ga gledali samo skozi odstotke in skozi ekonomska očala. Družbena skrb za osnovno vzgojo in izobraževanje prav gotovo sloni na materialni ba- zi komune, ne bi bilo prav, če bi se samo zadovoljevali z možnostmi, ki jih imamo. In ker je osnovna naloga družbe skrb za vzgojo in izobraževa- nje mlade generacije, je tak- šno celovitejše gledanje na re- ševanje materialne problema- tike šolstva več kot nujno. Razumljivo je namreč, da bodo večja vlaganja v šolstvo odstranila vzroke, na katere se radi izgovarjamo, ko govo- rimo o takšnih ali drugačnih učnih uspehih učencev. Prav gotovo samo izboljšanje ma- terialnega položaja ne pomeni odprave vseh pomanjkljivosti in potreb v vzgojno-izobraže valnem sistemu. Toda sedaj bo mnogo več možnosti, da se bodo predavateljski kolektivi lahko še bolj poglabljali v uč- no-vzgojni proces, v vzroke slabih rezultatov, še več bodo lahko storili pri organizaciji izvenšolske aktivnosti učencev itd. Skratka, ne gre več samo za materialno stimulacijo, am- pak za realno dejstvo, da bo družba zahtevala še poglob- ljeno in kvalitetnejše učno- vzgojno delo. Intenzifikacija učno-vzgojnega procesa bo morala biti osrednje vpraša- nje vseh pedagoških kolekti vov na šolah. Ob strani bodo morali ostajati objektivni raz- logi za slabe uspehe, v ospred- ju bo morala biti razprava o subjektivnih pomanjkljivo- stih. Prav gotovo bodo osnovne zahteve v tej razpravi — sa- mokritionost, iskrenost in str- pnost. Najbolj razveseljivo pri vsem tem pa je, da so na nekaterih osnovnih šolah že začeli intenzivno iskati vse možnosti za izboljšanje učno- vzgojnih rezultatov. Ni dvo- ma, da se bo to pokazalo v zaključnih uspehih. J. Volfand Odprto pismo 10 sklada za šolstvo II. stopnje Upravni odbor medobčin- skega sklada za šolstvo II. stopnje Celje je na svoji seji 21. 3. ugotovil, da ne more se- staviti finančnega načrta skla- da za leto 1967, ker občinske skupščine, soustanoviteljice sklada niso zagotovile dogo- vorjenih dohodkov. Zato je sklenil seznaniti vse zaintere- sirane družbeno politične or- ganizacije in skupščine občin ter šole II. stopnje o nasled- njem: 1. Po finančnem načrtu skla- da, ki ga je komisija upravne- ga odbora predložila konferen- ci vseh predstavnikov skup- ščin občin dne 20. februarja letos so bile predlagane kot obveznosti vseh občin do skla- da v višini 13.330.000,— N-din. S temi sredstvi'bi bili prosvet- nim delavcem zagotovljeni na- slednji osebni dohodki: za de- lovna mesta s fakultetno izo- brazbo 1.310.— N-din, za de- lovna mesta z višjo izobrazbo 1.122.— N-din, za delovna me- sta s srednjo izobrazbo 878.— N-din. Poleg tega bi sklad namenil za popravila in manjše adap- tacije stavb, za nujna učila in opremo 1,000.000 N-dlin. Zad- nja leta so se vse adaptacije in nabave učil ter opreme za- radi novogradenj v glavnem odlagale, šole pa ne razpola- gajo s sredstvi za amortizaci- jo nepremičnin. Zaradi tega je materialno stanje in oprem- ljenost šol zaostajala za veri- fikacijskimi zahtevami. Materialni izdatki bi znaša- li 11" o od kvote, sredstev, ki jo dobi zavod za osnovno de- javnost. Ker se predsedniki skupščin občin kasneje pri razmejit- vi na občine niso mogli zedi- niti, so znižali zahtevek skla- da na 12.510.000.— N-din. Osem občin, ki so bale v letu 1966 pod povprečjem skupne rea- lizacije (87%), bi prispevale Nadaljevanje na 6. strani VREME OD 23. III. DO 2. IV. Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 23. in 24. marca ter nekako od 28. marca do 2. aprila. V osta- lem lepo vreme. Frane >las(nak Prišel jo v uredništvo, s palieo, oprtan s torbo in zavoji. Blage Poteze v obrazu se niso ujemale z njegovimi zdelanimi, od sonca ožganimi in od vetra razpokanimi rokami. Na njegovih ramah je vsekakor bilo nekaj težkih kri- žev. — Prinesel sem vam pesem, je rekel, — posvečeno Titu. In vtem ko je sedel: — Po petih letih sem zopet vstal, 1962 me je zadela kap po levi strani . . . vsa medicina ni nič pomagala ... pa sem se pozdravil sam z domačimi zdra- vili . . . Vidite, hodim! Deset let pred tem je ležal tri leta. Kaj vse ne doleti človeka in česa vse človek ne premaga! Franc Mastnak je bil od 1931 do 1936 župan v Dramljah. Ko so ga ponovno izvolili, ga je ban Na- tlačen razrešil funkcije, ker ga je po krivem obdolžil poneverbe. So- dišče ga je oprostilo. Bil je so- ustanovitelj sadjarske podružnice, ustanovitelj podružnice kmetijske družbe in ustanovitelj društva kmečkih fantov in deklet v Dram- jah, bil je predsednik kmetijske- ga šolskega odbora . . . 1940 pa se je ponesrečil in izgubil oko. — To me je kasneje rešilo, je rekel. — Nemci so menili, da ni- sem nevaren. Pa vendar. Pomagal je partiza- nom; z bratom sta v kleti tipkala protinemške letake, pri čemer sta obložila okna, da se ne bi sliša- lo. Pri preiskavi so našli v zaboju le letnike Grude, jih znosili na vrt in zažgali. Ko se je družini rodil sin Anton, se je oče Mast- nak odpravil v Šentjur, da bi ure- dil vse kar je bilo potrebno, tu pa so mu izročili diplomo češ, da »podarja otroka Hitlerju«. — To me je tako razjezilo, pra- vi Mastnak, — da sem doma snel vsa vnjta. Kajti raje bi bil videl hudiča kot Hitlerja! šentjurski žu- pan me je proglasil za živčnega in me 1943 poslal v norišnico v Feldhof v Avstriji. Od tu sem s pomočjo prijatelja ušel. Kljub trdemu delu na kmetiji je Franc Mastnak vedno našel do- volj časa za pesnikovanje. V Gru- di je objavljal pesmi od 1928 do 1939. leta, zadnja je bila Snubač. — Vseskozi me je mikalo, da bi dal kmetstvu neko priznanje, pra- vi. Mislil sem izdati zbirko kakih 80 pesmi pod naslovom Pobrano klasje, toda denarja za samoza- ložbo nimam. Njegove pesmi so pretežno šegave, kot na primer Letni časi, v kateri mu za besed- no igro služijo nekateri dramelj- ski priimki: Pomladič ne — Pogladič piše se Sevšek blizu Hrastnika, v Jelenjek gleda izpred hiše, kdaj k nam pomlad bo spet prišla. Poletnik ne — Kolednik v Šeden se je pred leti priselil, za delo ded precej je vreden, če alkohol preveč ni pil. Jesenek ceni les jesenov. Ce ga v domači hosti ni za peste koles, preš vretenov, ga na Frankolovem dobi! Zimšek umrl je pred leti tam, kjer prej bil je Pozovšk Blaž; brez nju je dolgčas blo živeti — umrl Kopinšek je Tomaž. KREDITIH AN JE KMTO Občinsko združenje borcev v Velenju že nekaj let izvaja pohvale vredno akcijo kreditiranja in pomoči za gradnjo stanovanj kmetov bor- cev v šaleški dolini. Doslej so razdelili preko 30 milijonov starih dinar- jev za gradnjo ali popravilo stanovanjskih objektov. Na področju velenjske občine ma- terialna vprašanja in problemi bor- ceV doslej niso bili toliko pereči, kot v drugih, gospodarsko manj razvitih občinah. Občinski odbor združenja zveze borcev v Velenju je uspel s no- močjo delovnih kolektivov in skup- ščine občine iz leta v leto zbrati vsaj toliko sredstev, da so sanirali najnujnejše probleme, medtem ko so v delovnih kolektivih probleme zaposlenih borcev sami reševali. Lani je občinsko združenje borcev vse svoje napore osredotočilo za re- šitev problemov kmetov borcev. Zbrali so sredstva za kreditiranje gradenj in popravila stanovanjskih poslopij, pri čemer je bilo dovolj delovnih kolektivov, saj je samo ko- lektiv šoštanj ske termoelektrarne posodil deset, rudnik pet, glavni od- bor združenja in skupščina občine pa po dva milijona starih dinarjev. Tudi kmetijska zadruga in trgovsko podjetje Merkur sta prispevala de- vetsto tisoč starih dinarjev. Poleg tega so dobili tudi petnajst milijo- nov bančnega posojila. Kmetom borcem so v tem obdob- ju razdelili tudi sedem milijonov tristo tisoč dinarjev kreditov iz sklada upokojencev, glavni odbor združenja pa je še prispeval dva in pol milijona starih dinarjev pomoči individualnim borcem. Letošnja ak- cija je znova usmerjena v pomoč borcem kmetom. Na občinskem združenju v Velenju upajo, da jim bo tudi letos uspelo zbrati deset do dvanajst milijonov starih dinarjev, kolikor je potrebno, da bi začasno rešili probleme borcev obrobnega predela šaleške doline. Vodstvo je mnenja, da je ta po- moč uspešna le, če v danem trenut- ku priskočijo na pomoč borcem, ki jim v minulem obdobju niso mogli nuditi zadostne pomoči. V bistvu gre za starejše ljudi, ki ostajajo na kmetijah v obrobnih, hribovitih pre- delih šaleške doline; s temi sredstvi bodo v veliki meri pripomogli kme- tovalcem, da bodo lahko tržne viške kanalizirali v prepotrebno drobno mehanizacijo, s katero bodo pre- mostili pomanjkanje delovne sile. -ez NOVA TRGOVINA V CELJU Potrošniki v Celju so se nedvomno razveselili nove trgovine — indu- strijske prodajalne, ki jo je odprla tovarna METKA predvsem z name- nom, posredovati potrošniku najno- vejše izdelke tovarne METKE. Cene bodo nižje kot v ostalih trgovinah zaradi nižje marže, česar bodo goto- vo veseli potrošniki. V trgovini, ki je v Savinovi ulici 3, prodajajo me- tražne izdelke in posteljno konfek- cijo, robce, krpe za prah itd. MED TEDNOM PO SV E TU... V Vietnamu se nadalujejo hudi topniški spopadi, ki segajo celo v demilitarizirano zono. Skladno s tqp- niškim ognjem se nadaljuje bombardiranje in spe- cialne vojaške enote lovijo po džunglah pripadnike osvobodilnega gibanja. Vojna torej traja z nezmanjša- no ihto, a hkrati se poveljujejo tudi razprave o miru v Vietnamu. Predsednik Jonhson, ki se je te dni se- stal z južnovietnamskim generalom Kyem na Gaumu, je znova govoril v javnosti, o potrebi sklenitve miru, toda... Teh toda je toliko, da bodo še doldo grmeli topovi in zadušili s svojim hrupom vse lepe besede o miru. Nekaj časa nismo pisali o Kitajski in njeni rdeči gardi, ki vodi »kulturno revolucijo«, zato je potrebno zdaj priznati, da si je rdeča garda ustvarila položaj in ji že — golobradi mladini — prisisujejo zgodovin- ski pomen in pomembno družbeno-politično preusme- ritev. Kitajska je po zaslugi rdeče garde popolnoma )prekinila z nekdanjimi tradicijami in uničila vse osta. line. Trenutni boj rdeče garde velja proti predsedniku vlade ču En Laju in vsem tistim, ki jih