IVe more biti prave narodne enakopravnosti brez popolne enakopravnosti slovenskega šolstva m italijanskim ! PoStnlna plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. torek 27. julija 1954 Posvetovanja med zahodnimi vladami Začetek pogajanj za sklenitev 0 odgovoru na zadnjo sovjetsko noto trg, sporazuma med FLRJ in ZVU stili šovinistično politiko potiskanja Slovencev iz središča mesta v predmestje, kar je imelo za posledico, da so doslej ovirali ustanovitev otroških vrtcev v Ul. sv. Frančiška in v U.l. Donado-ni. Poleg teh vrtcev pa bi se morali ustanoviti še vrtci: v Zgornji Kolonji, kjer že deluje z osnovno šolo za italijanske otroke, na Kolon-kovcu, v Rocolu, pri Lovcu, na Vrdelci pri Sv. Ivanu, v zgornji okolici Trsta pa v Gropadi. V ostalih občinah pa je nujna ustanovitev otroških vrtcev v Zavljah in prt Sv. Barbari v občini Milje; v dolinski občini v Mačkovljah, a v nabrežinski občini v Sesljanu in Sempo-laju. Končno se moramo dotakniti še vprašanja tržaške univerze, ki doslej • — kljub o-gromnim javnim sredstvom, pri katerih ima svoj velik delež tudi slovenski davkoplačevalec — slovenskega viso-košolca in visokošolske izobrazbe v njegovem materinskem jeziku, sploh ni upoštevala. Narodna enakopravnost s sorazmerno udeležbo vseh kategorij v vseh javnih službah in funkcijah, pa brez dvoma zahteva v prvi vrsti odgovarjajočo visokošolsko izobrazbo tudi v slovenskem jeziku. Najnujnejše, kar v tem pogledu potrebujemo, je zadostno število visokošolsko izobraženih slovenskih u-pravnih in sodnih uradnikov in pa slovenskih profesorjev. Zato mislimo, da prav nič ne pretiravamo, če zahtevamo da bi se na pravni fakulteti tržaške univerze ustanovile stolice v slovenskem jeziku za civilno pravo, civilno proceduro, za kanzen-sko pravo in proceduro ter za državno in upravno pravo. Na filozofski fakulteti pa stolice za slovenski jezik in literaturo, za zemljepis Jugoslavije in Balkanskega polotoka in stolica za zgodovino Jugoslavije in BaIkonske-gu polotoka Pripominjamo, da bi moral biti namreč učni program v slovenskih šolah, ki bi bile dejansko enakopravne z italijanskimi, tako preurejen, da bi v zadostni meri upošteval pouk naše nacionalne zgodovine, zemljepisa, književnosti in umetnosti, tako pač kot vse to upoštevajo učni programi italijanskih šol glede italijanskega naroda. Ne sme se namreč več dogajati, da naši otroci, katerih očetje in matere, bratje in sestre so dali svoje življenje v nadčloveški borbi proti nacistom in fašistom, ne smejo slišati v tržaških šolah niti besede o naši slavni narodnoosvobodilni borbi, ki predstavlja najslavnejše razdobje v zgodovini slovenskega in jugoslovanskih narodov. Včeraj je bil prvi sestanek med delegacijo FLR Jugoslavije in predstavniki Zavezniške vojaške uprave • Velika zainteresiranost tržaških krogov za uspešen izid pogajanj ložnost, da potrdi svoje izjave o potrebi zahodne solidarnosti. Neodvisni socialistični «Com-bat» primerja zadnjo sovjetsko noto z noro od 10. marca 1952 in pravi, da je sedanja nota dolga, polna običajnih tirad o napadalnem značaju EOS in NATO in da ni spretna niti s propagandističnega stališča, ker je zmedena; vendar sodi list, da se z ZSSR lahko začno «počasna pogajanja o vprašanjih Nemčije in Avstrije«. Glede Francije pa pravi «Combat». da: nota ne more biti pretveza, da se odloži sklep o EOS. O sovjetski noti je govoril tudi angleški zunanji minister Eden med svojimi današnjimi izjavami v spodnji zbornici. Usnes zjutraj presaelsanle sovražnosti v severnem Vietnamu SAIGON. 20. — Jutri zjutraj ob 8. uri bodo prenehale sovražnosti v severnem Vietnamu. Kot poroča vietminški radio. sta delegaciji obeh poveljstev v Trung Dja končali priprave za podpis dokumentov o ustavitvi ognja. Podpis bo jutri na plenarni seji, v prisotnosti novinarjev. Medtem v Indokini danes ni bilo večjih bojev. Poročajo le o zasedah in manjših napadih na osamljena oporišča, ki jih branijo vietnamske čete. Iz mnogih oporišč so se Vietnamci umaknili, drugod pa so se z orožjem in opremo pridružili Hošiminhovim enotam. V vojaških krogih v Hanoju dajejo razumeti, da so se v zadnjih 48 urah dezertiranja in neupravičeni izostanki v vietnamskih četah zelo pomnožili. Po Schroederjevem mnenju je bil John »zvabljen« v vzhodni Berlin m lam prijel - Odmevi v spodnji zbornici in Edenove izjave BONN, 26. — Zahodnonem-ški notranji minister Gerhard Schroeder je imel danes napovedano tiskovno konferenco o primeru dr. Otona Johna. Schroeder je izjavil, da kažejo vsi znaki na to, da je bil John po vsej verjetnosti «zvabljen» v vzhodni sektor Berlina, tam pa prijet. Sehroeder se je predvsem dolgo ukvarjal z odnosi med Johnom in njegovim prijateljem dr. Wohlgemuthom, ki ga je označil za «ključno ose bo« v Johnovi aferi. Ugotovljeno je bilo. da je John odšel iz vzhodnega v zahodni Berlin 20. julija ob 21.30 skupno z Wohlgemuthom in z njegovim avtomobilom. Schroeder se je predvsem da je bonnska zvezna republika zahtevala pomoč zahodnih velesil v zvezi z Johnovim primerom, ker noče imeti neposrednih stikov z Vzhodno Nemčijo. V Johnovem uradu pa so podvzeli vse potrebne ukrepe, da bi »zmanjšali na minimum škodo od morebitnih Johnovih izpovedi vzhodnim oblastem«. Schroeder pa je zanikal vesti o valu aretacij v Vzhodni Nemčiji po Johnovi aretaciji in dejal, da doslej ni bil aretiran noben zahodnonemški tajni agent v sovjetski coni. Schroeder je tudi dejal na vprašanje novinarjev, da ne ve podrobnostj o govoricah, da je bil John homoseksualec in alkoholik. O primeru dr. Johna so razpravljali danes tudi v angleški spodnji zbornici, Med svojimi izjavami se je zunanji minister Eden moral dotaknili tudi tega primera; dejal je, da zadeva še ni popolnoma razčiščena, zlasti kar se tiče okoliščin, v katerih je vzhodnonemški radio razširil »izjave, ki jih pripisujejo Johnu«. Laburistični poslanec Bel-lenger je vprašal, koliko ie resnice na govoricah, da je prišlo do Johnovega imenovanja na njegov visoki položkj po pritisku angleške vlade. Eden je odgovoril, da pripada izbira nemškim oblastem, četudi je res, da so se Nemci posvetovali z zavezniki pred Johnovim imenovanjem leta 1950. Tri zahodne velesile imenovanju niso ugovarjale, ker (Od našega dopisnika) j BEOGRAD, 26. — Etiopski j cesar Haile Selasi je danes j zvečer po sedemdnevnem prijateljskem obisku zapustil Jugoslavijo. Cesar Haile Selasi in predsednik republike maršal Tito sta okrog 18. ure, navdušeno pozdravljena od velike množice, prispela s svojim spremstvom v splitsko pristanšiče, kjer sta se po odigranju etiopske in jugoslovanske himne in pregledu častne straže vkrcala na jahto «Jadranka». S to jahto sta opravila pregled enot jugoslovanske vojne mornarice obalne topniške baterije pa so izstrelile 42 častnih salv. Po končanem pregledu se je cesar Haile Selasi vkrcal s svojin-' spremstvom na ladjo «Galeb», s katero bo odpotoval proti otoku Krfu na prijateljski obisk v Grčijo. Zadnji dan bivanja etiopskega cesarja v Jugoslaviji so v Splitu objavili naslednje uradno poročilo o obisku in razgovorih; «Na povabilo predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije maršala Tita je njegovo cesarsko veličanstvo cesar Etiopije Haile Selasi obiskal Jugoslavijo 20. t. m. in ostal do 26. t. m. Med cesarjevim obiskom so prišla do izraza zveze globokega prijateljstva in vedno tesnejših odnosov med obema državama. Razgovori 26. julija na Brionih med Haile Selasijem in predsednikom republike maršalom Titom, ki so jim prisostvovali tudj njuni sodelavci, so omogočili, da *e ugotovi popolna istovetnost gledanja na vsa vprašanja, o Bojevite izjave Singmana Rija v Washingtonu WASHlNGTON, 26. — juz-nokorejski predsednik Sing-man Ri je prispel danes zvečer v Washington. Ob prihodu ga je pozdravil med drugimi podpredsednik ZDA Nikon. V izjavah po prihodu je Ri ponavljal svojo tezo, da bi bila najboljša rešitev korejskega vprašanja «pohod proti mandžurski meji« in dejal, da so samo »nekatere osebe« zaradi »prevelike previd* nosji« preprečile, da Koreja ni bila s silo združena še pred podpisom premirja. Ri, ki se je že zvečer sestal s predsednikom Eisenhower-jem, je prispel v ZDA predvsem z namenom, da prepriča ameriške oblasti, naj mu pomagajo pri poskusih, da s silo zavzame Severno Korejo, pa tudi, da dobi večjo ameriško pomoč. BEOGRAD, 26. — Po doslej znanih podatkih je bilo prizadetih ob letošnjih poplavah v Jugoslaviji nad 100.000 hektarov zemljišč, pri tem niso vštete kmetijske površine, ki so jih prizadejale sedanje poplave Donave Po nepopolnih podatkih znaša škoda, ki so jo povzročile letošnje poplave, okrog 2,8 milijard dinarjev. PRIMORSKI DNEVNIK — J — 27. .julija 11$ »POMINMK.I DXJKVI Na današnji dan je bil leta 1941 v Kranju obešen prvi Slo, venec v »svarilo gorenjskim partizanom*. DANES, torek 27. julija Paotaleon, Dušana Sonce vzide ob 4.41 in zatone oc 19.41. Dolžina dneva 15.00. LllJ4 vzide ob 1.39 in zatone ob 19.00. JUTRI, sreda 28. julija Inoceticij1, SvetomAr OB SESTANKIH OF Razkrinkovanje 1 v • azi in prevar Razpoloženje in mišljenje množice do nekega določenega političnega vprašanja igra vlažno vlogo pri presoji položaja na terenu. Vsako politično vdstvo mora s tem računati in skuša razpoloženje ljudi izkoristiti za svojo politiko. Za nekatere politične skupine pa pri tem ni važno, kako bo množica reagirala, ko bo spoznala njih očitno prevaro. Važno je, da se doseže cilj, potem se pa tako alt tako najde sredstvo, po navadi kakšnega političnega nasprotnika, da se nanj zvali krivdo in pokaže množici: poglejte jih! To so krivci, mi si operemo roke! Kominformovsko politika je na našem področju, predvsem pa na našem podeželju, beležila trenuten uspeh, ko ji je na osnovi borbe za STO in proti razkosa nju uspelo mobilizirati svoje pristaše ter vsiliti tudi drugim ljudem v podpis resolucijo, ki govori v tem smislu. Res je sicer, da pri svojem delu niso imeli nobenih težav, saj so samo izkoristili odpor našega podeželskega prebivalstva proti povratku Italije ter z dema-goškimi frazami obljubljali ustanovitev STO kot idealno rešitev teritorialne pripadnosti našega področja. In v tem je bil tudi ves njihou trenutni uspeh. Ni nam treba navajati posebnih dokazov, ki govorijo o dvolični politiki kominfor-movskega vodstva. Ljudje da. nes že sami čutijo, da nekaj ni v redu, da je histerično vpitje proti razkosanju metanje peska v oči, da se s tem vpitjem, ki gre od ul traire-dentistične «Difesa Adriatica» pa do kominformovskega «Dela« skuša nekaj skriti, nekaj doseči. Ljudje