'Sna lir jo PoStnina plačana - Spe d. abbon. post. - H. gr. GOSPODARSTVO Trgovina ♦finance ♦ i n D u s t rija ♦ obrt ♦ kmetijstvo 5to xii št. 290 Pretek, 17. oktobra 1958 trst, ul. geppa 9 - tel. 38-933 Za podržavljenje električne energije ENI bi prevzela vse vire energije - 1RI bi se omejil na industrijo ^ italijanski vladi je tudi poseben Maister za državne soudeležbe, ki v ^ki meri ureja danes gospodarske po-'kle državljanov. Že sama ta okolnost ■ Pča, kako globoko je država že poji* e8la v gospodarsko življenje. Na go-jS podarskem področju je demokratična iltktlija nasledila od fašistične vladavi-/*le veliko državno ustanovo ali tžko-isiImenovani holding 1RI (Istituto per la a*'icostruzione Industriale — Zavod za industrijsko obnovo), ki jo je prilago-fla novim demokratičnim razmeram, ustanova ne zajema morda samo 2'sto industrijskih podjetij, temveč Sočno presega to področje in vključuje primer tudi plovbo, ki sodi v sku-Stio FINMARE; v tej je tudi »Tržaški Joyd«; Druga podobna državna usta-1 pVa, ki zagotavlja neposreden vpliv v avi na določenem gospodarskem ^'"dročju je ENI (Ente Nazionale Idro-arburi — Državna ustanova za izkori-'?anje petrolejskih in plinskih ležišč), ‘‘ je zaslovela tudi v zunanjem svetu aradi svojih pogodb o izkoriščanju pe-^olejskih vrelcev v Iranu. ENI se če-"'ie bolj uveljavlja v italijanskem gozdarstvu in skuša razširiti svoj vpliv Jkli na področje, ki jih niso predvi-Hala njegova prvotna pravila; tako !ai bi si sčasoma ENI zagotovila mo-J°Pol na pridobivanje tudi električne Sergije. ^aj navedemo samo nekaj podatkov dokaz obširnega gospodarskega ob-Zčja teh dveh gospodarskih ustanov. Poročila, ki ga je poslanec Biasutti ^ Odložil predsedništvu poslanske zborne, se vidi, da bo IRI v razdobju 4 'f (1959-1962) investiral okoli 1.150 mi-iard lir, medtem ko namerava ENI , štirih letih (od junija 1957-1961) .nabiti 227 milijard lir. Razumljivo je, da je širjenje gospo-;arskega področja teh dveh velikih drenih ustanov naletelo na odpor pri-!tašev gospodarskega liberalizma, ki jih 15 v Italiji mnogo, in v prvi vrsti na “dpor industrijcev, ki se pač neradi "Pikajo z zasedenih postojank. . Rimska vlada, v kateri so poleg krčanskih demokratov tudi socialni demokrati, mora računati s tem odporni pa tudi z odporom v vrstah sa--^mih krščanskih demokratov ter pre-'idno stopa v gospodarski politiki po joti, ki so jo začrtali pristaši levega tfila krščanskih in socialnih demokra-K to je po poti k postopnemu podr-Mjenju ključnih položajev v italijan-s,ti industriji. Še iz tretjega razloga mova biti vlada previdna. Paziti mora Zmreč, da ne odbije tujega kapitala, ' je že močno udeležen v italijanskem gospodarstvu in ki ga skuša privabiti še v večjem obsegu. Med pogoji, ki so jih socialni demokrati stavili za sodelovanje v vladi s krščanskimi demokrati, je tudi zahteva, da se podržavi (nacionalizira) električna energija. Med razlago programa svoje vlade pred poslansko zbornico se je predsednik Fanfani previdno izognil izrazu nacionaliziranje ter je samo dejal, da bodo podjetja za pridobivanje električne energije polagoma prešla v državno upravo, ko zapadejo njihove koncesije ali pa ko jih država odkupi. Računajo, da bo ta doba postopnega podržavljenja elektrarn trajala zelo dolgo ker dosedanji zakoni ne predvidevajo možnosti predčasnega državnega odkupa koncesij. Med industrijci prevladuje mnenje, da vlada ne bo mogla doseči izglasovanje tega zakona v zakonodajni dobi sedanjega parlamenta. Krščanski demokratje bi se odločili za takšen zakon edino v primeru, ko bi prišlo do sodelovanja med njimi in italijanskimi socialisti; v takšnem primeru bi podoben zakon predstavljal enega izmed pogojev socialistov za sodelovanje v koalicijski vladi. V smislu programa sedanje vlade naj bi se izvršila preobrazba IRI in ENI, in sicer tako, da bi v območju prve državne ustanove ostala industrijska podjetja, medtem ko bi področje električne energije in raziskovanja prešlo v območje ENI, ki se sedaj uveljavlja na področju petroleja in zemeljskih plinov. Zaradi boljšega razumevanja naj omenimo, da je FINELETTRICA, to je skupina, ki nadzira delovanje velikih električnih družb, katere proizvajajo 25% vse električne energije v Italiji — podrejena IRI. Ker vladni program ne omenja ustanovitve neke nove javne ustanove, ki bi prevzela pridobivanje električne energije, prevladuje mnenje, da nameravajo krščanski demokrati v resnici tudi to področje prepustiti ENI. Tako bi uresničili načrt sedanjega predsednika ENI E. Matteia, ki igra važno vlogo tudi v političnem življenju. (Svoj čas se je razširil glas, da obstajajo zveze med ENI in novim milanskim dnevnikom »II Giorno«; proti podobnim povezavam je tedaj zlasti nastopal senator don Sturzo). Ko bi ENI res prevzela vse italijanske elektrarne ter zajela skratka tudi vse področje električne energije, bi seveda .njena moč silovito narastla ter bi se hkrati razširil tudi njen vpliv zlasti na zunanjo politiko; kakor rečeno posega ENI pod vodstvom podjetnega Matteia učinkovito tudi na petrolejska področja v tujini. Vinska letina doma in po svetu Letošnji pridelek vina cenijo v Ita-ii na 50-55 milijonov hektolitrov, uidelek ne bo dosegel lanskega, ki je “'1 izredno obilen. Napovedujejo, da “° cena vsaj nekaj časa precej čvrsta. Francozi so imeli lansko leto slabo "lino, medtem ko bo letošnja dosegla “koli 46 milijonov hektolitrov, to je o-koli 14 milijonov hi več kakor lani. Povprečno pridelajo Francozi okoli 60 "'ilijonov hektolitrov vina na; leto. V Alžiriji so pridelali okoli 14 mili-Ijonov hi, to je 1 milijon manj kakor ‘Hnsko leto. Poročali smo že, da je letina v Jugoslaviji letos ugodna, prav tako je bi-lo tudi več vina v Nemčiji in na Mad-iifskem. Splošno cenijo, da ne bo sve-jovni pridelek vina letos tako obilen kakor v letih 1955 in 1956. Lani je svetovna proizvodnja vina dosegla okoli milijonov hektolitrov, leta 1956 pa ‘21 milijonov hektolitrov. Površina, žaljena s trto je po svetu ostala približ-“a neizpremenjena. Sovjetska zveza na-toerava v desetih letih povečati površi-“a vinogradov od današnjih 555.000 ha to* poldrugi milijon. Nekateri italijanski gospodarstveniki ! zavzemajo za to, da bi se pridelo-'tonje grozdja v Italiji še bolj razvilo, (lrUgi so pa proti temu, čeprav bi se Itotrošnja vina v Italiji na posamezne-prebivalca, ki znaša danes 100-115 "trov letno na osebo, dala še dvigniti, ^ojni obžalujejo, da italijanska mla-tofla izgublja veselje do dela v vinogra-toh ter odhaja rajši v mesta. V FRANCIJI SO PRIČAKOVALI BOLJŠO LETINO Prvotno so Francozi pričakovali še jtoljšo letino, in sicer naj bi v Franci-• pridelali okoli 50 milijonov hi vina; resnici so dosegli le okoli 4546 mili-toilov. V zalogah je okoli 24 milijonov to starega vina. Francozi in .njihova in-totstrija, ki dela seveda tudi za izvoz, potrebujejo letno okoli 72 milijonov hi. kko vračunamo pridelek v Alžiriji (14 toilijonov hi) bo na koncu prihodnjega "ta ostalo še vedno 12 milijonov hektolitrov neprodanega vina. Nekateri mi-s*ijo, da utegnejo cene francoskih vin “"Zadevati. JUGOSLOVANSKI STROKOVNJAKI V PADOVI Na zadnji seji upravnega odbora trgovinske zbornice v Padovi je predsednik dr. da Molin sporočil, da obišče v kratkem Padovo posebno jugoslovansko odposlanstvo, v katerem bodo kmetijski strokovnjaki. Ti se bodo sestali z italijanskimi strokovnjaki in bodo obiskali nekatera posestva i.n naprave v okolici Padove. Posebno jugoslovansko odposlanstvo na poti po Italiji je prispelo v Reggio Emilia, da si ogleda organizacijo italijanskega trga in še posebno sektor kmetijskih pridelkov. Spremljala sta ga predstavnik Združenja trgovcev in predstavnik Trgovinske zbornice v Bologni. SOVJETSKO ŽITO ZA JUGOSLAVIJO Meseca avgusta je sovjetska vlada sporočila Jugoslaviji, da ne bo utegnila dobaviti 200.000 ton pšenice v smislu sovjetsko - jugoslovanskega trgovinskega dogovora. Te dni je sovjetski poslanik v Beogradu sporočil jugoslovanski vladi, da je sovjetska vlada preklicala ta sklep ter da bo dobavila žito, ki je že pripravljeno v sovjetskih pristaniščih. Gospodarstveniki dvomijo, da bo vlada vztrajala pri izvedbi teh načrtov, ker so povezani z velikimi praktičnimi težavami, v kolikor so koncesije za izkoriščanje vodnih sil za pridobivanje električne energije vezane na dolge roke (navadno na 70 let). Poleg tega bi odkup koncesije zahteval velike kapitale. ENI bi naletela tudi na velike težave pri prevzemanju manjših podjetij, zlasti takšnih, ki se bavijo z razdelitvijo električne energije, ker so ta razdeljena po vsej Italiji. Glede pridobivanja energije iz drugih virov naj omenimo, da so na primer premogovniki v Italiji v glavnem v rokah države, tako na primer premogovniki »Sulcis« na Sardiniji. Nekateri manjši rudniki, ki so v rokah zasebnikov, preživljajo finančne težave in živijo v veliki meri od podpore države in Evropske jeklarske in premogovne skupnosti. V zvezi z atomsko energijo naj dodamo, da raziskovanja velikega italijanskega koncerna MONTE-CATINI niso doslej uspela, v kolikor doslej ni bilo mogoče odkriti važnejšega ležišča urana v Italiji. Podjetja IRI v Trstu Med najbolj pomembnimi podjetji v Trstu, ki pripadajo IRI, so Združene jadranske ladjedelnice (Cantieri Riuni-ti delFAdriatico - GRDA). Delniška glavnica te družbe znaša 3 milijarde lir. V Trstu ima družba več obratov, in sicer ladjedelnico Sv. Marka, ki ima poseben oddelek za gradnjo mostov in dvigal; tovarno strojev Sv. Andreja, ki gradi zlasti ladijske stroje; ladjedelnico Sv. Roka v Miljah. V Tržiču je prav tako velika ladjedelnica Združenih jadranskih ladjedelnic s posebnimi oddelki za elektromehaniko ter za gradnjo železniških vozil in letal. Nadalje nadzirajo Združene jadranske ladjedelnice tudi nekatera podjetja v Benetkah, in sicer »Cantieri Navali ed Officine Meccaniche di Venezia« in »So-cieta per Aziani Veneziana Esercizi Batini« ter v Trstu še »Gas compressi«, družbo z omejenim jamstvom. Skupno je pri podjetjih Združenih jadranskih ladjedelnic zaposlenih 14.740 ljudi. Obrati Združenih jadranskih ladjedelnic predstavljajo najmočnejšo ladjedelsko skupino na Sredozemlju. Medtem ko sodijo tržaški obrati CR DA k skupini FINMECCANICA (IRI), pripada plovna družba Tržaški Lloyd skupini FINMARE, ki nadzira še ge-noveško družbo »Italia«, beneško plovno družbo »Adriatica« in neapeljsko »Tirrenia«. Konec lanskega leta je Tržaški Llovd imel 31 ladij s tonažo 226 tisoč 180 brt. V tržaškem pomorskem registru je vpisanih samo 12 ladij Tržaškega Lloyda s skupno tonažo 88.344 brt. Genoveška družba »Italia« je vpisala v tržaški register ladji »Saturni-jo« in »Vulkanijo« (vsaka po 24.000 brt), ki sta pred vojno, in sicer pred Mussolinijevo razdelitvijo italijanskega ladjevja pripadali tržaški družbi »Cosu-lich Line« in vozita danes na progi Trst - New York. Tudi tržaška železarna ILVA pripada IRI, in sicer k skupini FINSIDER. Železarna je bila zgrajena leta 1895 kot obrat Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. V lanskem letu je proizvodnja železarne dosegla 85.457 ton litega železa, 68.271 ton jekla in 47.610 ton pločevine poleg raznih kemičnih proizvodov kakor katrana. Konec decembra 1957 je bilo v železarni nameščenih 1450 ljudi. Med tržaškimi podjetji, ki so v sklopu skupine FINMECCANICA oziroma IRI, naj omenimo tudi »Tržaški arzenal«, v katerem gradijo zdaj 208 metrov dolg dok. Ta družba ima delniško glavnico 420 milijonov lir in zaposluje navadno 1100 do 1500 nameščencev in delavcev. Med Avstrijo in M Prejšnji teden je prispela v Moskvo avstrijska vojaška delegacija, ki jo vodi avstrijski minister za obrambo dr. Ferdinand Graf. Temu obisku sledijo s posebno pozornostjo v zahodnih državah. Nekateri listi so ga označili za vojaški govor na visoki ravni. V odposlanstvu je tudi podtajnik za obrambo dr. Stephanik in poleg njega štirje visoki avstrijski častniki. Avstrijce je povabil v Moskvo maršal Malinovski, sovjetski obrambni minister. Ostala je tam 10 dni, da bi proučila sovjetske vojaške naprave. Neki londonski list trdi, da je vest o tem obisku presenetila Avstrijce in zahodni svet, čeprav je bil podoben avstrijski obisk napovedan v poročilu o obisku kanclerja Raaba v Moskvo me-' seča junija. Po podpisu avstrijske državne pogodbe se je prvič zgodilo, da so avstrijski častniki obiskali neko tujo državo. Avstrijsko odposlanstvo je prispelo v Moskvo z letalom, ki ga je dal na razpolago maršal Malinovski. Sovjetski častniki so razkazali avstrijskemu odposlanstvu razne vojaške naprave v raznih krajih Sovjetske zveze. Pravijo, da bo Sovjetska zveza dobavila Avstriji razne vrste orožja, v kolikor je to v skladu z določbami avstrijske državne pogodbe. Podobne dogovore glede dobavljanja orožja namerava Avstrija skleniti tudi z Ameriko, Vel. Britanijo in Francijo. Avstrija želi, da bi se državna pogodba tako spremenila, da bi si Avstrijci lahko nabavili tudi rakete za zračno obrambo. Avstrijska diplomacija navaja, da ji je to orožje potrebno, da bi lahko učinkovito zavarovala svojo nevtralnost. Neki angleški list dodaja, da so v Moskvi z zadovoljstvom sprejeli na znanje svo-ječasni protest avstrijske vlade proti preleten ju avstrijskega ozemlja z ameriškimi letali, češ da so s tem Američani prekršili avstrijsko vrhovnost. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii",>:JiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii||i||iiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiii Okrepitev proge Trst - Videm - Trbiž V sredo so na trbiški progi med Vidmom in Pontebo odprli tri nove postaje za tovorni promet. Na teh postajah so k enotirni železnici dogradili še nov tir na večjo razdaljo. S tem hočejo omogočiti pogostejše križanje tovornih vlakov. Proga Trbiž - Videm - Trst vzdrži danes obremenitev okoli 56 vlakov na dan v skrajnem primeru, medtem ko se je doslej razvijal promet v razmerju 50 vlakov na dan. Po odprtju novih postaj bo proga prenesla 10 vlakov na dan več. V kratkem nameravajo na progi Videm - Trbiž odpreti še tri postaje z namenom, da bi progo še bolj okrepili. Vse kaže, da gre za odvajanje prometa s proge Dunaj-Gradec - Ljubljana - Trst, ki je bila vsa dvotirna, dokler niso Avstrijci pred leti pri Gradcu odstranili en tir zaradi pomanjkanja prometa. MOTORNI VLAKI NA JUGOSLOV. ŽELEZNICAH Te dni bo madžarska tovarna GANZ izročila upravi jugoslovanskih železnic pet kompozicij motornih vlakov, ki so bili naročeni na Madžarskem. Novi motorni vlaki imajo po 380 sedežev in bifeje. Vozijo lahko z brzino 125 km na uro. Te vlake bodo postavili na progo prihodnje leto; vozili bodo med Beogradom in Skopjem, Ljubljano, Sarajevom, Splitom in Novim Sadom. Po perspektivnem načrtu 1957/1961 bodo modernizirali jugoslovanske železnice, tako da bodo lahko prenesle osni pritisk 20 ton in brzino 120-140 km na uro. V tekočem letu bodo v ta namen potrošili 3 milijarde dinarjev. Že od julija tega leta popravljajo po tem načrtu progo Ljubljana - Beograd, in sicer na sektorju Zemun - Golubinac v dolžini 40 km. Tu postavljajo nove ali prenovljene tračnice, ki jih zvarijo v en sam, 800 metrov dolg kos. GRADITEV NORMALNE PROGE SARAJEVO - PLOČE. Na seji Zveznega izvršnega sveta v Beogradu je bil -odobren investicijski program za normal-notirno železniško progo Sarajevo Ploče. Nasprotja na svetovni razstavi v Bruslju Čudno geslo: »Človek naj ne naredi vsega, kar zna!" Prostovoljna kontrola vina , ^ Mainzu v Zah. Nemčiji je v začet-9 oktobra pričelo poslovati Kontrol-110 združenje za vinarstvo. Združenje So ustanovili vinogradniki z namenom, “a bi izvrševalo nadzorstvo nad pristnostjo vina v prodaji. Tako hočejo sa-toi vinogradniki preprečiti prodajo podrejenega vina. Kontrolno združenje 0 sledilo vinu podjetij, ki so včlanje-n® v njem od vinogradnikove kleti do toonutka, ko pride v prodajo ali bo >stekleničeno. Kontrolirano vino bo v kornetu v posodi, ki bo žigosana s po-tobno znamko združenja. Vino bodo ^eizkusili kemiki, člani Združenja “"niških kemikov, ki so nameščeni pri tovnih ustanovah. Z njimi bo združeni6 sklenilo posebno pogodbo. II. Atomium se je lesketal že od daleč, sedaj pa ga imam pred nosom, onkraj ograje, skozi katero se v Meko dvajsetega stoletja, k modernemu maliku preriva pisano človeštvo. Trudno človeštvo, lahko brez skrbi rečem, utrujenost odseva iz oči milijofiov obiskovalcev, ki so; se sem natepli z vseh vetrov in se jim na obrazu še poznajo sledovi dolgega potovanja. Utrujenost zaradi plazu optičnih in akustičnih vtisov, čeprav moram priznati, da je uprava Svetovne razstave poskrbela, da je teh akustičnih vtisov čim manj. Med pomirjevalnimi, a v tem svetišču modernizma skoraj, anahronistično zvenečimi zvoki klasične glasbe, le od časa do časa zadoni obvestilo, da so izgubili ali našli takega in takega otroka. Tudi on je bil verjetno truden pa se je iztrgal mamici iz rok ali pa je morda obstrmel pred čudežnimi podobami svojega sveta, sveta bodočnosti. Zakaj, čeprav naj bi sedanja razstava bila nek obračun človekovega napredka od zadnje svetovne razstave pred dvajsetimi leti, je ta obračun vendar le pretveza za pogled in skok v bodočnost. Svetovne razstave niso moderna zamisel. Pred več kot sto leti so v londonski Crystal Palače leta 1851 odprli prvo svetovno razstavo. In kakšne spremembe je človeštvo v tem stoletju doživelo od prenosa misli in besede po zraku do prenosa človeka samega po zraku. Od razkroja do sinteze atomskega jedra. Naj te korake sintetiziram, saj so tako splošno poznani: prva in druga industrijska revolucija, razširitev tehnoloških procesov po vsej zemlji, osvoboditev tlačenih narodov, konec zapadnega kolonializma, odkritje novih gospodarskih in političnih torišč. Kot osvetli blisk nočno pokrajino tako .nam svetovna razstava osvetli trenutni položaj človeštva. In res zaman bi se zabliskalo če bi se zadovoljili, da v bežnem trenutku naredimo obračun le s tehničnim in gmotnim napredkom in bi za njim spregledali človeška vprašanja, ki so vzrok napredka samega. Kajti pri vsej zaverovanosti v tehnični napredek in v blagoslov naravnih ved nam preti nevarnost, da pozabimo na človeka samega. Tako na tej razstavi v srcu Evrope srečaš današnji svet in strmiš pred čudeži modernega človeka. In za lesketajočimi pročelji paviljonov iz jekla in betona slutiš e-lektronske možgane in jeklene roke robota. Elektronke mežikajo iz oči, iz ust pa venomer enolično odmeva ista pesem »avtomatizacija, avtomatizacija«. In to naj bi bil obračun petdesetih držav za bolj človeški svet? »Bistvo ostane prikrito očem«, sem našel napisano poleg pisalnega stroja nekega nepoznanega novinarja v tiskovni lopi. Rad bi bral njegove dopise iz Bruslja, kajti tega bistva na »Expo 58« ni lahko najti. Tako milijoni obiskovalcev strmijo v atomium, v devet jeklenih krogel, ki simbolizirajo letošnjo razstavo in sedanjo dobo. V senci ato-miuma pa stoji ob strani izven glavnega vrveža majhen okrogel paviljon protestantske cerkve. Tu sem na nekaj fotografijah najboljših svetovnih fotografov našel podobo človeka dvajsetega stoletja, človeka ki še ni utonil v morju enolične mase. Nedvomno sodi med največje kontraste, ki jih lahko doživiš na »Expo«, zaporedni obisk tega paviljona in pa Philipsovega modernističnega svetišča »Elektronska pesnitev«, kakor imenuje ta čudni stvor svoje bujne domišljije švicarski arhitekt Le Corbusier. Jaz bi mu pa še dal podnaslov: znanost, tehnika in geometrija v službi surrealizma. Sploh pa ne majnka kontrastov na »Expo 58«; kako naj bi jih tudi ne bilo, saj jih je svet poln. Najbolj polemična in tudi najbolj občudovana soseda sta gotovo kubistični in monumentalni paviljon Sovjetske zveze in pa cilindrični, cirkuškemu šotoru podoben ameriški paviljon. Morda je ta razlika v geometrični zamisli le slučajna, človeka pa nehote sili k nekaterim primerjavam. Milijoni obiskovalcev s pobožnim občudovanjem romajo mimo modela zemeljskega satelita in najbolj občudovane psice Lajke. Tudi zadnji izdelki sovjetskega letalstva, ki s štirimi reaktorji prepeljejo sto potnikov s tisoč kilometrsko hitrostjo, ti skoraj zaprejo sapo. A v istem prostoru v senci monumentalnega Leninovega kipa počivajo tako grobo izdelane smučke, kakršnih ne bi dal iz rok noben še tako navaden tesar. Tudi v ameriškem paviljonu ne manjka nasprotij, čeprav so mnenja, da so se Amerikanci topot precej približali evropskemu okusu. Avtomatizacija se seveda tudi tu piše z veliko začetnico, pa naj bo v službi štetja volilnih glasov z indirektnim poudarkom na demokracijo ali pa za upravljanje sodobne petrolejske rafinerije. Stalna modna revija pa se je gotovo marsikateri Ev- KAM Z EVROPSKIM JEKLOM? Proizvodnja v Nemčiji nazadovala za 13°/0 Za zastoj ameriškega gospodarstva je bilo nazadovanje proizvodnje jekla gotovo eden izmed najznačilnejših pojavov. V krogih Evropske premogovne in jeklarske skupnosti ugotavljajo z zadovoljstvom, da evropska jeklarska industrija, h kateri prištevamo tudi angleško, ne preživlja tako hude krize kakor ameriška. Na Angleškem se ta kriza čuti bolj kakor na celinski Evropi. Pri vsem nazadovanju je bila proizvodnja jekla v Evropi to poletje na ravni, ki je še vedno za 2% višja kakor lansko leto. Ni še jasno, ali pojde evropska industrija še po tej poti navzdol. Trgovinski ravnatelj pri Evropski premogovni in jeklarski skupnosti E. Rollmann je prepričan, da se je jeklarska industrija v Evropi že prebila skozi najhujše težave in da bo aprila 1959 nastopila pot navzgor. Razvoj v Zah. Nemčiji ni tako ugoden, kakor bi kazale Rollmannove besede. To poletje se je nemška jeklarska industrija gibala približno na ravni lanskega leta, toda v septembru je padla kar za 13% in dosegla položaj,, ki je šibkejši kakor položaj angleške jeklarske industrije. Položaj belgijske jeklarske industrije je zdaj nekoliko u-godnejši, kakor je bil v začetku leta, in sicer zaradi poboljšanja izvoza v tujino. Zaradi skrčene proizvodnje so morala nemška podjetja odpustiti okoli 5 do 6.000 delavcev iz svojih jeklarn. MOČNO ZNIŽANJE CEN ZA TUJINO Najpomembnejši izvozniki jekla iz Evrope so ustanovili v Bruslju izvozni kartel, da bi enotno nastopali na zunanjih trgih ter cene prilagodili novemu položaju. Prvi korak tega kartela je bil, da je znižal cene jekla za izvoz, medtem ko so ostale cene na notranjih trgih v posameznih državah cije navezal stike s predstavniki mnogoterih azijskih držav. Kako dragocen je zanjo azijski trg, dokazuje veliko naročilo Kitajske nemški železarski in jeklarski industriji. Nemški industrijci so se pogajali s Kitajci v Bernu v Švici za veliko dobavo 'jeklenih in železnih izdelkov ter končno sklenili veliko kupčijo, ki je zaposlila zahodnonemško jeklarsko industrijo v kritičnih mesecih od julija do septembra. Kitajci so naročili 230.000 ton pločevine in 100.000 ton cevi. Izkoristili so ugodno konjunkturo, ki je nastopila v Evropi zaradi mrtvila v jeklarski industriji ter od Nemcev dosegli zelo nizke cene. Tako so zbili ceno za betonsko jeklo od 112 na 80 dolarjev in ceno ladijske pločevine od 210 na 135 dolarjev. Dosegli so cene, ki so nižje kakor na nemškem notranjem trgu. Za nemško jeklo v palicah so na primer plačali 88 dolarjev, medtem ko stane na nemškem .notranjem trgu 110 dolarjev. Ne samo, da so cene, na katere so pristali Nemci, nizke, vmes je tudi vprašanje plačila. Razvoj zunanje trgovine med obema državama v zadnjem letu je namreč pokazal, da so Kitajci v Nemčiji mnogo več kupili kakor Nemcem prodali. V trgovinskem dogovoru iz lanskega leta je bilo namreč domenjeno, da se bo izmenjava vršila na podlagi 230 milijonov mark v posamezni smeri, v resnici pa so Kitajci izvozili mnogo manj blaga v Nemčijo (kakor kožuhov, svile in čaja), kot je bilo prvotno dogovorjeno. Vprašanje je zdaj, kako bodo plačali tako velika nova naročila Pod pritiskom javnega mnenja Pod pritiskom javnega mnenja, ki mu je dala izraz tudi interpelacija poslanca Zannibellija, je vlada povišala kontingent za uvoz masla za nadaljnjih 50.000 stotov. NEVERJETNE CENE TUDI V TRSTU Pod vplivom vesti o skoku cene masla na notranjih trgih v Italiji, so poskušali nekateri trgovci dvignili ceno celo na 1500 in še više. V Milanu in v Florenci je cena na debelo skočila celo na 1700-1900; seveda se na takšni ravni ni mogla ohraniti. PODRAŽITEV SLADKORJA V FRANCIJI. Na Francoskem se je sladkor podražil za 8 frankov. Še vedno mnogo kmetijskih presežkov Konec lanskega leta so svetovne zaloge kmetijskih pridelkov narastle za 3%; prejšnji dve leti je prirastek znašal za vsako leto po 8%. Ob koncu gospodarskega leta 1957/58 (od 1. jul. do 30. jun.) so ostale zaloge kmetijskih pridelkov približno enake kakor prejšnje leto, čeprav so v nekaterih državah zmanjšali obdelane površine. Tako poroča mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo FAO. Na vprašanje, kako se bo razvila trgovina s kmetijskimi pridelki v bodoče, odgovarja FAO približno takole: kako bo z bombažem in kakavom, ni mogoče napovedati; glede kave, mesa, pšenice, sladkorja in mlečnih proizvodov pravi poročilo, da bodo cene še vedno nizke. Ugodnejše bodo razmere za jajca, i in volno. Ameriški premog izpodriva evropskega neizpremenjene. Z znižanjem cen so hoteli evropski izvozniki predvsem prestriči taktiziranje vzhodnoevropskih držav, ki so prodajale jeklo po nižjih cenah. Tako je na primer Poljska prodajala jeklo po nizkih cenah Indiji. V zahodnoevropskih jeklarskih krogih navajajo, da so Poljaki istočasno uvažali jeklo po mnogo višjih cenah iz Italije. Omenjeni jeklarski kartel v Bruslju je mnenja, da' bodo zdaj, ko so bile cene jekla tako močno znižane, zgrabili za vabo celo Rusi in Kitajci in pričeli kupovati evropsko jeklo po tej znižani ceni. Zanimivo je, da so te nižje cene pričele vabiti celo Američane, ki imajo sami tako razvito jeklarsko industrijo. Vsekakor je bil položaj v mesecu septembru še vedno kritičen, ker je bilo le malo naročil iz tujine. V krogih Evropske premogovne in jeklarske skupnosti vlada še vedno optimizem, ker so ti prepričani, da se bo kmalu zboljšal položaj na notranjih trgih, in to zlasti v Nemčiji; po njihovem mnenju je dosedanje mrtvilo v premnogih industrijah predvsem psihološkega izvora ter ne bo zaradi tega trajalo dolgo. Sedanjemu mrtvilu je tudi vzrok nazadovanje investicij v Evropi, ki so pričele po prvotnem zaletu popuščati. Investicije so narastle zlasti v zadnjih štirih letih. Dosledno s tem se je proizvodnja jekla v Evropi silno razvila. V državah Evropske premogovne in jeklarske skupnosti je proizvodnja od leta 1954 do konca leta 1957 narastla od 42 milijonov ton na 60 milijonov ton. Vodstvo Evropske premogovne in jeklarske skupnosti je mnenja, da bo proizvodnja jekla v državah skupnosti do leta 1961 narastla kvečjemu za 3-4 milijone ton. VELIKA KITAJSKA NAROČILA V ZAHODNI NEMČIJI Zah. Nemčija je konferenco Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo v Delhiju izkoristila tudi za to, da razširi trgovinske stike z vrsto držav na vzhodu. Nemčija hoče na vsak način razširiti svoj trg v Aziji. Zato bo del te delega- ropejki zdela naivna in, bodimo si odkritosrčni, marsikateri Parižanki ali Dunajčanki se je gotovo tudi zamerila! Poglavje zase je francoski paviljon, ki po arhitektonski strukturi gotovo sodi v bodočnost, po svoji vsebini pa dobro konkretizira francoske notranje razmere; saj so v njem pomešani modni časopisi in lovska letala na reaktivni pogon. Pa tudi bolestno prikazovanje realne ali navidezne, moralne ali gmotne veličine je na dlani. Nemški in jugoslovanski paviljon sta si po gradbenih elementih sorodna. »Jugoslovanski narodi so se stoletja borih za mir in socialno pravičnost«, je vklesano v osrednji steber iz zelenega marmorja. V črnobelih tonih in z domačim gradivom je zagrebški arhitekt Rihter hotel prikazati sedanjo jugoslovansko stvarnost. V nemškem paviljonu pa sem končno našel razlago za takoimenovani nemški čudež. »In če bi vedel, da se svet jutri pogrezne, ne bi nocoj pozabil zaliti jablane«, je tam napisano. V luči tega Lutrovega izreka postane nemški povojni razvoj čisto nujna realnost. Tako sem štiri dni kolovratil po tem avtomatiziranem mravljišču in si ogledal, kar je bilo treniranemu pešču le mogoče. Pa me boste morda ob koncu, kot že mnogi drugi vprašali, kaj je name napravilo nojgloblji vtis? Kot vedno, kadar me o tem izprašujejo, sem tudi sedaj v zadregi. Pa naj bom tudi sedaj odkritosrčen. Nekje sem bral napis, ob katerem bi se naš Gregorčič obrnil v grobu, ki pa se mi zdi za današnji svet dovolj pomemben in ga je vredno zapisati: »Človek naj ne naredi vsega, kar zna!