je on reha- bilitiral. Toda vse to je še vedno boj, ki oznanja zmagovito novo pot in zatrtje vsega zastarelega. Se- veda, ne zamerite jim v skrbi za uničenje preteklosti, da se še vedno niso domislili, kakšna naj bo njihova prihodnost. V ženevi že nekaj časa traja konferenca o na- daljnjem reševanju atomskih in neatomskih proble- mov. Tudi tu se stališča zaostrujejo in posamezni tabori skušajo postaviti na tehtnico kar najbolj pre- pričljive argumente, zakaj je komu potrebna atom- ska oborožitev. Glasovi neatomiziranih držav so se- veda v nasprotju s tistimi, ki si z bombami služijo kruh. In da bi dosegli ravnovesjef ponujajo atomski bagataši, da bi s svoje mize vrgli nekaj atomskih drobtinic tudi tistim, ki še nimajo svoje atomske moči. Za konferenčno mizo sicer tega nihče ne čuti, toda v praksi se je že nekajkrat izkazalo, da lahko tkdi drobna iskrica vžge velik požar. Zaradi spremenjenih političnih koncepcij v Za- hodni Nemčiji so te dni znova oživele živahne razpra- ve o možnostih združitve obeh Nemčij ali vsaj za korekturo meja. Vendar je v vseh primerih očitno, da sv povodi za takšne razprave predvsem sentimen- talnega pomena, a hkrati godijo vsem tistim, ki bi si radi na račun brezplodnih vprašanj podaljšali čas za reševanje tistih zadev, ki resnično zadevajo Nemce v živo. Vsakdo potrebuje svojo senco, da se skrije pred soncem. ... IN DOMOVINI ® OLAJŠAVE ZA TURISTE. Zvezni izvršni svet je te dni razpravljal o olajšavah za tuje turiste. Za tujce nameravajo uvesti sedemdnevne prepustnice, ki bi nadomeščale potne liste. Sprejeli so tudi predlog za potovanja naših državljanov brez vizumov. # TEZE O TUJEM KAPITALU. ZIS je pripravil teze o skupnem vlaganju in finančnem sodelovanju z inozemskim gospodarstvom. To ne bi omogočilo le finančnih učinkov, temveč bi ustvarjalo tudi mož- nost, da izkoristimo sodobno tehnologijo in dosežke sodobnih znanstvenih raziskovanj. Q PROTI DROBLJENJU SKUPNIH REZERV. Na seji republiškega IS so se zavzeli proti drobljenju skupnih rezerv. Menili so, da bi smeli intervencijska sredstva uporabljati samo za tiste dejavnosti, ki so perspektivnega pomena za narodno gospodarstvo. & ZA STROGE UKREPE PROTI NASILNIKOM. Potem, ko je mladoletni nasilnik v Beogradu streljal in ubil miličnika, se je po vsej državi sprožil plaz protestov in zahtev po strožjih ukrepih proti nasilnikom. Tako zahtevajo tudi strožji režim v prometu z orožjem, saj so, na primer, v smederevski občini ugotovili, da ima več kot tisoč ljudi dovoljenje za nošenje orožja. V neki vasi v tej občini ima vsaka hiša pištolo in medsebojne spore neredko poravnavajo s streljanjem. ® UMRL MARIJ PREGELJ. Za njim so ostale velike zidne slikarije in mozaiki, kot na primer na ljub- ljanskem gradu, na kulturnem domu v Trbovljah, v poslopju slovenske skupščine, v zveznem izvršnem svetu in drugod. Mnoga njegova dela hrani Moderna galerija. (§ O ZVEZI KOMUNI STO V V JLA. Pooblaščens tvo CK ZKJ za armado je te dni na svoji seji ugo- tavljalo, da mnogi procesi in pojavi, tudi tisti negativni, ki označujejo tudi našo družbo kot celoto, niso šli mimo armade. V armadi sedaj mnogo bolj svobodno in odkrito razpravljajo o raznih vprašanjih glede partijskega in vojaškega življenja. NEDEMOKRATIČNOST?! Letos poteče mandat za področ- je naše KO obema poslancema, t. j. zveznemu in republiškemu. Za- to je bilo med člani naše zveze, oziroma volivci veliko zanimanje kdo nas bo v bodoče zastopal v republiškem in zveznem merilu. Omeniti moram, da sedanja po- salca, ki jih večina ne pozna, ni- sta v teku štirih let nikoli prišla med nas. Torej bomo volili le takšne, ki bi jih naj izbrali volivci na kandidacijskih zborih in naj izhajajo iz našega področja, in ne takšnih, ki bi nam jih kdo forsi- ral od »zgoraj«. Kajti, naj se de- jansko izraža demokratično nače- lo izbora kandidatov, kot je to že večkrat omenjala tov. Vida Tom- šičeva. Pa poglejmo, kako je bilo pri nas v Kristan vrhu na kandi- dacijskem zboru, ki je bil v ne- deljo, dne 12. marca 1967. Za ta zbor sploh tukajšna kra- jevna organizacija ni bila obveš- čena. Ravno tako tudi ne krajev- na skupnost. Zato ni bilo mogoče pravočasno obvestiti volivcev in poslati vabil. Radio Šmarje je res objavil oglas o sklicu zborov, to- da radia nima vsak, pa tudi ved- no ni ob njem. Razen dveh pred- stavnikov iz občine Šmarje in KZ, nas je bilo volivcev le 7 (sedem). Lahko si mislite, kako je ta kan- didacijski zbor splo uspel. Vrh tega pa moram še povedati, da je bil sklepčen. Le kako? Vprašuje mo, zakaj takšna naglica, zakaj se ljudem dejansko ne omogoči, da bi z aktivnim udejstvovnjem prispevali k popolnejši in vse- stranski sestavi skupščin? Piše- mo in govorimo eno, delamo pa drugo. Pri nas bi sploh ne mogli v nobenem sestavu sklepati in od- ločati o kandidatu za zvezno skupščino, ker mora za predolg nekega kandidata glasovati vsaj 20 0 o volivcev v vseh 6 občinah, v katerih volijo poslanca. Torej, tu je že porušeno načelo soodloča- nja in predlaganja. Naj tudi ome- nim, da od naše organizacije ni bil nihče na zboru predlagateljev, ki se je sestal v Šmarju 7. III., ker sploh nismo bili obveščeni! Pa še to: če je že postavljen kandidat, naj ima tukaj protikan- didata, ker le tako imajo volitve smisel. Tako bodo tudi volivci raje šli na volišče. In končno, ali smo že kaj naredili, da bi vsaj eno mesto v skupščini imel tudi naš kmet in ne samo tako imeno- vani »višji«? Kaj res ni zaupanja v našega kmeta, da bi tudi on en- krat našel mesto, ki mu ravno ta- ko gre, kot drugemu? KO SZDL Kristan vrh Pisma SERVISI V PREMISLEK Z zcuipanjem v kvaliteto sem kupil televizijski sprejemnik RIZ, ki pa je žal že takoj na zar četku pričel nagajati. Ko je od- povedal ton, sem poklical servis- nega delavca, ki mi je za popra- vilo kljub garanciji zaračunal 1.000 S-din. Ko je prišlo do dru- ge motnje, sem televizor odpe- ljal v servisno delavnico v Ko- njicah. Kljub prošnji, da bi mi ga popravili, so mi ga po tednu dni vrnili z isto napako, kar me je stalo kupon garancijskega li- sta in 3.000 S-din za prevoz. Ko sem reklamiral, so mi od- govorili, da so servisne delavni- ce še v Celju in Mariboru. Ker sem podvomil v kvalitetno delo konjiškega servisa, sem bil kljub oddaljenosti prisiljen odpeljati televizor v Celje. Tu so napako popravili v dveh urah! Temu pismu bi se lahko pri- družil še marsikak občan Sloven- skih Kcmjic. Ni mi žal, da sem po- slušal njihov ogorčen nasvet, kajti enkratni daljši prevoz te- levizorja v Celje me je veljal še vedno manj kakor morebitno več- kratno prevažanje v Konjice, saj je sam šef delavnice dejal, da gre z.a napako, ki je ni mogoče popraviti »na prvi pogled«. Z objavo tega pisma želim, da bi se v konjiškem servisu nekoliko zamislili nad svojim delom! Adi Matavž Z g. Zreče 90 pri SI. Konjicah OlitliVSkl USLUŽBENEC V UČITELJSKO STANOVANJE Osnovna šola Rimske Toplice s petimi podružnicami zaposluje 13 učiteljev, od katerih se jih pet vozi od drugod, ker v kraju služ- bovanja ni stanovanja. V tako imenovanem učiteljskem bloku, v katerem so pred leti zgradili šest družinskih stano- vanj za učitelje, stanuje danes le troje učiteljskih družin. Slavist na šoli, občinski štipen- dist, je od lanske jeseni pa vse do pred tednom dni koristil in plačeval eno teh družinskih sta- novanj, imel v njem nekaj svojih reči, a z družino se je namenil v celoti vseliti v letošnjih počit- nicah, ker je žena učiteljica v Savinjski dolini. Toda, glej čudež! Lepega popol- dneva so neznanci odprli slavi- stovo stanovanje ter jadrno vse- lili vanj občinskega uslužbenca Z družno! In slavist je ostal brez stanovanja! Res čuden primer! Pro svet ar MALENKOST A NEPOŠTENOST Sprašujem se, če je solidno in poštenot kar se često dogaja v mesnici v Kozjem. Takrat mi je stregel pomočnik Ivan Ivekovič in mi za 25 dkg navadnih klobas zaračunal 320 S-din ali 45 S-din preveč. Ni veliko teh nekaj di- narjev, vendar se je to zgodilo že večkrat. Tov. Ivekovič se več- krat opravičuje — »oprostite, zmotil sem se«. Potrošnikom se seveda zdi čudno, da se vedno zmoti v njihovo škodo, nikoli pa v svojo. Želimo, da bi se Iveko- vič zgledoval pri šefu mesnice Tončku Kroflu, ki opravlja svoje delo vestno in pošteno! I. K. Kozje 47 EFENKIN4 ULICA Vsi, ki smo poznali Efenka, ve- mo, da je bil prvoborec, koman- dant XIV. divizije, predsednik zveze borcev celjskega okraja, da je bil njegov delež tako v NOB kakor po osvoboditvi velik. O tem so sicer veliko pisali, toda zdi se mi, da bi se njegovemu spominu najlepše oddolžili, če bi po njem v Celju poimenovali kakšno ulico. Opazil sem, da v Velenju imajo Efenkino ulico! Morda bi Zvezno ulico — Jožefov hrib preimenovali v Efenkino ulico! Slavko Vizjak Zadrže Šmarje pri Jelšah CELJANI! OKRASITE SVOJE MESTO Takšno reklamo imamo prilož- nost videti pred pričetkom pred- vajanja filmov v celjskih kine- matografih. Celjani pač radi vi- dijo, da je njihovo mesto lepo, zato, kaže, so opozorilo olepše- valnega in turističnega društva resno vzeli na znanje. I^ep primer takšnega »okraševanja« vidimo na terasi hiše nad delavnico Perdan na Mariborski cesti. Tu večkrat v vetru plapola najraz- ličnejše žensko perilo, ki s svoji- mi živopisnimi barvami spomi- nja na kakšno športno prireditev. Naj tuji in domači turisti vidijo standard našega ženskega spola, saj smo v mednarodnem turi- stičnem letu! Jože Jure Cerovec 26 Šentjur NEMOGOČ ODNOS DO SOSTANOVALCEV Stranka P. H. v Prešernovi 14 v Celju ima čudne manire, saj si je dovolila sekati drva v kuhinji in pred vrati na hodniku. To je trajalo od decembra lani do fe- bruarja letos. Največkrat je se- kala njena 11-letna hčerka in kljub večkratnim opozorilom hišnega sveta ni odnehala. Ker je zaradi tega v prvem nadstrop- ju odpadel omet, se je hišni svet pritožil na stanovanjsko podjet- je, ki je stranki P. H. prepoveda- lo sekati drva v stanovanju. Po tem je seveda P. H. zagnala vik in krik in se izgovarjala, da ni sekala drv, ampak da je priprav- ljala zrezke, kar