JUTRA
Poftnma plačana v gotovfnf
MurwQF$hl
Cena 1 Din
Lete V. (XII.), štev. 54
Maribor, sobota 7. marca 1931
>zha a razun nede<i* n praznikov.vsak dan ob 18. ur R«£un pn poštnem ček uv v Ljubljani it. 11.409 V*i<a mesečno oreiemtn v upravi al> po poiti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceetait. 13
Oglati po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Preiernova ulloa it. 4
Sporazum v inoiji
je v zadnjih dneh poleg pomorskega sporazuma drugi dogodek zgodovinske važnosti v cilju utrjevanja svetovnega miru. Indija ni kaka dežela, Indija je svet zase s 325 milijoni prebivalcev. Indija je steber britanskega imperija in vir blagostanja britanskega naroda. Vzorna uprava Indije je omogočila Indijcem, da so se že pred desetletji začeli probujati, se nacijonalno združevati in gospodarsko dvigati. 2e !• 1884. so si ustanovili svoj vseindij-ski narodni kongres, ki je postal tekom časa izvrševalec njihovih nacijo-nalnih in gospodarskih stremljenj.
Ta nacijonalno in gospodarsko kvišku stremeča Indija ni mogla odobravati vseh ukrepov britanske vlade. Vseindijski kongres se je redno ob božiču sestajal in kratko in jasno formu-*lral zahteve indijskega naroda. Bri-vlada je po možnosti ugodila zantevam, seveda vedno z vidikov in-t?.res?.v britanskega naroda in imperija. Med svetovno vojno pa je nastal silen preokret. Britanija je bolj ko ke-daj potrebovala pomoč Indije, njene industrije in trgovine, za preskrbo svojih armad na vzhodu.
Trebalo je Izpolniti mnoge gospodarske zahteve Indije, glede drugih pa dati obvezne izjave. Leta 1919. je prišlo do indijske ustave, ki je indijskemu narodu dala vsaj delno samoupravo. Toda ta ustava ni zadovoljila ne britanskih birokratov, ki so si želeli predvojno stanje, ne vseind«-’"''^ kon_ gresa. fhdsko gospodarstvo je zahtevalo zaščitne carine, britanska vlada se je branila, ker si je hotela ohraniti indska tržišča. Tedaj je Gandhi. duhovni vodja indskega nacijonalnega pokreta in vseindskega kongresa, proglasil bojkot angleškega blaga, indsko ženstvo se je postavilo na čelo bojkot-nega in nacijonalnega pokreta. položaj vseindskega kongresa je postal še trdnejši, industrija, trgovina in delavstvo “ vs® 1® hrepenelo po neodvisni Indiji. nacijonalna misel je pognala globoke korenine.
Tako je končno na nasvet indskeo-a podkralja lorda Irvlna koncem lete 1930 Prišlo do indske kSSnCe v Londonu. Zbrali so se zastopniki britanskega imperija in indski knezi Zastopan pa ni bil vseindski kongres" Vendar so tudi vsi indski knezi zahtevali za Indijo položaj dominijona. samostojne države, kakor so Kanada. Avstralija itd. Pač so se v Londonu oglašali v parlamentu še nekateri konservativni elementi za stare metode uprave v Indiji, velika večina zastopnikov britanskega naroda pa je uvidela nemožnost, da bi se ogromni del sveta z nad 300 milijoni km še vnaprej vladal iz Londona. Vsi so si pa bili tu-
Straina nesreža na Donavi
PRI PANČEVU STA TRČILA PONOČI DVA PARNIKA IN SE POTOPILA. — DVANAJST ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
BEOGRAD, 7. marca. V bližini Pančeva se )e pripetila preteklo noč na Donavi težka ladijska nesreča, ki je žalibog zahtevala tudi človeške žrtve. Tik pred polnočjo je zadel iz Beograda proti Pan čevu vozeči potniški parnik »Zagreb« s sprednjim delom v parnik »Franchet d’Esperay«, ki ie prihajal od nasprotne smeri, in sicer s tako silo, da se je zaril globoko v ladjo. Obe ladji ste dobili pri tem tako težke poškodbe, da ste se pričeli takoj potapljati. Da preprečita naj-huJŠo katastrofo, sta oba kapitana s polno paro zavozila proti obali in tamkaj nasedla. Od obeh ladij moli samo en del iz vode. Potnikov se je polastila seveda strahovita panika. Mnogi so poskakali v vodo in se skušali rešiti s plavanjem. Na krovih obeh ladij so se odigravali pretresljivi prizori Po dosedanjih poročilih je zahtevala katastrofa 4 človeška življenja, računa pa se, da bo število žrtev še večje, ker pogrešajo še več oseb.
Med mrtveci, ki so jih dosedaj našli, so tri ženske in krmar Sretovič, ki se je peljal s parnikom »Franchet d’ Esperay« iz Beograda na dopust. Med mrtvimi žen skaml je neka kmetica, ki je prodajala v Pančevu na trgu in se je ponoči vračala v Beograd.
Kako je nastala nesreča, preiskava dosedaj še ni mogla natančno ugotoviti. Noč je bila brez megle in razmeroma jasna. Poveljnik »Zagreba« je Milan Ba-talo iz Dalmacije, znan kot izboren ladijski kapitan. Tudi kapetan parnika »Fran chet d’Esperay«, Petar Kanovič, Je na dobrem glasu. Obe moštvi ste popolnoma v redu upravljali službo.
Domneva se, da se bo število smrtnih žrtev zvišalo na 12, ker pogrešajo ravno toliko oseb. Od potnikov, ki so nasproti otoka Adakale, kjer se je zgodila nesreča, skoč»li v morje, da se rešijo s plavanjem, jih je najbrže več utonilo. Danes so vse dopoldne iskali trupla po vodi.
Silen potres na Grškem
KATASTROFALNI POTRESNI SUNKI MED SOLUNOM IN ORFANOM.
F DDRC~NOSTI ŠE "ANJ” '
BEOGRAD, 7. marca. Tukajšnja potresna opazovalnica je zaznamovala preteklo noč katastrofalen potres v daljavi 540 km v južni in jugovzhodni smeri. Gre za potres 8 stopnje, ki je povzročil v jugovzhodnem delu južne Srbije veliko škodo. Posebno močno so čutili potres v Valandovu, Strumici, GjevgjeH.fi in Kavadarju, kjer so bile vsled potresa uničene vse telefonske
in brzojavne naprave. Potres, ki je povzročil med prebivalstvom veliko paniko, so čutili tudi v severno ležečih pokrajinah.
Središče potresa, katerega je sprem ljaio močno podzemsko bobnenje, je najbrže med Solunom in Orfanom. Posledice morajo biti strašne, vendar pa še manjkajo poročila.
Razširjenje delokroga fašist čnega izrednega sod šča
RIM, 7. marca. Vrhovni fašistični svet je sprejel včeraj značilen sk'ep glede bodočega delovanja izrednega sodišča za zaščito države. Predsednik izrednega sodišča, general Christini, je poročal o no-yem kazenskem zakonu in zakonu za zaščito države. Po daljši razpravi, katere sta se udeležila tudi ministrski predsednik Mussolini in strankin generalni tajnik Giurati, je bila sprejeta sledeča reso-Iuci a; Vrhovni fašistični svet je vzel na znanje poročilo predsednika izrednega sodišča za zaščito države ter je sklenil, da spadajo od 1. juliia dalje vsi politični zločini, o katerih govori kazenski zakon,
pod kompetenco izrednega sodišča za zaščito države, čegar obstoj bo podaljšan s posebnim zakonom.
^ugoslovenski festiual u Bukarešti
BEOGRAD, 7. marca. Kakor že javljen©, prične 15. trn. v Bukarešti zasedanje drugega kongresa študentov Male antante. Iz Jugoslavije bo sodelovalo na kongresu beograjsko študentsko društvo »Pobratinstvo«, ki je organiziralo izlet študentov iz Jugoslavije v Bukarešto. Na kongresu se bo razpravljalo o dijaškem sodelovanju, o sportskih vprašanjih ter o propagandističnem in intelektualnem so-
Dan«s
di edini v tem. da si Britanija ne sme zapreti virov svojega blagostanja. Vse tri britanske stranke so se končno zedinile na stališče, da naj bodoča vlada jn uprava Indije tvorita kooperacijo indijskih in britanskih elementov. Posamezne indijske surovine bi dobile ob Sui avtonomijo. dočim bi centralna oblast še ostala v britanskih rokah.
bporazumH v Londonu so sledila še v_ Indiji pogajanja med Gandhijem in
podkraljem lordom Irvinom. Zakaj vse indski lcongres ni priznal veljavnosti sporazuma z Londonom, kjer ni bil zastopan indskih narod po zastopnikih kongresa. Po dolgih in mučnih tednih so pogajanja uspela in je sklenjeno pre mirje na podlagi sporazuma, katerega vsebino smo že objavili, ki naj stvori novo epoho v zgodovini Indije, obenem pa pomeni, kakor že rečeno, zgodovinski dogodek tudi za svetovni mir.
delovanju študentov Male antante. Iz Beograda potuje tja tudi akademsko pevsko društvo »Obilič«, istotako tudi akademsko pevsko društvo »Obilič« iz Skoplja. Oba skupno bosta 18. tm. priredila tam »jugoslovanski festival«, pri katerem bo sodeloval tudi dijaški oktet iz Ljubljane. Z dijaki potuje iz Beograda tudi vseučlliščni profesor dr. Miodrag Ibrovac. Predsednik kongresa bo rumun-ski princ Nikola, častno predsedstvo pa bodo tvorili patrliarh Kriste, minister trgovine Manolescu in drugi
Nemški čržauni zbor
BERLIN, 7. marca. Državni zbor je v splošni in podrobni razpravi sprejel proračun notranjega ministra. Prihodnja seja se bo vršila šele v četrtek, da se nudi proračunskemu odboru priložnost, da še enkrat prouči proračun vojnega ministrstva. Vlada namreč vztraja na tem, da mora biti v proračunu tudi obrok za oklopnico »B«. So-cijalisti zahtevajo kot protiuslugo za glasovanje koncesije na socijalnem In političnem polju. Pričakuje se, da bo med vlado in socijalisti dosežen sporazum.