« Ra Do V Evropi neprodanega premoga na milijone ton V sredo se je v Luksemburgu sestal ministrski svet Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, da bi na zahtevo Belgije proučil položaj, ki je nastal v Evropi zaradi kopičenja neprodanega premoga zlasti v Belgiji in Zahodni Nemčiji. Zaloge neprodanega premoga so se tako nakopičile, da morajo belgijski premogovniki odpuščati rudarje iz dneva v dan. V nekaterih belgijskih premogovnikih že delajo samo štiri dni na teden; pa tudi po drugih državah članicah Evropske skupnosti (Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski) se delo v premogovnikih krči. Glavni vzrok, da je premog iz evropskih rudnikov začel ostajati na zalogah, je uvoz ameriškega premoga, kije tudi postavljen v Evropo cenejši kakor evropski. Iz Amerike prihaja še vedno toliko premoga, da bi uvoz v enem letu dosegel 26 milijonov ton. To predstavlja okoli 10% proizvodnje držav Evropske premogovne in jeklarske skupnosti. Lansko leto je Amerika izvažala še več premoga v Evropo. Lani je dovoz iz Amerike dosegel 37 milijonov ton. Vsa zadeva glede uvoza ameriškega premoga se še komplicira zaradi tega, ker so bili med ameriškimi dobavitelji in evropskimi uvozniki sklenjene pogodbe na dolge roke. Teh pogodb ni mogoče kar čez noč preklicati. V krogih Evropske skupnosti upajo, da se bodo dali Američani morda prepričati, da bi določene dobave odložili ter kakorkoli zmanjšali uvoz premoga v Evropo. Uvoz iz Združenih ameriških držav naj bi se v prihodnjem letu prepolovil. Med zasedanjem Evropske premogovne in jeklarske skupnosti so Belgijci predlagali naj se skrči proizvodnja v vseh državah Evropske premogovne skupnosti ali pa naj bi se premogovnikom za nakopičeni premog dala določena finančna podpora, že poprej je Visoka oblast, ki je izvršni organ skupnosti, odbila predlog, po katerem naj bi se premogovniki finansirali s tem, da bi se cena premoga nekoliko povišala. Že pred meseci je bilo govora o tem, da bi premogovniki prejemali po 1 dolar na leto za tono lllllllllllllllllllllllllllllllllllllDlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll V AVSTRIJI PREVEČ — V ITALIJI PREMALO MASLA PREVEC MASLA V AVSTRIJI. 25.000 vagonov masla leži v evropskih hladilnicah, ker ga ni mogoče prodati. Do-. slej je sama Anglija porabila velike količine zlasti avstrijskega masla. Sedaj se Anglija usmerja kot kupec k državam Britanske skupnosti. Avstrija je še izvažala velike količine masla v Italijo in Romunijo. Italija je prav v zadnjem času odpovedala, ker je zaradi padca cen ukinila uvoz masla. Romunija pa bi rada plačala uvoženo maslo šele v devetih mesecih. Avstrija ni pristala na to in tako je bil ustavljen izvoz tudi v Romunijo. UVOZ TUJEGA MASLA V ITALIJO. Italijanske oblasti so dovolile uvoz 24 tisoč stotov masla. Ta kontingent bodo menda razdelili med države OEEC na podlagi Uvoza teh držav v letih 1954 do 1956. Javno mnenje je že močno pritiskalo na vlado, saj je v zadnjem času cena masla dosegla nemogoče višine: 1000-1200 lir kg. Italijanski trg ni dovolj založen in 14.000 ton uvoženega masla (10.000 ton pojde namreč za industrijo) bo morda zadostovalo za teden dni. Cena mleka se še drži na običajni višini, vendar se tovarnarji mlečnih izdelkov bojijo, da bi narastla; v tem primeru bi seveda odpadel izvoz mlečnih izdelkov iz Italije, ki že sedaj komaj zmaguje konkurenco tujih tovarnarjev. SPORAZUM O ENOTNEM NASTOPANJU NA TRGU S KAVO je bil te dni podpisan v Washingtonu med predstavniki držav Latinske Amerike, ki pridelujejo kavo. nakopičenega premoga čez določeno množino. Ce ostane pri sedanjem razvoju, se bodo zaloge neprodanega premoga v prihodnjih mesecih povečale za 1 milijon ton na mesec; to velja zlasti za Belgijo in Zah. Nemčijo. Pri tej zadevi je močno zainteresirana tudi Italija, ki uvaža v velikih količinah premog iz Amerike. Prizadeto je tudi samo tržaško pristanišče, čez katerega uvaža Avstrija velike količine ameriškega premoga. nn nase MM Hvvot naflloc/- hoiltikitvtju čh’ui'It it Res škoda, da se ameriškemu »Pio-nirjuu ni posrečilo, da bi nam odprl pot na Luno, kjer bi morda^ našel današnji zemljan svoj tako zaželeni mirni kotiček. Zemljo namreč tako vrtamo in planiramo za avtomobilske ceste, športna igrišča, letališča in tovarne, da kmalu ne bo na njej prostora za človeka. Kaj šele, ko nas 'bo okoli leta 2000 čez 6 milijard, ali pa, ko se generali odločijo za atomsko vojno! Ne mislite, da se šalimo. Z vprašanjem potiskanja človeka z zemlje in njegovim begom pred naravo se čedalje bolj resno bavijo učenjaki vseh vrst — sociologi, filozofi pa tudi zdravniki. Sodobni človek, ki živi v asfaltiranih mestih in hodi peš še redkokdaj, zgublja naglo stik, z naravo in postaja sam avtomat, železni robot brez duše in srca, ki se giblje mehanično kakor stroj, ob katerem preživi najlepše ure dneva. »Kako srečen sem, ko lahko na poti z dela za trenutek ustavim »vespov. nad Barkovljami in se naužijem narave! k — je te dni vzkliknil neki naš znanec. Neki švicarski profesor je zbral glavne nadloge, ki tarejo sodobnega človeka in ubijajo njegovo dušo in zdravje, v naslednjih točkah: 1. človeštvo se prenaglo množi, a hkrati še bolj gosto naseljuje v nekaterih predelih. 2. Sodobna tehnika (industrijske tovarne, elektrarne, kanalizacija, letališča itd.) grabi človeku čedalje več zem-Ijt. 3. Graditev velikih mest je podobna plazu, ki daleč naokoli uniči vso naravo; človek zgubi tako stik z naravo. 4. Promet postavlja danes večje zahteve in avtomobilske ceste jemljejo človeku zemljo in odpirajo pot motorju tudi v najbolj oddaljene in zapuščene kraje, kjer je bila narava doslej nedotaknjena. 5. Množična potovanja, ki jih prireja sodobni turizem, odkar napreduje motorizacija med širokimi ljudskimi plastmi. C>. Ropot na vodi, na suhem in v zraku. 7. Okuževanje zraku nad velikimi industrijskimi središči s plini, sajami in v mestih z nenehnim avtomobilskim prometom. 8. Rušenje slikovitih starih mest ne samo s tehnično vojno, temveč tudi zaradi žahtev sodobnega prometa v mestih. 9. Graditev stanovanjskih naselij, v katerih so hiše razvrščene v ravnih črtah in v katerih zavladajo betonske ploskve, zginejo naravna igrišča za otroke in naravni kotički za oddih utrujenega človeka. Švicarski učenjak je samo ugotovil dejstva in ni posebno nam Tržačanom povedal pravzaprav nič novega, če gre tako naprej, ne bo na Tržaškem kmalu več ostalo koščka zemlje; tako se ta z obupno naglico umika cementnim naseljem, avtomobilskim cestam in tovarnam. Ljudje na Tržaškem bodo kmalu podobni zajcem in divjadi, ki na Tržaškem ne najde več zelenja in gozda ter išče naravo drugod. Stran 2 GOSPODARSTVO Petek, 17. oktobra 1958 po s/cru ZAKAJ PRIDE DULLES V RIM. Napovedan je obisk zunanjih ministrov Amerike in Zah. Nemčije Dullesa in Von Brcntana. Pravijo, da bodo na sestanku v Rimu proučili politični položaj na Srednjem Vzhodu. Predsednik Fanfani se je posvetoval tudi s poslancem Tavijanijem, ki je bil določen za predstavnika Italije na konferenci v Washingtonu (20. oktobra), ki bo razpravljala o sklicanju konference za razorožitev; tega sestanka se bodo udeležili tudi Rusi. Prihod perzijskega šaha v Rim je bil odložen. Zdi se, da so Američani postali pozorni na živahnejšo italijansko politiko med arabskim svetom zlasti na Srednjem Vzhodu. Že v vprašanju izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Iranu (Perziji) je Italija nastopila povsem neodvisno. . NESPORAZUM MED ITALIJO IN FRANCIJO GLEDE ALŽIRIJE. V Franciji je neprijetno odjeknil sestanek pod naslovom »Sredozemski razgovor« v Florenci, ki so se ga udeležili tudi predstavniki alžirskega osvobodilnega gibanja. Sestanek je sklical bivši florentinski župan La Pira. Udeležila sta se ga tudi predsednik republike Gron-chi in predsednik vlade Fanfani. Francoze je vznemirila prisotnost predstavnika arabskega osvobodilnega gibanja, ki vodi boj proti Francozom v Alžiru. V Parizu sodijo, da se italijanska politika ne sklada s francosko, čeprav sta obe državi v atlantski pogodbi. Pariški list »Le Monde« zahteva, naj se odnosi med Parizom in Rimom proučijo na novo. TITO: NARODI NE ŽELIJO VOJNE: V Zenici, kjer so proslavili dograditev največjega metalurškega kombinata v Jugoslaviji — zeniške železarne, je imel predsednik Tito važen govor, v katerem se je dotaknil notranjih in zunanjih političnih vprašanj. Prvi del govora je posvetil domačim gospodarskim in socialnim vprašanjem. Govoreč o zunanjem političnem položaju je obžaloval, da se včasih hladna vojna žene na skrajno ostrino ter se tako povzroča nevarnost prave vojne. K sreči ni vprašanje vojne ali miru več odvisno od posameznih politikov, temveč od javnega mnenja vsega sveta, ki odklanja vojno. Prav zato je predsednik Tito prepričan, da vojne ne bo. Jugoslavija je sicer majhna država, ki pa ima svoj glas v svetu. Jugoslovansko ljudstvo hoče mir in je pripravljeno sodelovati z vsemi narodi sveta, ne glede na njihove sisteme. Jugoslavija zagovarja pravice kolonjalnih narodov, ker so Jugoslovani sami preizkusili borbo za svobodo. Tito je nadalje obžaloval gonjo Kitajske, Albanije in Bolgarije, ki je prešla z ideološkega področja na državne odnose. Albanski in bolgarski tisk postavlja celo iredentistične zahteve proti Jugo-salviji glede Metohije in Kosova ter Makedonije. Nekateri bolgarski prena-peteži celo odrekajo Makedoncem pravico do obstanka Jugoslavija odbija tuje vmešavanje v notranje razmere, ker sama ve kako je treba upravljati lastno deželo. PIJ XII. UMRL V noči med 8. in 9. oktobrom je okoli 3. ure zjutraj umrl v Castelgandolfu pri Rimu papež Pij XII. v 82. letu starosti. Neki švicarski liberalni list je rajnega papeža označil za »političnega«. Papež Pij XII. se nikdar ni bavil neposredno z dušnim pastirstvom, temveč se je že mlad posvetil diplomaciji. Kot diplomat, državni sekretar in papež je deloval v razburkanih razmerah, ki sta jih ustvarili dve vojni in socialne revolucije po obeh vojnah. Bil je nuncij v Miincbenu na Bavarskem in pozneje v Berlinu za vso Nemčijo, nadalje državni sekretar v Vatikanu in končno je po smrti Pija XI. postal papež. Komentatorji njegovega življenja in delovanja se strinjajo s tem, da si je' mnogo prizadeval za ohranitev miru in pomiritev sveta. ZAKAJ NE BO NOVI PAPEŽ AMERICAN? Kdo bo naslednik papeža Pija XII. ni seveda mogoče napovedati. Listi o tem lahko samo ugibajo. Za časa Pija XII. so v kardinalskem odboru dobili večino italijanski kardinali, zato ne izključujejo danes možnosti, da bi postal novi papež kardinal neitali-janske narodnosti. Tako omenjajo med resnimi kandidati armenskega kardinala Agagianiana. (Med Armenci je o-koli 50.000 katoličanov). Že pred leti so govorili, da utegne postati bodoči papež newyorški kardinal Spellman. A-meriški katoličani so si po drugi svetovni vojni zagotovili v Vatikanu vsekakor močan vpliv; pravijo, da zlasti zato, ker njihove organizacije, kakor NCWC (National Catholic Welfare Con-ference), močno podpirajo katoliške misijone po svetu; njihova podpora predstavlja okoli 90% vseh zadevnih prispevkov. V resnici je rajni Pij XII. letos postavil nadškofa Stritcha iz Chicaga za pomočnika (proprefekta) pre- Podražitev v Italiji in Jugoslaviji Južni Tirolci ne vedo Jam z jabolki Nemčija ustavila uvoz jabolk ■Strokovnjaki cenijo, da bo znašal pridelek odličnih južnotirolskih jabolk približno 25.000 vagonov po 10 ton (lani le 10.000 vagonov). Povečal se je tudi pridelek hrušk. Od lanske količine 3.000 vagonov se je namreč dvignil na 5.000 vagonov. Približno 70% letošnjega pridelka jabolk predstavljajo jabolka kakovosti »A«. Čeprav so te številke razveseljive za razvoj južnotirolskega sadjarstva, je tolikšna množina jabolk nenadoma postala resno breme za gospodarstvo Južnega Tirola. Nemčija je namreč začasno prepovedala uvoz jabolk, in sicer počenši s 17. septembrom. Zah. Nemčija je lani uvozila iz Italije 2,912.670 stotov jabolk. Letos bo namenjenih nemškemu tržišču okoli 15-16.000 vagonov v vrednosti 6 milijard lir (42 milijonov DM). Ukrep nemških oblasti je predviden v italijansko-nemškem trgovinskem dogovoru. Ker ima Nemčija ceno 38 DM oziroma 5.700 lir za najnižjo ceno zgornje sorte jabolk »Gravensteiner«, lahko v smislu dogovora avtomatično in s predčasnim obvestilom petih dni prepove uvoz, ako pade cena jabolk na orien-tativnih tržiščih v Munchenu, Frankfurtu in Kplnu izpod 38 DM. Ker se je letos izredno povečal pridelek nemških jabolk, ki znaša 150.000 vagonov, so se jabolka na nemškem notranjem tržišču močno pocenila. Ta uspeh pa je še tem večji, če pomislimo da so nemški sadjarji pridelali lani le 25% srednje letine. Ljubljana, sept. 1958 Velika neurja in nevihte so v letošnjem poletju v Avstriji napravile neizmerno mnogo škode kmetovalcem in posamezne kraje skoraj popolnoma u-ničile. Posebno so trpele dežele Koroška, Štajerska in Gornja Avstrija, tako da je morala priskočiti na pomoč prizadetim država in celo po radiu zbirali denar za prizadete kraje. Vsa sila naravnih elementov se je znesla nad temi kraji. Mnogo ljudi je zgubilo pri tem tudi življenje in mnogo živine je poginilo. To je hud in bridek udarec za tamkajšnje ljudi in zato smo res lahko srečni, da naša dežela letos ni utrpela nobenih posebnih .nezgod in so bile vse poletje vremenske prilike za poljedelca zelo ugodne. Temu primerna je tudi letina na vseh področjih kmetijskega in vinogradniškega pridelovanja in naši poljedelci in vinogradniki res lahko s prepričanjem pravijo: Zadovoljni smo z letošnjo letino! Za prehrano najbolj važne so seveda žitarice in krompir, žito vseh vrst je letos brez posebnih nezgod dozorevalo in za domače potrebe ga ne bo manjkalo. Na splošno pa je seveda Slovenija v pogledu žitaric pasivna in u-važa moko iz drugih predelov države. Krompir, glavna hrana mestnega pa tudi podeželskega prebivalstva, je posebno na Gorenjskem prav dobro obrodil; 15 tisoč ton tega sadeža bodo imeli Gorenjci naprodaj. Ker ga jim je druga leta preveč ostalo neprodanega, bodo letos organizirali prodajo v druge republike in ni bojazni, da bi jim obležal neprodan. Tudi iz drugih predelov Slovenije poročajo o obilnem pridelku krompirja. Odkupna cena pa, kakor vse kaže, ne bo nič nižja kakor druga leta. Sadja bo na Gorenjskem naprodaj okrog 60 vagonov, na štajerskem, kjer se v nekaterih krajih ponašajo s posebno žlahtnim sadjem, ga bodo pa veliko izvozili v inozemstvo. Jabolka so na Štajerskem tako obilno obrodila, da si jih pri kmetu latko kupil po 6 dinarjev za kg. Sadja bo torej dovolj za presno jed, pa tudi za vku-havanje ga ne bo primanjkovalo. In naši vinogradniki? Ti so lahko šc posebno zadovoljni s pridelkom, saj gotovo že več let ni bilo toliko in tako sladkega grozdja kakor letos. Tako Slovenjske gorice kakor dolenjski, primorski in istrski okoliš se pohvalijo in pričakujejo bogato trgatev. Žal pa je bilo mnogo vinogradov po lanski zimi hudo prizadetih, ki se še niso opomogli od škode. fektu kongregacije »Propaganda fide« kardinalu Biondiju, kateremu so podrejeni misionarji. Stritsch pa je to poletje umrl v Rimu. Da so si ameriški katoličani zagotovili v Vatikanu velik