sostanovalci se- veda ne morejo verjeti, ker naj- brž nihče nima toliko mesa. Ra- zen tega si P. II. dovoljuje stre- sati preproge ne glede na to, če se spodaj suši perilo; obeša ne- ožeto perilo, da teče voda stranki P. M. točno pred vrata; tudi sme- ti je večkrat najti po stopnišču, ne pomete pa jih niti P. H. niti njena hči. Stranke B. H., P. M., K. T. KDO JE KI1IV ZA NESKLEPČNOST KANDIDACIJSKIH ZBOROV PO TOČI ZVONITI... IZVEN OŽJEGA MESTA SO ZBORI DOBRO USPELI Občani celjske komune so v zadnjih dneh zelo pogosto sprožili po- govore o kandidacijskih zborih in bilo je kar nenavadno, da so v toliki meri ugibali, zakaj v mestnem področju kandidacijski zbori niso bili bolje obiskani. Morda bi bil lahko prvi del odgovora v bumerangu: prišli bi naj na kandidacijske zbore, pa bi vedeli. Toda ignoranca je eden izmed atribu- tov sodobnega odnosa do stvarnosti in zaradi tega bi takšen bumerang zadel precej v prazno. Resnično, v mestu je frekvenca sporazumevanja (tisk, radio, tele- vizija, pogovori ob srečanjih in v to- variških družbah) dosti večja in vsak že vse izve, preden je sploh kdo kaj sklenil. »Stara praksa«, tr- dijo in natolcujejo. Zelo pohvalen in aktiven odnos takšnih občanov, ki so tako zaupljivi in prepuščajo svoje skrbi drugim. Kdo so tisti »drugi« sicer nihče ne ve; mora' jih pa biti dosti, da jih je toliko manj- kalo na zborih volivcev v Centru, na Otoku, v Štorah in še kje. Toda prav ti zaupljivi občani, ki vse vedo vna- prej in zato ne čutijo potrebe, da bi se udeleževali kandidacijskih zbo- rov, potem tudi najraje »kritizira- jo« in spet vedo, kdo je kaj napak storil. Dragi volivci, kaj nam še res ni postalo jasno, da smo VSI SKUPAJ odgovorni za našo usodo, da s skup- nimi odločitvami krojimo politiko občine in da bi se morali zatorej tudi skupno odločati, koga bomo kandidirali v občinsko, republiško ali zvezno skupščino? Ne, tega se očitno ne zavedamo. Zato prepuščamo skrb za evidenti- ranje in za kandidiranje tistim »dru- gim«. ki jih pa tudi ni, ker so tudi oni računali na »druge«. Takšen od- nos zakrnjenosti, odmaknjenosti in neodgovornosti je kriv tudi vseh drugih nepravilnih odnosov, ker še vedno čakamo, da nas bo nekdo (le kdo ve, od kod) reševal, mislil za nas in za na sodločal. Prav, s tak- šnim odnosom bomo naše odborni- ke tudi prisilili v samostojno odlo- čanje, toda potlej naj ne bodo tega krivi tisti »drugi«, temveč mi vsi skupaj. Če so bili zbori volivcev v mestu in Štorah slabo obiskani in so jih morali sklicevati tudi večkrat, je presenetljivo dobra udeležba v Soc- ki (92 volivcev), na Teharju in v Do- brni (nad sto) in v Strmcu nad 60 volivcev. Ti zbori so bili tudi dosti bolj živahni in konkretni. Vsebinsko bodo mogli vplivati povsem druga- če, kakor nekateri zbori v mestu, kjer so volivci očitno komaj čakali, da zadostijo zunanjo formalnost. Tudi iz drugih občin smo prejeli poročila, da so bili kandidacijski zbori zelo slabo obiskani.V Prebol- du se je od 2000 volivcev udeležilo zbora samo osem ljudi. Ti so potlej razpravljali o delu odbornikov. Nič bolje ni bilo na Polzeli, kjer sta bila navzoča sicer oba kandidata, a ljud- je se zbora niso udeležili. Naj za zaključek še enkrat pouda- rimo: četudi bomo izvolili najbolj- še in najbolj ustrezne, nam to ne bo pomagalo, če ne bomo z njimi sode- lovali. Včasih so občani očitali od- bornikom in poslancem, da jih ni mednje, zdaj pa bodo lahko odbor- niki in poslanci očitali občanom, da se ne menijo zanje in zase. Mar mo- ramo v naši domovini res Vedno sa- mo očitati drug drugemu, namesto da bi vsi skupaj spremenili vse tisto, s čimer še vedno nismo zadovoljni? OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V ŠENTJURJU Vsebinsko ali strokovno NA KONFERENCI JE MANJKALO 43% OPRAVIČENO ODSOTNIH Ce smo nekdaj očitali naši partiji, da je bila predvsem kadrovska, moramo danes odločati, če bo vsebinska alli strokovna, vendar na kadre kljub vsemu ne bi smeto pozabiti. Ob šentjurski konferenci Zveze komunistov smo zapisali to misel, vendar bi mogla veljati tudi za mno- ge druge tovrstne konference. Ne gre za nekaj posebnega, temveč za značilno splošnega. Iz poročila in referata občinskega komiteja Mirka Vrečka so dobili navzoči člani zadosti pobud za ži- vahno razpravo in v tej so se tudi izkazali. Vsak je s svojega področja dopolnil s podrobnimi podatki po- gled na razmere, a morda bo no- vo izvoljeni komite mogel iz vsega tudi zbrati ustrezne zaključke in napotke za nadaljnje delovanje. Toda zdaj nastopi vprašanje vse- binskega ali strokovnega delovanja Zveze komunistov v spremenjenih pogojih in v času, ki so z vsemi sila- mi prizadevamo, da bi jo reorgani- zirali tako, da bo vsebina njenega delovanja najbolj občutna. Gre namreč za dejstvo, da so posamez- ni diskutanti le z delom svojih razprav vsebinsko dopolnjevali re- ferat sekretarja, v bistvu pa so na- števali dejstva, ki so sicer dokumen- tarnega značaja, a niso hkrati naka- zali vsebinske nuje, kako probleme odpravljati v prihodnje Tu je bistveni zadržek bolj uspeš- nega delovanja članov ZK v današ- njem obdobju, ko ugotavljamo — marsikdaj celo zelo strokovno — kako in kaj je, nismo pa dozoreli, da bi v skupni razpravi nakazali razvojno pot in se zanjo potem tudi vsak v svojem okolju tudi dosledno bojevali. šentjurska konferenca ZK je bila snovno in vsebinsko bogata, nič slabša od vrste drugih, saj se je do- taknila in v nekaterih področjih tudi precej področno razčlenila najbolj žive zadeve vsakdanjega bi- vanja in dogajanja. Vendar je bili pogost očitek — že v referatu in v poročilu kontrolne komisije — ka- kor tudi v razpravi, da je mnoge člane ZK prevzela ravnodušnost in politična neaktivnost. Tu bi zastavil k vsemu še vprašanje tako velitk odstotek opravičeno odsotnih, ki so bili na izletu. Namreč, mar ne bi mogli organizatorji izletov upo- števati tudi datum občinske konfe- rence, namesto "da so odtegnili to- liko članov ZK z letne konference. H. S a vodnik Poziv borcem V. prekomorske brigade Kakor v drugih prekomorskih enotah so tudi borci nekdanje Pete prekomorske brigade izrazi- li pobudo, da bi po skupni knji- gi »Prekomorci« izšla še doku- mentacijsko razširjena zgodovi- na te brigade. Razširili in dopolnili naj bi zla- sti začetna poglavja, ki bi obrav- navala razmere na Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem med nemško okupacijo, zaradi kate- rih se tudi mnogi zavedni fantje niso mogli izogniti mobilizaciji v nemško vojsko. Podrobneje bi bi- lo treba nadalje obdelati življe- nje in vedenje slovenskih fantov v nemških enotah, njihove ta- kratne oblike odpora in priprave na poznejši pobeg k zaveznikom ob invaziji v Francjii. Zgodovina naj bi temeljiteje obravnavala priprave na ustanovitev brigade v Angliji in pozneje priprave na njen odhod v domovino. Razvoj brigade po prihodu v Dalmacijo in njeni organizaciji v Splitu je sicer obdelan sorazmeroma dob- ro, manjkajo pa še podrobnejši podatki o številu in oborožitvi, delu KP in SKOJ, izobraževalnem delu, stikih s prebivalstvom itd., zlasti pa še nista popolna sezna- ma komandnega kadra in tovari- šev, ki so padli v Liki, §uhi kra- jini In pred Ljubljano. Odbor Pete prekomorske briga- de poziva zato vse bivše borce brigade, tudi tiste, ki so po pri- hodu brigade v domovino sodelo- vali v drugih enotah, naj na na- slov Odbor Pete prekomorske bri- gade pri Obč. odboru ZZB NOV Celje, Gledališka 2 čimprej pis- meno sporpčijo vse, kar lahko do- polni dosedanjo zgodovino briga-! de. še posebej pa poziva vse, ki hranijo kakršne koli dokumente v zvezi z nemško vojsko, biva- njem brigade v Angliji in delom brigade v domovini, naj to gra- divo pošljejo odboru. Dokumente bodo preslikali in razstavili v Muzeju revolucije v Celju, izvir- nike pa pošiljateljem vrnili. v RAZPRAVA O PREDLOGU OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CELJE O REORGANIZACIJI ZVEZE KOMUNISTOV Bistvena je vsebina, ne pa oblika dela Zadnje dni so člani vseh osnovnih organizacij ZKS v Cinkarni živahno razpravljali o organiziranosti ZK v Cinkarni in v občini. Komunisti so se soglasno odločili za drugo varian- to, ki jo predlaga občinski komite ZKS, to je za nadaljn ji obstoj osnov- nih organizacij in tovarniškega ko- miteja, poleg tega pa bodo posvetili večjo pozornost delu na interesnih področjih. O reorganizaci ji Zveze komunistov menijo, da mora biti posledica spre- menjenih odnosov in nove vsebine dela. Smisel vsake reorganizacije je v tem, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti in napake. O tem sicer govori gradivo, ki ga je pripra- vil za razpravo občinski komite, po- grešajo pa v njem predvidevanja o uspešnem učinku reorganizacije. Ker so že nekaj let nazaj ugotav- ljali, da je klasična oblika organizi- ranosti — samo v osnovnih organi- zacijah, postala preozek okvir, so v minulih dveh letih uvedli novo obli- ko dela; vprašanja, ki se nanašajo na širšo problematiko je obravnaval celoten aktiv komunistov, ali pa do- ločene skupine, ki so bile za kon- kretne primere najbolj zainteresira- ne. Prepričani so, da nadaljevanje take prakse najbolj ustreza sedanjim potrebam. V prihodnje nameravajo dajati večji poudarek delu v aktivih komunistov in delovnim konferen- cam, ki jih bodo sklicevali po po- trebi med letom. Komunisti v Cinkarni sicer meni- jo, da bi ustanovitev nove enotne osnovne organiazcije in delo na in- teresnih področjih imelo precej po- zitivnih lastnosti, dvomijo pa, da bi se s to obliko povečala aktivnost vsakega posamenzega člana. Na zbo- rovanjih, k jer bi bilo zbranih preko 100 komunistov, bi marsikak član, ki bi siccr bil pripravljen aktivno sodelovati v razpravi, ne prišel na vrsto, pa čeprav bi lahko bil njegov prispevek zelo tehten. Taki pojavi bi verjetno še povečali pasivnost po- sameznih članov. Zavedajo se nam- reč, da danes še niso vsi komunisti na takem ideološkem nivoju, da bi se lahko znašli v vsaki situaciji. Potrdili kandidature Na kandidacijskem zboru volivcev v Podčetrtku, ki