Poincare zopet težko zbolet
PARIZ, 7. marca. Zdravstveno stanj« znanega francoskega državnika Poinca-rea se je zadnje dni zopet znatno poslabšalo. Bolnik je dobil nov napad, sedaj že tretji po operaciji, in so zdravniki v resnih skrbeh za bolnika. Tekom noči je nastopilo majhno zboljšanje, vendar nevarnost še vedno ni minula. Zdravniki so priporočili bolniku absoluten mir in zato tudi ne sme sprejemati nobenih po-setov.
Radio Ljubljana. Program prihodnjega tedna.
V nedeljo popoldne bo prenos koncerta v Hubadovo župo včlanjenih pevskih zborov, zvečer pa se bo vršil prenos iz narodnega gledališča v Beogradu. — V ponedeljek večer Radio-orkestra. V torek popoldne mladinska ura, na kateri bo nastopil splošno priljubljeni zbor licejk z narodnimi in domorodnimi pesmimi. Vodil bo g. dr. Anton Dolinar. — Zvečer Mozartov večer z uvodnim predavanjem g. dr. J- Mantuanija. Za lažjo glasbo bosta poskrbela radio-orkester in Hawaii-jazz. — V sredo odpade opoldanski program, zvečer pa se bo prenašal koncert češke Filharmonije fz Prage, ki bo izvajala delo našega komponista Slavka Osterca (koncert za vijolino in komorni orkester) ter skladbo srbskega ' cmponista Predraga Miloševič- (Sim-
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovl« grenčici domače sredstvo pri roki, da naivečja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Joseiova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.	L
NOC NA JADRANU
Po sDoredu DlOfr
^ Stran 2.
Mariborski V E C E R N 1K Jutra
‘v ivi a i' i b o r u, uiie /. ih. 195i
III——■■III II II lil IIIIIIBIIIMIHIIMII 11
Za omilitev brezposelnosti
USTVARITEV DELA. POTREBA PO DRŽAVNI, BANOVINSKI IN MESTNI PODJETNOSTI. — NAJNUJNEJ ŠA JAVNA DELA.
Mariborskim dnemi drobiž
Današnje veliko socijalno zlo, brezposelnost, se zamore odpraviti samo na ta način, da se ustvari delo, potreba po delovnih močeh. Podpore brezposelnem so sicer neobhodno potrebne v skrajni sili, a trajno niso reševalno sredstvo, ne morejo in tudi ne smejo biti. Da bi pri nas kar čez noč nastalo samo po sebi novo delo, na to absolutno ni mogoče misliti. Razvoj gospodarske konjunkture ne pozna nenavadnih skokov. Vse je v tesni vzročni zvezi in raste organično-evolu-cijonarno bodisi navzdol ali navzgor. Sedaj pada in še nekaj let ne bo bolje. Privatna inicijativa torej tu ne more veliko opraviti, potrebna je akcija javnosti, pred vsem pa države, banovine in občinske samouprave.
Na teh treh je tedaj, da ustvarijo delo, seveda hotoma in umetno. Tako delajo tudi drugod, marsikje z lepim uspehom. Naša država z 244.000 kvadratnimi kilometri in le približno 13 ali 14 milijoni prebivalcev ima tedaj dovolj prostora in dejanske možnosti za ustvaritev dela in potrebe po delovnih močeh. Ce pomislimo na gostoto prebivalstva drugod, v Italiji, Češkoslovaški, Angliji, Belgiji, Holandiji, Danski, Avstriji, Švici itd., potem pridemo takoj do logičnega zaključka, da bi se Jugoslovani lahko še namnožili vsaj na 30 milijonov. To, kar mora biti tudi naš resni cilj, pa bo mogoče samo tedaj, če tem 15 novim milijonom prej priprav vkno eksistenčno možnost.
Ustanavljati je tore? treba take obrate, ki bodo potem sami v o sebi vzbujali potrebo po še nadaljnih, ki bodo sorazmerno rastli sami iz sebe in potrebovali vedno več delavcev in nameščencev. Taki obrati so v prvi vrsti prometne naprave, industrije, ekonomije, melioracije itd. Posebno važne so pa pri nas prometne naprave, katerih imamo absolutno premalo. premalo tudi za sedanje utesnjene razmere. Mi nujno potrebujemo velike železniške zveze z morjem: Beograd -Split, Beograd - Kotor, Skoplje - Kotor, Kočevje - Vrbovško itd., potrebujemo pa tudi proge v notranjosti, v Sloveniji zveze Sevnica - Št. Janž, Kamnik - Gornji Orad - Rečica na Paki ali Kamnik -Vransko - Braslovče, Pragersko - Rogatec, zvezo Slovenskih goric z Mariborom itd. Ko bi se zgradile te proge, bi zopet stotine ljudi dobile stalno delo in zaslužek.
Literarni uečer u Ljudski uniuerzi
Sinoči so se prostori kina Apolo napolnili kakor redkokedaj. Prišli so zastopniki sekcije mladih ljubljanskega Pen kluba, France Vodnik, Anton Ocvirk, Alfonz Gspan. Rudolf Kresal, Frigid-Mrzel in Mile Klopčič, da nam čitajo svoja najnovejša literarna dela. Tekom popoldneva so si v spremstvu predsednika Ljudske univerze, inž. Kukovca* dr. Travnerja, prof. Baša, gdč. Ažmanove itd. o-tledali Študijsko knjižnico in napravili obisk pri g. generalu Maistru. Zvečer ob 20. je zastopnike mlade, povojne generacije pred polno dvorano Kina Apolo prisrčno pozdravil g. inž. Kukovec imenom Ljudske univerze in jim izrekel zahvalo, da so prišli poglobit stike Ljubljane z obmejnim Mariborom. Po uvodnih pro-gramatičnih besedah predsednika sekcije »Mladi Pen« g. Franceta Vodnika, ki je povdaril, da je mlada generacija zavrgla načelo 1’ art pour d’ art in hoče s svojim umetniškim ustvarjanjem ostati v najtesnejših stikih z življenjem, so čitall posamezniki svoja dela. Vodnik, Ocvirk, Gspan in Klopčič pesmi. Oresal novelo in Mrzel tri črtice. Najmočnejši med njfani je nedvomno Frigid-Mrzel, kojega globoko socijalno občutene črtice so napravile močen utis. Močna je tudi Ocvirkova ljitbavna lirika, silno je učinkoval Ufasti Klopčičev recitacijski zbor. Tudi estadi 90 nudili vmes dokaj uspele pesnitve. S pottovno zahvalo za lep večer je
Prav tako važno je vprašanje elektrifikacije Slovenije. Z njo bi se ustvarile nove podlage za industrijo, pa tudi promet. Nove ceste bi odprle pot lesni trgovini, tujskemu prometu, kmetijstvu itd. Izsušitev močvirnih tal v Prekmurju, na Ptujskem polju, v Dravinjski dolini, na Ljubljanskem barju itd. bi dala podlago novim kmetijam itd. Nujno so nam potrebne velike ladjedelnice, da ne bomo ladij več naročali v tujini in tako podpirali sami domačo brezposelnost. Prav tako bi se v državnih železniških delavnicah, posebno v mariborski, lahko izdelovali razni deli, ki jih sedaj uvažamo, pa bodisi tudi na račun reparacij. Sploh bi se na račun reparacij ne smelo naročati tako blago, ki se lahko doma izdeluje! To vse so dolžnosti, katere morata izvršiti osrednja vlada, t. j. država in pa banovina.
So pa tudi stvari, katere so pridržane občinskim samoupravam, najprej seveda našim trem večjim mestom Ljubljani, Mariboru in Celju. Naše ulice še niso tlakovane ali asfaltirane v zadostni meri. Treba je to delo brez presledka nadaljevati leto za letom. Dobro bi bilo tu tudi misliti na ustanovitev lastne tvornice za asfalt, katerega moramo sedaj drago plačevati na tujem. Ali ne bi mogla ta načrt uresničiti naša mestna občina, ki bi potem postala dobaviteljica za vso Jugoslavijo? Nadalje nujno potrebujemo moderno tržnico in še to in ono-
Da za vse to, niti za posameznosti, nimamo potrebnega kapitala, nas ne sme plašiti. Taka dela se navadno nikdar ne izvršujejo s tekočimi rednimi dohodki, in tudi če bi se lahko, bi to ne bilo pravilno, kajti kako pride sedanji davkoplačevalec do tega, da bi sam moral graditi stvari, od katerih bodo imeli morda glav no korist zanamci. Bremena se morajo sorazmerno razdeliti na generacije, sedanjo in bodoče. Zato naj se ta dela prično s posojili na amortizacijo, seveda čimbolj dolgoročno. S tem se proračuni mno go ne obremenijo, nekatera podjetja pa bi amortizacijo sploh sama krila, tako železnice, elektrarne, industrije itd. Taka so tedaj pota do ustvaritve dela in zaslužka za brezposelne in treba je le pod jetnosti in resne volje, pa bo šlo in brezposelnost, ta socijalna bolezen sedanjosti, bo kmalu izginita.
predsednik Ljudske univerze zaključil prireditev, nakar so se gostje s prijatelji lepe umetnosti iz Maribora zbrali v lovski dvorani hotela Orel k intimnemu sestanku, na katerem je nazdravil gostom g. inž. Kukovec, zahvalo Mariborčanom pa je izrekel g. Vodnik. Mariborski pisatelj g. Rehar pa je v jedrnatih besedah podčrtal veliko ulogo mlade vo jone li-teraturne generacije, koje tipični predstavniki so obiskali Maribor, generacije, ki vodi slovensko kulturo iz med- in povojnega kaosa v novo svetlejšo bodočnost.
fopmlnlalte te CHD
Nadaljevalni tečaj za autogeno varenje.