vpliv, kažejo tudi pogosti obiski kardinala Spellmana v Rimu. (Po drugi vojni je ameriška vlada imela v Vatikanu tudi svojega poslanika). Italijanska in tudi francoska duhovščina se upirata naraščanju ameriškega vpliva in imata vtis, da bi se v Vatikanu z izvolitvijo ameriškega kardinala,za papeža utegnil utrditi tudi ameriški politični vpliv. Svojčas je znani francoski katoliški publicist Frangois Mauriac odločno nastopil proti Spellmanovi kandidaturi. Južni Tirol slovi po svojih sadovnjakih in bogati opremi za nabiranj? ter hranjenje jabolk, kakor sploh po umnem sadjarstvu. Od vseh evropskih dežel ima Južni Tirol največjo gostoto hladilnic, kjer skladiščijo jabolka takoj potem, ko so bila pobrana. Površina južnotirolskih hladilnic znaša 250.000 kv. metrov, vanje pa lahko spravijo 11.500 vagonov sadja. Kakor znano, se jabolka lahko uporablja tudi v industrijske namene, in to za izdelovanje sadnih sokov, mezg, alkohola in še drugih proizvodov. Juž-notirolska jabolka pa so prvovrstna in sodijo med namizne sorte; zato niso namenjena industrijski predelavi. Ker bo nčmška zapora trajala najbrž vse do 15. marca 1959, predstavlja vsekakor velik udarec južnotirolskemu gospodarstvu. VINO NA JUŽNEM TIROLSKEM Pridelek vina cenijo na 500-550.000 hi, približno toliko kot lani. Na bela vina odpade približno 15% vinskega pridelka, ostalo vino je črno. V preteklem letu so izvozili v Nemčijo 156.000 hi južnotirolskega vina (t. j. 35% italijanskega izvoza vina), v Švico 320.000 hi, v Avstrijo pa 41.000 hi. Ni še znano, koliko južnotirolskega vina bodo letos izvozili. Uvozni kontingenti za letošnji pridelek bodo namreč znani šele v decembru, ali pa mogoče tudi nekoliko pozneje. Ob pregledu letošnje letine v Sloveniji moremo ugotoviti, da je letina dobra, v nekaterih predelih prav izvrstna. Narava nas je obvarovala pred hujšimi katastrofami in nam podelila obilen sadež. Saj človek z vsemi svojimi tehničnimi pripomočki le malo zmore, če se razbesnijo elementi in uničijo s tolikim trudom negovan pridelek našega poljedelca in vinogradnika. —om— Kemikalije na italijanskem trgu MILAN. Posli s kemikalijami potekajo neredno. Na nekaterih sektorjih je opaziti ojačanje cen. Od blaga, katerega cene so trenutno dokaj trdne, naj omenimo modro galico 98-99% (112-115 lir za kg), mlečni kazein domači kot francoski (340-350 lir), kordofan gumi (275-280 lir), terpentin (160-180 lir za čisti proizvod), ameriška kolofonija (177-180 lir za vrsto WW-USA), sandrak gumi (5800-6500 lir), fenilbutazon (7500 do 8000 lir, pretekli teden 7200-7500). šibkejše pa so bile cene za inositol (cena je padla s 5300-5500 lir v preteklem tednu na 5000-5200 lir za kg), gli-kohol (od 1750-1850 na 1700-1800 lir), ricinusovo olje (prvoprešano industrijsko 310-315 lir za kg, drugoprešano industrijsko 285-290, medicinsko 340-350), arašidno olje ter alkoholi. Področje krompirjevega škroba ne kaže jasne slike. Nedavno so prejeli trgovci jugoslovanske ponudbe. Nizozemski izvozniki so že javili nove cene, ki so iste kakor lani. Nizozemski proizvajalci dekstrina kupujejo škrob po nižji ceni kakor italijanski potrošniki. Letos ponujajo baje nizozemski izvozniki škroba posebne ugodnosti tistim italijanskim podjetjem, ki večji del svo-’ je obratne dejavnosti krijejo z nizozemskim proizvodom. Ta ugodnost pa bo vsekakor neugodno vplivala na trgovsko dejavnost tega sektorja, ker bodo proizvajalci dekstrina zase uvozili velike količine nizozemskega škroba in ga tako odtegnili tržišču. Poleg Jugoslavije ponujajo tokrat škrob tudi Češkoslovaška, Poljska in Vzhodna Nemčija. Sprva so te države ponujale krompirjev škrob po zelo visoki ceni. Nedavno pa so prvotne cene prilagodili dejanskemu položaju na italijanskem trgu. Danes znaša cena krompirjevega škroba vzhodno evropskega izvora 123-124 dolarjev za tono. Oblasti so v okviru zadnjega četrtletja 1958 odobrile uvoz 2970 stotov jugoslovanskega krompirjevega škroba. Ker znaša celotni kontingent 11.500 stotov, tvori jugoslovanskemu škrobu odmerjena količina 29,7% omenjenega kontingenta. Pravijo, . da je bilo teh 2970 stotov že na carinarnici v Trstu. Jugoslovanski škrob se odlikuje po svoji nizki ceni. Cez carinarnico v Genovi je bil odobren uvoz 1.200 stotov francoskega krompirjevega škroba. Nizozemskega škroba pa bodo uvozili približno 6.330 stotov. V trgovini s škrobom na veliko, f.co skladišče, za takojšnje plačilo veljajo za 1 kg naslednje cene (vračunana nista niti občinski davek niti IGE); Nizozemski krompirjev škrob 140-145 lir (pretekli teden 136-140), ital. krompirjev škrob 125-135 lir (125-135 lir), pšenični škrob 125-130 lir (125-130), venti- Rimska vlada že delj časa proučuje vprašanje, kako bi ublažila podražitev življenja v Italiji ter bi tako preprečila, da se iz te zadeve razvije socialno vprašanje, ki bi ga utegnila izrabiti o-pozicija. Ministrstvo za industrijo in trgovino je sporazumno z ministrom za kmetijstvo pripravilo osnutek zakona, ki bi na novo uredil trg povrtnin, mesa in rib. Nova ureditev naj bi preprečila nadaljnje skakanje cen in špekulacija z živili. ZAKAJ NE BI LAHKO PRODAJALI TUDI KMETJE? Po novem zakonu naj bi se omogočil večji razmah trgovine z živili tako na trgih kakor izven njih. Danes u-pravljajo trge občinske uprave; v bodoče naj bi trge upravljale tudi zadruge (konzorciji), v katerih naj bi bili zastopani tudi predstavniki zainteresiranih skupin. V Trstu bi bil svoj čas skoraj nastal političen spor zaradi tega, ker so špekulanti hoteli izpodriniti kmete z novega trga na debelo, tako da bi sploh ne mogli prodajati svojega blaga trgovcem na trgu. Star predlog je tudi, da bi kmetom pustili prodajati na trgih za prodajo na drobno. Bivši minister Tupini je v parlamentu postavil vprašanje, kaj namerava vlada ukreniti za pobijanje draginje. V enem letu so življenjski stroški v Italiji narastli za 6%, in sicer predvsem zaradi podražitve živil. Poslanec Tupini je opozoril, da zvišanje plač ni več v razmerju z naraščanjem življenjskih stroškov. V senatu je med razpravo o proračunu za kmetijstvo senator Men-ghi zahteval, naj vlada določi maksimalne in minimalne cene za trgovino z živili na debelo in drobno. Vlada naj kmetom zniža davke. PODRAŽITEV ZA 6% V ENEM LETU Življenjski stroški so v Italiji v enem letu (od avgusta 1957 do avgusta 1958) narastli za 6%. Ta podražitev je predvsem posledica podražitve živil. V prvih osmih mesecih tekočega leta so se živila podražila za 5,7% v primeri s položajem v prvih osmih mesecih leta 1957. Živila so danes približno 77,38-krat hrani čisti koruzni škrob 90-100 lir (90-100), rižev škrob »fiore puriss.« 170-185 lir (170-185). Cene dekstrina v trgovini na veliko so naslednje: dekstrin iz italijanskega krompirjevega škroba 160-170 lir, iz nizozemskega 170-175, koruzni dekstrin 130-140 lir. Kvotacija goriva: bencin 72 oktanov 130-132 lir za liter, bencin super, 87 oktanov 146 lir za liter, svetilni petrolej 12.600 lir za stot, petrolej za poljedelce, 32 oktanov 33 lir za kg, gosto gorilno olje 16-18 lir za kg, redkotekoče gorilno olje 19 lir za kg. Cene mila: bela mila 70-72% 160-165 lir, zelo svetla mila 70-72% 160-170 lir, rumeno milo 50-52% 130-140 lir, čisto smoljeno milo 70-72% 155-160 lir, nevtralno milo ind. solf. 60-62% 155-165 lir, prosojno milo 72% 165-170 lir, parfu-mirano milo v kosih po 100 g, čisto, 78-80% 270-300 lir. l/labladi/iji hoteli be p%ipo%oca(o Hotel COLOMBIA Trst, UL Geppa 18 - Tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unith) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. —- Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! dražja kakor pred vojno, oblačila 64,83-krat, stanovanja 38,41-krat. Vsako leto se stare najemnine v Italiji povišajo za 20%. Po podatkih osrednjega statističnega urada so se mezde v Italiji v razdobju j anuar-avgust 1958 povišale v primeri z istim razdobjem prejšnjega leta takole: v kmetijstvu za 6,3%, v trgovini za 5,3%, v industriji za 4,9% in pri prevoznih podjetjih po kopnem za 3%. V istem razdobju so se plače nameščencev v trgovini povišale za 5,2% in v industriji za 4,4%. PODRAŽITEV ŽIVLJENJA IN ZVIŠANJE DOHODKOV V JUGOSLAVIJI Na podlagi sklepa Zveznega izvršnega sveta v Beogradu so bile zvišane cene nekaterih živil in uslug v Jugoslaviji. Cena pšenični moki je bila povišana za 3 dinarje, kar bo imelo za posledico zvišanje cene kruha za največ 4 dinarje. Zvišanje cen sladkorja znaša 15 dinarjev pri kg, in sicer od 155 na 170 dinarjev. Podražila se je električna’ energija za domačo potrošnjo za 1 dinar pri kilovatu; tobak povprečno za 15% in prav za toliko se bo povišala potniška železniška tarifa. PODRAŽITEV IN STANDARD. Precej vznemirjenja je tudi v Sloveniji povzročilo nenadno zvišanje cen raznim potrošnim predmetom s 1. oktobrom. S tem dnem so se namreč zvišale cene moke (kruha), sladkorja, tobaka in s 1. januarjem 1959 se bodo zvišale tudi = ..VISTA" . TRST, Ul. Cuducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. MT0PREU0Z Ciini ti (ftifaubcl TRST - Strada det Friuli 289, telefon 35-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Konkurenčne cene I M ....... li mil i.ii« I » I .... Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Sežana - Ljubljana: Odhodi iz TRSTA: vsak dan ob 7,30 (Opčine 7,50) in ob 18. uri. (S.A.T. — SAP) PROGA: Trst - Sežana: Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7,00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; iz Sežane ob 9,30 in 18,30. (S.A.T. - SARA) Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz TRSTA ob 9,30 in 19,00. (SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorice Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Femeče Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30. Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga: Trst - Koper Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30 in 17.00 uri. Proga: Trst - Pulj Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.25, 14.15. Proga: Trst - Buje Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16. (C. TORTA - ISTRA AUTO) DOBRA LETINA V SLOVENIJI dZe&tML Trst - Trieste, Corso ifaiia 35 Telefon štev. 379-51, 376-52 Obiščite nas brezzob vezno! Kožuhi (bunde) zo moške in ženske dežni plašči Moške in ženske jesenske in zimske suknje priznanih znamk po najnižjih cenah! Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. »GOSPODARSTVO« izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396! za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo ino zemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu« železniške tarife za osebni promet za 15%. Vznemirjenje pa se je poleglo takoj nato ko je bilo objavljeno povišanje osebnih dohodkov delavcev in u-službenoev zaposlenih v gospodarstvu. Povišanje bo zneslo 9%, najmanj pa 700 din; vendar pa bo znašalo pri višjih kategorijah odstotno manj, pri nižjih pa tudi več. Pokojnine se bodo zvišale pri višjih in srednjih razredih za 8%, pri nižjih pa tudi do 12%. Invalidske pokojnine bodo na novo ureje- ne z novim invalidskim zakonom, ki bo v kratkem sprejet; za zdaj se bo izplačeval na sedanji dohodek 8%. Tudi otroške doklade se bodo zvišale ta' ko, da bodo starši prejeli za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka še 240 din. Učenci v gospodarstvu (vajenci) prejmejo sedaj v prvem letu 2200 din> v drugem letu 2700, v tretjem letu Pa 3200 din mesečno. S temi poviški se bo povsem krilo zvišanje cen navedenih predmetov. om. TRST — TRIESTE, CORSO ITALIA 1 (Vogal p. Borsa) Telefon štev. 29-043 Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev za moške, ženske in otroke. Obiščite nas s polnim zaupanjem ! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH H&tel VI TRAM C Padha^eM 32 postelj - Sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo - Kopalnice - Oddaljen le 400 m od železniške postaje - Krasna smučišča - V bližini žičnica in vlečnica PmcUU v tzCfnsUi H&Ut letovUa - BUd Odprt vso zimo. Tekoča, topla io mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Dependansa BLE-GAŠ z lastno restavracijo, 45 p°' stelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO Sankališča - Smučišča - Žičnica Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode »Donat«, »Sty-ria« in Rogaška 35 »Tem-pel« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, ............................................. čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenice, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo. Zahtevajte vodo pri svojih trgovcih Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel SOČA s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za (časa vašega letovanja-Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. Cene v sezoni (julij in avgust) od din 700 do 1100. —- Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna kuhinja, odlični kraji in dobra vina. SLOVENSKI DOM z depandansami v »Rogaški Slatini«. Uspešno zdravljenje jeter, živčevja obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion v predsezoni in po sezoni od 650 do 950 din in v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. 8. BOHIATJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor y udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni ;od 750 do 1050 din. Izven sezone od 500 do 850 din. Jf&tel iifezeba" 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din. _ Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 din- Obiščite jubilejni V. MEDNARODNI SEJEM RADIA. TELEVIZIJE, TELEKOMUNIKACIJ IN AVTOMATIZACIJE,,SODOBNA ELEKTRONIKA" V Jugoslaviji edinstveni komercialni sejem najno-v Ijjtibljani otl 31. oktobra do 9. novembra 1958 vejših izdelkov s področja celotne elektronike Informacije in prospekti: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA, TITOVA cesta 50 Stran 3 SEDEŽ. TRST ULICA F A R I O PILŽ1 ST. 10/1. - TELEFON ST. TO.Oi SPOr>\RSKF.GA ZORI I7F.N.IA draginjska doklada ‘A TRGOVSKE NAMEŠČENCE ^ 1. avgusta je v veljavi za trgovki sektor naslednja drag. doklada: URADNIŠKE PRIPRAVNIKE moški ženske i 21 let J 20-21 j 19-20 i 18-19 ! u-is dnev. mes. dnev. mes. 149,50 3887 129,50 3367 143,00 3718 123,50 3211 138,50 3601 116,00 3016 130,00 3380 102,50 2665 110,00 2860 93,50 2431 i 16-17 103,50 2691 88,50 2301 ^ 16 let 82,50 2145 77,50 2015 ^Euradniški vajenci r 21 ■et f 20-21 r 19-20 18-19 l 17'18 f i6-i7 rj(l 16 let Uradniki la, 5 N 21 2a, f M 21 <120-: 't 18.: “d 16 moški ženske dnev. mes. dnev. mes. 140,00 340 i 18,50 711 131,00 786 99,50 597 103,50 621 88,00 528 81,50 489 76,50 459 moški ženske dnev. mes. dnev. mes. 349,50 6c: 9087 349,50 9078 223,50 6851 228,00 5928 228,50 5941 196,00 5096 228,50 5941 196,00 5096 228,50 5941 170,00 4420 196,00 5106 160,00 4160 188,50 4901 144,00 3744 181,00 4706 000,00 0000 166,00 4316 133,50 3471 143,00 3718 122,50 3185 132,50 3445 113,50 2951 109,50 2847 101,50 2639 4a, 8a: nad 21 let 166,00 4316 144,00 3744 od 20-21 158,50 4121 137,50 3575 od 19-20 154,00 4004 129,00 3354 od 18-19 144,50 3757 H 4,00 2964 od 17-18 122,00 3172 103,50 2691 od 16-17 115,00 2990 98,50 2561 pod 16 let 91,50 2379 86,00* 2236 NEURADNIŠKO OSEBJE moški ženske dnev. ted. dnev. ted. 1. skup. 9, 13, 15, 12: nad 20 let 183,00 1098 155,00 930 od 18-20 178,00 1068 142,00 852 od 16-18 157,50 945 129,00 774 2. skup. 10, 12, 15, 9: nad 20 let 164,50 987 138,00 834 od 18-20 159,50 957 116,50 699 od 16-18 140,00 840 110,00 660 pod 16 let 116,00 696 97,00 582 3. skup. 11, 14, 16, 17, 18: nad 20 let 155,50 933 131,50 789 od 18-20 145,50 873 110,50 663 od 16-18 114,50 687 98,00 588 pod 16 iet 90,50 543 85,00 510 4. skup. 11, 12a: .nad 20 let 146,00 876 123,50 741 od 18-20 136,50 819 104,00 624 od 16-18 108,00 648 93,00 558 pod 16 let 75,00 450 74,50 447 OBVESTILA Tajništvo združenja vodi in urejuje točno in zaupno knjige socialnega zavarovanja in za delavski urad. Tečaj srbohrvatskega jezika. Združenje bo priredilo tečaj srbohrvatskega jezika, ki se bo začel prve dni novembra. Cas za vpis pri tajništvu do. 25. oktobra. -f* jr EROTI jetiki vsi zavarovani. '■bister za zdravstvo Monaldi in mini-za delo, Vigorelli, sta predložila ^istrskemu svetu zakonski osnutek, katerim se zavarovanje v primeru ”°lenja za jetiko raztegne na vse dr-lvbe in javne uslužbence, na nepolne obdelovalce zemlje, obrtnike, "hovnike in reveže. Po uvedbi novega akona bo 41 milijonov Italijanov za-ktovanih proti jetiki.. Sprememba pri llovdu. Uprav-1 odbor tržaškega Lloyda, je vzel na ^bje, da je dosedanji glavni direktor, Guido Cosulich zapustil vodilno lesto zaradi starosti. Kap. Cosulich je ^loval pri »Tržaškem Lloydu« dobrih ! let. Na njegovo mesto glavnega rav-alelja je upravni odbor imenoval g. ■attea Giugia in Salvatore-ja Cirrin-•one. V SLOVENSKO NIŽJO SREDNJO ŠOLO pri Sv. Jakobu se je letos vpisalo 3.49 učencev in učenk, to je 21 več kakor lansko leto. Šola šteje letos en razred več. LJUBLJANSKA TELEVIZIJA. Preteklo soboto je ljubljanska postaja T\f začela z redno oddajo. Za Tržačane pomeni tudi pomembno novost, kajti na tržaškem Krasu lahko že sprejemajo jugoslovanske programe. NAŠE SOŽALJE V soboto, 4. oktobra je v starosti 89 let umrla v Idriji Marija Kacin, mati prof. Kacina ravnatelja slovenskega učiteljišča v Trstu. V Sv. Križu je umrl SCTetni Ivan Košuta. V Trstu je izvršil samomor 78-letni Lovrenc Zakrajšek. Rotacijski sklad. Pred krat-'b1 je na tiskovni konferenci, ki jo je PUcal odbor za upravo rotacijskega "lada v Trstu, prof. G. Martinelli ori-Jl delovanje. sklada v treh letih. Od 'dobra 1955 do danes je odbor podelil " posojil za skupno vsoto 7 milijard milj. lir. Od tega je 22 posojil bi-■ Podeljenih v Trstu (okrog 6 mili-*rd), 44 pa v Gorici (za ostali dve mi-!'ardi). z drugimi besedami je celoten ■Posojeni znesek razdeljen med Tr-tom in Gorico v razmerju 74,5 : 25,5 'Stoikov. ^NIŽANJE DAVKOV? Italijanska vla-a Pripravlja nekatere spremembe v panjem davčnem sistemu. Znižali ai bi dohodninski davek (imposta di lcchezza mobile) in nekatere postavke '■■ometnega davka (IGE). Kongres italijanskega tiska. ' Milanu je bil te dni VII. kongres Pijanskega tiska, katerega se je po-^ drugih italijanskih državnikov ude-tudi predsednik republike Gronchi. ■V---------------------------------- SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU Navajamo cene na debelo (v oklepaju na drobno): Radič I 400 (500) II 80-150 (1.0-200), cikorija 20-30 ( 40-60), blede 50-80 (80-120), špinača 120 (160), ohrovt 10 (20), cvetača 20-40 (40-70), zelena 50-60 (70-90), koromač 40-50 (60-80), fižol v stročju 80-90 (120-140), fižol _ zelen 80-100 (120-140), melancane 40-50 (70-80), paradižniki 35-70 (70-100), paprika 30-60 (50-90), sladko zelje 35-50 (50-80), krompir 25-40 (36-56), čebula 30-35 (40-50), česen 130-180 ( 200-240), korenje 35-50 (60-80)- grozdje I 90-120 (120-180), II 60-80 (90-120), jabolka I 70-90 (100-120), II 15-40 (25-60), hruške 50-100 (80-140), limone 70-110 (120-170), kostanj 45-80 (60-120). POMORSKE PREVOZNINE USTALJENE. Iz Genove poročajo, da se je promet ob ameriški obali v zadnjem času okrepil. Splošno so na drugih področjih za sredo oktobra napovedali nov padec prevoznin, do tega pa ni prišlo. KAKO ŠKODUJEJO OBMEJNEMU PROMETU že v zadnjem času smo omenili, da je med goriškimi trgovci nastal preplah, ker je obmejni promet obstal zaradi obnavljanja obmejnih prepustnic. Stare so zapadle 31. avgusta, in izdajanje novih se je zavleklo zaradi velikega navala. Položaj se zdaj polagoma boljša, ker že prihaja nekoliko več ljudi iz Jugoslavije, ki kupujejo v Gorici domače potrebščine v zameno za svoje kmetijske pridelke. Danes naj se pomenimo o valuti. Kmetje in drugi jugoslovanski potniki ne kupujejo blaga v Gorici samo z lirami, ki jih prejmejo za svoje prodano blago, temveč tudi z dinarji, ki jih prinesejo s seboj. Tu nastaja vprašanje, po kakšnem tečaju ljudje zamenjajo dinarje. Teh navadno ne nosijo na banko, temveč kupujejo blago kar z dinarji. Pri tem padejo mnogi trgovci v skušnjavo in skušajo Jugoslovanom zaračunati dinarje po čim nižjem tečaju. Ne zavedajo se, da s tem škodujejo dejansko samim sebi! Zgodilo se je včasih, da so kmetom za 100 dinarjev ponujali 65 lir! Ti seveda niso bili tako neumni, da bi šli na limanice, ker vedo, kako težko se denar zasluži. Kupčije se tako redčijo. Špekulacija proti dinarju se razvije-zlasti, ko se zaključi turistična sezona, ker začne tedaj povpraševanje po dinarjih pojemati. Danes plačujejo v Gorici za 100 dinarjev okoli 85-90 lir. SPREMEMBE V OBMEJNEM POMORSKEM PROMETU Na progah, ki jih vzdržuje Jadranska linijska plovba (Jadrolinija) v obmejnem prometu in z Dalmacijo so nastale 5. oktobra nekatere spremembe. Ladje te družbe ne odhajajo iz Trsta več trikrat na teden temveč samo dvakrat, in sicer ob četrtkih in sobotah. Odhod iz Trsta ob 8.00 uri, prihod v Koper ob 8.45, v Piran ob 10.30 in Umag ob 11.36 (Zadar ob 22.50). Odhod iz Zadra in Umaga ob sredah in petkih, in sicer iz Umaga ob 13.05, iz Pirana ob 13.55, iz Kopra ob 15.30 in prihod v Trst ob 16.15. Na progi Trst - Milje - Koper odhaja vsak dan iz Trsta ob 8.30 ladja »San Marco« medtem, ko vozi »Monfalcone« v Koper - Piran in Umag ob petkih, nedeljah in ponedeljkih ob 7. uri. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje - Bližnji vzh.: Triglav, odhod 28. okt. Proga Jadransko morje - Indija - Pakistan: Triglav 28. okt., Velebit 12. novembra. Proga Jadransko morje - Indonezija ■ Daijni vzhod: Triglav 28. okt. Proga Jadransko morje - Sev. Kitajska - Japonska: Radnik 25. novembra. Proga Jadransko morje - Španija -Sev. Evropa: Bratstvo 25. nov., Rijeka 7. nov., Pobjeda 10. nov. Proga Jadransko morje - ZDA: Srbija 23. okt., Makedonija 5. nov. Proga Jadransko morje - Sev. Afrika: Srbija 23. okt., Makedonija 5. nov. Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: Vis 20. oktobra. Proga Jadransko morje - Juž. Amerika: Vojvodina 15. nov. Proga Jadransko morje - Dalmacija -Grčija: Vojvodina 21. okt. OKREPITEV ITALIJANSKE MORNARICE Italijanska trgovinska mornarica je. obsegala konec avgusta letos skoraj 5.25 milijonov brt. (ob koncu decembra 1954 4.037.405 brt., ob koncu junija 1939 3.500.000 brt.). Torej je italijanska trgovinska mornarica narastla za 1.725.000 brt. v primerjavi s položajem pred vojno. Gorenjska v jesenskem soncu (Tržačan je zaljubljen v svoje mesto ^edno sem mislil, da je neke vrste i°izem, če prijetne doživljaje zadrži-sami zase. Tržačanom v opomin pa ■ treba povedati, kako so kratkovidno ljubljeni v svoje mesto, ker ga ne-zapuščajo celo v vročih poletnih !leh ali pa v lepem jesenskem soncu. 'edaleč od Trsta imamo prekrasne pla-Sedanje prometne olajšave dovo-lUJejo nedeljske izlete v bližnjo okoli- 0 *n tudi čez državno mejo. Kdor pa aa motorno vozilo gre lahko še delj. I. kratki razdalji nekaj čez 100 km jddemo že do podnožja samega Grin-r?5a v Karavankah, v Kamniško Bi- r*co in na Jezersko, do podnožja Stotu Krvavca v Karavankah in dalje 1 Bleda ter Kranjske gore. Izlet na havec (1770 m) pa je posebno prije-'[■> ker nas tja zapelje nova žičnica; ^ tod je prekrasen razgled vsenaoko-Proti Ljubljani in po vsej Gorenjski, ^limogrede takorekoč pa si še lahko lledamo znamenito Postojnsko jamo, (■ko tudi obrnemo v stran v bližnje ‘Ocijanske jame po novi asfaltirani ‘sti, ki pelje v Koper. Toda še prej, ‘ed Ljubljano in Postojno lahko zavi-Pto kakih 15 km od glavne ceste na >0 in zagledamo morda edinstveni jav — Cerkniško jezero, ki poleti u-■Ptte, a'v jeseni, ko kmetje pospravljeno, se zopet ob natančno določe- “P dneh v oktobru napolni z vodo, ki Pjem ostane do meseca aprila, ko ;av tako na tiho voda izgine pod zem-. ’ kakor je prej v jeseni na tiho pri-In da bo mera občudovanj polna .Je vredno ustaviti pri Sežani in za-}l Proti 400 let stari Lipici, ki je sve-Vtl° znana po svoji kobilarni. ^tos me je prijelo, da si ogledam katere izmed teh naravnih zakladov, sicer tri: na Gorenjskem Krvavec , Kamniško Bistrico, dalje Škocijan-e jame in Lipico. Pa bom šel po vr- sti kakor sem jih obiskal. Če mi bo pero dovolilo, da bom lahko opisal svoje nepozabne vtise in s tem vzbudil enak odmev v bralcih, bom zadovoljen s seboj. Tako bom s temi vrsticami vzbudil zanimanje za nekaj, za kar bi utegnil marsikdo, ki si lahko to privošči, ostati za vse življenje prikrajšan. Prikrajšan za ceneno, a globoko doživetje, ki ga narava še vedno nudi današnjemu mestnemu človeku, čigar živci so nujno potrebni oddiha in pristnega naravnega razvedrila. Naj takoj o-menim, da so poklicna turistična podjetja še vedno preveč skromna ali bolje nemoderna zaradi preslabe reklame. Sicer pa ni za take naravne lepote pravzaprav potrebna nobena reklama. Le informativno mrežo po časopisju, radiu, predavanjih itd. je treba razširiti, in sicer v dvojno korist: domačega razvoja turizma i.n predvsem izletnikov samih. Pa pustimo za zdaj ob strani to vprašanje ter naj vam malo v zabavo in malo v informacijo opišem svoje tri letošnje izletne točke. Naj opišem najprej zadnjo, ki je name napravila največji vtis; ne rečem pa, da druga dva izleta v Lipico in Škocijansko jamo .nista bila manj zanimiva. Zadnji mi je ostal le bolj svež v spominu. Prekrasen jesenski sončni dan. Pot me je na mojem dvosedežnem vozilu, ki ga je tokrat zavzel sorodnik iz Ljubljane, peljala iz slovenske prestolnice po lepi asfaltirani cesti čez Št. Vid, Medvode in Kranj na Gorenjsko vedno bliže k sivim Karavankam. V Medvodah si je vredno ogledati veliko električno centralo ob jezu na Savi, ki so ji skoro ustavili tok. Zadaj je nastala široka reka, podobna velikemu jezeru. Povsod, začenši že v Št. Vidu, opazimo nova poslopja, vilam podobne in zelo okusno zgrajene hiše in velike sta- novanjske bloke v bližini ceste ali pa na vidni vzpetini, s katere s pogledom lahko zajameš vse naselje. Hiše, stare in nove, so okusno pobarvane; največ pa je belih, ki se tu pa tam zasvetijo zdaj med drevjem sadovnjakov, zdaj med temnozelenim drevjem majhnega gozdička. Ker je cesta asfaltirana oziroma betonirana, je vse naokoli in vzdolž nje čisto in brez prahu. Trava na travnikih je bujno zelena in je le malo svetlejša od temnega listja v bližnjem gozdu. Človeka iz mesta, ki ima , še smisla za naravo, prevzame da bi se vrgel v to zeleno morje trave in tam počakal sončni zahod. Ta želja se nam seveda ni izpolnila. Kmalu pridemo iz te zelene'idile v območje industrije, v bližino tovarn, ki so v predmestju Kranja. Pred nami se vzpenjajo mogočne, sive Karavanke s Stolom, na zelenkasti planjavi pa odseva v sončni belini postajališče nove žičnice, ki je menda edina te vrste v vsej Sloveniji. Prav tja sva namenjena. Za nama je že ostala Šmarna gora s svojo belo cerkvico, na levi pred nami se vzpenja Sv. Jošt nad Kranjem, a malo dalje hribovje, ki zapira široko Sorško polje pri Škofji Loki. Vsepovsod je gosto zelenilo temnega gozdovja, v njem pa se med skalami in drevjem vije bela, čista Sava. Ob njej so zgrajena lepo obdelana polja, na katerih kmetje pridno pospravljajo poljske pridelke. Sadovnjaki so polni rdečih jabolk, ki segajo skoro do tal. To naj bi bila približna slika nekega jesenskega dneva prelepe Gorenjske. Gorenjske v, jesenskem soncu pa ne bi mogel prikazati v resnični luči niti najpopolnejši sodobni fotografski aparat. In kako naj bi aparat posnel še tisto blago toplino, ki jo izliva nad vso to okolico zgodnje septembrsko sonce? —ič Jiultura in življenje Šola brez šolnikov? Med žgočimi vprašanji, ki zadevajo slovensko šolstvo, je gotovo vprašanje ureditve osebnega položaja naših šolnikov. Zdaj teče že peto leto, odkar je bila po londonskem sporazumu zagotovljena enakopravnost slovenskim šolam, ki se jih seveda ne moremo zamislili brez urejenega položaja ustreznih učnih moči. V rimskem parlamentu je bila te dni razprava o proračunu ministrstva prosvete, toda ne v poslanski zbornici ne v senatu ni vlada spregovorila o slovenskih šolah pa tudi ne o položaju slovenskih šolnikov, pač pa je šolsko skrbništvo v Trstu presenetilo premnoge profesorje s posebnim pismom. Opozorilo jih je, da imajo samo še eno leto časa, da svojo izobrazbo prilagodijo zahtevam italijanskega zakona; kdor ima izpite na jugoslovanskih univerzah ne bo mogel v bodoče več poučevati, ako jih v enem letu ne nostrificira. Torej v enem letu! Kako naj slovenski profesorji izpolnijo to zahtevo, ako pa italijanske univerze ne priznavajo skoraj nobenega izpita na jugoslovanskih univerzah? Nostrifikacija zahteva najmanj štiri do pet let študija, to se pravi prav toliko časa šludija »ex novo«! Londonski sporazum sicer poslavlja rok štirih let, toda najprej bi bilo treba s podrobnejšim sporazumom — recimo s kulturno konvencijo med obema državama — rešiti vprašanje .nostrifikacije študijev v načelu in tako ustvariti jasen položaj ter šele nato zahtevati od profesorjev, da se prilagodijo temu položaju in no-strificirajo študije. Da slovenski profesorji nimajo študijev, ki jih zahteva italijanski zakon, niso krivi oni, pač pa fašizem, ki jih je pregnal z domače zemlje. Upamo, da bo to vprašanje zadovoljivo rešeno med obema vlada-: ma, ki sta podpisali londonski sporazum in da bo tako zagotovljen obstanek slovenskih šol na Tržaškem pa tudi na Goriškem, za katere sicer ne velja londonski sporazum pač pa italijanska ustava. Občinske volitve in Slovenci V bodočem občinskem svetu v Trstu bodo imeli Slovenci pet občinskih svetovalcev, in sicer 3 (Bernetičevo, Gom- ( bača in Zidarja), ki so bili izvoljeni na-komunistični listi, enega (dr. Deklevo), ki je bil izvoljen na listi Neodvisne socialistične zveze ter enega (dr. Agne-letta), ki je bil na čelu slovenske liste (Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti). Na 60 svetovalcev torej samo pet Slovencev. To vsekakor .ni odraz številčne moči slovenskega prebivalstva na Tržaškem, pač pa posledica razbitosti na razne stranke. Tako se je mnogo slovenskih glasov (kakor tisti, ki so bili oddani za socialiste," socialne demokrate in neod-visneže) popolnoma izgubilo. Kaže tudi, da se slovenskih volilvcev polašča dizorientacija in deloma tudi mlačnost, ki je prav gotovo .ne opravičuje poslabšanje njihovega gospodarskega in socialnega položaja. Koliko glasov so zbrale posamezne liste? Komunistična stranka: 40.304 ali 21,61%, 14 svetovalcev (pri občinskih volitvah 1956 : 41.016, 22,3%, 14 svet.); Neodvisna socialistična zveza: 4.583 ali 2,45%, 1 svetovalec (leta 1956: 5.569, 3 odst., 2 svet., med temi eden Italijan); Slovenska lista: 2.833, 1,52%, 1 svet. (leta 1956: 3.791, 2,1%, 1 svet.); Krščanska demokracija: 65.272, 35%, 23 svet. (leta 1956: 57.023, 31,3%, 20 svet.); Socialni demokrati: 13.385, 7,18%, 4 svet. (leta 1956: 12.586, 6,9%, 4 svet.); Republikanci: 5.521, 2,96%, 2 svet. (leta 1956 : 6.379, 3,5%, 2 svet.); Liberalci: 6.824, 3,65%, 2 svet. (leta 1956: 4.542, 2,5%, 1 svet.); Italijansko socialno gibanje - neofašisti: 27.564, 14,78%, 9 svet. (leta 1956: 26.934, 14,8%, 9 svet.); Fronta neodvisnežev: 4.291, 2,3%, 1 svet. (leta 1956 niso nastopili); Radikalna stranka (iiberaici-disidenti): 1.447, 0,77 odst., 0 svet. (leta 1956: 1.752, 0,9%, 0 svet.); Združeni monarhisti: 2.394, 1,28 odst., 0 svet. (leta 1956: 5.832, 3,2%, 2 svet.)/ Tržaška zveza (neodvisneži): 5.387, 2,88%, 1 svet. (leta 1956 niso nastopili); Italijanski socialisti: 6.145, 3,29 odst., 2 svet. (leta 1956 : 9.633, 5,3%, 3 svet.); Neofašisti-disidenti: 540, 0,33%, 0 svet. (leta 1956 niso nastopili). Okrepitev krščanske demokratske stranke gre v veliki meri na račun monarhistov; stranka ima sicer močno oporo tudi v istrskih priseljencih. OB SMRTI IZIDORJA CANKARJA V starosti 72 let je umrl v Ljubljani umetnostni zgodovinar in pisatelj dr. Izidor Cankar. Med prvo svetovno vojno je pokojnik spadal med vodilne o-sebnosti slovenskega kulturnega življenja. V tej dobi je Izidor Cankar urejeval ljubljansko kulturno revijo »Dom in Svet«. Pa tudi v času med obema svetovnima vojnama je sodeloval pri tej reviji s temeljitimi članki, eseji in razpravami o slovenskih kulturnih problemih. Kmalu se je poglobil pod vodstvom dr. Maksa Dvoraka v študij u-metnostne zgodovine. Domačo umetnostno problematiko je razčlenjeval in znanstveno podajal z evropskim kritičnim merilom, ki se je v slovenski kulturi že uveljavil z »Moderno« v književnosti in impresionizmom v slikarstvu. Med njegova važnejša književna dela sodi vsekakor njegov potopisni roman »S poti«. Dejanje se dogaja v Italiji. Kritika označuje to delo kot svojsko zmes novelistične snovi in umetnostno zgodovinsko študijo s tehtnimi esejističnimi razmišljanji. »Obiski« so dognan mozaik portretov vodilnih slovenskih kulturnih delavcev njegovega časa od Tavčarja do Verovška. Dobri so tudi njegovi prevodi iz tujih književnosti. Posebne zasluge si je Izidor Cankar pridobil za slovensko književnost z zbiranjem, urejevanjem in razlaganjem del svojega bratranca Ivana Cankarja, ki so izšla pred vojno v 20 debelih knjigah, dopolnjenih po vojni še s tremi knjigami njegovih pisem. Glavno delovanje pokojnega dr. Izidorja Cankarja pa je bilo na področju umetnostne zgodovine. Omenimo naj njegov »Uvod v umevanje likovne u-metnosti« in posebno njegovo nedokončano življenjsko delo »Zgodovino umetnosti zahodne Evrope«. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala v svoji zbirki »Knjižni polici« tretji del zgodovinskega romana italijanskega pisatelja Riccarda Bacchelli-ja »Mlin na Padu«. Podnaslov tega tretjega dela je »Stari in novi svet«. Prevod je tudi zdaj oskrbel Marjan Bregant. Knjigo je opremila Jakiča Accetto. MLADINA ZANEMARJA DOMAČA IZROČILA Te dni je bilo v Čedadu zborovanje društva »Filologica friulana«. Ta važna kulturna ustanova je začela delovati takoj po prvi svetovni vojni. Uvodni govor je imel furlanski senator Tiziano Tessitori. Poudaril je, da je življenjskost tega osrednjega furlanskega kulturnega društva bila dokazana prav s tem, da je preživelo dvajsetletje fašistične kluturne samovolje, ki je težila tudi za zatiranjem krajinskega izročila, zlasti furlanskega. Pri tem je obžaloval, da današnja n-adina ha Furlanskem pozablja na lepo domače kulturno izročilo, v kolikor ga celo ne sovraži. Da je vsaj del mladine ostal zvest domačemu krovu, '»Korozija« pomeni v izrazoslovju metalurgov razjedanje rudnin in kovin po kemičnih in električnih vplivih okolja, zlasti vode in vlage, na njih površino in ne samo njihovo snov. škoda, ki jo povzroča korozija, posebno pa škoda od rjavenja kovin, je ogromna. Tudi železo je v večini svojih sestav in oblik zelo izpostavljeno nevarnostim, ki jih povzroča korozija. žellezo, ki ni zaščiteno pred rjo, izgublja stalno na teži in uporab-" ijivosti; železne naprave, ki rjavijo, postanejo s časoma neuporabne, po-gostoma tudi nevarne. V sodobni tehniki prihajajo take nevarnosti posebno v poštev pri atomskih reaktorjih in njihovih sestavnih delih. Korozija bi utegnila povzročiti pri takih napravah težke nevarnosti za zdravje in življenje prebivalstva tudi velikih področij. Borba proti koroziji se je izvajala doslej, kolikor je sploh bila mogoča, z raznimi kemičnimi varovalnimi sredstvi in z uporabo posebnih zlitin, kakor n. pr. raznih vrst nerjavečega jekla posebnega kemičnega sestava. Zaradi stalnega napredovanja tehnike in z njim spojenih novih pojavov korozije je pa nastala potreba po mnogo pa dokazuje mladinska skupina, ki deluje pod imenom »Risultive«. Med strokovno razpravo je senator Tessitori govoril v furlanščini o pomenu Čedada za furlansko zgodovino. Poudaril je, da ne bo furlansko kulturno društvo, ki mu predseduje, nikdar zašlo v kampanilistične vode in postalo element narodnega razkroje-valnega dela. Njegov namen je le v ohranjevanju dragocenega furlanskega kulturnega izročila. Spet je pozval mladino, naj sodeluje pri tem njegovem plemenitem naporu. O njegovem pozivu naj razmišlja posebno slovenska mladina. Duhovnik in zgodovinar Giuseppe Marchetti je nato govoril o razvoju furlanske kulture po letu 1420. Docent furlanske filologije na padovanski univerzi je poročal zborovalcem o kongresu ladinskih znanstvenikov, ki je bil pred kratkim v švicarskem mestu Coiri. Na koncu zborovanja je vodstvo podelilo nagrade, določene za najboljša dela iz furlanskega pesništva. SLOVENSKE KNJIŽNE NOVOSTI: GOLDONI — TAGORE Med novostmi na slovenskem knjižnem trgu, moramo posebej omeniti dva pervoda, in sicer Goldonijeve »Krčmarice« ter »Spevov« Rabindranata Ta-gora. »Krčmarica« z izvirnim naslovom .»La Locandiera« upravičeno velja za najboljše delo beneškega komediografa Carla Goldonija (1707-1793), ki je zavzel kot reformator italijanske komedije odlično mesto v italijanski slovstveni zgodovini. Namesto improvizirane komedije, tako imenovane, »Commedia delTarte«, za katero je avtor napisal le okvirno dogajanje, medtem ko je bil ves razplet prepuščen bolj ali manj uspelim domislicam igralcev, nastopajočih v vlogah raznih ljudskih mask, je Goldoni postal oče novega odrskega načina karakterne komedije ali »commedia di caratte-re«, ki je zavzela prav po njegovi zaslugi vodilno vlogo in kmalu spodrinila s svojim celotno izpeljanim besedilom in globoko naštudiranim in tehtno prikazanim značajem raznih nastopajočih oseb, propadajočo komedijo »delTarte«. Delo je odlično prevedla Silva Trdina, ki je prevodu dodala tudi spremno besedo in opombe. ■ Knjigo kot celoto odlikuje enoten pečat, ker je prevod smiselno in skladno dopolnjen z zgoščenim, toda tehtnim prikazom dobe in gledaliških razmer v Italiji za Goldonijevega časa. Knjigo je založila »Knjižnica Kondor«, ki jo izdaja »Mladinska knjiga« v Ljubljani. V isti založbi je izšla tudi Gradnikova prepesnitev pesmi indijskega sodobnega lirika Rabindranata Tagore. Ni treba izrecno poudariti, da je vsaka prepesnitev iz tujih književnosti izpod peresa naj večjega slovenskega živečega pesnika tudi nova mojstrovina slovenske poezije. Založništvo je ta- širšem zajemanju tega vprašanja, ki se mu le predolgo ni posvečala zadostna pozornost. Pred tremi leti se je sestal v Frankfurtu o/M. v Zahodni Nemčiji prvi ikongres evropskih istrokovnjabov za obravnavanje korozije. Ustanovili so tedaj Evropsko zvezo za borbo proti, koroziji, v zvezo se je včlanilo takoj 31 tehnično-znanstvenih društev iz raznih evropskih dežel. Letos je imela ta organizacija že svoj drugi kongres. Proučevanje vprašanj korozije na znanstveni ravni se je pričelo pri nas v Evropi komaj pred dobrimi petdesetimi leti. Toda v drugih deželah in v starih civilizacijah je človeštvo v borbi proti koroziji — morda zaradi slučajnega učinkovanja raznih nam ne 'povsem jasnih okolnosti — imelo v praksi že v davnih časih presenetljive uspehe. Dokaz zato je železni steber, ki stoji v Indiji, v bližini New Delhija, med razvalinami velikih zgradb indoislamske arhite!k|ture^ visok in močan steber iz železa, ki ne rjavi. Ta steber je že dolgo predmet proučevanja in občudovanja sodobnih metalurgov, saj kljubuje — brez kakršnekoli zaščite — vsem škodljivim vremenskim vplivom že nad petnajst ko uvrstilo med svoja izbrana dela i domače svetovne književnosti knjigo, po kateri bodo radi segali vsi, ki se zanimajo za miselni in slovstveni razvoj indijskega ljudstva. Prvi Gradnikov prevod iz Tagora »Rastoči mesec« sega nazaj v leto 1917. Leta 1921, ko je Tagore potoval po Evropi in med drugim recitiral svoje pesmi tudi v Pragi, je izšel Gradnikov prevod njegovih »Ptic selivk«, leta 1922 pa zbirki »Vrtnar« in »Žetev«. Leta 1924 nam Gradnik predstavi Togorovo mojstrovino »Gitandžali« ali »Žrtvene speve«, ki pomenijo višek poetičnega izraza sodobnega bengalskega barda. Vse te posamezne pisniške Izbire je zdaj zbral in uredil sam Alojz Gradnik v enotno knjigo z naslovom »Spevi«. Branko Rudolf je v šestih kratkih poglavjih orisal delo in pomen Rabindranata Tagora. Za opremo pa je poskrbel indijski umetnik Ritendra Mozumdar. Dodati moramo, da je Gradnik Tagora prevajal ne iz izvirnega bengalskega besedila, ampak iz angleških prevodov, ki jih je oskrbel sam Tagore. jj. PRIČETEK GLEDALIŠKE SEZONE V TRSTU Slovensko neiarodno gledališče v Trstu je pričelo svojo sezono 1958-59 z uprizoritvijo sodobne drame poljskega pisatelja J. Lutowskega »Dežurna služba« v Avditoriju. O tem znamenitem sodobnem delu je »Gospodarstvo« že priobčilo daljšo kritiko ob koncu poletne sezone. Splošno so bili igralci — zlasti Starešinič v vlogi zdravnika-ki-rurga in Nakrst v vlogi upravnega vodje bolnišnice — neprekosljivi in so zaslužili vsekakor boljši obisk. Morda pa je bila dvorana slabo zasedena, ker je šlo za ponovitev. Piri podobnih uprizoritvah, ki zahtevajo precej možganskega napora, pogrešamo zlasti naraščajočo mladino. Saj gre vendar za življenjska vprašanja! (Ib.) UČITELJI IN PROFESORJI V TOVARNAH. V Vzhodni Nemčiji mora po novem učnem .načrtu vsak dijak, star čez 12 let, delati po en dan v industriji ali na kmetih. Zdaj pripravlja ministrstvo za prosveto učni načrt, po katerem bodo morali dijaki učiteljišč in pedagoških šol, preden bodo potrjeni za profesorje oziroma učitelje, prebiti šest .mesecev v tovarnah ali kmetijskih zadrugah. NEVZGOJNA VZGOJA. Hruščev je v eni izmed svojih zadnjih izjav kritiziral tiste starše, ki skušajo vplivati na otroke s tem, da jim pripovedujejo, da bodo postali navadni delavci, ako se ne bodo v šoli pridno učili. Hkrati je Hruščev izrazil mnenje, da bi bilo treba sedanji šolski pouk, ki traja 10 let, skrčiti na 7 ali 8 let. LESNA KRIZA NA JUŽ. TIROLSKEM V lesni kupčiji je na Južnem Tirolskem prišlo že davno do zastoja. Mnogo žag je brez dela, čeprav so .nekatere že poprej ustavile obratovanje. Ta položaj je prišel do izraza tudi na bocen-skem velesejmu, kjer so ietos prodali zelo malo strojev za obdelovanje lesa. stoletij in sodobni strokovnjaki si še niso povsem .na jasnem ne v pogledu okolnosti, ki .preprečujejo na njem rjavenje ne v pogledu tehnološkega postopka, ki je omogočil njegovo izdelavo. Steber je bil izdelan v 4. stoletju po Kr. in znanstveniki ga navajajo med občudovanja vrednimi primeri človeškega znanja in človeške spretnosti v davnih minulih časih. Njegovo nerja-venje si razlagajo večinoma s posebno kemično sestavo železa in s čistim zrakom tamošnjega področja, ki ga ne kvarijo nobeni škodljivi plini kakih sodobnih industrijskih naprav. Zopet drugi so mnenja, ki pa verjetno ne drži, da steber zato ne rjavi, ker ga indijska mladež tistih krajev, ko pleza po njem, s svojimi baje z oljem namazanimi telesi vedno znova, premaže s tankim slojem maščobe, ki da preprečuje rjavenje. Zaradi -zanimanja, ki ga zbuja ta železni steber med znanstveniki in strokovnjaki, smo naprosili nam znano Slovenko, ki živi v New Delhiju in ki je tudi našim čitateljem že znana po svojih zanimivih sporočilih (objavljenih v »Gospodarstvu« letos dne 29. aprila), naj s pomočjo tamošnjih virov zbere o tem stebru kake zanesljive natančnejše podatke. Poročilo o njenih ugotovitvah nameravamo objaviti v prihodnji številki. Dr. O. BOJ PROTI RJAVENJU ZaRaj indijsKi železni steber ne rjavi „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTI PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Laitna obmejna postaja na Proseku (Gondrandl Prosocco) s hlevi za počitek živih živali »Trans - Trieste” S. a r. 1. TRirSTF-TRST V, Bocota 3 - Tel. 38-82? 