se ga je udeležilo več kot polovica volivcev, so potrdilii kandidaturo Franca Šetinca, novi- narja »Dela« za poslanca v organiza- cijsko politični zbor zvezne skupšči- ne. Prav tako so potrdili kandidatu- ro Darka Bizjaka, predsednika ob- činske konference SZDL v Šmarju za noslanca v republiško skupščino. Poleg evidentiranega kandidata pa so volivci predlagali za poslanske- ga kandidata v republiško skupšči- no še Bena Božička, predsednika ob- činske skupščine. Volivci so menili, da imata oba predlagana kandidata potrebne kvalitete za republiškega poslanca. Zato bodo dokončni izbor prepustili volivcem na dan samih volitev. OBVEŠČA — da I. in IL nadstropje že redno poslujeta, pritličje je delno zaprtoi — da se vse bombažno in volneno blago trenutno nahaja v obnovljenem I. nadstropju. — da ima najnovejšo kolekcijo metrskega blaga italijanske firme 7 e Iliri i & Co. za spomladanske in letne ženske obleke, kakršne narekuje letošnja italijanska moda. — da ima veliko izbiro ženskih kostimov po izredno ugodni ceni 16.000 starih din. — da ima ženske usnjene rokavice, znižane za 50 °lo Uspešno delali Cel jski klub za vzrejo športnih in službenih psov sodi med tisto vrsto klubov, ki le z uspešnim delom opo- zarjajo nase. Deluje že vrsto let. Člani kluba s svojo prizadevnostjo in prostovoljnim delom večinoma premostijo materialne probleme, s katerimi se klub iz leta v leto sre- čuje. Na nedavnem občnem zboru, je predsednik zveze, strokovnjak svetovnega slovesa Teodor T. Drenig, pohvalil delo članov kluba in dodal, da celjski klub sodi med najdelav- nejše v republiki. Poleg skrbno pri- pravljenih strokovnih referatov so člani v razpravi doprinesli nekaj misli o prihodnjem delu in sprejeli več sklepov. Tudi letos bodo organi- zriali več nastopov, ki so postali v resnici že tradicija kluba. Zaradi po- manjkanja sredstev pa bodo s pro- stovoljnim delom premostili težave. Za predsednika šo ponovno izvolili prizadevnega IVANA ŽEMLJICA. rf PROGRAM REKONSTRUKCIJE CELJSKE PLINARNE Šedalečod uresičnitve? Pred dnevi je delavski svet komunalnega podjetja Plinarna-Vod©- vod v Celju razpravljal o programu rekonstrukcije, pa tudi o razlogih, ki preprečujejo hitrejšo uresničitev tega načrta. Ker program predvide- va zanimive rešitve za objekt, na račun katerega so prebivalci stano- vanjskega naselja Otok povedali že toliko kritičnih besed, posredujemo nekatere najpomembnejše misli iz zares obsežnega in zanimivega ela- borata. Obrat plinarne že precej časa po- sluje z dokajšnjo izgubo. Ob koncu leta se negativna razlika povzpne na približno 26 milijonov S reoreanizaci ii niso bili zadostno pripravljeni. Jasno je torej, da v taki razpravi niso moglii povedati nič določenega in so se dogovorili, da bodo razpravo o re- organzadji še ponovili. Nekaj zanimivih misli so izrekli tudi komunisti v terenskih organiza- cijah v Ulici 29. novembra in v Cen- tru. Med njimi bi omenili pomi- slek, ki ga zaznavamo že dolga leta, da se namreč v delovanju ZK ne poslužujemo v zadostni meri sodob- nih toblik obveščanja in komuni- ciranja. Ob tej priložnosti bi po- novno opozorili na dejstvo, da je med celjskim članstvom ZK le majhen del takšnih, ki so kdaj kak- šno svoje stališče skušali uveljaviti v javnem tisku ali radiu, pri čemer jr verjetno prav razlog nesamostoj- nosti in nedozorelosti, katerega so ugotovili že na terenu v štorah. Prav v zdajšnjem obdobju in tudi v vseh razpravah o spremenjeni or- ganizaciji, ki naj pogoji novo vse- bino delovanja, pa bi mogli člani ZK z javnimi razpravami spremeni- ti mnenje, ki ga imajo marsikdaj' o njihovi razgledanosti proizvajalci — nekomunisti. Na terenu v Ulici 29. novembra so se dotaknili tudi vprašanja od- govornosti, ki je vse doslej nismo dovolj upoštevali in ob tem dejali, da ne bo nobena reorganizacija ZK obogotila vsebinskega delovanja, kolikor ne bomo v prihodnje bolj odločno zahtevali od komunistov, da bodo za svoje deldVanje tudi od- govorni. Od vsepovsod POLZELA: Tu so že dvakrat skli- cali zbor volivcev, na katerem naj bi določili tudi kandidate za prihod- nje volitve, vendar so morali oba zbora preložiti, ker ni bilo občanov. Kaže, da občani dokaj neresno ob- ravnavajo te probleme. Neuspela zbora sta tem nerazumljivejša, ker so bili občani na Polzeli v minulem obdobju zelo aktivni in delavni. DOBRTEŠA VAS: Pred dnevi so občani v Dobrteši vasi dobili nov lokal. Frizer Jože Voh je namreč odprl nov brivsko frizerski salon. S tem so občani tega in okoliških za- selkov prišli do uslug, ki so jih mo- rali doslej iskati drugje. ANDRAŽ: Mladinski klub, ena iz- med mnogih oblik, v kateri se izra- ža dejavnost zveze mladih v Andra- žu, je pred dnevi organiziral več- dnevni kuharski tečaj za mlade go- spodinje. Tečaja se udeležuje 20. de- klet pod vodstvom Minke Matko. Na tečaju se bodo dekleta poleg ku- harskih veščin naučila tudi higien- ske priprave in kulturne postrežbe jedil. tt Stari grad propada Obiskovalcem Podčetrtka najprej pade v oči stari grad na vzpetini nad trgom. Zunanjost gradu je še dobro ohranjena in daje markan- ten videz. Ta trditev pa ne velja za njegovo notranjost, ki je zane- marjena in počasi propada. Do ne- davnega so grajski prostori služili za pitališče kokoši. Perjad je na- pravila svoje, predvsem pa je uni- čila macesnov pod po sobah. Gozdno gospodarstvo, čigar last je grad, se zanj tudi ne briga dovolj. Zato se domačini sprašujejo, kaj bo z njegovo nadaljnjo usodo. Morda bi kazalo v gradu urediti nekaj sob. ki bi služile za prenočišče vedno bolj številnim obiskovalcem »atom- skih toplic« v Harinihzlakih. -ma- Priprave na volitve Na nedavnem sestanku predstav- nikov in sekretar jev krajevnih orga- nizacij Socialistične zveze mozirske občine, ki ga je sklical občinski od- bor SZDL, so razpravljali o vklju- čevanju organizacije v razprave po plenumu. V razpravi so ugotovili, da se Socialistična zveza v občini ni dovolj vključila v te razprave. Zato so sklenili, da l^odo sklicali sestanke članstva SZDL po krajevnih orga- nizacijah in kritično obravnavali razne pojave in pomanjkljivosti v našem družbenem življenju v obči- ni. Na sestanku so razpravljali o po- litičnih pripravah na bližnje skup- ščinske volitve. V občini bodo iz- volili tri poslance republiške skup- ščine in polovico, t. j. 27 odborni- kov občinske skupščine, medtem ko volitev poslancev zvezne skupščine ne bo. Na sestanku so posebej po- udarili, da mora SZDL pri teh vo- litvah zagotoviti čim bolj demokra- tičen postopek pri kandidiranju in volitvah odbornikov in poslancev. V OBDOBJU MED DVEMA KONFERENCAMA JE V LAŠKEM IZ ZVEZE KOMU- NISTOV IZSTOPILO 36 ČLANOV. TAKŠNE IZSTOPE SO ZABELEŽILI TUDI V NE- KATERIH DRUGIH OBČINAH, ZATO SMO V LAŠKEM OBISKALI TRI NEKDANJE ČLANE ZVEZE KOMUNISTOV TER JIM POSTAVILI VPRAŠANJE: ZAKAJ ŠTE IZ- STOPILI IZ ZVEZE KOMUNISTOV? LEON ŽELEZ- NIK, Volna La- ško: Mislim, da na to vprašanje lahko odgovo- rim. V Zvezi komunistov sem bil 10 let, vključeval sem se v vse akcije, delal povsod, nekdaj še celo v mladinskih vrstah. V začet- ku sem imel mnogo več ela- na kot ga imam sedaj. Bil sem štipendist to- varne, kjer sem se tudi zaposlil. v Zvezo komunistov nisem stopil zaradi koristi. Zakaj sem izstopil? Vzroka sta predvsem dva. Prvi je moja bolezen ki me moti pri delu, bil sem že na zdravlje- nju in resnično ne morem biti več tako aktiven kot sem bil nekoč. Drugi: člani naše osnovne organizacije zame niso do- volj izobražene, nobeden izmed njih mi ne more dati ničesar glede — na idejnost. Zato mislim, da v takšni osnovni organi- zaciji, ki mi ne more dati ničesar, nimam kaj iskati. Poleg tega se zelo sekiram in morem reči, da je nekdaj ogromno dela ležalo na mojih plečih, ker ga niso znali razdeliti. SLAVKO KRA NJC, Volna La- ško: Veste ko- ko je s tem. Bi- lo mi je šest- najst let, ko so me 1947. leta sprejeli v SKOJ. Danes sem po tolikih letih zelo razo- čaran. Zakaj? Takrat, po voj- ski, je bilo v organizacijah več pristnega, več tovarištva in medsebojne- ga razumeva- nja. Danes, se ljudje v osnov- nih organizaci- jah povsod vi- kajo, no to bi še šlo in razumem, toda ko se pa nekod prično ogovarjati z gospod in gospa, ne, to je pa preveč. Nekateri komunisti so že užaljeni, ko jim rečeš tovariš. Vidite in o tem človeku premišlja in premišlja. Žal, ampak v partiji ne vidim več tistega, kar je bilo nekoč, zato je resnično nujno, da pride do reorganizacije, o kateri zadnje čase mnogo govorimo. Komunisti zaradi nekaterih posameznikov nimajo več tak- šnega ugleda kot so ga imeli. Ne razu- mem, kako je lahko komunist komunist z avtom, vilo in vikendom, na drugi strani pa so delavci, ki s svojo plačo komaj pre- življajo tri otroke. Tu ne vidim komuni- sta. Tako sem razmišljal in se spraševal, zakaj bi bil še jaz zraven? Osebno bom ostal še vedno takšen kot sem, komunist po prepričanju, čeprav izven organizacije. Tem razlogom so se pridružili še drugi. Sovražim formalne sestanke, na katerih sekretar prečita nekaj besed iz časopisa. To lahko naredim sam doma. Ce ne govo- riš, pravijo, da nočeš povedati, če govoriš, so jezni, ker poveš kaj takšnega, kar jim ni všeč. Potem si pa tisti, ki »jamraš«. Glede izstopa še to, mogoče bom šel na- zaj, ampak takrat, ko bom vedel, da bom prišel med zdrave ljudi. DRAGO ŠI- MENKO, rav- natelj osnovne šole Rimske Toplice: Kakr- šenkoli odgovor je delikaten. Moj izstop ni- ma nobene zve- ze z mojim svetovnim na- zorom, ki je še vedno isti. Raz- logi so morda v odnosih, na primer prejšnji sekretar Občin- skega komiteja ZK in člani. Ni imel odnosa do njih. Obsojati človeka v nje- govi odsotnosti ni v redu, saj mu ne daš pri- ložnosti, da se brani. Eden izmed vzrokov izstopa je bil tudi ta: dve leti sem bil predsednik KO SZDL, zaradi prezaposle- nosti in študija nisem toliko naredil kot bi drugače lahko. Kritizirali so me, ne da bi mi kdo hotel pomagati pri tem. Sklical sem sestanek, ni bilo udeležbe. Vsekakor sem pri svojem delu pričakoval pomoč, vendar je nisem