Obrtno-pospeševalni zavod ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je v lanski jeseni v Mariboru ob prav povoljni udeležbi začetni tečaj za autogeno varenje, namerava sedaj prirediti nadaljevalni tečaj, če se za to prijavi zadostno število interesentov. V poštev pridejo za udeležbo predvsem absolventi začetnega tečaja, pa tudi drugi kovinarji, ki autogeno varenje že poznajo iz prakse. V ta namen se bo vršil v nedeljo dne 8. marca ob 10. uri sestanek kovinarjev, mojstrov in pomočnikov, v ho telu »Zamorec« v Gosposki ulici Na sestanku bo dajal obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik zaželjena pojasnila in sprejemal prijave. —
Oratorij „Unebouzetje‘‘
P. Hugolin Sattner je začel skladati ta oratorij leta 1910 na podlagi besedila, ki ga je priredil dr. Mihael Opeka. Svoje delo j6 dokončal leta 1911 in v marcu 1. 1912 ga je izvajala Glasbena Matica v Ljubljani na treh zaporednih koncertih.
Po prvih izvajanjih se je skladatelj P. Hugolin lotil dela na oratoriju iznova, da bi ga pač do zadnje malenkosti izpopolnil. V tej izpopolnjeni priredbi ga bo izvajalo sedaj pevsko društvo »Maribor«, v proslavo skladateljeve 801etnice dne 11. marca v Mariboru.
Posebno važnost pa ima ta oratorij za nas za to, ker je prvi slovenski oratorij sploh. Po svojem obsegu in po zasnovi tekmuje z originalnimi dramatičnimi deli slovenskega jezika. To je za nas velik skok naprej v domači kulturi- Kar smo imeli morebiti nabožno-dramationega, to vse je zrastlo le na tleh ljudske pesmi ali pa je izbrstelo iz debla srednjeveških misterijev in iger. Zelo omiljene odseve in ostanke tiste nabožne poezije imamo še dandanes v kolednicah. Ves postanek o-ratorija pa na nas do sedaj ni imel nobenega vpliva. P. Hugolin je torej glasbenik, ki je dal Slovencem oratorij z originalnim slovenskim besedilom in to v dovršeni obliki.
V sredo bo koncert tega oratorija, ki se bo izvajal v proslavo 801etnice P. Hugolina Sattnerja. Vstopnice za koncert se dobijo v predprodaji v Cirilovi knjigarni in pri Hoferju.
Masarykovo 81-letnico
bo proslavil češki klub v Mariboru v nedeljo dne 8. marca s posebno prireditvijo Češke dopolnilne šole ob 14.30. v mali dvorani Narodnega doma. Na sporedu je govor in deklamacije čeških o-trok. —
Češka tovarna v Mariboru.
Prihodnji mesec prične obratovati v Studencih pri Mariboru nova tekstilna tovarna, katero sta si zgradila češkoslovaška rojaka gg. Stanko Bfen in Hinko Effenberg, oba narodno zavedna Čeha, ki sta bila že več let zaposlena v Mariboru. Zanimivo je, da bo to prvo, res češko podjetje pri nas in želimo novima podjetnikoma, ki začenjata skromno, kar najboljših uspehov. Kakor izvemo, se bo napravljalo v tej tovarni zefirplatno, kot ga tukaj še nobena druga tovarna ne izdeluje. —
Smrtna kosa.
Umrli so včeraj: v porodišnici 45-letna viničarka Marjeta Čerič; na Aleksandrovi cesti Robert vitez Obertynski, polkovnik v p. z Dunaja, star 66 let; v Wildenrainerjevi ulici Albert Buchta, nadsprevodnik v p., star 77 let; v splošni bolnici Helena L e b e r, vdova fin. u-radnika, stara 78 let, in sin ruskega zdravnika neznanega bivališča, Sergej L i s o v, star krog 8 let. —
Lutkovno gledališče Sokola-matlce
uprizori v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne veselo pravljico v treh dejanjih »Jaka Požeruh ali čarobni prtič« ter eno dejanko »Gašperček slikar«. Vabimo k obilni udeležbi. —
Manufakturnlm in modnim trgovcem.
Neka mariborska tovarna je razposlala svojim odjemalcem okrožnico z obvestilom, da bo znašal novi davek na poslovni promet 3% in bi radi tega morala na vsa plačila, katera bi prejela šele po 28. februarju, priračunati 2% kot razliko med dosedanjim in novim davkom. Da obvaruje Gremij trgovcev v Mariboru svoje člane pred morebitno škodo, jih opozarja, da bo stopil novi prometni davek, kojega višina še ni določena, predvidoma šele 1. aprila ali 1. maja v veljavo in ga bodo plačevale tovarne in uvozniki šele za ono blago, ki bo prišlo v promet, potem, ko bo stopila v veljavo nova tarifa. Za vso prejšnjo prodajo to-raj velja še stari l%ni davek, na katerega ne bo imel nihče ničesar doplačati.
Nov generalni tajnik »Jadranske Straže«.
Na zadnji seji izvršilnega odbora »Jadranske Straže« je bil za glavnega ‘tajnika društva določen upokojeni brigadni general Dragoljub Todiorčevič. —
KINO
žag=== Orafski:	s
Od danes dalje:
SCHUBERTOV POMLADNI SEN. 100% zvočna opereta po Schubertovi opereti »Tri mladenke«. — Greti Theimer, Lucie English, SlgfriedArno
■ •—=•— Union: —-........
Od danes dalje:	100%	govoreča in
očna veseloigra:
MALA IZ PRATRA.
Anny Ondra, Sigfried Arno, Margareta Kupfer, Paul Morgan
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19.. 21. ud: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. ari Predprodala dnevno: od 10. do 12.
are na blagalnl. XXVI
APOLO KINO:
Soboto in nedeljo: Leo Tolstoj roman VSTAJENJE.
| Dolores del Rio.
Kino .DIANA1 Studenci.
V soboto, dne 7. in nedeljo 8. marca Rudoll Valentino! - Rudolf Valentino!
KRVAVA ARENA
■ V glavni vlogi Rudolf Valentino. Zelo napeti film. bikoborba v Španiji. Predstave ob sobotah ob 8. uri, ob nedeliah ob 4., %7„ %9 uri. Moderna godba!	_____
Iz Radvanja.
Umrla je v 74. letu svojega življenja gospa Hegel Elizabeta, zasebnica. Pogreb je bil v sredo popoldne na radvanjsko pokopališče. Blag ji spomin! — Stavbna sezona se je začela. Blizu transformatorja bo gosp. Mramor zidal krasno vilo. Ima že vse pripravljeno, sam« vreme mu še nagaja, da ne more začeti s kopanjem temeljev. Kakor smo doznali, bo »Elektrarna Fala« zgradila pri transformatorju veliko poslopje za svoje u-službence. Letošnjo sezono bo zgrajenih dalje tudi več enodružinskih hiš. — Ura<i* ne ure v občinskem uradu so vsako sredo in soboto od 15.—18. ure in sicer v občinski pisarni v Novi vasi. — Pogrebno društvo javlja, da se vršijo uradne ure vsa!ko prvo nedeljo v mesecu in sicer na domu blagajnika Lorbeka v Novi vasi. — Da se pošta tako neredno dostavlja je največ krivde v tem, da se pismonoše neprestano menjajo. Kdor je izvežban in pozna ves okraj, ga poštna uprava odpokliče in namesti novinca, ki se ne more v tem velikem rajonu tako hitro orijen-tirati. Nič čudnega torej ni, če nekateri po dva do tri dni ne dobe časopisov in druge pošte. Upamo, da bo poštna uprava to stvar uredila. —
Za splošno bolnico in Dečji dom v M<u ribotru
je razpisana pismena ofertafaa licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov, masti, mleka, moke in mlevskih izdelkov, špecerijskega in koloniralnega blaga, testenin, hišnih potrebščin itd. za proračunsko leto 1931-32. Splošni in podrobni dobavni pogoji so Interesentom na razpolago pri upravi splošne bolnice v Mariboru do 15. marca.
PARNA PEKARNA
PBIKRTAO ANTON, Betnmka e«ta 34 Najboljši riten! krah - noriTO -
Nižji poštni in brzojavni uslužbenci
v Mariboru
prirede dne 12. aprila ob 15. uri na Trgu Svobode dobrodelno tombolo, čisti dobiček tombole je namenjen za podpiranje bolnih članov, vdov in sirot. Društvo je dalo iz tombolskega dobička leta 1930 preko 20.000 Din podpore bolnim tovarišem, vdovam in sirotam. Vsled tega prosi gospode tovarnarje in trgovce, da naklonijo za tombolo kako darilo, ki naj je izročijo nabiralcu. Za naklonjenost se društvo že v naprej zahvaliuia. —
SOBOTA - NEDELJA - PONDELJEK
»ZLATI ČUDEŽ*'
VELIKA KAVARNA
V Mariboru, dne 7. III. I93lV
VP	K	Jalti
Šffaft 3.