danes vse bolj spoznavajo, da je med iredentisti in kopiinformovci neka vez, da se skozi vse kom-informovske akcije vleče rdeča nit, ki vodi v imperialistični tabor. Nekaterim bolj, drugim manj, toda večini prebivalstva našega podeželja se je bilo težko odreči pravljici o STO, ki je vsakogar, pa čeprav jo je že tolikokrat slišal, zazibala v sladke sanje. Vsi se ji tudi še niso odrekli. Nekateri še sanjajo, drugi odpirajo oči, tretji so že spregledali. Kominformovski pripovedniki ne tratijo časa: pri. povedujejo pravljico o STO, o guvernerju, o pravicah in o lepem življenjtt, zraven pa, kot je v vsaki pravljici, kažejo na hudobnega moža, ki hoče vse to preprečiti. Njihov cilj je jasen in enostaven: uspavati množico, ko se pa bo prebudila iz sanj in pogledala realnosti v oči, tedaj ji je treba pokazati hudobnega moža, ki je vse zakrivil. Zdelo se je, da bo naloga kominformovskih aktivistov lahka, tako da so se že hvalili ter razglašali zmago. Toda kominformovsko vodstvo, ki je sicer do potankosti izdelalo načrt in ga v vsakdanjem življenju skušalo uresničiti, je kot že enkrat pozabilo, da je v Trstu organizacija, ki se imenuje Osvobodilna fronta in da ima ta organizacija v svojih vrstah ljudi, ki imajo za sabo «sramotno preteklost» izza časov narodnoosvobodilne borbe. Naša organizacija je bila in je edina ki je pravilno ocenila položaj, ter je dosledna svoji politični liniji takoj pokazala pot, ki jo je treba ubrati v današnjem političnem položaju. In to brez strahu in brez demagoških gesel, čeprav so na račun te politike padle tudi kritike. Danes lahko beležimo prve rezultate oz. uspehe O F v političnem boju okoli tržaškega vprašanja. Na sestankih, ki so te dni v mestu in na podeželju, prihaja do izraza zaupanje v našo moč, zaupanje v matično domovino, vera v samega sebe ter odpor proti goljufom in prevarantom, ki pridigajo pravljico o STO. Da je to res, priznavajo naši nasprotniki sami: čeprav smo že izgubili vse, kot pravi po eni strani njihovo časopisje, je večina prostora po drugi strani namenjena prav nam, «ti-tovcemu, ki smo že pokopani in ki so nas vsi zapustili. Kominformovsko vodstvo se je zavedlo, pozno sicer, da je v Trstu sila, ki bo znala preprečiti njihov peklenski načrt in pokazati pot množicam. Zato je Vidali v svojem nadvse poučnem govoru v Milanu povedal, da bo njegova borba v imenu proletarskega intemacionalizma veljala predvsem in v največji meri stitovcems. Zakaj, je danes vsakomur dovolj jasno. Nove obljube za gradnjo ladij Iz Rima je prišla vest, da je italijanski podtajnik Ferrari Aggradi »porodil italijanskemu političnemu svetovalcu pri ZVU Fracassiju, da bo na njegovo intervencijo beneška plovna družba »Adriatica* čim-prej sklenila z ladjedelnico CRDA naročilo za gradnjo dveh ladij, ki bosta vozili n« progi v Istambul. Upamo, da ne gre tudi to pot samo za obljube. Gradnja teh dveh ladij bi se morala že dolgo časa tega začeti, ker je država dala zanju družbi brezplačno podporo (a fondo perduto) in veliko posojilo z ugodno obrestno mero. Ogled javnih del Kot je bilo javljeno na zadnji seji, si bodo občinski svetovalci jutri 28. t. m., ogledali javna dela, izvršena v zadnjem času v občini. Svetovalci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinskim poslopjem kjer jih bodo čakala prevozna sredstva. REDNA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF ORIS POLITIČNEGA POLOŽAJA IN DELOVANJA OF V ZADNJIH TEDNIH POVRATEK Pod predsedstvom podpredsednika OF tov. dr. J. Dekleve je bila sinoči redna seja izvršnega odbora Osvobodilne fronte, na kateri je tajnik OF tov. S. Bole podal poročilo o delovanju OF v zadnjih tednih in orisal sedanji politični položaj zlasti v zvezi s pogajanji za kompromisno rešitev tržaškega vprašanja. Poudaril je, da morajo osnovne organizacije pospešiti svojo aktivnost zlasti v borbi proti kominformističnim in SDZ-jev-skim lažnim in podlim geslom, kt dejansko služijo v podporo tukajšnjim iredentističnim šovinistom. Dotaknil se je tudi vprašanja pravilnega reševanja mednarodnih spornih vprašanj, v okvir katerih spada tudi tržaško vprašanje. Tov. dr. J Dekleva je podrobneje opisal delovanje naših političnih nasprotnikov, tov. Colja je poročal o položaju v Nabrežini, tov. Renko pa o zadnjem sestanku OF v tretjem okraju. Sledila je diskusija, ki so se je udeležili tovariši Jelinčič, Kukanja, Y» lerija Kocjančič, Mesesnel in drugi. Tov. Dekleva je iz diskusije povzel sklepe, ki jih bo tajništvo izvedlo v delo s pomočjo osnovnih organizacij OF. Križarka ,,Bermuda" priplula na 6-dnevni obisk Včeraj popoldne je priplula v naše pristanišče admiralska križarka «Bermuda» z namestnikom atlantskega poveljnika sredozemskega področja admiralom Reidom. Ladja se bo zadržala v našem pristanišču 6 dni. Admiral Reid bo gost gen. Wintertona IZ POROČILA TRGOVSKE ZBORNICE ZA MESEC MAJ NIZKO IZKORIŠČANJE NAPRAV v večini panog tržaške industrije Ladjedelnica Sv. Marica je izkoriščala le 15% svojih proizvodnih zmogljivosti, Tržaški arzenal 25 %, Tovarna strojev 4i % Zadnjič smo pisali, kako bilten Trgovske zbornice o gospodarskem položaju Trsta ugotavlja, da je trgovina v maju še vedno močno občutila hude posledice 8. oktobra. Danes se bomo malce zaustavili pri industriji, za katero statistični podatki tudi niso razveseljivi. Tako ugotavlja na primer omenjeni bilten, da je bila ladjedelniška industrija v maju v resni krizi, posebno pa se ladjedelnica Sv. Marka. V maju ni bilo za ladjedelniško industrijo nobenih naročil niti iz Italije niti iz drugih inozemskih držav. Cene surovin in polizdelkov so bile sicer stabilne, medlem ko so se delovni stroški zvišali, ker je preveliko število delavstva spričo sedanjega pomanjkanja dela močno bremenilo bilanco. Takrat sta namreč bili v delu samo dve tovorni ladji po 6.440 ton za Tržaški Lloyd. Od teh je bila prva dograjena 54.05 odst., druga pa 49.15 odst. Takrat še niso začeli graditi tovorne ladje 9.550 ton za plovno družbo «Lussino» (op. ur.: te ladje niso začeli graditi niti sedaj). V ladjedelnici Sv. Roka je bilo nekaj bolje zaradi ponovnega začetka del pri gradnji plavajočega pontona in prenovitvenih del na ladji »Boglia-sco». Konec meseca so bili v gradnji naslednji objekti: plavajoči ponton z žerjavom za Tehnični urad, dograjen za 91 odst., motocisterna za 2.850 ton za družbo «Lussino» 51.1 odst., dva motoskafa za finančno stražo 15 odst. V zvezi s produkcijsko sposobnostjo so bile izkoriščene naprave v raznih obratih CRDA tega področja takole: ladjedelnica Sv. Marka 15 odst., delavnica mostov in žerjavov 70,4 odst., Tovarna strojev in livarna 41,1 odst., ladjedelnica Sv. Roka 32,3 odst. Iz lega se vidi. da ni dosegla ladjedelnica Sv. Marka vsa ta zadnja leta še nikoli tako nizkega izkoriščanja svojih naprav, in sicer malenkost več kot ena sedmino. Tudi v Tovarni strojev je odstotek izkoriščanja naprav v primeri s prejšnjimi meseci precej padel. Edino delavnica mostov in žerjavov je bila kolikor toliko dobro zaposlena. V manjših ladjedelnicah so začeli v maju graditi dve mo-tocisterni po 2.300 ton. Kljub temu so bile naprave zelo malo izkoriščene in poročilo pravi. da je bilo mnogo preveč delovne sile. V ladjedelnici «S. Giusto* so 22. maja splovili motocisterno »Gemma*; isti dan pa so postavili gredelj nove enake ladje. Konec maja so bile dograjene v ladjedelnici Felszegy ena motocisterna 2.300 ton 85 odst., ena motocisterna PROMET JAVNIH SKLADIŠČ V TEKOČEM MESECU SEZONSKO PADANJE PROMETA Z LESOM Za prihodnje dni je najavljen prihod tovorov premoga in žitaric in odhod nekaj tovorov magnetita in nitrata Poročali smo že, da se je promet Javnih skladišč v prvih letošnjih šestih mesecih znižai za 1.1 odst. v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta. Prav tako se je znižal tudi promet v juniju v primerjavi z majem. Nič bolje ne kaže za tekoči mesec, vendar se to opravičuje s sezonskim zastojem prometa. V tem času se namreč sklepajo nove pogodbe in nastopi prehod med delom, ki se zaključuje in delom, ki se začenja na novo. Tipičen pri-' mer za to nudi trgovina z letos. Po nepopolnih podatkih, ki se nanašajo na obdobje od 1. do 23. julija, je promet Javnih skladišč dosegel 65.000 ton, od katerih odpade 42.000 ton na prihode po morju in 22.000 ton na pošiljke v prekomorske dežele. Glavni delež pri prihodih odpade na premog in rude, pri odhodih pa na les, čeprav je promet z njim kot smo že povedali, v upadanju. Na osnovi najavljenih prihodov v Javna skladišča se pri- čakuje za zadnje dni tega meseca in prve dni prihodnjega prihoda 4 ladij s 50.000 tonami premoga za Avstrijo in nekaj ladij z okrog 20.000 tonami žitaric. Razen tega je predviden še prihod dveh tovorov žvepla iz ZDA za Avstrijo in nekaj tovorov turškega kroma za Madžarsko. Med blagom iz zaledja, namenjenim za prevoz v prekomorske dežele, se pričakuje za prihodnje dni prihod okrog 10.000 ton avstrijskega magne-zita in okrog 7.500 ton nitrata prav tako avstrijske proizvodnje. Plamen ga je ožgal S prognozo okrevanju v 15 ali '25 dneh so pridržali na dermatološkem oddelku 32-let-nega električarja Ferruccia Gregorisa iz Ul. S. Lazzaro. v katerega je v trenutku ko je 2.300 ton 3 odst.; v ladjedelnici «San Giusto* motocisterna «Gemma» 2.300 ton 86 odst. V ladjedelnici Felszegy so bile naprave izkoriščene za 85 odst., v ladjedelnici »San Giusto* pa 69.1 odst. Tržaški arzenal je tudi občutil krizo ih je bila njegova dejavnost skrčena kakor v aprilu. Kar se tiče popravila italijanskih ladij, se je delo v maju celo skrčilo, medtem ko je bilo približno ravno toliko kot v aprilu drugih inozemskih ladij. Zato je bilo po trditvah poročila preveč delavstva v primeri z delom. Tez-koče v industriji popravljanja ladji nastajajo zato, ker so nizke brodarine. zaradi česar se često bolj splača demolira-nje starih ladij. Tako pravi seveda poročilo, ne pove pa. da je glavni vzrok za pomanjkanje dela v Tržaškem arzenalu premajhno število pomorskih prog, da prihaja tako v Trst malo ladij in da je zato tako malo dela za Arzenal. Tržaški arzenal je izkoristil samo 25 odst. sposobnosti svojih naprav. Glede malih mehaničnih podjetij ugotavlja poročilo, da je bil položaj v njih kritičen ves mesec maj ter da ni pričakovati izboljšanja v bližnji bodočnosti. Kar se tiče železarske industrije, sta v železarni Ilva delala dve skupini koksarne. ena visoka peč, ena martinovka in ena valjarna. V maju ni bilo nobenega izboljšanja glede naročil ter je bilo precej manj dela kot prejšnje mesece. Iz Italije je prišlo