dobil, tovariši iz odborov občine niso našli poti do mene. Oddaja knjižnice je bil izraz jeze, saj veste, kako je to, če na vsakem sestanku doživljaš kritiko. Bistven razlog: članica ObK ZK, ki je bila tudi predsednica našega delav- skega sveta, mi je očitala stvari brez kon- sultacije z mano. Povabila je v mojo pi- sarno po seji predsednike občine in i zne- sla čudne stvari. Poleg tega še sekretar komiteja z očitki, zaključki in vzkipelo je. Sem komunist od leta 1951, delal sem pov- sod in to ne malo. Glavni vzrok izstopa, kot vidite, so odnosi med ljudmi, ki niso v redu. Odnosi med komunisti. Dobra volja in požrtvovalnost premosti vse ovire. To dokazuje prosvetno društvo Jurklošter, ki je zelo delavno, čeprav mu razmere niso najbolj naklonjene. V preteklem letu so amaterji uprizorili komedijo Dobrodošla miss Agata in Domna ter z obema uprizoritvama tudi gostovali, pred dnevi pa so pripravili komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Na sliki je prizor iz Dobrodošle miss Agate. Ivan Jaz bec M-LETNMK Ivan Jazbec iz Vrhovnega pri Ra- dečah je pred časom praznoval 90- letnico svojega življenja. še danes je član raznih organiza- cij in društev, njegovo življenje pa Kveder, ki sta se poleti 1941 kot povratnika iz španske držav- ljanske vojne priključila narodnoosvobodilnemu gibanju, sta — vojaško izurjena v interna- cionalnih brigadah — vsekakor po svoje vplivala na razvoj slovenskih partizanskih enot. To se je izkazalo "že v prvem Štajerskem bataljonu, ki je bil od začetka oktobra do srede no- vembra 1941 pod poveljstvom Franca Rozmana-Staneta, nadalje v II. štajerskem bataljonu, še najbolj pa v organizaciji brigade. Ob formiranju I. štajerske brigade njen komandant in komisar še nista vedela, da je Vrhovni štab NOV Jugoslavije prav tako organizacijsko obliko že sprejel in da se je izkazala za dobro. Slovenske partizanske enote so bile tedaj še vse v vodih, četah in bataljonih. In ko je Glavno poveljstvo zvedelo za ustanovitev brigade, je Roz- manu in Kvedru očitalo njuno »samovoljo« ter ukazalo, naj brigado preimenujeta v II. grupo odredov. (Dalje) LIKOVNA RAZSTAVA Milana Lorenčaka Likovni salon prireja povečini raz- stave tujih umetnikov, celjski ustvarjalci se predstavljajo le red- ko. Tako smo videli Lavrenčičeve in Jakijevo razstavo, ki se jima pri- družuje zdaj še Lorenčakova. Raz- stave dotnačinov so še posebej po- membne, saj gre za likovno kulturo, ki mora biti sestavni del celotne celjske kulture. Poleg tega ustvar- jajo naši umetniki fond, iz katerega bodo lahko izbrali dela za celjsko galerijo. Leta, ki so pretekla od zadnje Lo- renčakove razstave (1961), niso bila brezplodna, čeprav mu očitno pri- manjkuje časa za ustvarjanje. Če preletimo njegovo delo do leta 1961, opazuno novo tonaliteto in gradnjo slike v premiku k poudarjeni poeno- stavljenosti brez drobnih detajlov. Njegova platna so vedra; Kamnito mesto v srebrni tonaciji je nemara eden izmed viškov v sedanjem ustvarjanju. Sem smemo dodati še Mrtvi gozd. V nasprotju tako poj- movanega slikarstva je upodobitev trga Lemberga. Slikarju bi želeli, da bi kakšna turistična organizacija sliko odkupila, da bi prišli do barv- ne reprodukcije za razglednice. Ali je piisel, da bi turistična društva letno vsaj enemu izmed slikarjev na- ročila upodobitev kakšnega kraja, res predrzna? Z Ifti bi lahko namreč zbrali lepo gradivo za prospekte. Dobra barvna razglednica je še ved- no učinkovitejša od fotografskega posnetka. Po tehnični plati priteguje slikar- ja delo s slikarsko lopatico. Poteze gredo v širino, barva zablesti sočno, hkrat pa je ta tehnika sliki tekton- sko v oporo. Milan Lorenčak je doslej razstav- ljal v Celju, Mariboru, Ljubljani, sa- mostojno pa v Celju, Mariboru, Ve- lenju in ponovno v Celju. Na II. mednarodni razstavi otroških del v Zagrebu je prejel nagrado, prav ta- ko na II. republiški razstavi v Ljub- ljani. Kolekcija 16 Lorenčakovih pla. ten je ubrana, zato je tudi zanima- nje občinstva veliko. ODPRTO PISMO UO y SKLADA ZA ŠOLSTVO II. STOPNJE (Nadaljevanje s 1. strani) zaostanke v višini 461.000 N-din. S skupnim zmeslkom 12.971,000 N-din bi lahko sklad zagotovil učnim kad- rom naslednje osebne dohodke: za delovna mesta z visoko izobrazba 1.266 N-din, za delovna mesta z viš- jo izobrazbo 1.085 N-din, za delavna mesta s srednjo izobrazbo 848 N- din. 2. Predsedniki skupščin občin so na omenjeni konferenci tudi zago- tovili, da bodo občinske skupščine sklenile s skladom pogodbo za ce- lotno kvoto, ki odpade na občino, ne glede na to, koliko bo občina pri- spevala iz proračuna in koliko bo zbrala iz prispevkov gospodarskih organizacij. 3. Predstavniki upravnega odbora sklada, ki so obiskali vse skupščine občin, so ugotovili, da so lete pred- videle ne glede na skupen dogovor le 11.764,000 Nb tej grdi misli in se hotela pre- motiti z delom, da bi pregnala skušnjavo in svoje misli usmerila kam drugam. Pa so se zopet vrnile in še- hujše in tisti glas je kar vpil: »Potem bo tvoj! Tvoj bo! Gregor bo tvoj! Spravi jo s poti!« »O, strašne misli! Pravica bi se že zgodila. Pa, oh, ne ne! Nikdar!« Pa je zopet vstalo hrepenenje. O, kako je hrepenela za njim in tisti glas je zopet zazvenel v ušesih; da je vsa trepetala: »Zdaj je priložnost. Zdaj ali nikoli!« Martineka se je komaj spomnila. Tiste dni po dogod- ku je čepel v leseni bajti na Griču, tam nad Dolenjo vasjo, od koder je bil lep razgled na vas in preko nje na polje do Makošc in kočevskih naselij, na severni stra- ni pa na Sleme, kjer je stal na najvišjem vrhu sivi ortne- ški grad. Lepa je bila Velika gora s strmimi stenami na levi in Mala gora s cerkvijo sv. Ane na desni strani. Ka- morkoli se je ozrlo oko, povsod čudovita priroda. Toda Martinek, ki je od časa do časa pomolel obvezano glavo skozi okno ali prišel na prag, tega ni opazil. Njegov po- gled je taval proti široki Ribenšici, gledal je proti mostu, ki pelje čeznjo, in hišo onkraj mostu. Njegove oči in mi- sli so bile tam, pri lepi Kočevarici. Ves srečen je bil, ka- dar je videl, da je prišla na prag v belem predpasniku, — 40 — Živopisni ruti okrog vratu in črnimi lasmi, nagrmadenimi na vrhu glave. Huda je bila, to je že res, toda rog na glavi je postajal manjši in zato ji je odpustil. Sicer pa ga lepa in osorna krčmarica ni več tako mikala. Eh, ba- ba! Toda Martinek Bolha je imel sedem srebrnih grošev. Dva je bil sicer materi obljubil, a se je potem spomnil, da ji bo prinašal od Krzniča črnega kruha in kislega mleka, kar je vendar dovolj. Zato se je bil skesal. Tretji dan ni več strpel doma. Vrgel je obvezo proč in šel doli, kjer se za groš kaj dobi. Rajhovka ga sprva niti pogledala ni, odslovila ga pa tudi ni, ker "je vedela, da ima groš, in ona je tako rada videla, da se je.vse, kar je bilo okroglo in imelo cvenk, zbiralo v njeni skrinji. Preden je Martinek zapravil po- lovico are, ki jo je bil dobil, je Rajhovka spregovorila z njim, kakor se spregovori z gostom, ki je prišel pasti sitnobo. In s tem je odleglo obema in sta poslej obče- vala, kakor da se med njima ni nič pripetilo. V Raihovki je med tem popolnoma dozorel sklep, da izroči Krzničevko pravici. Zakaj je pa čarovnica! Samo iztuhtati ni mogla, kako! Odstraniti je treba pregrajo med njo in Krzničem! Oh, včasih so bili ljudje, ki so kar pograbili žensko, ki je uganjala coprnije, ter jo izročili pravici! Ali v Nemški vasi razen Krzniča nihče ne ve, da je njegova žena coprnica? Tedaj ji je švignil v glavo Martinek. Ta je tudi slišal Krzniča in bi lahko pričal. Sprva je opustila to misel, ker se ji je zazdelo, da je preneumen za kaj takega, toda ker ni bilo drugega iz- hoda, se je naposled sprijaznila z mislijo in le še tuhta- la, kako bi Martineka pridobila za načrt. Rada bi govorila z njim na samem, kar se jii je konč- no tudi posrečilo. V mraku je ostal sam v hiši. Sedla je k njemu, prijazno govorila z njim o tem in onem in še k ustom nesla pijačo, ki ji je napil. nimon BREZ BESED BRANKO FALE: 6500 hm z uvtostopom V zadnjih dveh številkah je zaradi tehničnih vzrokov izostal potopis Branka Faleta, za kar se opravičuje- mo. Sreda, 6. septembra Sva v Parizu, največji metropoli, kar sva jih videla doslej. Kakih 20 kilometrov od Bruslja sva se peljala mimo VVaterlooja, kjer je bil Napoleon 1815 dokončno pre- magan. V zgodovini je bila Belgija vedno bojna poljana Evrope, viteško bojišče, kjer so velesile občasno po- ravnavale spore. V Pariz sva se pri- peljala s predstavnikom bolgarske- ga veleposlaništva; njegova ljubez- nivost naju je seveda začudila. Po- krajina je tu valovita, ob francosko- belgijski meji se dvigajo Ardeni, ki dosežejo 691 metrov višine. Peljala sva se skozi Leon, kjer stoji na vrhu hriba v središču mesta lepa gotska katedrala, grajena v posebnem stilu. Ogledala sva si tudi katedralo v Reimsu, mogočno gotsko mojstrovi- no, katere tla.so zgrajena v obliki spirale, ki spominja na labirint in je hkrati spomin na kretsko palačo, ki jo je zgradil Dedal in je imela labi- rint hodnikov. Nedelja, 11. septembra Mineva že peti dan najinega biva- nja v Parizu. Vtisov in doživljajev je toliko, da jih je t^žko opisati. Na mestnih ulicah je ogromen avtomo- bilski vrvež, tako da se Parižani naj- raje poslužujejo metroja. Od Slavo- loka zmage, kjer so korakale že mnoge armade — od Napoleonove in Hitlerjeve do armade V. republi- ke, po znani ulici Avenue Champs Elysees, kjer so velike kinodvorane, palače, kavarne s širokimi terasami, center avtomobilskih salonov itd., sva prišla na Plače de la Concorde, ki slovi kot eden najbolj prostornih in harmoničnih trgov, delo arhitekta Gabriela. Leta 1836 so pripeljali sem obelisk iz templja Ramzesa II. iz Luxorjia, ki je ves popisan s hiero- glifi. Na južni strani teče Seina. Zgradba, vredna ogleda je Opera, in če bom imel še drugič priložnost priti v Pariz, si jo bom vsekakor rad ogledal tudi od znotraj. To je največ- ji teater na svetu, saj meri njegova površina 11 tisoč kvadratnih metrov. Videla sva seveda tudi