Nosavice
najnovejše modne barve. y kvaliteti zopet izboljšane In kliub temu cenejše I
Budefeldt
Ma poti med sv. Bolfenkom In »Mariborsko**
Svetle planine in tratice, sredi katerih stojita vsak na svojem lastnem mestu, temnozeleno smrekovie ter svetlejše in mehkejše bukovje, ki ju po večini v lepo zaokroženem okviru obdaja, in lepi pogledi, ki jih nudita na idilo bližnje okolice kakor na slikovito pestrost koma; preglednih daljav, pa ne v zadnji vrsti tudi živopisani spomini, ki jih vzbujata v duši vsakega ljubitelja in poznavalca domače zemlje in zgodovine; vse to upliva na onega, ki je kedaj prehodil pot med njima, se pri njima pomudil in na poti med n Viia ustavil, tako prijetno in ugodno, tako učinkovito iti trajno, da se bo vedno rad udajal tem utisom in se zato vedno zopet rad vračal na mesto njihovega izvora. Pot ali — boljše povedano — poti, ki ju vežejo, so, po kilometrih Premerjene, tako kratke, da vsako izmed njih lahko prehodiš v času ene polure; višinska razlika med obema pa je tako neznatna, da ti je treba, če si se še vzpel do pred sv. Bolfenka (1037 m), dvigniti samo še 40 m, da dospeš do »Mariborske«.
Zgrajena in postavljena v prav različnih razmerah in v dobah, ki je med pji-ma preteklo najmanj 400 let slovenskega razvoja in podviga do samostojnosti, namenjena prvotno prav neenakim namenom in izročena v prvem začetku vsak svoji posebni nalogi, stojita danes, služeč istim svrham, pred nami sv. Bo!-fenk s svojim nemškim imenom, s svo-io zapuščeno, napol podrto cerkvijo in s svojim masivnim zvonikom brez zvonov in »Mariborska« s svojimi prikup-Ijivitni napravami, odgovarjajočimi m»-dernemu turistovskemu in stalnemu letovanju, s svojim pristno pohorsko-sloven-? m. licem in srcem kot živi priči tega. kar je bilo in že minulo, in tega, kar je danes v naših lepih dneh.
Na P°ti med obema, toda bliže pomaknjen k »Mariborski«, tam, kjer je Južno pobočje Reškega vrha (1156 m) odprto proti solncu m daje hladno senco v dišečih bukovih in smrekovih gozdih, tik Drcd takozvanim »Malim Triglavom« jc Zl e stel iz granitnih pohorskih tal, mehkih ruš in sočnih travnikov na levo neposredno ob markiranem kolovozu prvi h°tel na celokupnem našem Pohorju z jepodonečim in namenu odgovarjajočim 'menom »Pohorski Dom«; po svojem nastanku, po svoji srečno izbrani legi, po zunanjem licu in po svoji notranji ureditvi brezdvomno vzor in prednik številnim sličnim in enakim zgradbam, ki se mu bodo pridružile, brž, ko bodo avtomobilske ceste in pohorska želcznica tisoče in tisoče tujcev in domačinov, sa-t.iih novih obiskovalcev našega Pohorja, dan za dnem poleti in pozimi spravljale v ta lepi in zdravi planinski svet. Zadruga »Počitniški Dom«, kote članstvo tvorijo nameščenci mariborske mestne občine, ga je postavila (1. 1930), tako tiho, skoro tajno in skrivši, kot da b< se bala nasprotnih pohorskih vetrov in viharjev. Morebiti pa je tudi hotela s svojim vztrajnim, s skromnimi početni-sredstvi započetim, a z veliko požrtvovalnostjo in hitrostjo izpeljanim de-°m prijetno presenetiti nepoučeno jav-"ost, kateri bo v prvi vrsti služil njen *pohorslti Dom«. V resnici prijetno iz-5®naden si, ko dospeš na poti od sv. ”°lfenka do »Mariborske« pred njega.
" redj svetle, proti jugu nagnjene in od-Dl*e jase z milim pogledom na razširjenost Dravskega polja, na slikovitost ^lov. goric in Haloz in raztegnjenost hr-nkii ^ soric blizu žuborečega' potočka, oilno izvirajočega izpod »Malega Tri-K ava«, se dviga dvenadstropna zgradil v pritHčiu zidana, zgrajena v slogu etskih p°horsikih ali gorenjskih de-ov, s štirimi kletmi, z veliko kuhinjo, 7	manjšo gostilniško sobo, pa
J ,mi sobami, opremljenimi s fa-Mnčmmi umivalniki s tekočo mrzilo in
toplo vodo. Naprava boilerja za segrevanje vode; napeljava vodovoda v vsa nadstropja, tako da so omogočena spa-kovalna stranišča in hidranti? primerno opremljena temnica v podstrešju, ki se je bodo mogli vsikdar posluževati naši amaterfotografi; po dva odprta balkona v prvem in drugem nadstropju, obrnjena proti solncu in jugu, pa vse one b!a-godati, ki jih nudi Pohorje vsepovsod in razmeroma majhna oddaljenost od mesta samega; vse to bo ta novi »Pohorski Dom«, kakor hitro bo otvorjen in izročen svoji nalogi, napravilo za prijetno bivališče vsem nekoliko razvajenim obiskovalcem vzhodnega Pohorja, stalnim gostom, letoviščarjem, zlasti pa onim, ki se radi odtegnejo hrušču in trušču preglasnih turistov.
Ko si prehodil pot od sv. Bolfenka mimo »Pohorskega Doma« do »Mariborske«, si se pomikal po ozemlju treh občin, kajti sv. Bolfenk spada pod Limbuš, »Mariborska« pa pod Ranče; svet pa na katerem stoji »Dom«, spada pod občino, ki ima po celem gorovju svoje ime; spada pod občino Pohorje, tako da je njegovo ime še prav posebej upravičeno in bo privlačno za vsakogar, ki hoče na Pohorje. Kot znak in svedok dela in prizadevanja za podvig tujskega prometa na Pohorju se dvi^a »Pohorski Dom« na poti med sv. Bolfenkom In »Mariborsko«: med davno preteklim in polpreteklim časom priča naših lepih dni soln-ca in svobode.	Dr.	Fr.	Mišic.
Kulturne vesti
Voltaire: Kandid. Kot drugo knjigo svojih rednih edicij in prvo v Zbirki mojstrov je te dni izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani prevod najznamenitejšega Voltairejevega filozofskega romana »Kandida« v tako lepem tisku in v tako elegantni opremi, da v našem slovstvu skoraj nima primere. Prof. Stanko Leben je oskrbel obširen oris Voltaireja in njegovih del, ki kaže tega znamenitega Francoza v vseh osnovnih potezah, da stopi pred nas jasno in plastično, kakršen je bil po svoji markantni zunanjosti in po notranjem, duševnem življenju. Prevod »Kandida« je oskrbel Oton Župančič skrbno, vestno in blagoglasno, da se čita kakor original. V »Kandidu« je oltaire bridko-jedko obračunal s preti-amm optimizmom. Zgodba, ki je napeta ‘ !°f to morda Se bolj, je na videz r ° na, Pustol°vščini, v resnici pa je If(° bl?.an)e zab!od družbe, krutost Pokretov, ljudi in celo narave same. Časih je satira tako ostra, da zaskeli, časih pa nam izvabi tudi smeh, a ne brez bo-lestno-spoznavne primesi. Daleč za na-im je Voltairejevo sedemnajsto stoletje, »Kandid« pa še živi in žge in bo, verjetno, do konca Človeštva. Obenem pa je to tudi sploh prvo Voltairejevo delo v slovenščini. »Kandida« dobe pri izdajateljici ali pa v knjigarnah lahko tudi ne-naročniki.
France Veber: Sv. Avguštin. Prvi zve zek nove zbirke »Kosmos«, ki jo je ustanovila letos Jugoslovanska knjigarna v JUbljani, prinaša našega delovnega in marljivega filozofa Franceta Vebra »Sve-Dkai ^v^uStina«. Pod naslov je avtor na-S;:°Sn0"ne filozofske misli sv. Av-slcp 1n'i Poizkus kulturno-zgodovln-alizrm -081'6 nove?a življenjskega ide-Kniiei ni” ■ svet°zornega optimizma«. !etnici smrr v.l?sta^em posvečena 1500 ca in eneo-n1 * a katoliškega misle-/nfov IS ^med na-'rnarkantnejših filo-katereim	V°ltairejev	»Kandid«,
Mmvl s Slovenc} dobili Istočasno z
i7v^vKustincw*,sat,ran«
OP lmizem kakor smo zgoraj zapisali, potem je »Sv, Avguštin« diametralno nasprotje, poveličanje optimizma in Ideali-
stičnega gledanja na svet, življenje in vesoljstvo. Obe deli sta obe gledišči in žarišči, ki stojita kot skrajna mejnika dveh svetovnih nazorov desno in levo od varijant sredine, neštetih, tisočerih subtilnih odtenkov. Bolj kakor razprava pa je »Sv. Avguštin* še važen in zanimiv kot verna podoba nove smeri Franceta Vebra, ki po obračunu s prošlostjo v predzadnjem delu neustrašeno koraka1 med branilce dogem katoliške cerkve in tako vse bliže in bliže teologiji.