manj naročil, iz ostalih inozemskih dežel pa nobeno. V maju so proizvedli manj plina, manj sulfata, več kot polovico manj litega zeleza kot v aprilu in skoro polovico manj plošč: rahlo je narasla proizvodnja koksa, katrana in jekla. V celoti so bile naprave v Ilvi izkoriščene povprečno samo za 65 odst.; najbolje je delala jeklarna. Kar se tiče kemičnih industrij, je rafinerija Aquila izkoriščala 66.35 odst. svojih naprav. Srednje dobra je bila proizvodnja farmacevtskih proizvodov. Industrija raznih barv je izkoristila samo 28 odst. zmogljivosti. Tudi industrija mila je malo delala in zelo slabo izkoriščala zmogljivost svojih naprav. V prehrambeni industriji je bilo zadovoljivo stanje v mlev-ski industriji. Tako so mlini »Variola* izkoriščali 96.1 odst. zmogljivosti svojih naprav. Tovarna testenin »Ossoinack* je izkoriščala 84 odst. svojih naprav, »Pastificio Triestino* pa samo 27 odst. Tudi konservna industrija je preživljala krizo, za pivo pa smo že povedali zadnjič, da je njegova proizvodnja padla. Lesna industrija je bila tudi v maju v zelo slabem položaju, ker je bilo zelo malo naročil, medtem ko so bila polna skladišča. Tudi kartotehnična industrija je zaznamovala padec v proizvodnji, ker je močno padel izvoz v inozemstvo. Podatki o industrijski proizvodnji torej niso prav nič razveseljivi, zlasti če pomislimo, da se v večini industrijskih panog položaj tudi junija in julija ni izboljšal. Res je, da so ta mesec v ladjedelnici Sv. Marka postavili gredelj nove petrolejske ladje, toda kot smo že ugotovili, nudijo ladje te vrste glede opreme zelo malo dela. V mali in srednji industriji pa se položaj kasneje tudi ni zboljšal, kar potrjujejo tudi številni odpusti. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA .V Studijske namene' ie iM (nimate slike... Vladimiro Sabothy, kaplar kriminalističnega preiskovalnega odseka civilne policije, ki je bil obtožen posesti, razdeljevanja in trgovanja s pornografskimi slikami in knjigami, zaradi česar se mora sedaj zagovarjati pred sodiščem, je včeraj spregovoril v lastno obrambo. Predvsem je pojasnil, da so si člani »Club Italia* le sposojevali in kveč-premaknil stikalo žerjava na.jemu zamenjavali slike, nika-V, pomolu novega pristanišča 1 kor pa jih niso prodajali. On oplazil plamen, ki ga je ožgal l ni nikoli prodal slik, temveč po levi roki. I jih je le zamenjal in sicer v ležili, kar je najboljši dokaz, »študijske namene* (3ic!). V zadnjih petih letih je bil v direktnih stikih samo s petimi osebami, od katerih je bil eden 1947. leta v Pulju, drugi pa v Rimu. Kar se tiče knige ((Erotika v francoskih karikaturah 19. stoletja*, ki je izšla že 1901 leta, je obtoženi pojasnil. da jo je kupil kot klasično študijsko delo še pred vojno od nekega gospoda. Na vprašanje tožilca kdaj je začel zbirati slike in drugi material, je Sabothy pojasnil, da že od 1936. leta. ko je začel študirati seksualne probleme. Njegov odvetnik, ki je po končani razpravi spregovoril v njegovo obrambo je najprej pojasnil, da posest tega materiala ne pomeni nikake kršitve proglasov ZVU. kateri sploh ne govore o teh prekrških. Sicer pu, je nadaljeval odvetnik ki je zahteval popolno oprostitev vseh obtožb, ni Sabothy prodajal slik, temveč jih je hranil do- ma in jih kvečjemu zamenjaval z drugimi. Nasprotno pa je tožilec predlagal sodišču obsodbo Sa-bothyja, ker je ugotovljeno, da je obtoženec ne le hranil, zamenjaval in posojeval slike in knjige temveč je z njimi tudi trgoval. Razsodbo bo sodišče, ki je Včeraj prekinilo razpravo, izreklo danes zjutraj. Preds. Curry. tož. Smith, prevajalec Krumi, obramba odv. Kezich. Poročali smo že o povratku prve skupine tržaških (grofe iz kolonij v Radovljici, Škofji Loki in Kranju. Sedaj vam pokažemo še fotografijo srečnih otrok in staršev. ...IN ODHOD DRUGIH Včeraj zjutraj pa je odpotovala v kolonijo v Škofjo Loko že druga skupina otrok iz Trsta. Poglejte jih, kako radostno se poslavljajo od mamic in očetov... Prst si je zlomil Zaradi zloma prsta leve roke so včeraj s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku 17-letne-ga Vittoria Levija iz Katedral-ske ulice. Fant je pojasnil, da je nerodno padel v slačilnici podjetja «Delfi» s sedežem v žaveljskem industrijskem pristanišču. Nova publikacija INAM Te dni je izšla prva številka mesečnika «Informazioni del- 1’INAMii, ki ga je izdal Državni zavod za zavarovanje proti boleznim. Kot jasno kaže že njegov naslov ima mesečnik predvsem namen, obveščati o vseh vprašanjih, ki se neposredno ali posredno tičejo zavarovanja pred boleznimi ter je namenjen vsem prizadetim kategorijam. Namen publikacije je tudi, dejansko prispevati k higienski, zdravstveni in socialni vzgoji delavcev. TRAGIČEN ZAKI-JUCEK izleta Štirih MLADENIČEV GROZNA SMRT MLADENIČA pod lokomotivo pri Briščkih Do tragične nesreče je prid o zato, ker je mladenič kijub spuščenim zapornicam z vespo hotel prekoračiti progo Nekaj minut po polnoči (v noči med nedeljo in ponedeljkom) so se štirje mladeniči vračali na dveh vespah z izleta. Na prvem vozilu sta sedela 24-letni Livio Ralza iz Ul. Bonomea in 27-letni Lucijan Lasič s Kontovela, na drugem pa njuna prijatelja, ki sta za njim vozila po cesti, ki pelje iz Briščkov do Proseške ceste. Pri železniškem prelazu v bližini Briščkov je skupini mladeničev spuščena zapornica preprečila nadaljnjo vožnjo in jih prisilila, da so se ustavili. Lasič je tedaj stopil z vespe in počakal, medtem ko se je Ralza ne glede na zapornice sklonil in peljal vespo preko tračnic. Komaj pa je bil sredi prvega tira je pridrvel brzi vlak Trst - Ljubljana, ki je z vso silo butnil v nesrečnega Ralza in njegovo vozilo, katerega kosi so leteli daleč naokoli, tako da so jih našli tudi 100 metrov od mesta nesreče. Strojevodja je kljub temi opazil nesrečo in je takoj zavrl, vendar mu je u-spelo ustaviti vlak šele po 60 metrih. Ko je ustavil vlak in skočil na tla je Ralza ležal grozno razmesarjen ob delu razbite vespe na tiru. O nesreči, so takoj obvestili policijo, ki je prišla na mesto skupno s policijskim zdravnikom, ki je sestavil zapisnik o ugotovljeni smrti. Truplo pokojnega mladeniča so 3 ure kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. „Lavoratore“ in openski polom Včerajšnji sLavoratore» poroča, da je bilo v nedeljo popoldne zbranih na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah na tisoče Slovencev, ki so manifestirali proti razkosanju STO. (Zborovanje je bilo namreč rezervirano za Slovence). Samo nekaj opazk: 1. Po vsej kampanji, ki jo je vodila slinita», da ne govorimo o »Delu*, ki sta pozivala na «tabor vseh Slovencev cone A», smo pričakovali, da bo dvorišče prosvetnega doma vsaj polno. Toda število prisotnih z nastopajočimi vred je bilo precej pod tisoč. Gre torej za eno izmed običajnih laži fcom-informističnega tiska. 2. Med udeleženci omenjene veselice niso bili samo Slovenci, temveč tudi mnogo kominformovsko nastrojenih Italijanov, ki so prišli na Opčine zato, da povečajo «množieo». Število prisotnih Slovencev se torej ie zmanjša. 3. Očitno je torej, da se Slovenci (kar jih štejejo komin-formovci med svoje) «teritorialnega zborovanja» niso ude- da so ljudje spoznali dvolič- «dock pasom*. Tatvino, ki je nost kominformovske politike ‘ — ter odklanjajo udeležbo na zborovanju, ki je bilo po vsebini govorov, obeh aktivistov dejansko zborovanje za povratek Italije z vsemi voznimi o-lajšavami. Prostovoljno v smrt V noči med nedeljo in ponedeljkom se je v stranišču lastnega stanovanja obesil 46-letni Giuseppe Coloni iz Industrijske ulice št. 30. Njegov sin, ki ga je čakal na cesti, se je dolgega čakanja naveličal in je odšel v stanovanje, kjer je opazil obešenega očeta. Na pomoč je poklical 51-letnega Romea Pavana stanujočega pravtam, s katerim sta prerezala vrv in skušla Pavana z umetnim dihanjem o-buditi k življenju. Ker se jima to ni posrečilo sta poklicala policijo z zdravnikom. Slednji je ugotovil, da je smrt nastopila malo prej zaradi zadušitve. Policija je u-vedia preiskavo, da ugotovi vzroke, ki so Colonija spravili v prostovoljno smrt. Tatvina v pristanišču Po končanem delu na izraelskem parniku »Kineret*, ki je zasidran v novem delu pristanišča, je 38-letni težak Adal-mert Vrabec iz V.icolo Ospe-dale militare ugotovil, da so mu neznani zlikovci ukradli srajco in hlače, v katerih je hranil listnico s 14.700 lirami, osebnimi dokument; in bila izvršena v soboto je prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo. Žebelj v oko Med zabijanjem žebljev v deske, ki obdajajo čistilnico olja «Aquila», je 37-letnemu mizarju Giuseppu Zaccariji iz Ul. Roma priletel žebelj v oko in ga hudo ranil tako, da se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga pridržali na okulističnem oddelku. Zdravniki so mnenja, da bo nesrečni Zacca-ria izgubil na ranjenem očesu .vid V resnem stanju zaradi padca z motorjem Med vožnjo z motorjem «MV» po cesti Ricmanje-Domjo je 45-letni Ivan Svetina s Stare istrske ceste iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom in padel, pri čemer se je možno udaril po senčni strani glave. Z rešilnim avtom RK so Svetino odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrološkem oddelku. Njegovo stanje je resno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. * * * Medtem ko je 52-letna Marija Pekjarič por. Hrevatin stanujoča v bližini Plavij spravljala seno na kup. je nerodno padla in ker se je udarila v ramo, pri čemer si jo je izpahnila, Osvobodilna fronta Sestanek OF za Padriče bo danes 27. t. m. ob 20.30 na sedežu. Sestanek OF za Gropado bo danes 27. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Sestanek OF za Sesljan - Vi- žovlje bo jutri 28. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Sestanek OF za Cerovlje bo jutri 28. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Sestanek OF za Medjo vas bo jutri 28. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Sestanek OF za Slivno bo v Četrtek, 29. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. f,- -v Vabljeni vsi Ob 110-letnici rojstva Simona Gregorčiča priredi Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. izlet na Gradišče nad Prvačino, kjer je veliki pesnik preživel jesen svojega življenja. V tem kraju bomo s sodelovanjem prosvetnih društev z Goriškega izvedli kulturni spored na dvorišču Gregorčičeve hiše. Vabimo Slovence, da se v čim večjem številu prijavijo za i^-let pri SHPZ v Trstu, Ulica Roma 15/11. Vpisovanje za izlet se nadaljuje dnevno od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4. avgusta 1954. SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. Izlet na letni planinski tabor na Nanos bo 8. avgusta. Vpisovanje na sedežu SPDT v dl Machiavelli 13, vsak dan med 18, ifi 20. uro do 30. t. m. 14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu. 15. avgusta izlet na Gradišče nad Prvačino ob priliki proslave 110-letnlce rojstva Simona Gregorčiča. SPDT se pridružuje proslavi tega važnega kulturnega dogodka ter vabi svoje člane da se ga številno udeleže. Vpisovanje na sedežu SHPZ v Ul. Roma, 15. izlet v Opatijo. OF Zgonik organizira 8. avgusta irilet v Opatijo za člane in somišljenike OF' vseh vasi zgoniške občine. Vpisovanje pri tov. Ivanu Rustji v Gabrovcu ter pri Gruzonovih v Saležu do 29. t. m. Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, II., za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 6. septembra t. 1. OD VČERAJ DO DANES { ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25. in 26. julija se je v Trstu rodiilo 6 otrok, porok je bilo 7, umrlo pa je 14 ljudi. POROČILI SO SE: študent Vit-torio Gandus in gospodinja v*le-ria Bonetti, trgovec Antonino Panto in gospodinja Marija Duh movič, mehanik Luciano Duca in šivilja Argentina Staffetta, poljedelec VRtorio Clauti in prodajalka Nerea Kučič, kovač Martin Slejko in gospodinja Katarina Mocibob, brivec Mario Siega In litografka Licia Mazzorana, urad. ni k Narciso dr. Detoni tn uradnica Agnese CragnoHni. UMRLI SO: 74-letni Francerco Ferruglio, 72-iefcna Marija Bole vd. Vogrič, 57-letnt Giorgio Mar-cuzzi, 6S-letni Mario Rensi, 81. letni Luigi stirone, 68-letna Or-sola Poropat por. Carbone, 74-letni Giovanni Strudthoff, 35 letna Antoni« Dragan por. Pado-van, Bruno Antoni Star en dan, 83-letni Arturo Rosso, 58-letru Carlo Lazar, 88-letna Katarina Nasmovič vd. Pelosi, 68-letni Carlo Sancin, 68-letna Maria Suhor por. D’Osmo. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Patrasa s 1.200 t raznega blaga ital. ladja »Sta-dium», iz Gradeža z 12 potniki ital. ladja «Grado», iz Splita z 214 t raznega blaga ital. ladja «Caboto*. ODHODI: proti Gradežu prazna ital. ladja »Grado*, proti Benetkam z 58 potniki ital. ladja »Valfiorita*, proti Reki s 93 potniki Jug. ladja »Bakara, proti Reki z 900 t raznega blaga in 8 potniki argervt. ladja »Rio Bel-grano*. proti Gradežu z 239 potniki ital. ladja »Grado*, proti Reki s 1.061 t raznega blaga m 6 potniki izraelska ladja »Kineret*. VREME VČERAJ NajvISJa temperatura 29.2, naj- nrižja 21.1, ob 17, uri 27.8, zračni tlak t009.1 v upadanju, veter 14 km severozahodnih, vlaga 69 od stot., nebo 7/10 oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 24.6 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1J Sponza, Ul. Montorsmo 9 (Rojan); Vernari; Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju. ZARADI POCITNIC ZAPRTE LEKARNE Zaradi poeitmc so zaprte naslednje lekarne: Rovis, Trg Goldoni 8; Alaborda, Ul. Istria 7: Kossetti, Ul. Schiapparelli 38; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Manzoni, Ul. Settefontane 2; Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ra-vasini, Trg Liberta 6; Tamaro ih Neri, Ul, Dante 7. MotoUub »Jadran* Opčine obvešča, da je Izlet ki bi moral bit’ 1. avgusta odložen na 8. avgust. Vpisovanj* se nadaljuje do četrtka 29. L m. Okrajni odbor OF za dolinski okraj priredi 14, in 15. avgusta dvodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovati ie na sedežu v Dolini, po vseh opalih vaseh na običajnih mestih, v Borštu pa pri tov. Vlasti Družina do vključno 5. avgusta. Mladina z Opčin priredi 8. avgusta enodnevni mladinski izlet v Vipavo. Vpisovanje 27. in 28. t. m. od 19. do 21. ure. Osvobodilna fronta III. okraja organizira za svoje člane in simpatizerje 15. avgusta t. 1. izlet v Sežano. Vpisovanje za izlet je vsak dan od 18. do 20. ur* v Ulici Montecchi 6, IV. nadstropje in se zaključi v soboto 31. julija. Ljudska prosveta Mladinska knjižnica Opčine javlja vsem prijateljem knjižnice, da deluje vsak četrtek od 19. do 21. ure, ( GLEDALIŠČE VERDI) Nadaljuj* se prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Verdijeve opere »Rigoletto*, ki bo danes ob 21. uri. V sredo otvoritev V. operetnega testivala na gradu z uprizoritvijo operete «Cin-o!-la». Dirigiral bo Cesare Gallino. Sodeiuje dunajski baletni zbor. KINO Hoaseiti. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. F'euice. 16.30: »Nj. visokost je rekla ne», E. Giusti, N. Tognazzi. Nazionaie, 16.30: »Usmiljenje za pravične*, K. Douglas, E. Parker Filodrammatico. 16.00: »Strelja- nje opoldne*. G. Cooper, T. Michell. Arcobaleno. 16.00: »Velik kon- cert*. Auditorium. 16.30: »Rodolfo Valentino*, E. Parker, A. Dexter. Astra Rojan. 16.30: «Ubijalska tolpa*, E. Robinson, P. Goddard Cristallo, (Trg Perugint*) 16.00: »Samotna zvezda*, A. Gardner, C. Gable. Grattacielo. 16.30: «Vohun Rdečih jopičev*, G. Montgomery, N. Carter. Alabarda. 16.30: »Dvoboj na Sier-ri madre*, L. Darnell, R. Mit-chum. Armonia. 15.00: »Tragedija kapitana Scotta*, J. Mills, D. Bond. Aurora. 16.00: «Invazija ZDA*, G. Moh, P. Castle. Garibaldi. 16.00: «Onečaščena», M. Vitale A. Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: »Rešila te bom*, G. Pečk, I. Bergman. Italia. 16.30: »Toto šejk*, Toto. Vtale. 16.00: «Tomahavk, bojna sekira*, Van Heflln, P. Foster. Kino ob morju. Zaradi počitnic zaprto. Maesimo, 16.30: «Beg na Zahod*, V. Lmdstors, P. Christian Moderno, 17.00: «Zaklad ■ eke», W. Beery Savona. 16.00: »Virginija ima deset v ljubezni*, V. Mayo, G. Nelson. S. Marco. Zaradi počitnic zaprto Vittorio Venelo. 16.30: «Crna narcisa*, D. Farrar, J Simmons. Azzurro. 16.00: ((Pripovedka o pionirjih*, W. Helliot, V. Ralston. Belvedere. 16.00: »Grešnica južnih morija, S. VVinters, Marconi. 16.30: »Aianazij, niče- mureri konj* R. Rascel. Novo cine. 16.00: »Uniforma ugaja gospema, R. Russell. Odeon. 15.30. «2enski zapor*, S. Montrel. Mladoletnim prepovedano. Radio. Zaprto zaradi obnove. Venezia. 16.00: «Hong-Kong», J. Chandler. POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.00: »Lepe, mlade, pokvarjene*, P. Hertreid Rojan. 20.15: «Nancy gre v Rio*, J. Powell. Paradiso. 20.15: «Bela kri*, C. Colbert Ponziana. 20.00: »Pot skrivnosti*, R. Montalban. Arena dei fiori. 20.15: (ČDama- ščanka*. R. Hudson. Garibaldi. 20.15: «Onečaščena», M. Vitale. Secolo. 20.30: »Volga v plamenih*, D. Darrieux. TOREK, 27. julija 1954. JII60ML0VA5 8KA C O .V A T n » 'i' A 254.6 m ati 1178 KC Poročila y slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. 5.50 Jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček: 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Slovenske narodne v raznih priredbah; 17.00 Vedre melodije; 17.30 Bosanske sevdalinke; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Improvizacije za klavir izvaja Borut Lesjak; 18.30 Polke in valčki igrajo domači ansambTi; 19.20 Šport; 20.00 Giuseppe Verdi: «Otello» opera v 4 dejanjih, izvajajo solisti, zbor in orkester rimske Opere dirigira Alberto Paoletti; 22.30 Veseli zvoki 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. TR» r n. 306.1 m ali 980 kc-sek 14.00 Chopinovi valčki, 18.00 Schoenberg: Kvartet za godala — o- * • ■ ».«* (uuaiD št. 2; 19.15 Poie sopranistka Ondi n-a Otta; 20.05 Slov. nar. pesmi; 20.30 Lahke melodij«; 21.00 B Shavv: «Cista», igra v’3 dej. T K S T I. 11.30 Komorna glasba; Iz raznih oper; 14.00 O «Pcrv; nem festivalu; 21.00 Priljubijo* pesmi izvajajo veliki orkestre n i, o v ■ : a t J a 327,1 m, 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00, Ijl 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 In »5 12.00 20 minut z Veselimi t“5 pesmi poje zbor KUD Hermamko*; 15.30 Želeli ste - U slušajtel; 16.00 Utrinki iz ture - Rodoljub Colakovič: « Igman; 16.15 Promenadni p cert; 18.30 Naši operni »UstjK jo arije; 20.00 Slovanske nart®; pesmi poje vokalni oktet; Tedenski notranje politični K gled; 20.40 Mali koncert , glasbe; 21.00 Literarna odfi, Francesco Petrarca (ob nici rojstva) ADEX IZLETj 7. in 8. avgusta izle* * SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED 8. avgusta izlet v MATERIJO-OBROVO Vpisovanje do 29. 14.. 15. in 16. avgusta izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB AJDOVŠČINO-VIPAVO 14. in 15. avgusta izlet t» REKO-OPATIJO v NOVO GORICO SOLKAN KOMEN VOJSCICO Vpisovanje do 5. avgusta 21. in 22. avgusta izlet v ILIRSKO BISTRICO PIVKO KANAL MOST NA SOCI TOLMIN 22. avgusta izlet v TOMAJ - DUTOVLJE Vpisovanje do 12. avgusl* pri «Adria-Express», F. Severo 5-b • tel. 292*» IZLETI TURISTIČNEGA URAD* u. V. S. E. Ul. F. Filzi 5 - Tel. J5'51’ 8. avgusta 1954 izlet v VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje do 30. julij4' 13., 14. in 15. avgusta l9®* izlet v CELOVEC genfurt) na celovs* velesejem Vpisovanje do 4. avgust4’ 1951 14. in 15. avgusta izlet v LJUBLJANO na BLED -n v ILIRSKO BISTRI^ OPATIJO na REKO v KANAL MOST NA SOCI 1. . .v*. tt- ^ • - * letalsko nevarnost lijansko mejo na Velebita in Dinari, zakaj general Boselli, kakor večina italijanskih generalov, se ne more in se ne bo nikoli mogel sprtjazn.