mojstrovi- no sredjeveške umetnosti — cerkev Notre Dame, ki so jo gradili v letih od 1163 do 1330. Notranjost je zelo mračna. r Montmantre je tudi domovina pev- cev, poleg tega, da je shajališče umetnikov slikarjev z vseh koncev sveta. V Moulin Rouge, ki vrti svoje vetrnice kot nekakšen mlin ljubezni, so imeli baje zelo pester program, saj so na odru uporabljali celo pra- vo tekočo vodo, da bi bolj varno pri- kazali fontano, iz katere se pojavi morska deklica v Evinem kostimu. Žal je bila vstopnina previsoka. Mor- da sva bila razočarana zato, ker sva si od tega razvpitega pariškega pre- dela obetala preveč. Tudi na Eiffe- lov stolp se nisva povzpela, kajti vre- me je bilo vetrovno in bi si za 7 fran- kov nakopala kvečjemu prehlad. Na nasprotni strani, na desnem bregu Seine je palača De Chaillot, zname- nita po prekrasnih vodometih. Zelo močan vtis je naredil na naju Napo- leonov grob v Dom des Invalides. Obiskala sva tudi pokopališče Pere Lachaise, kjer so pokopani mnogi slavni možje Francije, med njimi Balzac, Bizet itd. Pokopališče je ta- ko obsežno, da bi človek potreboval vsaj dva dni, da bi si ga ogledal. Raz- košne grobnice z razkošnimi kipi in kapelami... Sredi pokopališča je ve- lika veža z žarami, podzemski hodni- ki in nadstropja, da je človeku tesno pri srcu. Po bežnem ogledu Louvrea, največ- jega muzejia na svetu, sva se zglasila pri slovenski družini in se spoznala s fantom najinih let, ki je doma iz Domžal. V Cerkvi Lazaristov smo srečali nuno, doma iz okolice Ljub- ljane, ki je bila že v Argentini in Ka- nadi. Z veseljem nam je razkazala cerkev. Na koncu moram zapisati, da sva imela srečo v Prizu, saj sva prenoči- šče plačala le 2,5 franka dnevno, vtem ko sva si kuhala sama. (Nadaljevanje prihodnjič) OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK! Ljubezen, politika in vohunstvo Po letu dni, kar se z Andrejem nista več videla, je Helga zopet zahrepenela po moškem. Dr. Stremilov je od konca vojne delal na polikliniki v Novosibirsku. Od časa do časa je v taborišču nadomeščal dr. Var- varo Komarovo. Nikoli ni šel mimo Helgine postelje, ne da bi se nasmehnil, ji dal roko in jo vprašal, kako se počuti. Kaj čudnega, če ga je vzljubila, tega lepega boga iz drugega sveta, ki je vsak drugi dan za nekaj minut prinašal v njeno samoto luč, toploto in upanje? Ko je bila njena noga zdrava, ji je priskrbel službo lekarnarke in tudi Komarova ni imela nič proti. Tako se je pričela Helgina pot navzgor. Hitro se je vpeljala v delo in njen ugled v taborišču je zrasel. Ta mala Nemka ni znala samo odlično rusko, ampak se je prav tako spoznala na zdravila. Nekega večera, ko je stopila iz bolniške zgradbe, sta nenadoma stali pred njo dve ženski. — Si ti Nemka, ki se razume na medicino? je vprašala ena izmed njiju. — Da, ta je, poznam jo, je rekla druga z globo- kim basom. Helga je vztrepetala. Bila je Starosta, strah in tre- pet taborišča. — Pojdi z nama! je ukazala. šla je z njima. Vstopile so v barako in obstale pred posteljo v polmračnem prostoru. Ta prostor je bil nekoliko drugačen, kajti kriminalni zaporniki so bili v dosti boljšem položaju. — Tu je Nemka, je rekla Starosta. — Pridi sem, Nemka! Helga je stopila bliže. — Se me bojiš? Odkimala je. — Jaz sem Blodnaja Carica. Vidim, da si iz dobre hiše. Kot jaz. Nalila je kozarec vodke in ga ponudila Helgi. — Na, pij! Helga je pila. Vodka je gorela v žilah kot ogenj, toda prijeten ogenj. Vrnila je kozarec in Carica ga je zopet nalila. — Ti si zdravnica? — Ne. — Si lekarnarka? — Tudi ne. — Saj je vseeno. Vsekakor se spoznaš na medi- cino. — Kaj naj naredim? je vprašala Helga. Carica je postavila kozarec na nočno omarico. — Dobila bom otroka in ti mi ga boš vzela. Helga ni vedela dosti o porodu, v zvezi s splavom Pa je slišala le za kinin. — Zakaj ga ne bi rodili? je vprašala. — Saj bi si ga vendar lahko privoščili! — Vse imamo rade otroke, če verjameš ali ne. Toda veš, kaj se zgodi, če ga dobiš? Ne, moramo ga odpraviti! — Toda jaz ne vem, kaj naj tu naredim, je rekla Helga. — Veš, da so sredstva in ti mi boš priskrbela takšno sredstvo. Ce ne, veš kaj bo s teboj! Torej jutri Zvečer in zdaj lahko greš! Zunaj se je povsem stemnilo; dišalo je po jeseni; Helga je tekla v svojo barako. Kinina je bilo v apoteki dovolj. Vzela ga je večjo dozo, ga razstopila v destilirani vodi in vlila v stekle- nico. Krajo zdravil so sicer ostro kaznovali, toda strah P>'ed Carico je pregnal vse pomisleke. Starosta je bila zvečer točno na mestu. Helga ji le dala steklenico. — To naj jemlje. Tri dni se ni nič zgodilo, potem pa je prišla Sta- r°sta. Ko je videla, da je Katja odšla, je rekla: — Ta lvoja prekleta reč sploh ni nič pomagala! — Toda jaz ne poznam nič drugega! — Lazeš! — Res ne, je odvrnila Helga in pričela jokati. — Od kod naj bi tudi vedela, saj mi je šele devetnajst let! — Ha, do jutri zvečer še imaš čas! Ko je odšla, je skozi vrata pokukala Katja. — Kaj pa je hotela? Katji je bilo blizu petdeset let. Šest let taborišča je imela že za seboj, štiri leta še pred seboj. Imela je hčerko Olgine starosti. Dovolj za zaupanje. Helga ji je vse povedala o Carici. — V katerem mesecu pa je? je vprašala Katja. — Zdi se mi, da v četrtem. Plosknila je z rokami. — V četrtem mesecu, pa kinin! če bi ji dala steklenico mleka, bi prav tako pomagalo! — Poznaš ti kaj boljšega? Katja je vedela za kalijev permanganat. — Toda ne povej nikomur, da sem ti to jaz povedala, kajti s tem nočem imeti nič opraviti! — Brez skrbi. Drugega dne zvečer je Starosta čakala za plotom. Helga ji je dala kaljev permanganat in ji razložila postopek. -— Harašo, je rekla Starosta. — Veš, kaj se bo zgodilo, če tudi to ne bo pomagalo? Prihodnjič: PRVI IZLET S STREMILOVIM dokumentarni podlistek ... Črno poletje Nova nemška ofenziva, ki so jo začeli 28. junija 1942 na širokem delu bojišča, je kazala vsa znamenja »bliskovite vojne«. Tako je nastopilo obdobje, ki ga imenu- jejo »črno poletje«, kajti po prvih uspehih, ki jih je dosegla Rdeča armada pozimi 1941/42, so se začele ruske čete naglo umi- kati pred Nemci, ki so se naglo približe- vali Stalingradu. Še posebej naglo so Nemci napredovali v Kavkazu: na Elbrusu je plapolala nem- ška zastava, nemške enote pa so se pribli- ževale življenjsko pomembnim oljnim področjem Grosnije in Bakuja. Sovjetska propaganda je nadaljevala z obema temeljnima dejavnikoma, ki so ju z uspehom uporabili že doslej. Ljubezen do Rusije so še posebej poudarili in ji do- dali vse tiste elemente nežnosti, s katero so mogli še ganiti rusko ljudstvo, a sovra- štvo do Nemcev so izostrili do tolike mere, da bi mogla še misel ubijati. V teh prizadevanjih so se uveljavili mno- gi ruski politiki, pisatelji in pesniki, šolo- hovo zgodbo »šola sovraštva« so 23. junija objavili v raznih časnikih. V njej pripove- duje o trpljenju ruskega ujetnika, ki je padel v nemške roke. Velik delež je imel tudi Ilija Ehrenbrug, ki je iz dneva v dan odkrival nove primere za izlive besa in sovraštva z žgočimi besedami. Navedimo samo en del iz enega izmed njegovih šte- vilnih sestavkov: »če si ubil Nemca, ubij še drugega — kajti nič ni lepšega od nem- ških mrličev.« Veliko veljavo je dosegel tudi Simonov z igro »Ruski ljudje« in s svojimi pesmi- mi, predvsem s pesmijo »Ubij ga«. V igri opisuje hrabro skupino vojakov in častni- kov, med njimi je tudi častnik iz carske Rusije, ki padejo v bitki za Sevastopol. Se- veda konča igra s srečnim zaključkom, kajti v zadnjem dejanju osvobodi mesto Rdeča armada. Mimo teh pa so pisali učin- kovito propagando tudi Aleksej Tolstoj, pesnik Surkov in mnogi drugi. Toda po padcu Rostova so se začeli v armadi velike spremembe. Sovraštvo do Nemcev ni več zadoščalo za vojaške zma- ge. Poseben poudarek so pripisovali poslej osebni časti polkov in posameznikov, ki so bili odgovorni za vsak odstopljen ko- rak po svoji volji. Da bi podprli nujnost vojaške časti, so zahtevali od političnih komisarjev, da so pred vsemi prebirali pisma domačih, v katerih so ti izražali nezadovoljstvo do armade. Seveda pa niso mogli samo z grajo in' očitki doseči večjega prizadevanja, temveč so morali uvesti tudi priznanja. Toda pri- znanja so bila predvsem za častnike in to v obliki novih odlikovanj, ki so zanje upo- rabili velika imena slavne Rusije: Suvo- rov, Kutuzov in Aleksander Nevski, da bi z njimi tem močneje navezali tradicijo s sedanjostjo. < Ko je bila bitka za Stalingrad najhujša, so uvedli za častnike znova epolete iri Zla- te resice, kakršne so leta ,1917 uporniški vojaki trgali z ramen svojim častnikom. Zlate našivke so večidel naročili v Veliki Britaniji in Britanci so bili nadvse prese- nečeni zaradi nenavadno velikega naroči- la. šele kasneje so doumeli pomen zlatih našivkov. Toda samo zlato bi ne pomagalo, če ne bi hkrati poskrbeli tudi za »železno disci- plino«. Skladno s Stalinovo zapovedjo ruskim vojakom, da ne smejo niti za ko- rak nazaj, je bila tudi nujnost, da uvede- jo dosledno poslušnost. V tem področju pa je prišlo kmalu do nesporažumov med častniki in njihovimi političnimi komisar- ji. Že avgusta 1942 je armijsko glasilo »Rdeča zvezda« razlagalo vlogo političnih komisarjev, ki so kar preveč radi streljali vsakogar, ki so ga osumili odstopništva ali panike. Nove častniške uniforme, novi našitki in »železna disciplina« se niso ujemali s politiko dvojnega zapovedovanja. Četudi so političnim komi- sarjem točno opredelili njihovo vlogo, to vendarle ni vodilo h končnemu uspehu in tako je bilo nujno, da so 9. oktobra imenovali častnike za edine poveljujoče. Odtlej so imeli politični komisarji za stopnjo ni/jo častniško odliko in njihovo delo je bilo usmerjeno v politično prepriče- vanje in izpopolnjevanje. Niso se smeli vtikati v poveljnikove zadeve. Tako so v tem obdobju utrdili sistem v Rdeči armadi, ki je zamenja- la vrsto starih častnikov z mlajšimi, izurjenimi v bojih, jih odlikovali z novimi odlikovanji, oblekli v nove unformei n jim nadeli nove epolete. Prizanli so ji molučujočo besedo