Stanko Cajnkar: Najvažnejše vprašanje naše dobe. Mariborski bogoslovni profesor Cajnkar je te dni izdal pri Prosvetni zvezi brošurico, ki nosi gornji napis in obravnava vprašanje vere, odnosno krščanstva v naši sodobnosti. Knjižica je namenjena širšim plastem.
Nov francoski prevod Ivana Cankarja. Pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani in menda v prevajalčevi lastni založbi je izšla nedavno knjiga. Ivan Cankar: »Pa-ges choises«. Traduction de S. et J. Jeras. V tej knjigi sta prevajalca zbrala manjše Cankarjeve umetnine iz zbirke »Moje življenje« in »Podobe iz sanj«, katerih nista namenila toliko Francozom,1 temveč bolj Slovencem, ki se uče francoščine. Je to torej nekak pomožni učbenik, po katerem lahko človek spoznava francoščino s primerjanjem slovenskega originala. Važno je to za sintakso in frazeologijo. Knjiga stane vezana 20 Din, broširana pa 15.
Svetovna enciklopedija. Grafično-umetnostni zavod »Planeta« v Beogradu pripravlja veliko in pomembno delo, ki smo ga že davno pogrešali, »Svetovno enciklopedijo«. Pripravil In uredil jo bo poseben odbor najuglednejših jugoslovan skih znanstvenikov, v katerem so tudi Slovenci dr. M. Dolenc, dr. A. Korošec, dr. A. Melik, dr. Fr. Kidrič, dr. J. Kelemina, dr. K. Ozvald, dr. Fr. Lukman, dr. A. Ogris, dr. B. Saria, dr. Hadži, dr. Hinterlechner, dr. A. Rebek, inž. M. Osana, dr. Polec, dr. Iv. Prijatelj, dr. Škerlj, dr. Šturm in drugi. V enciklopediji bodo zastopane vse znanstvene panoge.
Monografija o Nandetu in Dragn Vid-mariu. Poleg lesorezov je Umetniška Matica izdala letos tudi monografijo o obeh slikarjih Nandetu in Dragu Vidmarju, katero je uredil in z uvodom opremil pisatelj Tone Seliškar: Na šestih straneh je objavljen Seliškarjev razgovor z obema bratoma, potem pa sledi 24 reprodukcij njunih slikarskih del. Drago je zastopan z Autoportretom 1925, Pokrajino 1925, Tihožitjem 1925, Božen-ko 1926, Jelo 1926, Motivom iz Sv. Je-derti 1926, Vaškimi hišami 1927, Zimo 1928, Motivom iz Laškega 1929, Bajtami 1930, Dekletom z vrčem 1929 in Cerkvijo pri Sv. Jederti 1930. Nande pa s portretom J. B. 1925, Št. Rupertom 1925, Vasjo 1926, Ležečo ženo 1926, Južino 1927, Bratovim portretom 1927, Deklico in rožami 1928, Brezjami 1928, Št. Lenartom 1930, Dvema stolpoma 1930. Nevesto 1930 in Pokrajino 1930. Ker je to ž® drl'fa monografija, izdana po Umetniški Matici, bomo sčasoma dobili morda vse naše likovne umetnike. Želeli bi
’ df. bi te monografije urejevali in opremljali strokovnjaki, ne lajiki in da bi pričeli od zgoraj in po nekem sistemu, ne pa tako slučajno kakor sedaj.
laponske gejše Izumirajo
Japoncem toli omiljene, gejše, dekleta, ki imajo edino nalogo, da jim oJep-šavajo življenje, jjolagoma izginjajo. Tudi na Japonskem ni več življenja v sladkem brezdeljii, veselju in razkošju, To je eden izmed vzrokov, da jih vedno manj hrepeni po gejšali. Še večji razlog pa je, ker Japonci bolj in bolj začenjajo smatrati svoje žene za tovarišice svojega življenja, s katerimi dele vse svoje življenje, ne samo ono za hišnimi vrati. Japonske žene ne prihajajo več v zakon brez vsakršne izobrazbe, zato pa prinesejo vanj poleg ljubezni tudi še prijateljska čustva. One niso danes več prisiljene, omožiti se s tistim, katere jim določijo njih rodbine, temveč lahko izbirajo po svojem srcu in razumu. Zato pa imajo tudi več razumevanja za svoje može, nego žene prejšnjih časov.
mariborsko gledališč?
Sobota, 7. marca ob 20. uri »Karl in Ana«. Delavska predstava.
Nedelja, 8. marca ob 15. uri »Lutka«. Zni Žane cene. — Ob 20. uri »Čardaška kneginja«, kuponi.
Pondeljek, 9. marca. Zaprto.
Torek, iq. marca ob 20. uri »Karl in Ana«, ab. C. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Prihodnje gostovanje marib. gledališča, ki je bilo namenjeno v pondeljek, 9. tm. odpade, ker ta dati orkester ni na razpolago. Opereta »Čardaška kneginja« se hp torej vprizorila pozneje.
Houa odkritja u opazovanju zvezd
Dr- Abbot, član Smithsonian zavoda v Washingtonu, je meril v preteklem letu na Mt. Wilson observatoriju spektru m planetov Marsa in Jupitra, ter nekaterih drugih zvezd. V to svrho je imel na razpolago nenavadno fino skonstruiran radiometer t. j. pripravo, ki se premika s pomočjo tlaka, povzročenega po svetlobnih žarkih. Radiometre vidimo tudi v izložbah optikov. To je votla steklena^ krogla, napolnjena z razredčenim zrakom. Poleg tega je še v njej kolo s Štirimi krili, sličnimi kot pri klopotcu; ta krila se začno vrteti čim jih obsveti solnce. Ko je svetloba slaba, se vrti kolo popolnoma počasi ali pa obstane. Kolo se vrti samo zato, ker ima krila na eni strani politirana, na drugi pa obložena s sajami. Politirana stran razpršuje in odbija žarke, črne saje pa jih vsrkajo. Pri tem nastane razlika v tlaku In tako pride do premikanja kolesca. Dr. Abbot je svoj radiometer malo preuredil. Tako n. pr. niso bila krila na kolescu iz tanke kovine, nego so bila to krila navadne domače muhe, dolga 1 mm, široka pa 0.3 mm. Na kolesce jih je obesil s pomočjo niti iz kvarca, tako tanke, da je človek ne bi opazil s prostim očesom. V običajnem sobnem zraku se je držal ta sistem mušjih kril tako trdno, da se je kolesce malenkostno premaknilo šele takrat, ko je bila nit 40 krat zasuknjena. Zrak je bil zanj gost, kakor kakšen sirup. Zato je vdelal dr. Abbot to krilato kolesce v posodo, napolnjeno z vodikom, ki ga je tudi razredčil z izsesavanjem na eno pettisočin-ko normalne gostote. Dr. Abbot je dosegel s pomočjo te majhne priprave tako sijajne uspehe, da jih prištevajo £ najdragocenejšim odkritjem modeme astrofizike.
Originalen, opomin naročnikom.
Znani satirik M. G. Saphir je v svojem konverzacijskem leksikonu, ki jei bil izdan !. 1851, med drugim na naslov naročnikov, ki so malomarni v plačevanju naročnine, napisal sledeče: '< Trudimo se, upeljati redno krščansko življenje, in upamo, da pridemo- v nebesa. Zelo bo nas veselilo, ako bomo tarri mogli pozdraviti tudi Vas,'kar pa žal ne bo mogoče, ako nam ne plaBate svojih dolgov?
Nenavaden samomor., \
V Vasarhelyu na Madžarskem je Izvršil te dni neki delavec nenavaden samomor. Bil je to 871etnl, že popolnoma cnemogll dnitiar Vad, ki je živel'v veliki bedi. V noči od torka na sredo je odpri vrata in okna svojega stanovanja, nanosil v sobo celo grmado lederfo-nrfz-lega Snega in se poteni mirno ‘vlegei nanjo. Zjutraj so našli starčka zmrznjenega. Na snegu je zaspal In se ni več prebudil
Skozi Makedonijo
(Vti5l potnika.)
Pomanem si utrujene in zaspane oči in pogledam skozi okno knpeja; prvi obrisi pokrajine prodirajo skozi zastor jutranjih ur. Kje smo? Leskovaško polje, malo nato srbski Manchester Leskovac; stasite stavbe in fabriški dimniki. Industrijsko mesto Stare Srbije za platno, sukanec, milo... Napnem oči, opozorjen, da bomo skoraj na stari srbsko-make-donski meji. Brda vedno bolj izpodrivajo ravnino; na obeh straneh goline, le tupatam pokvečeni, okleščeni hrastiči. ob bivališčih kako sadno drevje — češplja, oreh. Ob vznožju brd odtisi hudournikov: nanošene gruše, zemlja, malo višje bolj redki trsni nasadi v peščencu ali laporju.
Vsak drvi v umerjenem tempu mimo bolj strmega, kakih 400 m visokega gričevja. Tu in tam kaka skupina hiš, ob progi kako slamnato zavetišče, pretežno pod zemljo. Očividno so to pastirske »kuče«. Zdrami me pogovor v sosednem kupeju, kjer stoji ob vratih visoka, vitka postava s prodirajočim pogledom. — Vodja bivših srbskih komitov Pečanac? Tanim« se za življenje bratov onkraj meje...
»E, ove četiri žrtve u Bazovici! Ali Boga mi, če doči vreme, če dočil« Železniška postaja Vladičin han, nov trg ob severni meji Južne Srbije (Makedonije). Prešli smo iz porečja Morave v novo ravnino Povardarja, ravnino, ki se postopno širi. Tupatam močvara, po skromno obdelani kulturni zemlji kaka sliva, osamela jagned.