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmsne in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV Moschion & Frisori TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23-475 Zastopstvo: MOTO GILERA MOTOM IT ALI AN A NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE. AVTO PREVOZU IŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Pravzomamo VKiibuvratne prevaža za tu in inozemstva. — Postrežba hitra. Caae ugodno C. M. COLOMBIN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ JP1LUT OVENE in IZOEEKOV Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 99-182 Ttgr. C0LINTER - TRIESTE ! muomoiob | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za na-domentne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov sa DIESEL motorje, pumpe, injektorje ♦er traktorje IRIESTE-IRSI, Via Udin*15 TELEFON 30-157 -30-t98 (J* buolein {EtUio iln v Tiht ali ll/lilaa okiščito na&e MAGAZINE Trst, Ul. S. Nicolo 22 = Telef. 31=138 ANGLEŠKEGA BLAGA IN KONFEKCIJE (fjoejata izl'Tm [Etibtnih uuijlehhlli in domačih thanin Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini = Stazione Centrale = Pri glavni železniški postaji v Milanu) = Tel. 680=682 TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Na italijanskem trgu s kavo je povpraševanje grosistov še vedno o-mejeno. Uvozniki so sklenili zelo malo kupčij, v glavnem z indonezijsko kavo. Na tržaškem tranzitnem trgu je skoraj mrtvilo. Navajamo cene ocarinjene kave pripravljene na tržaškem trgu za kg netto f.co Trst: Kenya dark bean 1170 lir; AP2 20-25% 1270; Sumatra Ro-busta 20-25% 1260; Congo Robusta 2 1315; Congo Robusta 3B 1335; Congo Robusta 1350; Congo Robusta large bean 1360; Congo Robusta 2A 1390; Congo Robusta A 1400; I.ndonesia Liberica Plantation 1350; Victoria NY7 good to large bean 1280; Victoria NY6 good to large bean 1300; Victoria NY5 screen 17-18 1320; Victoria NY5 screen 19-20 1340; NY 2/3 screen 17-18 1370; Minas NY2 srceen 19 1400; Bahia prime 1420; Santos extra prime screen 17 1500; San-ton Fancy screen 17-18 1520; Santos Fancy screen 17 1520; San Salvador Florida extra 1570; Moka Hodeidah 2 1360; Moka Harar longbery extra 1475; Kenya A fine quality 1630; Haiti XX 1430; Haiti XXX 1440; Haiti XXXXX 1475; Columbia Medell in Excelso 1550; Mexico Maragogype 1730; Costarica Los Frailes tarrazu 1630; Guatemala strict-ly hard bean 1620. KAKAO TRST. Navajamo cene kakava v šilingih za 50 kg cif. italijanska pristanišča: Accra good nov pridelek proti vkrcanju v oktobru-novembru 282/6; id. proti vkrcanju v oktobru-decembru 278/9; id. proti vkrcanju v januarju-marcu 257/6; id. proti vkrcanju v februarju 277/6; Accra good star pridelek pripravljen v Hamburgu 310 šil.; Nizozemski kakao v prahu De Zaan 22-24% maščobe v ovojih 1 kg 277 flo-rintov stot cif. italijanska pristanišča, id. v ovojih 2,5 kg 276 flor., id. v ovojih 5 kg 275 florintov. SLADKOR TRST. Cene sladkorja so se v zadnjih dveh tednih malenkostno spremenile. Angleški sladkor »fine granula-ted« je stal pred dvema tednoma 41/17 funtov šterlingov za tono cif. Trst, belgijski pa 550 belg. frankov stot. Te dni so francoske tvrdke ponujale sladkor »fine granulated« v papirnatih vrečah po 69 lir kg f.co Ventimiglia. Mehiški sladkor kvotira 107 dolarjev za tono cif. Genova; madžarski pa 114 dolarjev tona f.co Trst. POPER TRST. Na mednarodnem trgu s poprom so razmere neustaljene; cene težijo navzdol. Cene popra v šilingih za cwt. cif. Trst so naslednje: Sarawak special črni London quality, proti vkrcanju v oktobru 174; Sarawak beli proti vkrcanju v novembru 275; Malabar proti vkrcanju v oktobru 191; Telli-cherry proti vkrcanju v oktobru 196. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je mehka pšenica dvignila za 50-100 lir pri stotu. Cene koruze so nekoliko padle. Po otrobih je veliko povpraševanje. Cene riža se držijo krepko; na trg so dospele prve količine novega pridelka. Na trgu z oljem ni bistvenih izprememb. Isto velja tudi za vino; cene so ostale skoraj neizpreme-njene. Prevladuje ponudba klavne živine, čeprav se je potrošnja mesa v tem času povečala zaradi uvoza živine iz inozemstva. Prašiči se težko prodajajo. Cene masla so se še dvignile in dosegle v nekaterih krajih kar 1200 lir za kg, se pravi, da so se v dveh mesecih kar podvojile. Na trgu s sirom je naj večje zanimanje za vrsto grana, sicer so cene ostale neizpremenjene. Trg s sadjem je živahen. Največje povpraševanje je po grozdju in hruškah. Jabolka gredo težko od rok, čeprav so cene sadja na splošno zelo nizke. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci I. 650-720, II. 600-620; zaklani piščanci 800-870; inozemski zmrznjeni piščanci 490-550; žive kokoši 550-600, zaklane 800-850; inozemske kokoši zaklane v Italiji 600-670; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; zaklane pegatke 900-1000; živi golobi 750, zaklani 850-950; žive pure 620; zaklane pure 800-900; inozemske zmrznjene pure 450-600; živi purani 480-580, zaklani 700-750; inozemski zmrznjeni purani 450 do 600; žive race 420-470, zaklane 500 do 600; zaklane gosi 440-500, zaklani zajci s kožo 420-480, id. brez kože 460 do 540; danski zmrznjeni zajci 500-520 lir kg. Prvovrstna sveža jajca 36-38 lir komad, navadna 33-35; inozemska sveža jajca 19-36 po teži. VALUTE V MILANU 11-9-58 15-10-58 Dinar (100) 62.— 80,— Funt šter. 5900.— 5975,- Napoleon 4600.—- 4725,— Dolar 623,90 623,95 Franc. fr. 137,12 136,50 Švicarski fr. 145,50 145,70 Funt šter. pap. 1742,50 1753,— Avstrijski šil. 23,93 23,96 Zlato (gram) 710.— 710,— BANKOVCI V CURIHU 15. (oktobra 1958 ZDA (1 dol.) 4,27% Anglija (1 funt šter.) 11,92% Francija (100 fr.) 94,00 Italija (100 lir) 68,00 Avstrija (100 šil.) 165,00 ČSR (100 kron) 13,00 Nemčija (100 DM) 102,20 Belgija (100 fr.) 8,57 Nizozemska (100 11.) 11,28 Švedska (100 kron) 81,00 Španija (100 pezet) 55,00 'Argentina (100 pezov) 7,50 Egipt (1 funt šter.) 8,20 Jugoslavija (100 din) 49,00 ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica fina letošnjega pridelka 6250-6350, srednje vrste 6000-6100, navadna 5900-5950; oves 4000-4500; inozemski oves 3900-4000; inozemska rž 42004250; inozemski neoluščeni ječmen 4200-4300; koruza marano 4800 do 4900; inozemska koruza 42004300; moka iz trde pšenice tipa »0« 8700-8800; pšenična moka tipa »00« 8200-8700, tipa »0« 7900-8400, tipa »1« 7400-7700, tipa »2« 7100-7300; pšenični otrobi 4100-4200; koruzna moka fina 5800-6200, srednje vrste 5400-5800, navadna 5000-5200. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5500-5800; Allorio 5600-5900; Ardizzone 6000-6200; G. Rossi 6100-6400; Maratelli 6000-6200; Rizzotto 6200-65000; Razza 77 6100-6400; R.B. 6600-7000; Sesia 6600 do 90; Arborio 6800-7200. Oluščeni riž: navaden 10.500-10.800; Pierrot 10.500-10.800; Ardizzone 10.8000 do 11.200; Maratelli 11.500-11.800; Rizzotto 12-12.400; Razza 77 12.300-12.600; R.B. 12.500-12.800; Arborio 13.700-14.000. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave 300 do 350.000 lir par; breje krave 370-440.000 par; krave s teletom 390-550.000 par; voli 390-510.000 par; junci in junice 290 do 380.000 par; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 310-340.000 par; breje krave prvesnice 170-190.000 glava; telice 2 stota težke 80-85.000 glava; molzne krave 120-210.000 glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki 265 do 325 lir kg; krave 6 stotov težke 260 do 315; junci 310-370; telički 450-530; prašički 400-455; suhi prašiči 340-390; prašiči za rejo 100-150 kg 305-310; nad 150 kg 315-325; konji za vprego 180-200 lir kg ali 100-130.000 glava; konji za zakol 220-230, II. 150-180; žrebeta za zakol 300-320; vprežni mezgi 100-110 lir kg ali 60-70.000 glaya; mezgi za zakol 220 do 240; vprežni osli 70-85 lir kg ali 60- 70.000 glava; osli za zakol 120-150 lir kg; ovce 210-250, jagnjeta 430-450. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2700-2800; otava 2600 2700; seno III. košnje 2500-2600; detelja I. košnje 2400-2500, II. košnje 2300 do 2400; pšenična slama stlačena 850-900; specialna krma. za molzne krave 5250-5350; specialna krma za pitanje prašičev 5350-5450; koruzne pogače 4550- do 4650. MLEČNI IZDELKI LODI. čajno maslo 1170-1200; lombardsko maslo 1100-1120; emilijsko maslo 1090-1100; sir grana krajevne proiz-vodnie 1956 760-800, id. majski proizv. 1957 710-720, id. svež 540-550; sbrinz svež 510-530; emmenthal svež 470-510; provo-lonc svež 520-540; italico svež 410^20; Na mednarodnih blagovnih borzah je zbudil veliko pozornost nenadni skok cene elektrolitičnega bakra. Okrepila se je tudi cena bombaža, medtem ko je cena volne popustila. Na newyorški borzi so se dvignile cene svinca in cinka pač v zvezi s kontingentiranjem u-voza teh barvastih kovin v Združene ameriške, države. ŽITARICE V tednu do 10. oktobra se je cena pšenice v Chicagu dvignila od 194 5/8 na 19614 stot. dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; cena koruze je nekoliko popustila, in sicer od 113% na 11314 stot. dolarja za bušel, proti izročitvi v decembru. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja v tednu do 10. oktobra ostala neizpreme-njena pri 3,42 stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kontingent za potrošnjo na notranjem trgu je bil v A-meriki povišan za 100.000 ton in znaša zdaj 9,3 milijona ton. Ta dogodek ni vplival na ceno. V Franciji se je sladkor podražil za 8 frankov pri kg. Kava v pogodbi »M« je v New Yor-ku notirala 45,50 stot. dolarja za funt, to je prav toliko kakor pred tednom. Kakao je v Nevv Yorku v tednu do 10. oktobra popustil od 33,57 na 32,35 proti izročitvi v decembru. VLAKNA Cena bombaža je bila v New Yorku čvrstejša, ker je v tednu dd 10. oktobra napredovala od 36,20 na 36,25 stot. dolarja za funt. Skok cene je v zvezi z objavo uradne cenitve ministrstva za kmetijstvo, ki ceni zdaj letni pridelek na 11,675.000 bal, medtem ko je 1. avgusta znašala cenitev 12,165.000 bal. Glavne države izvoznice bombaža bodo razpolagale v sezoni 1957-58 s 25,5 milijona bal (po 500 funtov), to je z 1,3 milijona bal manj kakor v prejšnji sezoni. Kljub temu je Mednarodni odbor za bombaž mnenja, da bo med sezono 1959-1960 nastopila kriza zaradi nadprodukcije. V New Yorku je cena volne v tednu do 10. oktobra popustila od 108,5 na 104.5 stot. dolarja za funt »suinta«; v Londonu je vrsta 64's B nazadovala od 88 1/4 na 87 1/4 penija za funt; v Franciji (Roubaix) pa od 940 na 930 frankov za kg. crescenza svež 340-360; gorgonzola svež 310-330; taleggio svež 360-380. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 560-580, do 1,50% kisi. 540-560, do 2,50% kisi. 520-540, do 4% kisi. 500-520; dvakrat rafinirano tipa A 485-495, tipa B 425440; prvovrstno semensko olje 355 do 365; olje iz zemeljskih lešnikov 363 do 365 lir. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stopinj 820-850 lir stop./stot, 11-12 stop. 850-880; Barbera 12-13 stop. 900-920; moškat 1958 15-16.000 lir stot; Oltrepo Pave.se 10-11 stop. 820-850 lir stop./stot; Mantovano črno 9-10 stop. 700-750; Emilijsko 10-11 stop. 760-800; črno sladko vino 12 stop. 1958 9000-950 lir stot; Romagna belo 9-10 stop. 700-730 lir stop./stot; črno 9-10 stop. 700L730; Chianti Toscana 1956 12 stop. 420 lir pletenka; toskansko navadno 10-11 stop. 800-840 lir stop./stot; Aretino belo 10-11 stop. 810-830; Mar-che belo 10-11 stop. 760-800, črno 10-11 stop. 760-800; Sansevero bleo 11-12 stop. 780-800; Squinzano 13-14 stop. 760-800; sladko vino iz Brindisia 1950 9500-10.000 lir stot; Maršala navadna 15.500 stot; Vermut iz Piemonta 16.000 stot, id. 250 do 270 lir steklenica. ROVIGO. črno vino krajevne vrste Cabernet, Friularo, Merlot 700-7500 lir hi; Raboso 6800-7000; Clinton I. 6600 do 6800, id. II. 5800-6000; belo vino Colli Euganei 9500-9800; moškat Colli Euga-nei 10-10.500 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 140-170 lir kg; ohrovt 50-60; korenje 3040; cvetača 50 do 80; fižol 60-100; fižol v stročju 120-150; cikorija 70-110; paradižniki 50-100; špinača 70-90; cikorija s koreninami 20 do 40; endivija 45-60; krompir 22-35; zele-na3040; bučice 60-130; zelena paprika 20-35; rumena paprika 60-80; buče 20 do 30; koromač 25-60 lir. Slive 40-70; jabolka Delicious I. 60-85, II. 30-50; Jonathan I. 45-65, II. 25-40; kaki 30-50; hruške Kaiser 50-105; hruške William 40-70; grozdje Regina 70 do 90; grozdje Isabella 40-50; kostanj navaden 50-70; kostanj marroni 85-100; limone I. 90-100, II. 50-75. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 170; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 195, v škatlah 500 g 165, v škatlah 1 kg 155, v škatlah 5 kg 140, v škatlah 10 kg 135 lir. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 210, 500 g 180, 1 kg 170, 5 kg 155, 10 kg 150 lir. MED L’AQUILA. Naravni med, prečiščen f.co vir proizvodnje 425450 lir. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuka v tednu do 10. oktobra napredovala od 30 na 30,60 stot. dolarja za funt proti izročitvi v novembru; v Londonu je cena za vrsto RSS napredovala od 24% na 2534 penija za funt. KOVINE Iznenadil je dvig cene elektrolitičnega bakra, ki se je v New Yorku v tednu do 10. oktobra dvignila od 27,12 na 27,75 stot. dolarja za funt, v Londonu pa od 21634 na 238 funtov šterlingov za tono. Dvig spravljajo v zvezo s stavko v rudnikih Severne Rodezije, ki traja že tri tedne. Napredovala je tudi cena cina, in sicer v New Yorku od 93,35 .na 94 stot. dolarja za funt, v Londonu pa od 742% na 730 funtov šterlingov za tono. Cena svinca je v New Yorku napredovala od 10,75 na 11 stot. dolarja za funt, cinka pa od 10 na 10,50. Lito železo je ostalo neiz-premenje.no pri 67 dolarjih za tono, Buffalo pri 66,50, medtem ko je staro železo popustilo od 43,50 na 42,82. Antimon Laredo neizpremenjen pri 29 stot. dolarja za funt. živo srebro je nazadovalo od 239-242 na 237-240 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 10. oktobra za 100 kg: Cin, Duisburg 870-888 DM; svinec, osnova New York 113,29, osnova London 82,30-82,56; cink, osnova East St. Louis 99,53, osnova London 78,27-78,50; elektrolitični baker za prevodnike 975,50-270,50; svinec v kablih 88-89; aluminij za prevodnike 232-235 DM. STAVKE DVIGNILE CENE BAKRA V večernih urah preteklega petka se je cena bakra na londonski kovinski borzi zopet dvignila, in sicer kar za 11 funtov šterlingov in 5 šilingov ter je znašala 238 funtov 16 šilingov. Tako je dosegla najvišjo raven od maja 1957. Kupci so se hoteli zagotoviti pred iz-nenadenji zaradi stavk v Rodeziji in Kanadi. Cena bakra se je pri takojšnjem plačilu dvignila v enem tednu za 22 funtov šterlingov. Čile je prodal Sovjetski zvezi 22.000 ton bakra. Kanadska družba International Nickel Co. of Kanada je povišala ceno domačega bakra za stot. dolarja pri funtu. Nova cena znaša 26% stot. kanadskega dolarja za funt, f.co Toronto. Prav tako je zvišala ceno družba Noranda. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 119,- 1.10- 15.10 Pšenica (stot. dol. za bušel) ■ ■ 186% 193.