- Vzgoja gen. Boselli j a ne kaže na sporazum o njegovem učbeniku za italijanske oficirj Obstaja mnenje, da treba vprašanje Trsta rešiti, ker je Vtav ta rešitev eden pogojev 2n vzpostavitev normalnejših “'toojot) med Jugoslavija in njlijo. Ta ali ona oblika rentne bo slej ko prej goto-l'° vezana na določene recipročne obveznosti in pravice, bo od njihove izpolnitve v veliki meri odvisna njena u-^flfeomtost, pa tudi zagotov-Uen njen osnovni smoter — Postopna odprava dosedanjih nasprotij, vskladitev medsebojnih interesov v prvi vrsti n°- gospodarskem, a tudi na Vseh drugih področjih, kakor P°č bosta to narekovala raz-v°j in uspeti zbliževanja o-beh Čržav. Glede na samo naravo vpra-*°nJo, bi imele biti dolžnosti Pretežno na italijanski stra-nt. zakaj pri rešitvi, kakršna *c nakazuje, nima Italija ni-cesar izgubiti, ampak samo Pridobiti. Zatorej bo tem več-la njena dolžnost, da izpol-n' obveznosti, ki' jih bo spre-Med temi bi morale bi-ll tr‘, ki so najbistvenejše: °dškodnine za fašistično požiganje {n ropanje, spoštovanje s Senekih narodnih pravic uko na etnično slovenskem °zern}ju, ki je bilo Italiji pri-'jučeno s pariško mirovno Popodbo, kot tudi tu pri nas, ® Trstu in okolici, potem ko 0 tudi semkaj raztegnila svo-1° oblast; zatem ie iskrena °opot) e d vsem svojim znanim "operialisttčnim revendikaci-Iopi Jugoslaviji, brez česar si P' mogoče zamisliti kolikor °l*ko trajne oblike vsaj ir,osnih medsebojnih odnosov. Upoštevajoč vse bridke izdaje, Jci jih imamo iz pre-e losti,* pa moramo izrazi ti duom, da bi Italija za-*■ z dejanji, ne samo z be-, ami bila pripravljena vse 0 storiti. t ®°čej p0 tem, kako ravna siouensfcim življem v Be-Sloveniji, Kanalski do-in na Goriškem, sta ta dvom in zaskrbljenost sto-’totno upravičena. Italija ni -• * imela in tudi danes s,'na niti najmanjšega smiliti Za pravično in demokra- 8'Patni. ravnanje s svojimi manj- Stit; Ju, J*U odpovedi imperiali- stu aspiracijam nasproti pa treba reči, da jj * ®j nt znakov, ki bi kaza- bi se temu hoteli in v 11 n odpovedati. Nasprotno, ■ °nt>nuiteta pojavov, ki priča-f0’ kako globoko je pri u- pdnih predstavnikih Italije, *k°r tudi v plasteh njenega Kal 0rrie$čanstva zahoti ti in j c no ^ r°^jugoslovansko so vraštvo, čePrav na °menjem m- imperialističnih revendi- Jac*iah, hrt ta kontinuiteta se o* , ania neokrnjena in nepre-ntena vse do danes. k ^ tem najbolje pričajo do-f£menti. ki jik je znani istr-1 Publicist Ive Mihovilovič posebni knjigi pod m Pslouom «ltalijanski ekspan-in ki je doslej izšla .ntvatskem in angleškem je- tiku ko ' bo *atn O knjigi smo že na krat-Poročali. Za danes pa si ’n° publiže ogledali le en T primer italijanskega eks-^nz'°nizma. Primer je takšen, ® P® italijanski tisk ne bo °Pel pobij ati, češ da to ni 0 'tika današnjega režima, g’n.Več mnenje nekoga, Jci »svobode tiska» lahko tari' >Car hode- Ne- ta Primer ia £Va *talijansfco državno vo-0 šolo, povsem odvisno Hreii ma. le .'teči primer bo to naj-J,Se potrdil, in ta je samo ((fen neštetih, ki v bistvu za-^uPljajo sleherno medseboj-j sožitje med obema naro-Jci bj sicer tako na o-t °Pt gospodarskih zakonov t!a. Po svojih zgodovinskih sn °®ab morala konstruktivno rer^ko razumejo in ljubijo. koščato dela vajeno roko. Po prvih besedah, s katerimi vas nagovori v najlepši, najčistejši srbščini, se vsa bojazen razblini. Veliki Tesla ne dovoli, da bi kdo, ki z njim govori, imel občutek, kako majhen je v primeri z njim. Imate občutek topline, ki nas obhaja tembolj, čim delj ste v njegovi družbi. Neprimerno teže je razplesti pogovor s kako manjšo veličino, kakor pa z Nikolo Teslo...* Z istim intimnim tonom in globoko dožlvetostjo opisuje Kosanovič tudi mnoge strani Teslovega značaja. Ker je to našim ljudem več ali manj neznano, naj navedemo ie ali samo odlični, plemeniti duhovi ali pa povsem primitivni in nepokvarjeni. Izkvar-Jena, sebična sredina nikakor ne. Morda je imel ta človek prav, morda je prav to razlog, da naša javnost posveča mnogo manj pozornosti Tesli, kot pa kateremu si bodi povprečnemu politiku. Toda s tem se postavlja v vrste tistih, ki niso sposobni da bi Teslo razumeli... Vse življenje in delo Nikole Tesle je konec konca usmerjeno v to, da bi se u-blažila splošna beda človeštva ter olajšalo življenje, kar potrjujejo tudi doseženi rezultati. Zase ne zahteva ni- česar. Sam pravi, da za bogastvo in slavo ne da prav nič. Njegovo največje zadovoljstvo je v delu. V delu za sočloveka, lahko rečemo. In prav to je, kar daje njegovemu globokemu, predirnemu pogledu tako_blag in plemenit .izraz. Opazovati ga je treba, kako pristopa in občuje z neznatnimi, skromnimi ljudmi, da bi se mogla ugotoviti vsa veličina in bogastvo njegove duše. Bil je še mladenič, ko je dal siromaku svoj zadnji forint, zato ker mu je neki njegov sorodnik, s katerim se je sprehajal ranil človeško dostojanstvo s tem, da je siromaku dal samo neznaten kovanec. Ko je prišel k Edisonu, mu je bila obljubljena nagrada 50.000 dolarjev, če bi dokončal neko delo. Tesla je na presenečenje vseh delo izvršil ter zgradil 24 novih tipov strojev. Ko je zahteval nagrado, se je izkazalo, da je bila samo — šala. Mister Edison — se je obtnil poslovodja k Edisonu — glejte, Mr. Tesla je mislil, da bo zares dobil 50.000 dolarjev. — Ej, Mr. Tesla — je odgovoril Edison — vi ste še novinec v Ameriki, toda, ko postanete pravi Američan, potem boste že razumeli ameriške šale. Tesla je prav dobro razumel takšne šale, ker jih ra-zumetj ni bilo težko, toda tak Američan, kot je mislil Edison, ni postal nikoli, ker bi to po svoji duši nikoli ne mogel postati. 2al so se takšne šale ponovile, in ne enkrat. Recimo, ko je bil uni. čen Teslov stolp, da bi se uničila ali vsaj zavrgla praktična uporaba .enega najge-nialnejših izumov, kar obstaja človeštvo — brezžičnega prenosa električne energije. Povsem razumljivo postane, čemu je moskovski diktator venomer vabil Teslo, naj pride v Rusijo, kjer mu bodo dali zlata na razpolago po želji in bo lahko delal kar bo hotel. Toda Tesla mu je odgovoril: — Jaz bi zgradil svojo postajo, toda vi bi mi jo podrli. ker okoliščine še niso zrele. — Dajejo mi velike kapitale na razpolago, če bi hotel, toda jaz jih odklanjam. S tujim denarjem ne morem delati. Nočem biti odvisen od nikogar. Tudi ta poteza je značilna v Teslovem življenju. Neodvisnost, popolna neodvisnost od vsega in vsakogar, tudi od samega sebe. Zatrl je vse strasti, samo da bi mu duh bil povsem neodvisen. Ta neodvisnost mu je omogočila najširši polet v delu v vseh smereh. Za nič na svetu bi je ne bil zamenjal. Nekako v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, mu je Westigbouse — eno največjih industrijskih podjetij, zgrajeno na osnovi Teslovih izumov — ponudilo 40.000 dolarjev letno, laboratorije po želji, tretjino dobička, če bi se le obvezal tdelati samo zanje. Tesla je, razumljivo to odklonu. — Cim bi postal odvisen od kogarkoli, bi mi ideje ne padale več, vtem ko mi zdaj padajo kot Niagara — je pristavil v šali. — Ce bi bil kako drugače ravnal, bi gotovo ne dosegel takšnih rezultatov in uspehov. V Teslovi zapuščini so tudi številni dokumenti, iz katerih je razvidno, do kakšnih genialnih predvidevanj je Tesla prišel glede razvoja industrije in tehnike. Avtomobil na reakcijski po^cii z natančnim načrtom in tehničnim opisom ni edini primer. Zelo pomembne so tudi njegove napovedi glede atomske energije, ki jih je bil izrekel še v začetku stoletja, štirideset let preden je človeštvo prišlo do tega vira energije. Trdno verujem v zakon kompenzacije. Prave nagrade so vedno proporcionalne s trudon: in opravljenimi žrtvami. To je eden razlogov, čemu sem gotov, da bo od vseh mojih izumov ojačevalni tiansformator najvažnejši in najdragocenejši za bodoče generacije. Prihajam do tega predvidevanja ne toliko glede trgovske in industrijske revolucije, ki jo bo gotovo povzročil, ampak zaradi mnogih človeštvu koristnih pridobitev, ki jih bo omogočil ta izum. Same po sebi pa te koristi niso tako važne, kakor so važne v odnosu na splošni razvoj civilizacije. Smo pred usodnimi vprašanji, ki jih ni mogoče rešiti tako. da skrbimo samo za naš materialen obstoj. Nasprotno, tudi oddih v tej smeri je vezan na slučajnosti in nevarnosti, ki niso nič manj nevarne od tistih. ki izhajajo iz bede in nesreče. «Ako bi osvobodili energijo atoma ali iznašli kak nov način za razvijanje cenejše, neomejene sile, bi lahko ta uspeh, namesto blagostanja prinesel človeštvu katastrofo, ker bi izzval neslogo in anar tlijo...*. Ob priliki proslave stoletnice Teslovega rojstva, je sprožilo jugoslovansko društvo »Nikola Tesla* akcijo, da bi se začel snemati film o njegovem življenju in delu. Razpisan je nagradni natečaj za scenarij in prišlo je do posvetovalnega sestanka s člani Združenja filmskih umetnikov Srbije, književniki, znanstvenimi in javnimi delavci na Srbski akademiji znanosti v Beogradu, filmskimi umetniki Hrvatske in s številnimi posameznimi kulturnimi delavci ter predstavniki industrijskih podjetij. Značilne so besede, ki jih j je pred osemnajstimi leti, ob priliki proslave njegove q-semdesete obletnice, izrekel o Tesli profesor manchestrske univerze IC. Brentan: «Naein, s katerim je opravljal svoje delo, njegov vizionarski duh in široka metoda, s katero je pristopal k problemom, so premalo znani. Menim, da nam te proslave nudijo ne samo možnost, du izrazimo velikemu učenjaku in izumitelju svojo hvaležnost, ampak da tudi seznanijo večji krog ljudi s hrabrostjo in širino, s katerih pomočjo se je Tesla spoprijemal s svojimi problemi in s tem dajal primer, s katerim bi se mi vsi morali navdihovati. — Resnica o Tesli, o njegovem znanstvenem delu in rezultatih na področju elektrike in telekomunikacij, si še danes ni povsem utrla pot do tistega in takšnega priznanja, kakršnega si je ta veliki mož zaslužil. Se manj je Tesla znan kot človek, premalo se ve o njegovem, skromnem in nekoristoljubnem značaju «o njegovem rodoljubju, ust- varjalni energiji, nasploh o liku tega genialnega učenjaka, ki je ponesel slavo svoje domovine daleč po vsem svetu*. Letos poteka osemindevet-deget let, kar se je rodil ta veliki človek, sin majhnega in skromnega srbskega naroda. Samo še dve leti nas ločita od proslave stoletnice njegovega rojstva. Tako v njegovi matični domovini, kot po vsem kulturnem svetu se vrše priprave, da se ta dan dostojno proslavi, zakaj, da-siravno zvest in zaveden sin svojega naroda, pripada Tesla vsemu človeškemu rodu. kar je potrjevalo vse njego-go življenje in delo. ki sto bila usmerjena v blaginjo vsega človeštva, ne samo enega ali nekaj narodov. Ob tej priliki, ko se namreč izvajajo prve priprave, da bi se dostojno proslavila ta pomembna obletnica, je naslovil osno%atelj «Teslove internacionalne* g. Leland I. Anderson pismo vsem tistim, ki kažejo interes za življenje in delo Nikole Tesle, kjer pravi: »Upanje je vseh. ki kažejo zanimanje za Teslovo in-terniaciorialo, da bodo ameriške električne in znanstvene ustanove dale Tesli zasluženo priznanje In slavo*. Kako si je Tesla to priznanje v resnici tudi zaslužil, najlepše potrjujejo besede, ki jih je izrekel znani učenjak in pisatelj ing. Berend: «Ako bi (dstranili iz industrijskega sveta vse, rezultate Teslovega dela. bi se vsa kolesa v industriji nehala o-bračati, električni vlaki bi se ustavili, naša mesta bi se znašla v mraku, naše tovarne in delavnice pa bi postale mrtve in negibne*. Bržčas pa bo najprisrčneje in najveličastneje proslavila stoletnico rojstva tega velikana človeštva dežela, ki se je v njej rodil, kjer se na čelu z najvidnejšimi predstavniki političnega, kulturnega, znanstvenega, umetniškega življenja in ob sodelovanju najrazličnejših ustanov vrše vse potrebne priprave za ta dan. menili samo velik korak naprej pri reševanju do tedaj nerešenih vprašanj socialnega zavarovanja, ampak je dala vsemu sistemu socialnega zavarovanja novo obeležje v odnosu do dotedanjih izkušenj in