na bojišču in zlovešča senca političnih sekretarjev je zavzela mesto druge violine. Četudi so bile te spremembe v mnogem le zunanjega videza, so po- menile vendarle neke vrste zmago armade nad partijo, če k temu prište- jemo še strogo disciplino, lahko razumemo, da se je do konca leta 1942 sovjetska vojska tolikanj utrdila in organizirala, da so bili njeni kasnejši uspehi razumjilivi nad dotlej zveličavno organiziranim nemškim voja- škim strojem. \ < Vendar spremembe v armadi niso takoj pokazale otipljivih uspehov in potrebne so bile še številne izkušnje in izgube, preden je nov red po- kazal tudi dejanske uspehe. Dotlej pa so morali reševati krizo v SZ z raznimi oblikami, ki so še dolgo bistveno plivale na razvoj družbenih od- nosov po vojni. Trihodnjič: STALIN IN CERKEV ŽENSKA NA FRONTI DOŽIVLJAJI EX MANEKENKE MICHELLE ROY V VIETNAMU NEDAVNO TEGA SMO NA DVA- NAJSTI STRANI OBJAVILI FOTO- VEST O MICHELLE ROY (NA SLI- KI ZGORAJ), FRANCOSKE ČASNI- KARKE, KI DA JE SKRIVNOSTNO IZGINILA V JUŽNEM VIETNAMU. MICHELLE, KI JE BILA &VOJCAS MANEKENKA V PARIZU, JE ZA- RES PRIŠLA V UJETNIŠTVO JUŽ- NOVIETNAMSKIH PATIZANOV, KOT SO TUDI TAKRAT OB NJE- NEM IZGINOTJU DOMNEVALI. PRED DNEVI SE JE MICHELLE VRNILA. OBJAVILA JE SVOJA DO- ŽIVETJA, KI JIH BOMO OBJAVILI V NEKAJ NADALJEVANJIH IN V NEKOLIKO SKRAJŠANI OBLIKI. ZGODBA JE ZANIMIVA ŽE ZA- TO, KER JO JE DOŽIVELA ŽEN- SKA, KI JO JE V NEVARNOSTI VODILA RADOVEDNOST, NEPRE- MIŠLJEN POGUM IN MORDA PRE- CEJŠNJA MERA SNOBISTIČNE- GA SLAVOHLEPJA. punčka, tukaj divja vojna! Na razdrapani cesti severno od Bong Sona sem s svojim avtom prehitela motorizirano patruljo pripadnikov 1. konjeniške divizi- je iz sestave ameriških sil v Viet- namu. Nobenega dvoma ni, da so me fantje imeli za prismuknjeno, še več. Moja prisotnost tu sredi bojnih položajev je bila za može, oborožene do zob, prava nesram- na žalitev. Oni so imeli svoje orožje pripravljeno »na gotovs« in op rezali za partizani, jaz pa sem dirjala tu naokoli, kot da se odpravljam na nedeljski izlet. — To ne more biti res! Osebni avto tu sredi džungle, ki ni niti zeleno prebarvan?! — Punčka, če do voliš majhno pojasnilo. Tukaj divja vojna! — Človek, kaj se vse dogaja. Ženska sama v tem prekletem pe- klu! Takšne vzklike in pripombe sem slišala, ko sem vozila mimo ■vojaških avtomobilov. Amisi* so imeli končno prav. Dovolj dolgo sem že bila v Viet- namu, da sem lahko vedela, v kakšno pustolovščino se poda- jam. Z osebnim avtom sem hote- la prekrižariti ves Južni Vietnam od juga do severa. Zdaj sem bila 460 kilometrov severno od Saigo- na, poleg tega pa na področju, ki je bilo povsem pod nadzorst- vom Vietkongovcev. Prehitela sem čelni voz patru- lje, še enkrat pomahala fantom za mano, pred mano pa je bila prazna cesta. Moja ura je kazala poldvanajsto. Pritisnila sem na plin. Nekaj minut pozneje je volan potegnilo na desno, zadnji del vo- za pa je začelo zanašati. Predrta zračnica, kaj drugega? Izstopila sem s popolnoma jasnim občut- kom; Michele, tu se bo nekaj zgo- dilo. 3 Pred tem ni bilo nikjer nobene žive duše, naenkrat pa sem vide- la nekaj kmetov, ki so prečkali cesto, me bežno ogledovali in iz- ginili. Naenkrat se je pripeljal mlad moški na kolesu, se ustavil, naslonil kolo. na moj avto in mi brez besed pomagal pri menjavi kolesa. IN ZGODILO SE JE... Ko sva bila gotova, sem spet pognala avto in peljala kak kilo- meter naprej do kraja, kjer je bi- la cesta neprevozna. Pred mano je zijala velikanska luknja, ki jo je povzročila mina. Naredila sem nekaj posnetkov in obrnila avto za povratek. V tem sta se pojavi- la dva mladeniča, kot bi zrasla iz tal. Prosila sta me, če bi se smela peljati nekaj kilometrov z menoj. Oba sta govorila polomljeno fran- coščino. Vsi trije smo se stlačili na prve sedeže. Po nekaj metrih sem pre- klopila v drugo brzino in ko sem hotela vklopiti v tretjo, so skočili na cesto trije partizani. Eden je prišel od leve, dva od desne. Vsi trije so bili oblečeni v pobarvane pižame, ki veljajo za partizansko uniformo. Hlačnice so imeli viso- ko zavihane pod koleno, na nogah pa so nosili lahke sandale iz gu- mija. Za pasom so imeli pripete ame- riške ročne bombe, v rokah pa puške, s prsti na petelinu. Nekaj so na kratko ukazovali. Moja dva avtostoperja sta preplašeno pre- vajala: — Hitro, hitro. Izstopiti mora- mo! Videla sem, da je oba fanta ob- lival znoj in da sta se zaman ukvarjala z mehanizmom za odpi- ranje vrat. Sklonila sem se na desno, da bi jima pomagala. V tem je eden od partizanov vtaknil puškino cev naravnost skozi od- prto okno. Spremljevalca sta me opozorila in ko sem se obrnila sem gledala naravnost v puškino cev. Vietkongovec mi je s sunkovito kretnjo glave ukazal izstopiti. Storila sem to in mu pokazala svoj potni list. Fant puške ni spustil iz rok, ki pa so se mu v razburjenju tako tresle, da so zleteli iz potnega lista vsi papirji, ki sem jih potaknila med strani. Preizkusila sem svoje borno znanje jezika: — Bao čl pap. (To naj bi po- menilo, da sem francoska novi- narka). Moje besede niso prav nič učinkovale. Mislila sem si, da jim moram pač dokazati, da sem časnikarka. Sklonila sem se v av- to, da bi jim pokazala svoje fo- tografske aparate in filmsko ka- mero. Toda nisem še stegnila ro- ke za naslonjalo zadnjih sede- žev, ko sem v hrbtu čutila ostro bolečino. Eden od treh mi je na hrbet prisionih konico bajoneta. Zdaj sem dokončno spoznala, da tole ni nedeljski izlet. Zvezali so mi roke na hrbtu. Ta- ko,-ljuba mala Michele, sem si rekla, tole bi torej bil konec tvo- jih sanj. Avgusta si prišla v Sai- gon; da bi posnela dokumentarni film, na, in zdaj v januarju se ti je film utrgal... BO TO KONEC MOJE POTI? V takih trenutkih se v človeku obnovijo dogodki z bliskovito na- glico. Da, korakala sem z Ameri- čani, spala na trdih deskah, brod- la po blatu do kolen. Tri dni in tri noči so me »zeleni hudiči« iz ame- riških specialnih enot spremljali skozi džunglo otoka Fu Kuok. Meni na čast so to akcijo imeno- vali »Operacija Michele«. Bila sem na ameriški letalonosilki »Coral Sea« in spala med tritisoč mornarji in piloti. Dobila sem si ime, saj so me enostavno klicali za »mis bojišča«. Potem sem se odločila za noro misel — potovati po Vietnamu od juga do severne meje, do 17. vzporednika... Pre- tehtala sem vsa tveganja. Raču- nala pa sem seveda tudi na to, da uničene ceste, na poplave, raču- nala pa sem seveda tudi na to, da bi me partizani lahko tudi ujeli. Enkrat so me že in to za božič. Bilo je med Na Trangom in Ban Me Tuotom. Bila je prava senza- cija. Postregli so mi s hladnim čajem in me spustili, saj je bil ravno čas premirja... Zdaj, bili smo 17. januarja 1967, ni bilo no- benega premirja. število Vietkongovcev je vsako minuto naraščalo. Kmalu jih je bilo več kot ducat okoli mene. Od vseh strani so prihajali in vsi so bili do zob oboroženi, vsi močno razburjeni. Gotovo so vedeli, da je v bližini na pohodu ameriška motorizirana patrulja. Gotovo so imeli ukaz, da položijo na zemljo vse, kar diši po vojaščini na- sprotne strani. Jaz nisem imela na sebi od vojaških reči nič dru- gega, kot visoke, za džunglo po- sebej narejene škornje. Zdelo se mi je, in najbrž je bilo tako tudi res, da vsi gledajo samo moje vo- jaške škornje in da se živ krst ne zmeni za' moj izrazito ženski obraz. Ko sem opazila, da tudi spogledljivost, ki je vendar naj- močnejše žensko orožje, nima učinka, sem popolnoma obupala, šele čez čas sem opazila, da so v zadregi, da ne vedo, kako naj po- vežejo dejstvo, da sem ženska, da sem Francozinja in da imam na nogah amerikanske vojaške škor- nje. Počasi se mi je vračalo rav- nodušje. Eden od partizanov je prišel na genialno idejo. Ukazal mi je, da sem spet sedla za volan, toda ostal je z vrvjo povezan na mojo levico. S pomočjo tolmača mi je ukazal, naj vozim tako, da bodo lahko tekli vštric avtomobila. Pri- zor je bil naravnost grotesken. Sedela sem za volanom vsa trda od strahu, z drgetajočo nogo sem pritiskala na plin, kar na tako sla- bi cesti ni bilo ravno lahko, par- tizani pa so tekli ob meni kot ne- kaka častna straža in tisti, ki se je z vrvjo zvezal z menoj, ves čas ni pozabil odmakniti ustja svoje puške od moje glave. čez nekaj minut smo vsi sku- paj dospeli do odcepa in moj partner na vrvi mi je ukazal za- viti v levo. Vozila sem še nekaj metrov naprej in se docela pre- pričala, da sem ujetnica. Okoli naše »vprege« se je zbra- la množica. Partizani, ženske, otroci. Neka nad vse prikupna de- klica, stara kakšnih deset let, je pred mano žvečila sladkorni trs. Stegnila sem svojo desnico k de- kletcu. iNajprej punčka ni razu- mela kaj hočem, potem pa mi je odrezala košček. Zaigrala sem ne- vednico. LED JE BIL PREBIT — Kako se tole je? Vsi so se zasmejali. Led je bil prebit. Ena nič za mene. Spet smo morali naprej. Sedla sem za volan in pritisnila na plin. Toda avto se ni premaknil. Obtičal je v luknji. Poskušala sem jim pojasniti naj nanosi jo vej pod kolesa. Pa niso. Celo odvezali so me in zdaj sem imela prvič priložnost ogledati si svojega »te- lesnega stražarja«. In glej čudo. Saj ni bil niita napačen. Smehljal se je in vse je kazalo, da mu je malce nerodno; prav sramežljivo je umaknil svoj pogled pred mo- jim. Kopica otrok je divjala oko- li mene in me zmerjala za Ame- rikanko. To je poveljnika skupi- ne partizanov razkačilo, da jih je kratko in malo spodil proč. Možak je bil star kakšnih 35 let. Nosil je prebarvano severnoviet- namško uniformo. Ta mož je ukazal svojim vojakom, naj po- berejo moje stvari iz avta. To je pomenilo, da bomo odslej hodili peš, vsi, tudi jaz. (Nadaljevanje prihodnjič) KRIMINALNI ROMAN 6 Umor v grobnici NADALJEVANJE Bila jc drobna in stara kakšnih trideset let. Njen tesno se prilegajoči sviter in krilo, avtoriteta njene drže in način, kako jc nosila glavo, so bili vredni poštenega pogleda. Skrbno zviti lasje in ostro obarvane ustnice so do- kazovale čvrsto roko, a skoro bi bil podvomil v njene sposobnosti, če bi ne zapazil svinčnika v njeni drobni pesti, ki ga je držala kakor bodalo in drobnega nasmeška okoli njenih ustnic, ki jc izdajal prav toliko škodoželj- nosti kakor zadovoljstva, ko je zagledala, kje sedi Islington in kako so zagrnjene zavese na oknih. Tudi Islington je zapazil drobni utrinek nasmeška in njegov trdi obraz je postal kamenit. Zahteval je poročilo o zaposlitvah Harolda Quimbyja. »Nobenega poročila ni,« je odvrnila gospodična Hooker mirno in po- tem nadaljevala z enakim hladnim, brezosebnim glasom: »Zvečer bom uko- rila Sweeneyja zaradi "tega.