Pričnem pogovor s sreskim pisarjem te izvem, da so povojni špekulanti z zemljiščem upropastili ondotnega selja-ka, ki je pokupil zemljo za drag denar (ha & 8000 Din) s kreditom a 7'A%. Sedaj gre sicer polagoma na bolje in država se je pričela zanimati za Seljakovo bedno stanje, a pravega leka le še ni. Pisar je izstopil v Vranju in nisem ga mogel vprašati, v čem si predstavlja pravi lek.
Dospemo na zemljo, poškropljeno s krvjo srbskega naroda, polje krvavih dni 23- in 24. oktobra 1. 1912. Kumano-vo! Izginili so sledovi vojne furije, na pozorišču klanja se razvija novo življenje, a prirodi le manjka pridnih in razumnih rok, ki bi pričarale divni pokrajini še lepše lice.
Zdrčimo mimo Nagotičana, nad 400 let stare srbske božje poti; in turških naselbin z minareti in džamijami. Mešani, Sudni občutki! Po planotah se pasejo velike črede ovac pod zvestim varstvom močnega čuvaja. Ni tatov, pač pa so čredi nevarni volkovi.
Tam daleč proti jugo-zahodu se za-blišči srbska Kalvarija; Šar planina, najtežja preskušnja srbskega naroda. Bridki so spomini na 1. 1915!
Pred nami leži razmaknjena ravan.
Pred Skopljem zdrčimo mimo nove naselbine Bošnjakov in Srbijancev. V sredini nova zadružna mlekarna. Res je: ni nam treba v tujino, tukaj so tla za pridnost, strpnost, vztrajnost. Kaj za to, če je početek težak, ko pa je to tako naravno! A le kar je skladno s prirodno zakonitostjo, je trajno in vsebuje najbogatejšo vsebino.
Na Vardarcu je ob bregu veliko kolo za namakanje zemljišča v suhih mesecih julij-avgust-polovica septembra. Razumne roke, ki poznajo rastlinsko življenje n fizične zakone vsaj s kmetijskega stališča, bi lahko tudi brez vede deloma kljubovale suši. Sicer pa je ta naprava, ki jo srečujemo povsod ob Vardarju, sama po sebi umestna in praktična.
Preden zavozimo v Dušanovo stolico, se oko zamakne v njegov grad, segajoč v 13. stoletje, ko so se v njem sestajali srbski državni zbori in kjer so v prvi polovici 14. stoletja proglasili srbsko carstvo. Ni čuda, če je stalo tukaj že starorimsko mesto Scupi, saj je križišče na Kosovo, Petovo in Solun.
Danes je Skoplje s svojimi 80.000 prebivalci gospodarsko in kulturno sredisče Južne Srbije, ki ima srednje šole (moško in žensko gimnazijo, trg. akademijo, francosko-srbski zavod (šolo), mohamedansko bogoslovno sodo in od 1. 1920. filozofsko fakulteto* Ravnokar se vrši v njem boj med tradicijonelnim in modernim licem; na levem bregu Vardarja je starejši del mesta, pod vplivom polume-seca, na desnem pa že prevladuje »moderna«. Med Turki so pomešani Cincali, španjolski Židje in Cigani, ki pa so potisnjeni v poseben okraj. Njihovi poklici so: kovači, godci, nosači. Neverjetno za naše »ciganske« pojme, a niti eden od ciganskih otrok me ni »fehtal«. Tudi tatinski niso.
V tem delu mesta — čaršiji (tržišču) dobite vse — od igle do kamele, tako mi je dejal poznavalec tega revirja. Vrste se trgovina za trgovina, cincarska zgovornost za židovsko vljudnostjo, turške slaščičarne itd. Turki so mojstri za slaščice, le presladko je vse.
Zanimala me je znamenita cerkev sv. Spasa, oziroma njen znameniti oltar, delo očeta z dvema sinovoma. Bežen po gled me prepriča, da stojim pred umotvorom in nadčloveško vztrajnostjo. Delo je staro 110 let, in potomci rezbarjev, ki so se vklesali na skromnem mestu desnega dela oltarja, so še živi. Kralj jih je nedavno obiskal. Za oltar je neko nem Ško društvo ponudilo šestdeset milijonov dinarjev.
V džamiji sultana Murata II. vidite baje najdražje preproge, cenjene na več milijonov.
Vozim se dalje po progi proti Solunu, vedno ob motnem Vardarju, mimo mohamedanskih naselbin, ki so seveda da-
leč za pojmom naših vasi. Skupina obzidanih ali ograjenih hiš, nekje na sredi potajene džamije z enoličnimi minareti, ob vasi pa več pokopališč, sličnim na gmajno poveznjenim kamenitim stebričem (spomenikom); nad svežo gomilo malo trnja ali slično — to je vse. Dvorišča so seveda ograjena, da se ne prikrade pogled na Turkinjo in skoraj gotovo tudi zato, da se ne priklati pred hišo nečista žival-prašič, ki ga Turek po svoji veri tako sovraži, da celo zapusti svoj dom, ako ga onečasti mnogoparkljar. Vsepovsod slika zaostalosti, slika ori-jentalca, ki ne razume, da je življenje gibanje, delo, osobito danes, v dobi, ki tudi zahteva skladnost med roko in glavo- Sicer pa »što bi radii, jer zemlja sama rodi«! To je deloma resnica. Vardar-ska dolina je v splošnem rodovitna, a njeni plodovi bi nas brez umnega in skrbnega obdelovanja ne mogli zadovoljiti.
Letimo mimo Ovčjega polja, mesta Velesa. Čez kake pol ure smo ob Bregal-nici, desnem pritoku Vardarja, v katerem so se baje kopali stari Rimljani, ki so imeli svoje mesto Stobi, kjer je sedanji Štip. Vardarska dolina je igrala važno vlogo tudi že v času pred Kristam, saj se je solnčil v njej že Aleksander Veliki, sin Filipa Makedonskega.
Na postaji Sv. Jurij (S. Djordje) izstopimo in jo takoj mahnemo s »škelo« — (širokim nečkastim čolnom namesto broda) na desni breg Vardarja. G edam čez novo domovino nesrečnih brezdom-cev-Primorcev. Tesno mi je pri srcu; pred me stopi jeklena mišičnata roka in od solnca ožgan obraz kraškega, vipavskega istrskega kmetiča, na zmajanih tleh stoji in njegov pogled je zbegan. • Od druge strani pa ondotna priroda s svojimi posebnimi terenskimi, klimati-čnimi, vodnimi, zdravstvenimi in drugimi razmerami. Malone tri dni smo se ba-vili s temi za kmetijsko gospodarstvo tako pomembnimi činitelji, izpraševali, primerjali, razmišljali, tehtali. Končno se je odločilo.
Z dr. Čokom na čelu, ki se tako nesebično, požrtvovalno in agilno bavi i vprašanjem te kolonizacije, je bila usta^ novljena prva agrarna zajednica. Ali bo uspevala? Bodo li njeni člani naš'i tamkaj eksistenčne pogoje? Bodo, a z 2e !ezno voljo, vztrajnostjo, požrtvovalnostjo; z najgloblje doumljeno vzajemno stjo, z dobro in do potankosti pretektanim delom, z vestnostjo in poštenjem in izdatno podporo od strani države. Le tako bo na ognjenih tleh sicer dovoli pre-skušeno primorsko ljudstvo napredovalo. Za špekulacije ni tam mesto, pač pa za idealne, telesno in moralno jake može, ki gledajo v bodočnost kakor nujno zahtevajo splošne in naše izjemne raz mere in ne pomišljajo zapičiti svojih eneigetičnih sil v tla, kjer je treba pri-ča»ati življenje malone iz — nič.
Kdor tega ne razume in ne zmore, naj ne hodi v ondotne kraje!
Šport
Šport v nedeljo
V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 14:30; prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor I: SK Svoboda I.
Na Pohorju pri Marib. koči: Šaljivi štafetni tek SPD.
V Gradcu: mednarodna nogometna tekma SK Rapid:GAK.
Vremensko poročilo s Pohorja z dne 5. marca.
Mariborska koča: temp, —9° C, 70 cm snega na stari zmrznjeni podlagi, sankališče uporabno.
Ruška koča: isto, sankališče uporabno do Repoluska.
Klopni vrh: temp. —9° C, 85 cm snega na stari zmrznjeni podlagi, mirno, oblačno.
Zavetišče pod Jezerskim vrhom: temperatura —10* C, 20 cm novega suhega pršiča na stari 1 m visoki zmrznjeni podlagi, veter — sever, oblačno. Smuka povsod idealan, najboljši iz-gledi za nedelio!
Za šaljivo štafetno tekmo
so se še prijavili sledeči favoriti: Maha-draja, Nisem kous, in Snežna bolha. Že sama gornja imena zadostujejo za hud in oster boj. Pri smučarskem rajanju bo igral Pohorski jazz-band pod vodstvom znanega kapelnika Burkslna, za akademske fotografije pa bo na razpolago odsekov fotograf. Odhod z vlakom ob 13.30, z autom ob 14. uri in z vlakom ob 17.25 in 21. 50. Pot iz Reke bo dobro zgažena. Smuk!
Mariborski zimskošportni podsavez
priredi v nedeljo dne 15. III. smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer se bo vršil ogled za postavitev smuške skakalnice. Sestanek vseh udeležencev v soboto dne 14. III. v koči na Klopnem vrhu, od koder se odide v nedeljo zjutraj preko Peska, Planinke, Jezerskega vrha v Ribnico, kjer bo družaben sestanek vseh udeležencev. Povratek proti Mariboru, Prevaljam oz. Celju z
zadnjim vlakom Za Veliko noč je do*
ločen izlet na Peco, odhod iz Maribor* do Prevalj-Mežice v soboto popoldne oz, velikonočno nedeljo zjutraj, povratek na velikonočni ponedeljek zvečer. — Ket se s temi izleti zaključi letošnje zimskošportno aktivno udejstvovanje, pričakujemo obilnega odziva!
Tekme za evropsko prvenstvo v rokoborbi
se bodo vršile letos v Pragi od 27. do 30 marca Dosedaj je prijavljenih že 14 držav. Istočasno se bo vršil tudi kongres mednarodne težkoatletske zveze.
Cross Country za prvenstvo Jugoslavije 1931
priredi JLAS na 10 km dne 5. aprila v Beogradu. Prijave najkasneje do 29. mar. ca na naslov Z. Frančič, Zagreb, Juriši* čeva ul. 8.
|L Zrnsm
V senci jezuita
Zfodovljuki rotuao.
84
Kamnita tla so bila suha, zakaj ječa je ležala v prvem nadstropju Konsjeržerije. Tudi je imela nekaj zraka in luči — malo, to je res, kajti luč je prihajala skozi tesno mreževje na linici, tako majhni, da bi bil komaj preteknil roko...
V to ječo se je slišal tudi šum zunanjega sveta, in Dolet je z naslado naslanjal uho stoterim glasovom, ki •o ga spominjali življenja v tem trenotku, ko je prihajal iz groba.
V kotu ječe je ležal snop slame. In — nezaslišano razkolje — tu je bil tudi stolec in majhna mizica!
Doletu je bilo, kakor da se preraja.
Vrhu tega se je zdelo to nenadno izboljšanje z njim v dokaz, da ga skoro izpuste na svobodo...
Toda vrata ječe so se bila zaprla.
Pretekli sta dve uri.
Z globoko blaženostjo duše in telesa se je bil vrgel Dolet na svežo slamo in: zaspal svinčeno spanje.
Odkar je bil prišel v Konsjeržijo, ga ni bilo več spoznati. Shujšal je bil strašno. Obraz mu je bil bled kakor vosek, ustnice in lica pa so ostala rdeča kakor ogenj — posledica mrzlice, ki ga je razjedala.
Zdaici pa se je Dolet zdramil.
Trda roka ga je bila stresla za rame.
Vstal je in videl moža, ki ga je gledal z blaženim Bil je gospod Lemahu.
Šest stražnikov, oboroženih z arkebuzami, je stalo pred vrati, dasi so bila zaklenjena.
Dolet je vstal z veselo naglico; saj ga povedejo pred sodnike...
»Kje se bo vršila obravnava?« je vprašal.
»Obravnava?« je vprašal gospod Lemahu in se nasmehnil še izraziteje. »Kakšna obravnava?«
»No... moja! Ali me ne bodo danes sodili?«
»Ne vem, kaj hočete reči,« je odgovoril oskrbnik, smehljaje se venomer.
Ves potrt se je zgrudil Dolet na stolec.
Jetničarjev odgovor mu je bil zadal strašen udarec.
»No,« je povzel Lemahu dobrohotno, »ali se imate kaj pritožiti?«
»To se pritožim, da hočem priti pred sodnike...«
»Eh, vraga, še presedali vam bodo sodniki. Pro-kleto se vam mudi biti obsojenemu, prijatelj...«
In gospod Lemahu se je glasno zasmejal, tako smešno se mu je zazdelo, da se jetniku mudi biti obsojenemu.
Obrisal si je oči in povzel nanovo:
»Saj tega vas niti ne vprašam... ali priznate, da ste dobro nastanjeni, odkar ste počastili to hišo s svojim posetom, kaj ne da, in da imate dobro hrano, in z eno besedo, da se Vam Izkazuje sploh vsakatera pozornost in obzirnost? Ali imate nemara kake tozadevne želje?«
»Nobenih želja,« je odgovoril Dolet.
»To vam rad verjamem! Hudiča! Slama — popolnoma sveža! Ti zlomkovi ječarji me bodo spravili še na kant...«
O tem, kako je bilo v ječi pod vodo, ni omenil niti besedic«, •	*
Lemahu se je delal, kakor da bi mislil, da je Dolet že od začetka v tej ječi.
»Obeta se vam neki poset,« je dejal. »Priporočam vam v lastnem interesu, da poslušajte opomine svetega moža, ki pride k vam.«
Tako rekši, je odšel gospod lij Lemahu v spremstvu svojih šestih stražnikov.
Dan je minil, ne da bi se oglasil napovedani po-setnik.
Štefan Dolet je ugibal na vse kriplje, kaj je krivo te izpremembe v ravnanju z njim in poseta, ki mu je napovedan...
Prišel je drugi dan.
Dopoldne so se odprla vrata; vstopil je spet gosp. Lemahu, a sledil mu je mož, kateremu je izkazoval ječar vse znake pretiranega spoštovanja.
Oblečen je bil v meniško haljo, s kapuco potegnjeno na obraz. Mignil je z roko, in Lemahu je zamr-mral:
»Ali se ne bojite, častiti oče, da bi si dovolil jetnik kako nasilstvo?«
»Ostati hočem sam!« je odgovoril menih z zamolklim glasom, ki pa je moral biti znan Doletu, zakaj vztrepetal je, ko ga je začul.
Lemahu se je naklonil in se skrivil tako nizko, kakor je le mogel spričo svojega trebuha, nato pa je naglo izginil.
Menih je pritisnil za nekaj trenutkov uha na vrata prisluškuje korakom Lemahujevim in njegovih stražnikov, ki so zamirali po hodnikih.
Nato se je obrnil k Štefanu Doletu in si odgrnil kapuco z obraza.
(Nadaljevanje prih.)
vse odlike, ki jih zahteva kak pokret. Ustvarili sta ga želja in potreba; razširjen je do skrajnih mej kulturnega, pa tudi polkulturnega sveta. Pokazal je zmožnost prilagoditve, obstanka in napredovanja tudi v najtežjih razmerah.
Skautizem je ugodil prirodnim zahtevam dece in mladih, zadovoljil pa je tudi želje starejših, predvsem pa vzgojiteljev. Otroška aktivnost, nepremagljiva želja
bo v Pragi od 7.' jun. do 4. jul. tl. pokazala bo nazorno ves razvoj skavtizma v ČSR in drugih državah, razstavljena bo vsa literatura, statistika itd. '
Tudi na Slovaškem skavtizem stalno napreduje. V minolem letu je nastalo 42 novih skavtskih oddelkov in je število Članstva naraslo na 4000. Tudi se slovaški skavti pridno pripravljajo na slovanski jamboree vPragi.
kdor to enkrat občuti v popolni meri, o njem se lahko reče, da je vstopil popolnoma v skautski duh. Kolikor ga pa občutimo mi v sebi samih, v toliko ga čutijo tudi drugi okrog nas.
Skautski duh nam mora preiti v kri, mora postati neka vrsta našega instinkta t. j. delati in živeti moramo skautski, ne premišljajoč in točno odmerjajoč, po katerem skautskem zakonu je to. Vsak
svoji sebičnosti, tedaj vedite, da niste postali pravi skauti, da niste doumeli skautskega duha in, da boste morali sami zapustiti veliko rodbino, ali pa bodo prej ali slej prisiljeni, izločiti vas iz svoje srede.
Danes, ko se vse bolj in bolj vzgaja pri mladih pokolenjih čut občečloveške skup nosti, je dolžnost skautske mladine celega sveta, pa tudi vse ostale mladine,
Prihaja, čas, ko ]e treba obleke kemično čistiti m barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo
PAVEL NEDOG MARIBOR
Pobarva obleke za žalno dobo v 24 urah
Oddam sobo in kuhinjo
- dvema mirnima osebama cem. Pobreška c. 21.
Dalmatincu
oddam lokal za vinotoč. Ponudbe pod »Lokal« na upravo .»Večernika«. 625
Sobo lepo opremljeno
z devma posteljama, na razpolago tudi ena postelja. Magdalenska ul. 46. 612 Opremljeno sobo s prostim vhodom takoj oddam zakonskemu paru ali dvema osebama. Pre-
čna ulica 4.	 605
Dobro ohranjeno žago s cirkularko in vodnim kolesom ceneno na prodaj. Oskrbništvo Strassenhof,
Zg. Sv. Kungota.	 -	644
Hiše in posestva raznih velikosti, gostilne, trgovine, mline, žage, prodaja Posredovalnica.
Maribor, Sodna ul. 30. ________________628
Učenko modistinjo ~	~	“
sprejme: salon »Štefanija«, Kopališka
ul- 2•________________________________ 629
Lepo opremljeno sobo solnčno, separirano oddam. Kaši, Go-sposka ul. 52.	630
Hišo z dvema sobama in kuhinjo
in z velikim lepim vrtom, prodam po ugodni ceni. Pobrežje, Gubčeva ul. 29.
 ______________________________________  632
Nov mizni štedilnik
s ploščami iz porcelana ceneno prodam. Pollak, Aleksandrova c. 49. 633
[Pozor! Cene hrani padle!
I V gostilni Kos, Cvetlična .ulica ,11* dobite na izbiro dobro domačo' hrano obed: juha, meso in dve prikuhi že za Din 7.—. Na razpolago so tudi vsa mrzla in topla jedila ter novo vino liter Din 12.—v Vsako soboto in nedeljo pečene krvave in mesne klobase. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar.. , .	623
FfancoSSfbo in nemščino
poučuje bivši učitelj. Po želji tudi posamezno. Istotam instrukcije v drugih predmetih po zmernih cenah. Lang, Dravska -ulica 8 I, Maribor. 616
 ----------------------- ■■	M ■ ■
Opremljeno ali prazno sobo
s posebnim vhodom in električno-razsvetljavo v novi hiši -ceneno oddam* Maribor, Radvanjska c. .20.	635
Poslužite se za ras»? prevozne prilike
udobne in elegantne Stower limuzine št. 718. Priporoča se Kvitko Leonid, Maribor, Koseskega ul. 8, Stojišče Trg svobode, telefon 2882.__________________636
Dobro ohranjeno moško Vsoto
znamke »Steier« poldirkač, prodam £& 800 Din. Vprašati Glavni trg 4, * dvorišče;	637
Prodam ugodno
stavbeno parcelo 547 ms v bližini mestnega vodovoda. — Poizve se v upravi »Večernika«.	617
Pozor!
V gostilni Ivana Kosa, Cvetlična ul.
11 dobite v vsaki količim pristni brin jevec, kuhan iz kranjskega brinja.   ' '   -622
Narodne noše!
Atelje Japelj
Ponos mlade matere
rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
Ma»iboi, Slovenska ul. 4.
je voziti svojega otročička v lepem,' elegantnem, udobnem »JUGU« otroškem vozičku. Ona ve, da ni samo lep, temveč tudi za malčka udoben, higijeničen in se v njem dete prijetno počuti. Obiščite nas in zadovoljni boste.	čas
Damski čevlji
od Din 190' ■na
JUGU d. z o. z. w
MaribOF, Tattenbachova ulica 14
Sistem izdelave ..Dunajsko ročno d«|0“
.i i i
.j 1 U, C.iC
' Ir
'id
$kaoti%em
Vrhovni vodja skavtov Jugoslavije o skavtskem duhu.
Dr. Miloš Dj. Popovič, šef jugoslovanskih skavtov, je objavil nedavno članek, v katerem pravi med drugim:
Najmočnejša vez med ljudmi je ona, ki je ustvarjena s skupnim duhovnim življenjem, enim shvačanjem, eno vero, enimi ideali, skupnimi težnjami in cilji.
Tudi skautski pokret ima svoj skautski duh. Skautizem je zares pokret, ker ima
za neprestanim gibanjem, igro, doživljaji, življenjem v naravi, izpremembami in dražljaji je našla največ hrane v veliki skautski igri. Vse to je storilo ono, kar imenujejo Francozi »Esprit de corps« — duh skupine, poduhovljenje telesa, ono, kar stori, da se čuti vsag Član zajednice kot njen del, da je ponosen, ker je njen del, in da najde v tem tako podzavestno kot zavestno uresničenje svojih teženj in svojih sil.
Skautski duh je lažje občutiti, kakor o-pisati. Vsekakor je to bolj nekako občutenje, nego znanje posebnih moralnih pravil — skautskih zakonov. In zares,
član kake zajednice pa se mora zavedati, da ji mora ravno toliko doprinesti, kolikor mu ona daje moči: mora živeti v njej in za njo. Baš v tem je velika vred nost skautizma — ustvarjanje čustva in duha skupnosti — bratstvo med ljudmi. Oni, ki si pridobijo to čustvo že v mladih letih, ga bodo sigurno prenesli tudi v tovariše svoje skupine, na svojo nacijo-nalno zajednico in na obče človeško za-jednico.
Če pa občutite v srcu kaj drugega, če se pojavi v vas malenkostni duh, zavist, zloba ali tudi mržnja, če občutite željo za osveto, če iščete v skautizmu hrane
prežete istega duha, da izvrši veliko nalogo: pomirjenje in zbližanje narodov, razvijanje ljubezni napram bližnjemu, u-stvarjanje največjega današnjega cilja: trajnega svetovnega miru.
Predsednik Masaryk
je prevzel protektorat nad »Taborom šlo vanskih skavtov« v Pragi, ki se bo vršil v proslavo 20-letnice obstoja češkoslovaškega skavtizma od 28. jun. do 3. jul. ob udeležbi iz vseh slovanskih in tudi o-stalih evropskih držav. Zbralo se bo krog 12.000 taborečih.
Skavtska razstava
«
I^C A I ^ čisti kemično vso damsko in moško garderobo I fci™li Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica: Ve
Vetriniska 7
Šivilja izučena v krojenju
išče mesto pomočnice. Gre tudi šivat na dom- Naslov v upravi Večernika.
621
AU že veste,
da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi?
XIV.
Lep hlev za tri konje
s sobo za hlapca, kakor tudi garažo ali remizo za vozove in dve prazni sobi, oddam takoj v najem. Natančnejše se izve v Gosposki ulici 56 I, desno. 604
Dvosobno stanovanje,
solnčna lega, s kopalnico ali brez nje, išče boljša, mirna, le tričlanska rodbina za takoj, ali 1, april. Ponudbe na u-pravo lista pod »Čisto in soinčno«.
613
Iščem trisobne stanovanje
s pritiklinami. Joža Keluc, vojaški veterinar. Tržaška c. 26.	58'
Kolesaril pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
HLro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—-5letnim lamstvom pri tvrdki A Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Dobro idoča trgovina
galanterija, drobnarija, moda, na najbolj prometnem kraju v Mariboru je
ugodno na prodal
Ponudbe na upravo lista pod »Sigurna eksistenca«.	597
Iščem stanovanje
eno ali dve sobi s kuhinjo s 1. aprilom. Naslov v upravi lista.	578
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Brzopotplata
je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Ženski podplati 22 Din.	606
Brzopotplata,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. — Moški podplati Din 30.—, ženski podplati Din 25   moške pete Din 14.—,
ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrstno. Samo ročno delo.	577
Poučujem
začetnike (ce) mešč. šole in realke, posebno v računstvu in slovnici, posamezno ali skupno. Naslov v upravi. 600
Nevesti
Novosti
Klabaki za dane m aaspode
IVAN IN HELENA KVAS
Maribor — Aleksandrova c. 32.
Najnovejši modeli za pomlad in poletje ravnokar dospeli. Oglejte si našo veliko zalogo damskih in moških klobukov. Točna popravila! Solidne cene!
Otvoritev obrti!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem s 1. marcem 1.1. otvoril v
Slovenski Ul. 26 delavnico za
stavbno In strojno
ključavničarstvo
Kot večletni poslovodja tvrdke Temerl bom z vsem strokovnim znanjem in čim solidneje skušal ustreči željam cenj. občinstva.
Zi prevzem vseh v stroko spadajočih del se priporoča
«15
Matija Stugger
stavbno In strojno ključavničarstvo
Maribor, Slovenska ul. 26
Avtoganlino varenie
Za
seomladno saditev
nudimo lepe konifere, različna drevesa za drevorede in okras, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozdne s;dike, plezalke, vrtnice, dekorativne biljke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno. UPRAVA VELLPOSEST V A TIŠINA, pošta RANKOVCI (Prekmurje).
OOL
PapUmMg.
JmiVMVL
Sanatorij v Nar'boru
Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja:
primarij dr.Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; toniza-tori e m za elektriziranje po poškodbah in ohlapeiosti čreves: diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiga-nje:	žarnico »hala« za revmatična in
druga boleča vnetja:	»enterocleaner«-
jem za notranje črevesne kopeli pri za-peki. nanihovaniu In za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-, drugi razred 80.-, tretji razr. 60...
Preselitveno naznanilo!
Tem potom naznanjam cenj. damam, da sem otvorila
modni salon z damskimi klobuki
ELEGANSE'
'tt
fr
na Aleksandrovi c. 13 poleg „Jutra“
Z bogato zalogo damskih klobukov vseh vrst, sem v stanu cenjene dame najbolje postreči. Popravila klobukov izvršujem hitro ter po brezkonkurenčnih cenah.
Se priporočam Zofija Voduiak
CM
Inserlraite
..Veterniku"
Opravilna številka: E IX 6164/30
11
Dražbeni oklic.
Dne 22 aprila 1931 ob 10 uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga k. o. Studenci vi št. 456. Cenilna vrednost:	Din	167.986 —.
Vrednost pritikline:
Najmanjši ponudek:	Din	78 993—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd IX
618
Okralno sodiite v Mariboru odd. IX.,
dna 22. februarja 1931.
Najcenejši nakuo
OTROŠKE NOGAVICE od Din 5— naprej; NOOAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.- naprej; MOŠKE NOOAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7,- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVJCE od Din 12.- naprej; D4MSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18- naprej: SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah In cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25.— po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarlev 35,- naprej: SVETERJI ZA DAME od dinarjev 60— naprej; Pl El ENE DAMSKE OBI EKE od dinarlev 200,— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.— naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16.- naprel Itd — Vrhu tega naivečja Izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk svilenih trakov, toaletnih nntrehščln. parfumerije po zelo nizkih cenah Gatnše od Din 110.— naprej, snežne čevlje od Din 95.— naprel — 1 astna pletarna In oredtlskaHia! — Prevzame entlanje ažuriranje In vezeniel
Eksporlna hiša LUNA* Maribor, Aleksandrova c. 19
Naš ljubljeni dobri oče, oziroma brat, tast, stari oče in stric, gospod
Valentin Brence
nadučitelj v pok. in častni član trga Velenje,
je v petek, dne 6. marca ob 2. zjutraj po kratki, mučni bolezni, v 84. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 8. marca ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 9. marca ob pol 9. url dopoldne v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.	642
Maribor—Celje, dne 7. marca 1931.
Armln, Ljudevik, Herminka, Zdravko, Kristina in Berta, otroci in vsi ostali sorodniki«
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja ta urednik: PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
\	v	Maribora.