vsega dotedanjega sistema socialnega zavarovanja. V vsem sistemu jugoslovanskega socialnega zavarovanja se opaža tendenca, da se nudi socialna zaščita vsem, ki so na ta ali oni način s svojim delom in ustvarjalnostjo dali svoj delež skupnosti, kakor tudi tistim, ki iz kakršnih koli razlogov tega niso mogli storiti v celoti, ali celo tistim, ki ga zaradi tega ali onega vzroka sploh niso dali. Pri tem se torej upošteva samo delovno obdobje, v katerem so bili koristniki zavarovani pri raznih usta-rovah socialnega zavarovanja, kamor so vplačevali u-strezni materialni delež za kritje socialnega zavarovanja, ampak se upošteva vsa doba. | ki jo je koristnik prebil na delu in to ne glede, če je bil tedaj zavarovan ali ne, To načelo prehaja seveda daleč meje navadnega zavarovanja. V njem se jasno odraža zamisel popolne socialne varnosti. Brez dvoma, da ob vrsti drugih elementov socialnega skrbstva, kot so na pr. otroške doklade, mininalna starostna, invalidska in družinska pokojnina, predstavlja računanje vsega delovnega obdobja v delovni staž za dosego določenih pravic za sedaj osnovni element socialne varnosti in skrbstva. Ta širina je razumljiva ln ima namen, popraviti velike krivice preteklosti. Jugoslovanska država je nujno morala prevzeti nase velikanska bremena, ki so bila posledica družbenih odnosov preteklosti in za katera ni bilo ni-kakih neposrednih kritij. Samo tako si lahko razlagamo, zakaj se je število upokojencev vseh vrst tako naglo dvignilo od 104.499. kolikor jih je štela predvojna Jugoslavija. na 353.769, kolikor jih je bilo leta 1953. Drug važen element socialne varnosti v sistemu jugoslovanskega socialnega zavarovanja je brez dvoma višina prejemkov, odnosno višina baze, po kateri se določa pokojnina. V Jugoslaviji je ta osnova v odnosu na povprečne plače zelo visoka, saj se vrti okoli 90 odst. same plače, dočim je v drugih industrijsko tudi zelo razvitih državah ta odnos znatno nižji. Namen tako visoke zaščite Je v tem, da se skuša koristniku, zagotovili enake ali vsaj približne življenjske pogoje, kakršne je imel, ko je še delal. Povsem pa je razumljivo, da bo višina prejemkov še dolgo vrsto let odvisna od najrazličnejših pogojev, v prvi vrsti od dolžine delovnega staža in seveda delovne kvalifikacije koristnika, kakor se v tej ali oni obliki dogaja tudi drugod. Za osebe, ki iz teh ali onih življenjskih razlogov niso mogle v preteklosti doseči večjega delovnega staža, delovne dobe pač, ki bi bila primerna njihovi starosti, kakor tudi za osebe, ki iz istih razlogov niso mogle doseči višje kvalifikacije in bi jirtt zato pripadala sedaj nižja pokojnina, je bila uvedena zaščitna minimalna pokojnina, ki je tudi močan element splošne socialne varnosti. Drugo vrsto splošnih elementov socialne zaščite v sistemu jugoslovanskega zavarovanja predstavljajo razne vrste pomoči, kot na pr. o- troške doklade, enkratna pomoč za opremo novorojenca, poseben dopust za porodnice in noseče ženske, kakor tudi skrajšan delovni urnik — ob polni plači seveda — za matere z dojenčki in podobno. Otroške doklade so odvisne od števila otrok v posamezni družini in gredo od kakih 30 odstotkov povprečne plače pri enem otroku, pa do nad 100 odstotkov povprečne plače pri več otrocih. Take doklade prav gotovo mnogo zaležejo v družinskem proračunu posamezne družine. Ob koncu leta 1953 je prejemalo v Jugoslaviji otroške doklade 704,334 koristnikov za skupi no 1 milijon 455.872 otrok. Iz tega je razvidno, da prekoračijo tudi otroške doklade mnogo okvir navadnega sistema socialnega zavarovanja in se zato javljajo že kot jasno izražena kategorija socialnega skrbstva in varnosti. Za zaščito družine pa sta zelo važna sledeča elementa socfalnega zavarnvnni-i ir> -i-cer enkratna pomoč za opr*a mo novorojenčka in pa materialna zaščita noseče ženske. Noseče ženske imajo v času pred in po porodu 90 dni plačanega dopusta, materam pa, ki otroka dojijo, je zaradi pravilne nege otrok z zakonom zaščiten le Jtiriurni delavnik, seveda ob polni plači, in sicer za dobo 6 mesecev po porodu, v primerih pa, ko smatra zdravnik za potrebno, se ta doba podaljša tudi na 8 mesecev. Razliko do polne plače nadoknadi zavod za socialno zavarovanje. Važno vejo jugoslovanskega socialnega zavarovanja predstavlja tudi zdravstvena zaščita zavarovancev odnosno koristnikov. Bolnemu zavarovancu, pa četudi je komaj nastopil službo, kakor tudi članom njegove družine, je zagotovljena brezplačna in časovno neomejena zdravstvena zaščita, ki zajema vse možnosti, ki jih nudi sodobno zdravstvo in sicer zdravljenje v zdravstvenih ustanovah ali doma, dalje zdravila in druga zdravstvena sredstva, pomožne priprave in zdravstveni material, nega zob, zdravljenje v bolnicah in priročnih zdraviliščih itd. Postopno razširjenje kroga zavarovancev in vključitev v socialno zavarovanje tudi poljedelskega proizvajalca, kmeta, — kar je že na dnevnem redu — predstavlja važen nadaljnji korak k vključevanju vseh delovnih ljudi v sistem zagotovljene zdravstvene zaščite. 2e danes pa je zagotovljeno vsemu prebivalstvu brezplačno zdravljenje raznih kužnih in nalezljivih bolezni. Isto velja za brezplačno zdravstveno pomoč pri porodu, kakor tudi brezplačno zdravljenje vseh otrok do treh let starosti. Novi ukrepi, ki se uvajajo v zdravstveni zaščiti, bodo omogočili, da bo Jugoslavija uvedla popolno nacionalna zdravstveno zaščito, kar pomeni, da bo večina zdravstvene zaščite povsem odpadla iz okvira dosedanjega zavarovanja. V tej vrsti socialnega zavarovanja namreč v zdravstvenem zavarovanju kakor tudi v družinskem zavarovanju se najlaže in najlepše vie di, kako prehaja socialno zavarovanje od starih oblik klasičnega zavarovanja s postopnim širjenjem kroga zavarovancev k sistemu nacionalne socialne zaščite. Na tak način socialno zavarovanje preneha biti omejen ustanova za določeno Število oseb, ampak postane last vsega prebivalstva. Ob obisku abesinskega cesarja Halle Selasija Jugoslaviji, ga Je beograjski mestni ljudski odbor imenoval za častnega meščana Beograda. Na »liki vidimo predsednika beograjskega mestnega ljudskega odbora DJurieo Jojkiča ko tezoča casarju Halle Selasiju •smmmmm Tatic na Ončitmh Nagradni cilii na Ključu in na Opali »Časa de) Ciclon je določila nagrado 4 tubolarje za prvega na Ključu. Motoklub uJadrann i Opčin pa je določil 10 tubolarjev za nagradni cilj na Pikelcu, ki se razdele kot lansko leto. in sicer: 1. dirkaču, ki bo prvi vozil skozi cilj na Pikelcu, 3 tubolarje; 2. drugemu 2 tubolarja: 3. prvemu dirkaču STO 3 tubolarje; 4. prvim trem iz skupine posameznikov vsakemu po 1 tubolar. M«; hC lW Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z delnimi po-oblačitvami. Temperatura bo ostala v glavnem nespremenjena. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29.2 stopinje; najnižja pa 21.1 stopinje. Obojestranski šovinizem koristil iemokristianski okčinski politiki Odgovoru* uiedink STANISLAV KENKO - UKEUN1STVO: UUCA MONTECCHI St h lil. nad. - Telefon Številka 93-808 In J4-638 - Postni predal 502 - UPHAVA: UUCA 8V. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 m od 15 • 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov. Za vsak mni višine v Sirtnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice «0 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski savod ZTT — Podruin Gorice Ul. S. Pellico Ml. Tel. 33-82 — Rokopisi se n' vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 300 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed, ljud. repub. Jugoslavija: Izvod ZV, mesečno 210 din-PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Drž. založba Slovence, Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 - Izdaja Založništvo tržaškega ttska D. ZOZ - Trst TRST, torek 27. julija 1954 Opozarjamo vas na sledeče U B oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: M-®* L*. MW G. Verdi: «Otello», opera v 4 dejanjih. — Trst II.: 19.15: Poje sopranistka Ondina Otta. — Trst I.: 11.30: Komorna glasba. — Slovenija: 16.00: Utrinki iz literature-Rodoljub Colakovič: čez Ieman. JUTRI ZOPET SKOZI NAŠE KRAJE DIRKA „PQ HRVATSKI IN SLOVENIJI" Dr. RUDOLF 9KOL£ PREPRIČLJIUfl ZMAGA JUGOSLAVIJI L. Lazarides prvi v Grenoblu Bolzan wi Van der Weyden (Hom.) in Slemen m zmagovalci na Reki, v Crikvenici in v Onaliii v prvih dveh elanali PO SEJAH MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Holandec Van der Weyden je obenem zmagovalec na drugi etapi po obeh poleta-pah ter vodi v skupni oceni - Danes tretja etapa Opatija * Koper (poletapa Pula) I I S prvo etapo Zagreb - Reka se je v nedeljo pričela dirka «Po Hrvatski in Sloveniji«, ki so ji hoteli dati prireditelji letos še poseben pomen, ker je letos 70-letnica, odkar se je pričelo na Hrvatskem organizirano kolesarstvo. Pokrovitelj letošnje prireditve je Karlo Mrazovič, podpredsednik Sabora LR Hrvatske. V nedeljo je startalo 82 dirkačev na 179 km dolgo pot do Reke, na kateri pa sta bila tudi dva gorska cilja s časovnimi pribitki, ki si je oba osvojil Luksemburžan Bolzan. Ta je ušel že pri 95 km in potem sam vozil vse do cilja, kamor je prispel 3’35” pred drugim. Italijani so imeli že precej zaostanka, ker jim Gi-rardengo ni pustil, da bi pobegnili, kadar bi se jim zdelo. In čeprav je zaostal že 10’, je Ghidini v zadnjih 27 km zmanjšal to razliko skoraj za polovico. Prvi Koprčan je bil Bonin, ki je prispel 22. z 21’ zaostankom. VRSTNI RED NA CILJU I. ETAPE ZAGREB — REKA (179 km): 1. Bolzan (Luksemburg) 5.30’45”; 2. Van der Weyden (Holandska) 5.34'20”; 3. Dur-Iacher (Štajerska) 5.34’20”; 4. Petrovič (Jugoslavija I) 5.36’1I”; 5. Ghidini (Italija) 5.36’28”; 6. Wullenweber (Belgija) 5.36’35”; 7. Boelhouwers (Hol.); 8. Lakovič (J. I); 9. Ro-cič (J. I); 10. Jugo (Hrvatska) z istim časom; 11. Osrečki (J. II) 5.38’35”; 12. Colič (Partizan) 5.38’28”; 13. Schumacher (Holandska) 5.40’25”; 14. Varga (J. I) 5.41’48”; 15. Simon (L) 5.41 ’48”; 16. Della Santa (Jug. I); 17. Jennes (Belgija); 18. Kulevski (Jug. II); 19. Je-šič (Avala. Beograd); 20. Sle-var (Belgija). PLASMA EKIP: 1. Jugoslavija I. (Petrovič, Lakovič. Ročič) 16.48*21”; 2. Holandska 16.50’50”; 3. Luksemburg 17.06’04"; 4. Belgija 17.06’44”; 5. Jugoslavija II. 17.15’54"; 6. Italija 17.21’35”; 7. Štajerska 17.30T9”. OPATIJA, 26. — Današnja etapa je bila razdeljena na dva dela, najprej Reka - Cri-kvenica na kronometer, nato pa še Crikvenica - Opatija. Prvi del je bil dolg samo 36 km, drugi pa 54. Start za prvi del se je pričel ob 8.40 in ob 11. je startal »rumena