% 194% Koruza (stot. dol. za bušel) • ■ 123% 114% 111% NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) • • 26.25 25.50 28.50 Cin (stot. dol. za funt) . - 95 25 95 25 96.25 Svinec (stot. dol. za funt) • • 10.55 11.30 10.05 Cink (stot. dol. za funt) • • 10.- 11.25 11.— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74,- 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . ■ 36.15 36.10 36 25 živo srebro (dol. za steklenico) ...... . . 241,— 239,— 239,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . 45.- 44.50 44.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) .. . 206% 213% 2377, Cin /funt šter. za d. tono) . . 730V, 73072 745.— Cink (funt šter. za d. tono) . . 65.‘/z 85. V2 72% Svinec (funt šter. za d. tono) • • 70.% 70,— 75,— SANTOS «• Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . - . 530.-- 472.40 472.40 'SSmi KMEČKE ZVEZE Poraosl v kleti se leliko bridko maščuje me zanj okoli 2.200 franko'' (320.000 lir). Ta denar gre V0’ krovitelju. 50-LETNICA TOVARNE SLAB PRIDELEK RIŽA OB IZLIVU REKE PAD Te dni so začeli z žetvijo r| ža tudi na ozemlju ob iz^v Letošnja vinska letina je prijetno presenetila tako glede količine kot glede kakovosti KALO VINA V tem primeru ne bomo čakali, da se vino popolnoma zbi- Tovarna poljedelskih stro- reke^Pad"'Letošnji "pridelek ie stri. jev v Mariboru slavi 50-letnico slabši| kak.or so pričakovali- Po tem prvem pretoku na- svojega obstanka. Med novimi Bilke so viSOlke in trdne in ra' vadno izvršimo še druge. Vino stroji, ki jih je izdelala letos šča je obetala prav ^oker do; Ko se tiho vrenje zaključi in se ge vectno čisti, manjša pa se je priključek »TF-200«, ki ko nastopi prvi jesenski mraz, koiičina usedlin; čim sta- uporablja za škropljenje polj- ip° M^I^DaP0*' ^ cmcrnr. nrraa.hit.i dti SP VSled ......______________________________UgOlOVlU, Ud je Klasje 't nj aki r ^V^jšem mestu je marsika- ne smemo pozabiti, da se vsled rej,še je vin0> tem veej3 je lah- ščin, vinogradov in plantažnih nomaTrazno JpojavTazla^° 'LE teri kmet zaman iskal prepo- teSa prostornina vma v soam ko časovna razdalja med pre- sadovnjakov. Prirejen je po- z učinkom morske soli na trebno posodo. Najtežje je bi- zmanjša in nastopi tako ime- totei. vsekakor pretakamo vmo sebno za angleški traktor »Fer- line. Morska sol je pronicala v lo iskanje sodov za belo vino. nm'3-111 )y a 0<< vma- ^ vedno v^ času, ko^ nastopajo guson«. zemljo v času poplave, ko -j6 Zaradi tega je moral marsikdo Predobro je znano, da se ne- spremembe temperature, se prašeči po soditi, v katerih je lan- kaj dni po polnitvi sodov ko- vi spomladi in jeseni. V prvem sko leto imel črno vino. Po iičina vina v njih zmanjša m letu izvršimo vsaj tri pretoke: razkuženju in razbarvanju so da v sodih nastane praznina, prvega v decembru, drugega v j^gj^tai-pv obdelovalne zemlje 1 J____ ____ Tv-1 o CO 11 v-v-i o vi 1 n Ivi Evo F 1 Okt o j LJUDSKO PREMOŽENJE pomešana s sladko rečno NA HRVATSKEM pokrivala nižje predele ob 'z Na Hrvatskem je 5,600.000 hvu Pada. od te pripada splošnemu ljudskemu premoženju kar 2,400.000 tudi taki sodi uporabni, ven- v katero se navadno naseli marcu-aprilu in tretjega v sep- dar moramo biti tudi pri tem zrak. Zmanjšanje količine na- tembru-oktobru. ^ ..... ...^ „„ opravilu zelo natančni. Slabo stopi, ker se vino ohladi in se v naših krajih se povečini jle;ktarov j;0 je 42o/0-opravljeno delo lahko popolno- zaradi tega krči ter zmanjša zanemarja drugi pretok; to je ma uniči mlado vino, ki je kot svojo prostornino. Vsled zmanj- nevarno, ker se vino spomladi vsak mlad organizem izredno sanja prostornine se pojavi v lahko začne kvariti. Zapomni-občutljivo sodu praznina, v katero se na- mo si, da se površnost v kleti ...... seli zrak. lahko bridko maščuje. Tisti vinogradniki, ki so se _ . zglasili pri Kmečki zvezi, so Če ima vino stopinj al-prejeli v tem pogledu pravoča- kohola, se nam ni treba bati sen nasvet. Oglejmo si, kako moramo ravnati z vinom po poteku burnega vrenja. Dobro vemo, da ko mošt burno vre, se nad vročim moštom zbirajo trdi deli jagod (kožica — seme). Če bi posledic, toda v primeru, da gre za vino slabše gradacije, nastopi proces kisanja, med katerim se vino spremeni v kis. Da to preprečimo, doliva- ORILEN PRIDELEK NA POSTONJSKEM ' Na poljih okoli Postojne je bil letos pridelek izredno obilen. Mnogo je zlasti krompirja, ki ga kmetje prodajajo po ŠVICARJI PROTI KLANJU ŽREBET V Koenizu v Švici vzdržuje Hans Schwarz posebno ustanovo, ki skuša čim bolj omejiti klanje žrebet. V Švici se je klanje mladih žrebet razpasla zlasti po letu 1945. Omenjena ustanova se je obrnila s pozivom neposredno na Švicarje, ki želijo, da se človeku ohrani „„ ifsss srsrs zzzrmsz ,a - ™,. ^ ,tem dodajanju moramo biti ze- zelje Zeljna|te glaye pustili, da vrenje poteka do ^6^11°^™ kateremu tudi po tri kS- tehtajo popolne spremembe sladkorja v konja že povsod stroj. V pozivu je rečeno, da lahko vsak Švicar prevzame pokroviteljstvo ... se je že začel proces kisanja Na Ptujskem in Dravskem nacj določenim številom žrebet, alkohol, bi ti trdi deli, tv0_ nam i^ko popolnoma skvari P°lju je bilo letos krompirja ako prispeva za ustanovo do- rijo takozvam klobuk, padli na „oc T1Tidelek_ manj kakor lani. Škodovala i0čen znesek. Z darovanim ,de- 7o dolivanje odločimo torei mu ^ suša' Lani ^ znašal Pri" narjem kupi ustanova žrebe, za dolivanje oaiocimo roiej , k ntnii mn le- u; x... ’ PREVOZNA IN SPEDICIJSRA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA »L JLHKRI, 17/1 Teist. 5004/5404 Ti Jug, lePo ii k pur P r speš ^at li keši t 4)or 11 'ta. acui na rvririAlAlr dno, ko se vrenje neha. če ho- p nSo vltSrSlienKta redfU^ke potooviteS la čemo imeti dobro vino, moramo izprazniti kadi in pretočiti v sode to žlahtno tekočino, v.s^e,kJeflh p:le*e“Cal:L“‘ slavna zveza bo letos prodala nakup žrebeta prispeva pokro” rsr*^. ‘i k ““ preprečimo kisanje vina, de ao vina. in Sarajevo. Krompir odkupu- drževanje letno 400 do 500 fran- Vino pretočimo v sode tako, je od kmetov po 9 dinarjev ki- kov (58.000 do 72.000 lir). Tudi da pride tekočina v dotik z fkliuk vin logram. ti-stroški gredo na račun upra- zrakom. S tem močno poživi- paziti moramo tudi, da vino UMETNO GNOJILO vitelja. Po tretjem letu proda mo razvoj glivic, ki povzročajo pravočasno pretočimo. S pre- ITALIJANSKO PŠENICO ustanova konja za delo in prej- alkoholno vrenje in odstrani- tokom ločimo tekočino od dro- „ „. ... mo precejšnje količine ogljiko- ži. S tem se izognemo veliki V Sloveniji nameravajo letos vega dvokisa, ki zadržuje raz- nevarnosti. V -drožeh so nam- ^^rnL' voj glivic. Z zračenjem odstra- reč razne nečiste snovi in mr- ? ivS. X R. S > dl umom Pc TBlelon,2 4 BBI j l?m( - (lose |strai Zaloga prvovrstnih briškibi vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica ■ Ul. Croce 4 'tal« Seže; strai *41a 'ija sken Telefon pisarna 34-97 dom 20-76 v Rušah pri Mariboru bo pri- nimo razne pline, ki povzroča- tve celice kvasovk. Te celice ... „ nnn , . ladS^roTlŠo * ^akovinaste snovi, SVl^^r^ ki s° podrvžene razgradnji. Pri za gnojenje tem sortam pšeni-ym°, ki smo ga tako preto- razpadanju beljakovin se raz- ce^ Nitrofoskal vsebuje 4% du-cih v sode, vsebuje se vedno vijajo plini, ki popolnoma po- g^a, 24% fosforne kisline, 20% manjše ah večje količine se kvarijo okus vina. Poleg tega kalijevega oksida in druge sno-neprevretega sladkorja Vsled se v nepretočenem vinu začne- vL Tovarna že razpošilja gno-zračenja m sladkorja, ki je se j0 škodljiva vrenja, ki poveča- jilo Letos praznUje tovarna v vmu, se vrenje nadaljuje tu- j0 vsebino kislin. Zato mora- 40-ietnico svojega obstanka. Ladi v sodih. To vrenje imenu- mo nujno ločiti vino od droži. ,ni je izdelala vseh vrst nitro-jemo tiho vrenje. Tiho vrenje vino pretočimo večkrat, prvič foskaila Za okoli 40.000 ton. traja do nastopa prvega mraza navadno ob nastopu prvih in se nato prekine. V času ti- hladnih dni. Ko se temperatu- MEDVEDJE IN VOLKOVI haga vrenla ne smo v prcu- ra znatno zniža, se sesedejo MED ČREDO štorih, kjer je vino pasti tem- razne snovi, ki so raztopljene v Abracih je medvem v vasi peratura izpod 15 stopinj Cel- v vinu in tako dobimo lepo bi- olpi vdrl v iStaj0) kjer so po-zija. Pn tej temperaturi bo ti- stro in čisto tekočino. Pri nas fjvaip nvrp kj ko-mai dobo vrenje potekalo nemoteno pretočimo navadno vino v de- brih ion metrov od vasi ter do popolne spremembe sladkor- cembru, ko s3 je ozračje že Jodavil m^ogo ovac V pokrajL ja v alkohol. ohladilo in ko se je vino očisti- ni Teramo sta se v vasi Valle Če ob nastopu prvega mraza lo. Vaccaro di Crognailetto1 dva ostane v vinu še neprevreti če vino izvira od bolnega ali volka splazila v stajo, kjer je sladkor, obstaja nevarnost, da nedozorelega grozdja, bomo ta bilo 150 ovac, in podušila 40 se spomladi prične tretje vre- pretok izvršili nekaj dni prej. ovac. nje, ki je toliko bolj nevarno, ___________ _______________ ___________ kolikor višja je temperatura. se j, »eča lije, s0 j jo z; TRST, Ulica CicerouB 8 - Telefon 38 13G 37-225 Telegram I M P E X P B R T - TR1ESTE U E A Ž A1 ESAK0URSTEN LES, DREA ZA RURJAE0, GRADRENI MATERIAL IZEAŽA: TERSTIL, RRLOAHALAIO HLAČE IN RAZNOERSTNE STROJE Operira po tržaškem in goriš kem sporazumu Specializirana podjetje za vsakovrstne kompenzacije Ne »e s J Tako vino se zelo rado kvari, če ne znamo pravočasno poseči po pravih ukrepih. Vsak vinogradnik bo torej moral skrbeti, da se tiho vrenje zaključi čimprej in da se čimprej ves sladkor spremeni v alkohol; le tako si bo lahko zagotovil proizvod, ki bo odporen proti vsakemu k varu. Kmet in vrtnar v oktobra Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1 Podružnice: Trst, UL Flsvia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Eam vse potrebšiine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 95-610 ir; tvie Na njivi: čas za jesensko setev je tu. Po skrbnem oranju in brananju zemlje moramo misliti na izbiro semena ozimnih žit. Seme mora biti srednje velikosti. Kaljivost semena moramo preizkusiti, preden določimo količino za setev. Pri slabši kaljivosti moramo povečati količine semena, da bo posevek dovolj gost. Seme moramo tudi razkužiti, da uničimo vse trose povzročiteljev raznih bolezni. Navadno uporabimo 150-200 gramov raz-kuževalnega sredstva »Caffaro« za razkuževanje 100 kg semena. Poznamo še druga sredstva za razkuževanje semena, vendar jih ne priporočamo zaradi nevarnosti zastrupljanja. V vinogradu: Ko smo potrgali grozdje, je čas, da začnemo z oskrbovanjem vinograda za prihodnje leto. Takoj po trgatvi lahko pričnemo z okopavanjem vinogradov. Pri tem zlagamo zemljo ob trte tako, da ob trsu napravimo greben, ki trto zaščiti pred mrazom. To zasipanje trsov je posebno vazno za mlade trte. Zasipati moramo cepljeno mesto, ker sicer to občutljivo spajališče med podlago in cepičem zmrzne ob nastopu mraza in trta umre. S obrezovanjem bomo še počakali. Moto Cimatti H M W Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST na boljših znamk: Najnovejši M0TURJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA ViTTORIA - ženska in moška kolesa. IM Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. Cene ugodne, olajšave pri plačilu SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 031 85 Brzojavi PL0\/BA Piran oz. PLOVBA Ljubljana h i kes hva kori; (aču "iUlt spro, Ngo ‘e J oa,ve »ahr spod ta j tazn iftar *a s tani: !a y ie s na sPod lam Re pStVi jtosp, tani: “beh ^es 'trij: tveze ‘ivne ie v ilgO! ^Voz Ilova tj a Vi Sinit Na sadnem drevju: Obirajmo sadje za ozimitev. Pri obiranju moramo paziti, da ne obtolčemo plodove, ker se sicer na mestu poškodbe razvijajo razne glivice in bakterije, ki povzročajo gnilobo plodov. Plodove moramo shraniti v primernih zabojčkih. Ne smemo puščati bolne plodove na drevesih, ampak jih moramo odstraniti iz sadovnjaka in jih pokrmiti živini ali uničiti. Močno okuženo sadno listje moramo odstraniti iz sadovnjaka in zažgati. Lahko pričnemo s kopanjem jam, v katere bomo sadili mlada sadna drevesa. d. d. I TI PO UT - HXPORT Vseli vrst lesa, trdili goriv in strojev sa lesno.Industrijo TRST - Sedež : ul. Cleerone 8/H - Telefon: ni. Cleerone SOS14 - Seula I.egnaiinl BOV1S PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIlKO PODJETJE E.A GORIZIANA 00RI2IA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji as prevoz blaga v Jugoslavlj0 V vrtu: Kopljemo glavnato zeleno. Vežemo močno razvito endivijo, da postane bela in da se njeni listi omehčajo. Vsa prazna mesta ne smemo pustiti neprekopana, ampak dobro pognojimo, v tem mesecu lahko sejemo še motovilček, presajamo in sadimo jagode, grah, por, gorjušico. Te zelenjadnice sadimo najrajši v zavetne lege, ker morajo prezimiti (razen grahh). če jih sejemo na piano, jih moramo umetno zavarovati pred burjo in mrazom. čflleime ME AT INDUSTRY SESVETE — VUGOSLAVIA IMPORT - EXPORT DEPARTMENT ZAGREB — ILIČA 291 Telephone: 23-738, 33-132 Telegram: SLJEME ZAGREB Telex: 02-149 ZAGREB POB: 276 IZVOZI: zaklanu telad u koži i teleče meso, govedje meso, svinjsko meso, sve vrste kobasičarskih proizvoda, sve vrste suhog mesa, slanine I pršut, sve vrste mesnih konzervi, naročilo konzerve šunke, hrenovke, šultera, gulaš, lunch-eon meat, chopped pork itd. UVOZI: sav materijal za vlastite potrebe. Tuiclka SILA JOŽEF uvoz /zvoZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, Jamski les In za kurjavo TRST — Riva (rrumula 6-1 - Telefon 37-0^ JUGOLINIJA RIJEKA - Jugoslavija Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-5L 26-52, 26-53, 27-02 Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO' PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZV' SKI ZAUEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK’ te za SJEVERNU KINU I JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i yl skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburg11/ Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala 1 drugih, u ovom področju, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo PrC' tovar u Antiverpenu, a za luke Južne Koreje u Moji- Naš zaslupnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - v. Bor toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzl 1, Tel. 37-613, 29-82° Sosič lev j 'tali "tih tavo Sosič ^ tr fose< Vam; *ki j božr 'Mi «jo •tem 4nir trog( »oiz pc jem re; ‘ega tosec tolar iacij, tolar »o 4 Ob :tgov 'eda: ^boj, mali nc rele tozor tiiStj- «ej 'bgO! •tih *rne] Pode Pa. ■ teba so ‘Jan; ki i lroig' btre °fnc Suje K ■ Us; in vs S5me '»zor 'tiki f* t; etij rej ’Psti, itpr •te ; Ra: ‘l°va Se lUar Ha