« »Ste prepričani, da ni nobenega poročila? Kaj niso izpolnjeni običajni obrazci?« »Ne. Niso. Pred kakšno uro sem zahtevala poročilo z namenom, da bi ugotovila najožje sorodstvo. Kakor hitro sem ugotovila, da ni nbenih podatkov, sem zahtevala od Sweeneyja, da mi da oranžo zaradi svoje napa- ke, ker ni sestavil poročila. Tu je.« Segla je po oranžo v žep, toda izkazalo se je, da je bila to izjava, na- pisana s svinčnikom oranžne barve, ki jo je položila na mizo pred Islingto- na. Skupaj smo čitali. Cabot Sweeney je razlagal, da je bilo po njegovem bolj smotrno počakati, dokler se niso novi časnikarji vrnili iz Sladove grob- nice in šele zatem je od njih zahteval, da so izpolnili delovne obrazce. Kajti izračunal je, da bi bilo v triindvajsetih primerih proti enemu izgubljanje časa in papirja, če bi novi časnikarji izpolnjevali obrazce, preden pridejo iz Sladove grobnice. Izjava je bila podpisana »Cabot Sweeney, U. P. P. V.« Islington se je režal in s kazalcem tapkal po papirju z oranžnimi čač- kami. »Seveda,« je dejal »Sweeney nima prav. Poslati vam bi moral modro namesto oranže o svojih odkritjih in prositi za dovoljenje pri varčevanju. Ne smemo omalovaževati, da si je dovolil nekaj, ne da bi imel uradno pri- voljenje, toda upoštevati moramo, da je tudi živahen in učinkovit — morda v tem primeru celo preživahen in preveč učinkovit. Ne odobravam, da bi ga ukorili. Mislim, da bo ena izmed vaših običajnih obdelav, Birdget, kar zadoščala.« Bridgct je prikimala in nas zapustila z žarom v očeh, ki ni obljubljal Sweeneyju nič dobrega. Mladenič se mi je smilil, a hkrati sem bil rado- veden, če ga bo spravila v jok. Domneval sem, da se ga bo lotila s posebno zlobnim užitkom in da bo moral mladenič trpeti tudi zavoljo tega, ker je Garrick Islington IV. odklonil predlog gospodične Hooker, da bi ga uko- rila. Prav tako sem bil preprfcan, da je Islington zavrnil njen predlog samo zaradi tega, ker se mu je posmehnila, ko je videla, kako so zagrnjene rebraste zavese na oknih. V tem trenutku je Garrick Islington IV. čakal na Schmittyjevo nasled- njo potezo, a vendarle ni bil pripravljen na vrsto naglih vprašanj, ki so bila naperjena proti njemu osebno. Inšpektor je hotel vedeti, zakaj si je Islington tako vneto prizadeval za kar najboljšo preiskavo o umoru, če je tako dobro vedel, kako je Quimby umrl in da je bila nezgoda. Islington je odgovoril in priznavati moram, da je prepričljiv. Oprl se je, kakor so temu pravili v uredništvu NOVIC, na zgodovinska dejstva. Okoliščine je razložil z besedami uradnega stališča do nenadnih smrti, kjer ni navzočega zdravnika, da bi ugotovil vzroke smrti. »Vi s policije,« je dejal, »štejete vse trke smrti za sumljve, dokler se ne izkaže drugače. Tudi naše stališče je takšno. Ml želimo dejstva in to vsa dejstva. Kako bi gledal svet na NOVICE, če bi enostavno sprejeli takšno smrt za nesrečo, a bi se kasneje izkazalo, da se za zadevo skriva polno drugih plati? Upam, da se bo izkazalo za nezgodo. Ce pa se ne bo, moram biti prvi, ki bo izvedel.« Ob teh besedah je vstopil zdravniški preglednik. Pregledal je truplo in še preden je opravil avtopsijo, je moral nekaj povedati inšpektorju. Dejansko sta bili dve stvari — oteklina na zadnjem delu glave mrtvega moža in dolg, tanek črtast odtisek čez prsa. Inšpektor Schmidt se je obrnil h Garricku Islingtonu IV. »Vi hočete vedeti prvi,« mu je dejal. »Prav. Vse kaže, da je prav lahko umor.« Inšpektor je dopuščal možnost, da bi mogel z obiskom v majhnih pisarnah osemindvajsetega nadstropja zvedeti kaj več o Haroldu Quimbyju saj je bil*«tiri dni zaposlen v uredništvu NOVIC. V nenavadno kratkem času je sicer zvedel dosti stvari, toda vseeno ničesar koristnega. Prva misel — ki niti ni bila tako slaba — je bila, da bi moral Islington vendarle vedeti nekaj več o tem, od kod je Quimby prišel. NOVICE nikakor ne štejejo med tista uredništva, ki bi enostavno sprejele nekoga, če nimajo zanj naj- boljša priporočila ali da vsaj poznajo njegovo dotedanjo kariero. Islington je znan zaradi divjih gonj za novimi časnikarji, ko najema najboljše sode- lavce pri dnevnikih, kar lahko vedno stori revija, ki daje zavidljivo visoke plače. Kakor hitro je začel nšpektor spraševati I si ing t ona o tem, je postalo očitno, da se jc lotil področja, ki si je zanj želel urednik NOVIC, da bi ostalo neraziskano. Zapletal je besede v odgovorih na inšpektorjeva vpraša- nja in skušal speljati razgovor na druge stvari. »Navdušil me je,« je tvezll, »z inočjo svoje osebnosti in s svojo očitno inteligenco. Ravnal sem se po notranjem nagibu, ko sem ga sprejel. Njegov vtis je dal slutiti, da bo mož znal dobro pisati. Razumete, z njim nisem sklenil pogodbe. Tu je bil samo na preiskušnji. Vedno jih preiskusim. To jc edini način, da odkrijemo ljudi, ki prinesejo nekaj svežega v časni- karstvo.« Schmittjr je prikimal. »Da,« jc zamomljal. »Verjetno sprejmete vsako- gar, ki pride iskat delo in med njimi izbirate tiste, ki nekaj obljubljajo?« Preden je Islington odgovoril, me je na hitro pogledal. Režal sem se mu. Slutil sem, da bi odgovoril, če ne bi bilo mene poleg, da je to njegov običaj. Toda v poklicnih krogih je vsem znano, da ni nobenega urednika, ki bi bilo teže priti do njega kakor do Garricka Islingtona IV. in zato ni mogel računati, da bi se s takim odgovorom izvlekel. »Ne,« je odgovoril. »Seveda nimam toliko časa, da bi se ukvarjal z vsemi prosilci. Quimby je prišel k meni z dobrim priporočilom.« »Kdo ga je priporočil?« »Travis Hallam.« Schmitty je tiho zažvižgal. Davno je že tega, ko so dosti govorili, da bo Hallam odšel v Anglijo. Vsi so vedeli, da je hotel postati ambasador in njegovi prijatelji so ga na vso moč cenili zaradi odhoda na dvor angle- škega kralja. Toda vsi pametni možje so vedeli, da mu kaj takega usoda ni namenila niti v kartah. Hallam enostavno ni imel prave vsebine, četudi je imel denar in videz. A kljub temu, da Travis Hallam ni bil in nikoli ne bo tisti veliki mož, kakor je mislil sam zase, se vseeno ni bilo mogoče smejati niti Hallamovemu denarju niti Hallamovemu imenu. Izmazal ga je REZERVNI MORNARIŠKI PODOFICIR ROBERT JOHNES JE DOBIL POZIV NA OROŽNE VAJE V NEPRAVEM TRENUT- KU. NJEGOVA 2ENA JE BILA RAVNO NA TEM, DA POVEČA ŠTEVILO DRU- ŽINE ŠE ZA ENEGA ČLANA. JOHNES SE JE OBRNIL NA VOJAŠKE OBLASTI, KI SO MU BIROKRATSKO SVETOVALE, NAJ ODNESE DOKAZ, KI NAJ BI GA OPRAVIČIL, S SEBOJ V SVOJO VOJA- ŠKO ENOTO. ROBERT JE TAKO TUDI STORIL. SVOJ DOKAZ, KAKO POTRE- BEN JE V TEM TRENUTKU DRUŽINI, JE JOHNES ODNESEL KAR S SEBOJ V STRUMNE VRSTE. UČINKOVALO JE. ŠE TISTI DAN SE JE OCE Z ENOLET- NIM SINČKOM VRNIL DOMOV. V MOR- NARIŠKI UNIFORMI JE BIL SAMO NE- KAJ UR. V FRANKFURTU LEŽI PETLETNA GORDANA MARUNA V GLOBOKI NEZAVESTI ŽE 400 DNI. GORDANA JE HCI V NEMČIJI ZA- POSLENIH JUGOSLO- VANSKIH STARŠEV. LANI FEBRUARJA JE BILA GORDANA OPE- RIRANA ZA MANDLJI. OPERACIJA JE SICER USPELA, TODA DEK- LICA SE NI VEC PRE- BUDILA. STARŠA UPATA NA REŠITEV SVOJE DEKLICE, KI JO HRANIJO Z UMET- NO HRANO, TODA ZDRAVNIKI NE VE- DO, KAKO NAJ PO- MAGAJO. GORDANA JE ŽAL EDEN IZMED 1.500 PRIMEROV, KO SE ZGODI, DA PACI- ENTI TAKO TRAGIČ- NO REAGIRAJO NA NARKOZO, KAR JE PRI OTROCIH ŠE ZLASTI USODNO. NEMCI SO ZAGNALI KRIK IN VIK ZO- PER »UMAZANO VOJNO« V VIETNAMU. NAGIBI SO ZELO SVOJSTVENI. MNO- GOŠTEVILNI NEMŠKI KLUBI ZA ZA- ŠČITO ŽIVALT OSTRO PROTESTIRAJO PROTI PRODAJI NEMŠKIH OVČARJEV IN VOLCJAKOV, KI NAJ BI »KRVAVE- LI« V BOJIH PROTI PARTIZANOM; AMERIČANI KUPUJEJO NEMŠKE PSE ZA VOJNO, LE TI NAJ BI NAMREČ SLE- DILI PARTIZANE V NJIHOVA SKRIVA- LIŠČA. VIDEZ VARA, BI LAHKO REKLI OB PO- SNETKU ZGORAJ. NA SLIKI JE ZA- KONSKI PAR MOLLER, KI JE NAPOL- NIL STOLPCE SVETOVNIH ČASOPISOV. LEPA SOPROGA JE NAMREČ IMELA ŠE LJUBCKA. KO SE JE HOTELA ODKRI- ZATI MOŽA, MU JE V KASARNO (BIL JE NAMREČ POKLICNI VOJAK NEM- ŠKE VOJSKE) POSLALA STEKLENICO ZGANJA, KI BI GA NAJ POPIL SAM, KOT JE PISALO NA PRILOŽENEM LIST- KU. POPIL PA GA JE MtiLLERJEV TO- VARIŠ IN PRI PRIČI UMRL. »PAPOCKA« IN NJEGOVA PUNČKA V LETU 1940. STALIN BI VERJETNO NE BIL PREVEČ ZADOVOLJEN Z RAVNA- NJEM SVOJE HČERKE SVETLANE, DA- NES STARE 41 LET. STALINOVA HČER- KA JE NAMREČ NA SKRIVNOSTEN NA- ČIN ZAPUSTILA SOVJETSKO ZVEZO. PREKO INDIJE JE PRIŠLA V ŠVICO, KJER JE ŽE SKLENILA POGODBO Z NEKIM AMERIŠKIM LISTOM, DA BO ZA 500.000 DOLARJEV NAPISALA SPO- MINE NA SVOJEGA OČETA. CE BO TO STORILA TAKO KOT BO AMERIČANOM VŠEC, POTEM BI TO GOTOVO NE BILO VŠEC OČETU, CE BI ŠE ŽIVEL. SVET- LANA JE DOBRO »VNOVCILA« SVOJEGA SLAVNEGA OČETA. Križanka VODORAVNO: 1. srednješolka ob zrelostnem izpitu; 10. reka, ki teče ski spev; 12. berlinska radijska po- ski spev; 12. brelinska radijska po- staja; 14. orodje za piljenje; 15. sta- rinsko mesto južno od Madrida, ki ga odlikuje grad Alkazar; 18. zbor; 19. izjemnost, nepravilnost. NAVPIČNO: 1. zimzeleno drevo ali grm, katerega plod je temnomodra jagoda; 2. negativno nabit delec ato- ma; 3. klada za sekanje drv; 4. grška črka; 5. začetek abecede; 6. budim- peštanskd stadion; 7. vrsta obleke; 8. velikan, orjak; 9. pripadnik stare- ga naroda v Daciji ob Tisi; 13. Noe- tov sin; 16. pritrdilnica; 17. pijača starih Slovanov. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik C19 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina \ » (2 000) din, polletna 10 (1.000) din Tu|in» 40 ( 400) TEKOČI KACIJN: 507 3-223 TELEFONI: EPP 30-85; NOVINARJI: 22-34, 23-32, MALI OGLASI iN NAROČNINE 31-05, RADIO: 20-»9^,