majica« Luksemburžan Bolzan. Zmagal pa je skoraj nepričakovano Holandec Van der Weyden. Opazilo se je namreč, da Italijan Ghidini zelo dobro vozi, kar so vsi tudi pričakovali in zelo kontrolirali njegove čase. Prav tako pa je bil predmet podobne pozornost: Jugoslovan Veselin Petrovič. In medtem ko je bila pozornost vseh obrnjena na ta dva, pa so časomerilci na cilju ugotovili, da je najboljši čas dosegel Van der Weyden. Za Ghidinijem in Petrovičem se je takoj plasiral še en Jugoslovan in sicer Varga. VRSTNI RED NA CILJU POLETAPE REKA — CRIKVENICA (na kronometer - 36 km): 1. Van der Weyden 1.1*23”; 2. Ghidini 1.2’9”; 3. Petrovič 1.2’25”; 4. Varga 1.2’45”; 5. Bolzan 1,3*17”; 14. Lorenzotti (It.) 1.5*39”; 20. Javornik (Koper) 1.6*29”; 25. Accordi (It.) 1.6’47”; 31. Zamponi (It.) 1.7’44”; 48. Bonin (Koper) 1.9T4”; 49. Cimaroni (Koper) 1.9’15"; 50. Brajnik (Koper) 1.9’43”. Bolzan je po prvi poletapi še imetnik rumene majice, to da v drugi polovici jo izgubi. Če bi šlo za kake dolge etape, bi enkratno preluknjanje km lesa najbrž ne imelo tako hudih posledic, ko je še vedno možno dohiteti prednje. Toda na razmeroma kratki progi pa je vsak zaostanek nevaren. In to je moral žalostno ugotoviti tudi Bolzan. Posamezni tekmovalci so začeli že kmalu uhajati. Potem sta skupaj pobegnila Italijan Zamponi in Petrovič, ki sta se menjavala v vodstvu, dokler ni vodja italijanske ekipe Gi-rardengo ukazal Zamponiju, da ni treba preveč hitro voziti. S Zamponijem je popustil tudi Petrovič in ostali so ju dohiteli. Na Reki pobegne Belgijec Moens, potem mu sledi še rojak Sabbe in spet Zamponi. Na cilj v Opatijo prispe velika skupina 30 dirkačev, iz katere švigne v ospredje Belgijec Sleuwaert pred Zamponijem, Holandcem Schoenmahersom in Petrovičem ter ostalimi. Bolzan je prispel šele po 5 minutah in rumeno majico je moral prepustiti Holandcu Van der Weydenu. VRSTNI RED NA CILJU DRUGE POLETAPE CRIKVENICA — OPATIJA (54 km): 1. Sleusvaert (Belg.) 1.28’S”; 2. Zamponi (It.); 3. Schoen-mahers (Holand.); 4. Petrovič (Jug.); 5. Varga (Jug.); 6. Lorenzotti (It.); 10. Accordi (It.); 11. z enako oceno 30 dirkačev, med njimi tudi Brajnik in Ghidini; 60. Bonin (Koper) 1.32’; 66. Javornik (Koper) I.39’35”. SKUPNA OCENA PO OBEH POLETAPAH: 1. Van der Weyden 2.29T”; 2. Ghidini 2.30'2”; 3. Petrovič 2.30’33”; 4. Varga 2.30’55”; 13. Lorenzotti 2.33’47”; 21. Accordi 2.34’55”; 39. Cimaroni (Koper) 2.37’23”; 41. Brajnik (Koper) 2.37’51”. SKUPNA OCENA PO II. ETAPI: 1. Van der Weyden 8.2’51”; 2. Bolzan 8.4’8”; 3. Petrovič 8.5’44”; 4. Durlacher 8.5’5”; 5. Ghidini S.6’30”; 22. Lorenzotti 8.25’37”; 24. Accordi 8.28T2”; 29. Bonin 8.32’59”; 31. Cimaroni 8.34’41”; 32. Brajnik 8.35’9”; 44 Javornik 8.43*22”; 51. Zamponi 8.50’29”. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA: 1. Jugoslavija I. 24.24’11”; 2. Holandska 24.33’39”; 3. Belgija 24.53’03”; 4. Jugoslavija II. 25.0’18”; 5. Italija 25.0T9"; 6. Luksemburg; 7. Avstrija; 8. Hrvatska; 9. Koper; 10. Švica; II. Partizan; 12. Slovenija. LEP USPEH «BALKANSKIH» IGER V BEOGRADU E Mihalič postavil nov rekord na 10000 m; več balkanskih in državnih rekordov »Balkanske igre« v Beogradu, na katerih so nastopali najboljši atleti Jugoslavije, Grčije in Turčije, so se končale z visoko zmago Jugoslavije. V primerjavi s predvojnimi »Balkanskimi igrami« se zdi tako visoka zmaga skoraj nerazumljiva, vendar je povsem realna. Le glede rezultatov bi mogli celo reči, da v mnogih disciplinah niso v skladu z dejansko zmogljivostjo atletov. V nedeljo je bil na sporedu najprej tek na 400 m z ovirami in tu je bila sigurna zmaga Grka Kampadelisa, ki je moral prejšnji dan na krajši progi prepustiti prvo mesto Lorgerju.' Vendar rezultati v tej disciplini niso bili kaj posebnega, kakor tudi na 200 m ne, kjer sta obe prvi mesti zasedla Grka. Uspešen pa je bil tek na 800 m, saj je zmagovalec Ko-čak postavil nov balkanski in turški rekord, pa še drugi Grk je izboljšal grški rekord. Mladi Celjan Vipotnik kaže stalen, lep napredek. Z metom diska se atleti niso posebno izkazali; ne toliko žaradi rezultatov samih, temveč zato, ker vemo, da so sposobni doseči mnogo bolj- XVII ETAPA TOUR DE FRANCE Danes vožnja na Izoard C2360 m) GRENOBLE, 26. — Čeprav je Švicar Schaer celo pridobil 34", se je vendar celotno Lazaridesovo moštvo tako dobro plasiralo, da si je osvojilo prvo mesto v današnji etapi. V vsem ostalem sicer na današnji etapi ni bilo nič posebnega, kajti Bahamonte-sovo prvo mesto na Romeyru, ki je s svojimi 1074 m ocenjen z II. kategorijo, sedaj že res m več nič posebnega Če se mu kaj ne pripeti, mu prvega mesta v tekmovanju za gorsko nagrado res ne more nihče več odvzeti. Baha-montes ima 58 točk, točno na polovici za njim pa je Bobet z 29 kot drugi. Jutrišnja etapa z Izoardom (2360 m) bo skoraj gotovo odločila o končnem zmagovalcu, čeprav sledi potem še Galibier (2556 m). Vse govori v prilog Bobetu; samo kaka nesreča mu lahko prekriža račune. VRSTNI RED NA CILJU XVII. ETAPE LYONE — GRENOBLE (182 km): 1. Lucien Lazarides (SE) povprečno 32,050 km na uro; 2. Schaer 5.42’04”; 3. Kiibler 5.42’08"; 4. Ockers; 5. Bobet; 6. Van Breenen; 7. Cierici; 8. Mallejac 9. Hodriguez E.; 10. Dotto; 11. Bergaud; 12. Bran-kart; 13. Lazarides Apo, vsi s časom Kiiblerja; 19. Bauvin; 20. Lauredi 5.45’16”;29. Nolten; 31 VVagtmans S’50’24”. Zadnji 74. Bellay 6.12’45”. SKUPNA OCENA PO XVII. ETAPI : 1. Bobet 100.33’28”; 2. Schaer zaostanek 9’44”; 3. Kiibler 10’30”; 4. "Mallejac 16’54”; 5. Dotto 2004”; 6. Ockers 22’25"; 7. Bauvin 22’38”; 8. Vitetta ?4’26”; 9. Lauredi 26’15”; 10. Bergaud 26’11”; 12. Cierici; 14. Nolten; 15. VVagtmans. še rezultate. Sigurna je bila zmaga Segedina na 3000 m z ovirami. Pri skoku v višino sta prva dva preskočila 188 cm, nato pa podrla 191 cm. Za plasman sta nato skakala višino 189 cm, ki jo je Jugoslovan preskočil, Turek pa ne. S precejšnjo razliko je v maratonskem teku zmagal Jugoslovan Škrinjar. Z novim balkanskim rekordom je v troskoku zmagal Milovanovič, pa tudi drugi Jugoslovan je imel še boljši skok od dosedanjega balkanskega rekorda. Najbolj zanimiva točka dvoboja pa je bil tek na 10 tisoč m. In čeprav je pred tekom Mihalič izjavljal, da se ne počuti dobro in da ni siguren zmage, je ne le osvojil prvo mesto, temveč tudi za 11 sekund izboljšal svoj rekord. Po mnogih letih pa je mora! okusiti grenkost poraza na domačih tleh Gubi-jan, ki ga je za 2 cm premagal Račič m mu tako odvzel zlato medaljo. Grčija, ki je bila nekaj časa na tem, da ostane celo na tretjem mestu za Turčijo, si je opomogla šele na koncu in še zlasti z zmago v štafeti 4 x 400 m, kjer je Grk Siliš v zadnji izmeni dohitel Sabo-loviča in za prsa prej pretrgal trak na cilju. Rezultati: 400 m zapreke; Kampadelis (Grčija) 54,1, Zupančič (J) 55,0, Dibak (Turčija) 55,0, Eper (Turčija) 55,6, Zmirno-tis (Grčija) 56,0, Kopitar (J) 56.5. 200 m: Georgopulos (G) 22,2, Petrakis (G) 22,4, Benjak (J‘) 22.5, Jordanidis (T) 22,6, A-darbaj (G) 22,6, Trifunovič (J) 22,7. 800 m: Kocak (T) 1:51,3, Depastas (G) 1:52,3, Vipotnik (J) 1:52,4, Hočevar (J) 1:53,0, Siliš (G) 1:56,2, Egzibar (T) 1:57,8. Met diska; Krivokapič (J) 47.10, Japadanis (G) 45.04, Ku-ladis (G) 44.14, Krnjajič (J) 43,90, Turan (T) 42.03, Učarer (T) 41.18. 3.000 m steeple chease: Se-gedin (J) 9:01,4, Kekpinar (T) 9:12.6, Kozgil (T) 9:17.2, Stefanovič (J) 9:22.3, Papavasi-liju (G) 9:28.0, Adamopulos (G) 9:51.8. Skok v višino: M. Marjanovič (J) 188, Akan (T) 188, Nikolič (J) 180, Manzekiotis (G) 180, Mareeos (G) 180, Sa-hinar (T) 180. Maraton: Škrinjar (J) 2:38, 48:2, Turan (T) 2:55,36:8, Bo- sanac (J) 2:56,10:4, Kaplan (T) 3:11,04:4, Djošič (J) 3:16, 01:0, Alpealtal (T) 3:18,56:4, Altal (T) 3:18,59:0, Krajcar (J) 3:23,45:8, Gemčič (J) 3:31, 35:8. Troskok: Milovanovič (J) 14.60, Radovanovič (J) 14.59, Dodos (G) 14.49, Devetisoglu (T) 14.31, Abetielos (G) 14.23, Kekeksal (T) 13.79. 10.000 m: Mihalič (J) 29:37,6, Ceraj (J) 31:27,0, Eskan (T) 31:28,4, Teodolakis (G) 32:29,0, Toksakal (X) 33:00,0, Sideris (G) 34:09,8. Met kladiva: Račič (J) 54.61, Gubijan (J) 54.59, Isken-der (T) 45.92, Papageorgiu (G) 45.37, Balči (T) 44.86, Trulinos (G) 42.90. 4 x 400 m: Grčija 3:17,0, Jugoslavija 3:17,0, Turčija 3:24,4. Končni plasman: Jugoslavija 187 točk, Grčija 116, Turčija 111. PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA Ilirija (Prosek)-Sežana 3:2 (1:1) V nedeljo je nogometno moštvo iz Sežane gostovalo na Opčinah in odigralo prijateljsko tekmo z Ilirijo s Proseka-Kontovela. Lepo tekmo so igralci Ilirije odločili v svojo korist s tesnim rezultatom 3:2. V enajstorici gostov iz Sežane so se odlikovali Kocjan, Hren in Škulj, vratar pa je bil negotov. Glasilo goriških dmokristja-nov tržaški «Giornale di Trie-ste» je v zvezi z zadnjimi sejami mestnega občinskega sveta objavil v nedeljski številki članek, v katerem meče vsemogoče zaključke, podtikanja, neresničnosti itd. v en koš, samo da bi lahko opravičil svoje napade na «štiri slovenske občinske svetovalce«. Tako je prišel tudi do zaključka, ki je pravzaprav bolna ideja odbornika Digianantonia, o »pripravljeni nepošteni igri«, katero naj bi pripravili nekje zunaj naše države. Na koga je Digianantonio mislil, ko je namigoval na to, ni težko ugotoviti, kakor ni težko ugotoviti, koga je imel pri tem v mislih «Giornale di Trieste«. Kolikor bolj se bližajo važne seje goriškega občinskega sveta glede razprave o gospodarskem poročilu svojemu zaključku, toliko bolj se odkrivajo cilji tako imenovanega italijanskega tiska, ki brani razredne interese gori-ške vladajoče družbe, kakor tudi nameni demokristjanskih in drugih sredinskih in desničarskih svetovalcev v občinskem svetu. Ena izmed prvih takih ugotovitev, katero smo zapisali v našem listu že ob koncu prejšnjega tedna, je sledeča: demo-kristjanski odborniki in svetovalci v občinskem svetu, kakor tudi njihovi sopotniki so celotno obravnavo o gospodarskem poročilu speljali z gospodarskega področja na narodnostno področje ter s svojimi proučenimi šovinističnimi izpadi sprovocirali svetovalca Bratuža, da je v svojem poročilu navajal samo ozko narodnostno problematiko, medtem ko se sploh ni dotaknil resolucije. ki jo je svetu predložil občinski odbor. Dalje skušajo gorički reakcionarni italijanski časopisi spraviti vse slovenske občinske svetovalce v enoten »slovenski tabor«, ker bi jim bila po godu ozkost slovenskih občinskih svetovalcev. V zvezi s takim stališčem goriških demokristjanov je treba poudariti, da je odločno zgrešeno in da na njem vztrajajo samo zato, ker nočejo priznati, da je stališče SFS od stališča SDZ v mestnem občinskem svetu povsem različno. Svetovalci SFS se nikakor ne morejo strinjati z občinsko politiko SDZ, ki pa je v bistvu splošna politika SDZ, katere naj večja značilnost je po eni strani ozkost in kratkovidnost, ki se kaže v šovinističnih izpadih svetovalca Bratuža, tistega svetovalca, ki se med sejami občinskega sveta dela «velikega junaka in borca za nacionalne pravice slovenske manjšine«, po drugi strani pa klečeplazi pred de-mokristjanskim županom, in ga prosi, naj bi dal miloščino «per nostri poveri s’ciavetti». Take oportunistične in klečeplazne politike slovenskih re-reakcionarjev iz vrst SDZ pred goričko italijansko reakcijo SFS najodločneje obsoja in poziva vso slovensko javnost, da jo obsodi, ker škodi našemu ugledu. Nestrpno stališče svetovalca Bratuža pa je prišlo ravno prav goričkim reakcionarjem v občinskem svetu in odboru, da so z ustvarjanjem šovin' stičnega vzdušja na hitro brez večje diskusije spravili h kraju resolucijo o gospodarski krizi; zavestno ali podza' vestno je gospod Bratuž po pisanih direktivah svojega voditelja pomagal demokristjanom, da so brez večjih skrbi in opozicije sprejeli zaključno resolucijo o gospodarski problematiki. IV. Glede »Naše Bodočnosti« sem ji omenil dobesedno tudi tole: »Tu (pri NB) je tudi pravi križ. Tako požrtvovalnih so-trudnic, oziroma sotrudnikov kot ste Vi, gospodična, nimam. Ah. da bi mi bil vsakdo tako zvest in marljiv, tedaj bi se #Naša Bod.» še bolj dvignila, dasi ni na ravno najnižji stopnji. Kolikokrat bi vrgel vse v koš, če bi mi ne bilo za dobro stvar. Koliko moledujem za različne rokopise, vsaka mrvica bi mi bila brodošla, a ljudje so Vam tako komodni, ne poznajo več nobenega idealizma, da se res mnogokrat žalostim. Koliko imam kolegov, ki bi lahko kaj napisali, a se jim enostavno ne ljubi. Učiteljstvo samo tudi ne stori ničesar, da me kar jezi. Da se za N.B. tako malo brigajo, je vzrok tudi v tem, da ne do-bč honorarjev. A verujte mi, da ni mogoče honorirati, ko je tako malo plačujočih naročnikov...« Sporočil sem ji tudi, da sem hotel ravno odnesti rokopis v tiskarno, ko sem izvedel, da je umrl A. Aškerc. Zato sem gradivo izpremenil in napisal še nekrolog A. Aškercu. Zahvalil sem se ji za prispevke in zagotovil, da pride članek »Iz življenja Benjamina Franklina« na vrsto. Za spomine iz Norveške sem se ji že naprej zahvalil. Zadnja korespondenca, ki se je ohranila pri meni, je razglednica iz najbolj severnega mesta na svetu, iz Ham-merfesta, od 3. VIII. 1912, ki mi jo je obljubila že v zadnjem pismu. Na razglednici mj je sporočila, da je imela slabo vožnjo po morju, in pravi; «Polnočno solnce je že izginilo, ali njegov odsev traja vso noč«. (Nadaljevanje sledi) VPRAŠANJE PROSTE CONE Ali bodo senatorju Tomeju natočili čistega vina? Ministrstvo za finance je prejelo od senatorja Tomeja interpelacijo, v kateri senator zahteva pojasnila glede delovanja goričke proste cone in uspehov, ki so bili do sedaj doseženi; nadalje zahteva, če je delovanje proste cone u-spešno glede na davčne dohodke, katerim se je država z zakonom o ustanovitvi proste cone odpovedala. Na koncu senator vprašuje, če bo ministrstvo podvzelo nadaljnje u-krepe, da se odstranijo ovire, zaradi katerih je bilo že več pritožb. Dvomimo, da bodo senatorju Tomeju pri odgovorih finančnega ministrstva v zvezi s tem vprašanjem natočili čistega vina. Tega ne bodo storili, ker so v Rimu verjetno premalo poučeni, da delovanje proste cone ni koristilo goričkemu prebivalstvu, zaradi katerega je bila prosta cona •ustanovljena. In tudi če bi se morda kdo našel, ki bj hotel povedati resnico, bi prav gotovo posegli vmes odločujoči goriški ljudje, da bi se ne razkrinkala vsa grda politika, ki jo določeni krogi izvajajo okoli proste cone. Razpis natečaja za načrt gradnje stavbe za Goriško hranilnico Znano je, da je Goriška hranilnica (Cassa di Risparmio) že pred časom odkupila prostor na vogalu Ul. Diaz in Korza Verdi, kjer je sedaj majhen bar za gradnjo poslopja, v katerem bo imela svoje prostora in tudi zasebna stanovanja. Končno je uprava hranilnice poverila izdelavo načrta za poslopje, ki bo moralo biti brez dvoma v okras Gorici, goriški zvezi inženirjev, ki je razpisala natečaj za vse svoje člane, vsaj za 6 mesecev njeni člani. Za posamezna pojasnila naj se interesenti obrnejo na sedež v Ul. Morelli 39 Deklica v bolnišnico 20 mesecev staro deklico Loredano Severa iz Borgo Ca-stello 14 so v nedeljo zvečer okrog 21. ure odpeljali v bolnico k Rdeči hiši. V trenutku odsotnosti staršev je deklica izpila iz steklenice požirek neužitnega alkohola. Na srečo so starši to takoj opazili in deklico odpeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Deklica je izven nevarnosti, vendar so jo pridržali v bolnici na opazovanju. Javen natečaj za dela na osnovni šoli v Stružicah V soboto dopoldne je bila na goriški občini javna dražba za dela na osnovni šoli v Stražicah. Osnovna šola bo stala na vogalu Ul. Brigata Pavia in Ul. Matteotti, stroški bodo znašali nad 120.000.000 lir Prva dela bo opravilo podjetje Cechet iz Poljana, ki je bilo v soboto tudi izžrebano; ponudilo je 0.10 odst, znižanje stroškov od skupne vsote 40.368.000 lir, ki je bila na menjena za prva dela. rave, ki jih je posebna inšpekcija ugotovila pri pregledu omenjenega lokala. 14. in 15. avgusta izlet po Primorski Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici sporoča, da organizira 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet v Kobarid, Vrsno (rojstni kraj Simona Gregorčiča), Trento, k izviru Soče, v Tolmin, Idrijo, kjer bo prenočevanje, Postojno in Gradišče pri Prvačini, kjer bo SHPZ iz Trsta proslavili 110. obletnico Gregorčičevega rojstva. Vsakdo, ki bi se želel udeležiti tega nadvse zanimivega izleta, naj se prijavi na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli štev. 1. S seboj naj prinese potni list jn sliko. Vpisovanje je nepreklicno do vključno 6. avgusta. Izlet v Jeronišče SPD organizira 1. avgusta skupni izlet v Jeronišče pod Matajurjem v Beneški Sloveniji. Zaradi izredno lepega kraja priporočamo vsem ljubiteljem planin, da se izleta udeležijo. Kdor se bo čutil pri moči, bo lahko šel na Matajur, od koder je lep razgled. Vpisovanje pri Šuligoju; voznina za člane 400, za nečlane 500 lir. Žene organizirajo izlet v Bazovico Zveza slovenskih žena organizira v nedeljo 1. avgusta izlet z avtobusom v Bazovico. Med potjo se bodo ustavili tudi v kakšni vasi zgornje tržaške okolice. Prijave sprejema, j j na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 do vključno petka 30. julija zvečer. Voznina 400 lir. Končno lepo vreme Končno smo v nedeljo dočakali pravo poletno vročino; v prvih popoldanskih urah je bilo 31.6, kar je rekord za letošnje muhasto poletje. Sonce je žgalo z vso močjo in meščani so jo že v ranih urah popihali iz mesta proti morju in planinam. Tako je mesto oživelo šele zvečer in je vse gasilo žejo pri hladnih pijačah v mestnih lokalih, mlajši rod p»i je odšel na podeželje na plese pod vedrim nebom na prijetnem zraku ob nežnem vonju poletnega cvetja. Vzgoja gen. Bosetlija ne kaže na sporazum (Nadaljevanje s 3. strani) Sladoledoma Tomadin za kazen tri dni zaprta Na ukaz goriškega prefekta ne bo smela kavarna Tomadin na Korzu Italia v Gorici od 27. do 29. julija sploh prodajati sladoleda in sladke smetane. Goriška prefektura je izdala omenjeni ukaz zaradi prekrškov higienske na- ga nifi omenjati, prva etapa k temu egrandioznemus načrtu, ki je nepozaben sen vseh najhujših italijanskih iredentistov in fašistov. Trst bi bil odskočna deska, orožarna, instrument za intrige, vojaška baza in gusarska luka za napade proti obalam epovsem italijanske» Dalmacije itd. Torej ne instrument miru, kakor se želi in pričakuje? Zelo težko, odnosno izključeno, dckler so v Italiji ljudje kova Boselli in nešteti drugi, njemu podobni, ali še hujštl Preden se Italija na tako lahek način pritihotapi v Trst, ji treba prej dobro pristriči grabežljive kremplje, da bi jih takoj ne zasadila, prvič v nas, ki ostanemo kot Sloven-C' njen prvi plen in, drugič, v Jugoslavijo, ki postaja njen pohlep po njej, kot razvidnb iz navedenega, znova vse večji in večji. Zahtevamo jamstva, toda ne takšna, ki jih v primernem trenutku z elegantno, toda nič manj nesramno kretnjo stržeš in vržeš v koš pač pa takšna, ki bo njihova učinkovitost zagotovljena s samo naravo njihovega j obstoja, takšne, kakršne nam lahko nudi samo lokalna upravna in politična avtonomija, mednarodno varovan manjšinski statut, sprostitev gospodarskih potencialov tukajšnje industrije, trgovine, pomorstva v smeri njihovega naravnega zaledja in, kot znak iskrenosti ter dobre volje, v prvi vrsti povrnitev vse škode, ki jo je tukajšnji slovenski živelj utrpel od dneva o-kupacije teh krajev po prvi svetovni vojni do kapitulacije Italije leta 1943. PROMETNA NESREČA PRI ZAGRAJU TRIJE POTNIKI RANJENI pri trčenju motorja s tovornikom Najhuje je bila ranjena Celestina Bren* člčeva, ki se bo morala zdraviti 40 dni V nedeljo zvečer je prišlo do prometne nesreče na glavni cesti Zagraj - Tržič. V bližini zagrajskega mosta sta trčila tovornik Fiat QO 7847, last trgovca Alfonsa Castel-lana iz Gradiške, in motor s prikolico GO 8907, katerega je vozil Salvino Zambon iz Tržiča, poleg katerega §ta sedela zakonca Ivan in Celestina Brenčič iz Tržiča. Ul. Pon-ziana 4. Pri trčenju so vse tri osebe, ki so se vozile na motociklu, odletele na tla in se precej resno poškodovale. Avtomobil Zelenega križa jih je takoj odpeljal v goriško bolnico, kjer so Zamboniju ugotovili zlom leve pogačice ter več manjših ran. Ivan Brenčič si je poškodoval levo rebro, najhuje pa se je ponesrečena njegova žena, ki bo morala zaradi morebitnega zloma križa ostati v bolnišni' ci kar 40 dni. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzd Italia št. 4 - tel. 25-76. KINO CORSO. 17: «Spletka v Kas* bahu«, G. Raft. VERDI. 17: «Polžaste stopni- ce«, D. Mc Guire in G. Brent: CENTRALE. 17: ((Potepuh mrtvega mesta«, barvni film, R* Young. VITTORIA. 17: «Je polnoč, Schweitrer». MODERNO. 17: «Pigmejski <>’ tok«, J. Weissmiiller. Igralci; I. SANSON - S. BARCIAY la Oessidta Prodala ur in pribora na dobolo Trat - UI.Battisti, 14 - Tol. 36231 ZASTOPSTVO UR: «Longer» «Aureole» »Elido* «Moeris» Sestavljena iz najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta S let Za h (e vaj le jo pri svojem urarju! predvaja danes 27. in jutri 28. z začetkom ob 18. uri film: