Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserete; Sarajevo št v. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b.
21 let Sovjetije
V nedeljo in v ponedeljek so v Moskvi obhajali obletnico boljševiške revolucije. Je to že 21. obletnica te vrste. Najvišji predstavniki sovjetske oblasti so se zbrali v Velikem teatru okrog Stalina ter s tremi govori počastili 21 let obstoja sovjetske Rusije. Mnogih, premnogih, ki so lani ob isti priložnosti še zavzemali odlične stole, letos nikjer več ni med živimi, a tudi oni, ki so letos smeli sesti v Stalinovo bližino, so se s tesnobo spraševali, kje bodo prihodnje leto ob istem času. »Zborovanje na smrt obsojenih«, je angleški časnikar imenoval to družbo, misleč na prisotne in na režim, ki ga predstavljajo. Ni se zmotil. Kajti potek vse slovesnosti je bil ves pogrebnosten in še celo nekateri neslani dovtipi, ki so padli, so se slišali, kakor da bi prihajali z vešal.
Stalin sam je molčal. Pustil pa je, da so govorili trije drugi, namreč Molotov. ki je predsednik sovjeta narodnih komisarjev, Vo-rošilov, komisar za vojsko, in Frinovski, komisar za vojno mornarico. Ves svet je z zanimanjem pričakoval, kaj mu bodo boljševiški vodje, ki imajo v svojih rokah državo, v kateri prebiva skoraj 200 milijonov ljudi in ki je po svojem prebivalstvu največja slovanska država, vedeli povedati ob 21. obletniei sovjetske Rusije, ki pade v najbolj razburkano dobo zgodovine po svetovni vojni. Namreč v dobo, ko v osrčju Evrope izginjajo cele države v vrtincih novih sil, ki so pod seboj podrle skoraj vso zgradbo mirovnih pogodb, postavljeno pred 20. leti, za katere je jamčila tudi sovjetska Rusija. V dobo nadalje, ko razpada ogromni azijski sosed in zaveznik sovjetske Rusije, namreč Kitajska, pod udarci podobnih sil, ki so smele nomote.no razdejati politični in gospodarski red, ki je na Daljnem vzhodu •veljal več sto let in ki je zanj jamčila tudi sovjetska Rusija.
Notranjepolitičnih' vprašanj se nolbeden od itreh govornikov ni dotaknil. To tudi čudno ni. To je zoprno polje, kjer ni nič razveseljivega povedati. Vsa sovjetska »notranja politika« zadnje leto ni bila dejansko nič drugega kakor neprestano čiščenje in trebljenje, zapiranje in streljanje, od najnižjih upravnih edinic pa do najvišjih. Vsa »notranja politika« je bila en sam veten veleizdajniški proces, kjer so se današnji sodniki jutri že sami pomaknili na zatožno klop, ena sama dolga procesija premikajočih se odličnikov, ki se izgublja v mla-kužah človeške krvi. Kdo ve za imena in za število političnih komisarjev, generalov in admiralov — da o nižjih činih, ki jih nikdo ne zapisuje, raje molčimo —, ki so bili od lanske obletnice na letošnjo postreljeni ter pred puškinimi cevmi napravili prostor novim ljudem, ki srepo zro nasproti enaki usodi? Kdo ve povedati, koliko sto in sto tisočev gnije in umira po prisilnih delovnih taboriščih in gladuje po kolhozih, in koliko milijonov mladine tava okrcig po domovini, ki jim je postala pragozd, koder jo brez usmiljenja uničujejo strasti, ki jih je sprostil boljševizem? Poglavje o »notranji politiki« je torej zoprno. Zoprno za vse: za tiste, ki jo prenašajo, in za tiste, ki so zanjo odgovorni. Sovjetska »notranja politika« je strašen irazgled po razvalinah človeškega dostojanstva. Ni čudno, če so sovjetske veličine spričo takšnega prizora zamižale, če so si zamašile ušesa dn usta, da bi pogled nanj ne motil jubilejnega razpoloženja. Zares, zborovanje na smrt obsojenih ...
A tudi poročilo o zunanjepolitičnem položaju je bilo klavrno kakor še nikoli. Tukaj, na področju zunanjepolitičnih dogajanj, je sicer laže lagati. R.uski narodi od zunanjega sveta nič ne zvedo, razen to, kar gre skozi sovjetsko sito. Toda preteklo leto so se zgodili dogodki, ki jih tudi najbolj spretni in najbolj .brezvestni lažnivec ne more reč utajiti. Sovjetska diplomacija je bila po vrsti poražena na važnih svetovnih bojnih poljih. Poražena v Španiji. Poražena v Franciji. Poražena v Češkoslovaški. Poražena na Kitajskem. Poražena pri Zvezi narodov. Poražena vsepovsod, in sovjetske Rusije danes, ko se spreminja obličje Evrope in Azije, nikdo ne vpraša več za mnenje. Kako poniževalno se vendar sliši, če Molotov odlaga odgovornost za sovjetsko zadržanje med češkoslovaško krizo na Francijo, češ če bi bila Francija storila svojo dolžnost, bi jo bila tudi sovjetska Rusija. Saj je vendar sovjetska Rusija sama potisnila Francijo v nečastni položaj, da ni mogla izpolniti svoje zavezniške naloge, ko ji je v obliki ljudske fronte poslala svojo Komin-terno, da jo je notranje razkrojila. Saj je na drugi strani tudi znano, da je Francija morala ravnati tako, kakor je ravnala, ker v časti evropske krize od sovjetske Rusije ni dobila nobenega stvarnega odgovera. Kako klavrno se «lisi iz ust maršala Vorošilova slavospev na sovjetsko rdečo armado, ki da je pri Čankn-fengn na maudžurski meji Japoncem in njihovim zaveznikom pokazala, koliko je vredna, ko pa *so Japonci medtem mirno zasedli najbogatejši del Kilajske in se sovjetski Rusiji zagrizli v bok globoko v srednji Aziji ter za ved.no med rusko državo in Tiho morje potisnili neprehodno oviro svojega imperija, ne da bi niti najmanj jemali obzir na kakšno sovjetsko nevarnost, ki dejansko zanje ni obstojala in tudi danes ne. obstoji. Danes tnkn v Evropi kakor v Aziji vedo, kaj bi pomenilo, če bi ruski človek ob priliki splošne mobilizacije dobil puško in strelivo v roke. Vsi slavo-epevi rdečega maršala o udarnosti rdeče armade so pulilo besedičenje, ki obledi pred
Kitajci napadajo Kanton
Japonce so vrgli nazaj do predmestij - Razvija se strašna bitka
Hankow, 9. okt. b. Vojni dopisnik INS poroča, da se je kitajski armadi po silovitih naporih in krvavih borbah posrečilo zavzeti nazaj mesto P o k o 1 o , ki leži 100 km vzhodno od Kantona. Kitajske čete so s tem presekale japonsko vojsko od Biaza, ki ie važno središče dobav za japonsko armado. Kitajci so japonske čete vrgle tudi daleč nazaj na južni strani Kantona. tako da so ,Japonci že ob vznožju samega mesta in se še vedno počasi umikaio. Na tej fronti so se vedile nenavadno krvave bitke, ki so zahtevale na obeh straneh številne žrtve. Zlasti Kitajci so imeli mnogo izgub, ker so izvršili mnogo masovnih napadov, v katerih so jih japonske strojnice pokosile.
»United Press* poroča, da so se kitajska letala pojavila danes nad Kantonom in melala na mesto letake. v katerih sporočajo ljudstvu, da je bil kitajski general YuJianmin ustreljen, ker ie na lastno pest odredil evakuacijo Kantona. Kitajsko vojno vodstvo se pripravlja na hudo protiofenzivo, v kateri upa, da bo zopet zavzelo Kanton in pregnalo Japonce najkasneje do 15. novembra letos.
Honkong, 9. novembra b. Japonsko vojno poveljstvo priznava danes, da so njihove čete v težkih in krvavih borbah v bližini Kantona s Številnimi kitajskimi divizijami. Te divizije je koncentriral maršal ČankajSek, Se preden so sc Japonci izkrcali v zalivu
Bins, ker je hotel izkrcanje Japoncev preprečiti. Te divizije so bile zaradi nesporazuma med vrhovnim kitajskim poveljstvom in krajevnimi vojnimi oblastmi VTŽcne proti Japoncem v trenutku, ko so pričeli Japonci napredovati iz Biosa proti Kantonu. Maršal Čnnknjšek je izdal sedaj povelje, da se te divizije uporabijo zn ponovno zavzetje Kantona, kar smatra, dn sc mu bo posrečilo. To bo pomenilo zn kitajsko armado ogromno moralno zadoščenje, zaradi česar bo spet dvignil duh med kitajskimi vojaki, ki so se morali doslej vedno le umikati.
Japonska je nevarnost, ki grozi njenim četam pred Kantonom, lakoj spaznaln in je poslala velike Jj okrepitve na tn oddelek z nalogo, da za vsako ceno zadrži kitajske čete pred Kantonom. Japonci trdijo, dn napreduje kakih 60 kitajskih divizij proti 100.000 japonskih vojakov, ki so tudi sedaj tehnično popolno opremljeni in zaradi lega v premoči.
Kitajci, ki so slahn opremljeni, napredujejo proti strašnemu ognju japonskih strojnic in lopov. V Kantonu jasno slišijo grmenje topov in regljanje strojnic. Nad mestom neprestano krožijo japonska letala, ki bombardirajo kitajske čete. Vse kaže, da se ic manjšim kitajskim oddelkom posrečilo prebiti japonsko fronto ter skočiti v hrbet jnponskim četam. Japonci se hočejo predvsem iznebiti te nevarnosti in so sto-
rili vse, da te oddelke uničijo. Nn reki pred Kantonom se zbira vedno večje Število japonskih vojnih ladij, ki imajo nalogo, da preprečijo, da bi se kitajska vojska približala mestu.
Japonci so prepričani, da bodo Kanton obdržali v svojih rnkah in da kitajskim čelam po strašnih borbah ne bo preostalo nič drugega, kakor da se poraženi umaknejo prnti zahodu brez upanja, da bi mogli zavzeti nazaj Kanton in ponovno dobiti zvezo z zu-naniim svetom, ki j'ni je doslej dobavljal orožje, mu-nicijo in ostale vojne potrebščine.
Amerika izda 75 milijard za
Rooseveltov odgovor na grožnje iz Evrope in Azije
VI
Kevrork, 9. novembra. 1. Roosevelt bo predložil kongresu širokopotezen oboroževalni načrt, ki bo vojni proračun Združenih držav za 1. 1939 povišal na poldrugo milijardo dolarjev (75 milijard din). Rooseveltov oboroževalni načrt deleča sledeče: i 1. Zračne brode-vje naj se potroji iri zfiša od 2320 letal na 7000 vojnih letal.
2.	Število kopne armade naj se zviša na 400 tilo? mož (dosedanja vojna sila kopne armade znaša 178.000 mož). To armado je treba oborožiti r, najmodernejšim mehaničnim orožjem in s polavto-matifnimi puškami.
3.	Nakopiči naj se rezervnega vojaškega materiala za takojšnjo oborožitev milijon mož. V vojni naj bo Amerika v stanu, da že v nekaj tednih vrže na bojišče popolnoma opremljenih milijon mož.
4.	Industrija naj se tako uredi, da jo bo r
najkrajšem fasu mogoče preurediti v vojno industrijo.
To je odgovor USA na položaj v Evropi in na Daljnem vzhodu.
Volitve
Newyork, 9. novembri. AA. Reuter: Po najnovejših podatkih so demokrati dobili 219 mandatov, republikanci 136 in člani stranke progresivistov 2 mandata. Za 78 volivnih enot podatkov še ni. V senatu so demokrati dobili 65 mandatov, republikanci 23, člani farmarske delavske stranke 2, progresivisti enega, in nezavietii republikanci enega. Odločitve glede štirih mandatov še pričakujejo. Demokrati so zdaj izgubili 11 guvernerskih mest. Izvoljenih je 8 demokratskih guvernerjev, Republikanci so dobili 12 novih mest, izvoljenih pa ie bilo 15 republikanskih guvernerjev. Progresivisli so izgubili svojega edinega guvernerja,
Kolonije, kolonije . • *
Kaj ponuja Anglija - in kaj hoče Hitler
Von Rath umrl
Pariz, 9. novembra. TO. Tajnik nemškega veleposlaništva von Rath, ki ga ,ie prod dvema dnevoma z revolverskimi slreli obstrelil 17 letni ,Tnd Griinspann, jo svojim ranam podlegel. Prenosi kri i niso nič pomagali. Umrl je nekaj ur potem, ko so je pripeljala k njemu njegova užaloščena žena.
Pariz, 9, novembra. A A. Pred preiskovalnim sodnikom je atentator na svetnika nemškega poslaništva Griinspanna v navzočnosti svojega advokata izjavil sledeče:
Pri atentatu ni šlo niti zn sovraštvo niti za osvetn, temveč samo za ljubezen do mojih staršev in do mojega očeta, ki krivično trpi. Izjavil je, nadalje, da globoko obžaluje zločin sam, da pa ni mogel drugače ravnati, ker ga je k dejanju prisililo trpljenje njegovega plemena in zlasti zelo težke razmere, v katerih žive njegovi starši. Preden so se njegovi starši z 20.000 izgnanimi poljskimi Židi izselili, jc pisal predsedniku USA Roosevoltu pismo, v katerem ga prosi, da bi dovolil njegovim staršem vselitev v Ameriko.
Ataturhovo stanje
zelo resno
Carigrad. 9. novembra. A A. ZdravstTeno stanje predsednika republiko Kemala Alaturka s« je nenadoma zelo poslabšalo. Po premoru kakih 15 dni ie bil snori prvič f.pet izdan zdravstveni bnlletin, ki pravi:
Generalno tajništvo predsednika republiko sporoča, da se je bolezen predsednika repuhlike, ki se je v zadnjem časti normalno razvijala, nenadoma spet poslabšala, in je zelo resnega značaja. Temperatura holnika znaša 3fi,4. plus je pra-liien in znaša 1110. dihanje pa 22. Zdravstveno sporočilo je podpisalo osem zdravnikov.
Ministrski predsednik Dželal Rajar je danes popoldne prispel iz, Ankare. Njegov prihod je v zvezi s potrebo, da se izdajo potrebni ukrepi za primer smrti predsednika republiko Ataturka, čigar stanje je zelo resno.
Dopoldne ob 10 jo bilo objavljeno poročilo o stanju zdravja predsednika turške republike Ataturka. Bolnik je prebil no? nemirno. Stanje je so zmerom zelo resno. Toplota 38, bitje žile 128, dihanje 28.
London, 9. nov. TG. Tukaj se že nekaj dni > mudi južnoafriški minister P i r o w , ki je prišel v Anglijo v posebnem uradnem poslanstvu. Na j potu grede se je ustavil tudi na Portugalskem, kjer je imel načelne razgovore s portugalsko vlado o razdelitvi afriških kolonij. Pirovv nosi s seboj poseben načrt, kako bi bilo mogoče ustreči nemški želji po vrnitvi kolonij, ne da bi interesi držav, v katerih rokah se sedaj te kolonije nahajajo, preveč trpeli. V Londonu je bil Pirow skoraj ves čas v družbi s kolonialnim ministrom MacDonaldom, a tudi ministrski pred. Chamberlain ga je večkrat sprejel. Razgovarjali so se o vprašanju, kako organizirati obrambo kolonij, nadalje o tem. katere kolonije naj se Nemčiji vrnejo in kakšna odškodnina naj so Nemčiji ponudi za one kolonije, ki bi se Nemčiji ne dale nazaj. Končno tudi o zelo važnem ustavnem vprašanju r zvezi z izjavo južnoafriške vlade, da hoče ostati nevtralna tudi takrat, ee bi bila Anglija zapletena v vojno. Z ministrom za oboroževanje se je Pirovv razgovarjal o oborožitvi kolonij z letali.
Iz Londona se bo le dni Pirovv odpeljal v
stvarnim spoznanjem resnice, da se bo režim, ki se svojega lastnega naroda boji, skrbno ogibal vsake vojne in da bo rajši plašljivo čepel za obzidjem svojih meja in po/rl vsakn sramotenje in vsako škodo, kakor da bi se spustil v nevarnost, da ga vojna ne odnese. Niti Molotovu, niti Vorošilovu, niti Frinov-skemu niso ploskali. Vladnlo je svinčeno težko ozračje, kot povsod, kjerkoli govorniki sami vedo, da ne govore iskreno in kjer poslušalci predobro čutijo, rla jim z govorniškega odra lažejo. Mimo resnice, da sovjetska Rusija po vsem svetli danes nima več drugega prijatelja kakor rdečo Španijo, danes tudi v Sovjetiji sami ne morejo. In to je po 21 letih trdega življenja za državo tako velikanskega obsega, kot je sovjetska Rusija, uspeh, o katerem je bolje molčati tudi v krogu najožjih prijateljev.
Tako uničujoče bilance v vseli svojih 21 letih obstoja sovjetski režim do sedaj še ni objavil. Bilanca »na smrt obsojenih«, zares! Ni čudno, če tudi Dimitrov, ki je kolovodja Kominterne, v moskovski »Pravdi« — na proslavi v Velikem teatru ni smel govoriti — ni imel nič drugega povedati kakor to, dn se -mora proletnrski svet dvigniti v obrambi, kajti sicer bo sovjetska Rusija propadla že leta 1941.«
Morda bo potem vstal ruski narod. •
Berlin, kjer ga že pričakuje njegova žena. V Berlinu so zaprosili pri Hitlerju, da ga sprejme, Hitler je odgovoril pritrdilno. Pirovv bo pri tej priložnosti predložil nemškemu državnemu kanclerju svoj načrt, ki obstoji v glavnem v tem, tla so ustvari kolonialno področje, ki naj bi ga dobila Nemčija v nadomestilo za one nekdanje nemške kolonije, ki bi jih Nemčiji no vrnili. To kolonialno področje bi obsegalo ozemlje, ki bi ga sestavili iz nekaj južnoafriškega, nekaj portugalskega in nekaj belgijskega ozemlja. Pirovv no predlaga, ničesar glede nekdanjih francoskih kolonij, ki jih upravlja sedaj Francija (Kamerun in Togo) in ki bodo verjetno brez nadaljnjega prešle v nemško oblast. Razume se. da bo treba najprej omehčati belgijski in portugalski odpor, ki sta velika. Nadalje je angleška vlada mnenja, rla je načrt Pirovva sirer dober iu da je treba Nemčiji pravočasno ustreči, toda samo pod pogojeni, če bo Nemčija dala jamstva, da ho sodelovala r drugimi velesilami. Nadalje bi kolonialno področje, za katerega so zavzema Pirovv, najbrž ne prišlo pod politično oblast Nemčije, marveč bi bilo odprto samo nemški gospodarski podjetnosti.
Od Hitlerja se ho Pirovv vrnil nazaj v Lon-don, kjer bo poročal o nahranili vtisih in o sla-lišču nemškega kanclerja. Angleška vlada ho potem stopila v stik s francosko vlado oh priložnosti Chamberlainovega obiska v Parizu dne 25. novembra. Pirovv pn ho Hitlerju brez ovinkov pojasnil, da naj si ne dela nobenih utvar glede
tpca, da Nemčija nikoli no ho dobila nekdanjih kolonij, ki so sedaj pod upravo južnoafriške vlade. Južna Afrika jih bo branila z orožjem v roki,
Hitlerjeve zahteve
Priz, 9. nov. TO. Vse pariško časopisje prinaša ocene sinočnega Hitlerjevega govora, v ka-lerem je jasno postavil nemške zahteve po vrnitvi kolonij. (Hitlerjev govor smo prinesli v včerajšnji drugi izdaji. Op. ured.) Hitler namreč v tem govoru pravi, da ni njegova stvar razmotri-vati o tem, kaj bodo Nemčiji dali, koliko bodo dali, čenm bodo dali in kila i bodo dali. Nemči ja zahteva takojšnjo vrnitev svoje posesti, ki ji jo bila pod lažnivim pretvezami odvzeta leta 1919. Nič drugega. A lo pa brez izjeme in takoj. —
J.'c
Češkoslovaške izgube - uradno
11.823 liv. hm. ozemlja, 1,026.903 ljudi
Praga, 9. novembra. 1 Državni statistični urad v Pragi je objavil naslednje; Slovaška m Karpalska Ukrajina sta Madžarski odstopili 11.823.53 km' z 1.026.903 prebivalci. Od teh so: slovaške iti češke narodnosti 288.611, rusinske narndnosli 35.2.50, nemške narodnosti 13.481, madžarske narodnosti 587.558, židovske narodnosti 51,578, drugih narodnosti 15.547, inozemcev 34.868.
Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusi* oct»n« šf 93.902 Madžara.
Samo ena stranita na Slovašhem
Bratislava, 9. novembra. A A. ČTK: Zastopniki slovaške ljudske stranke in slovaške republikanske agrarne stranke ter drugih političnih strank na Sin-vaškem so se zbrali včeraj na svečano sejo, na kateri so izdali sklep o zednienju leh strank v eno samo stranko pod naslovom: Hlinkova slovaška ljudska
stranka. Pri tej priliki je imel predsednik vlade dr. Tiso govor, ki so ga prenašale radijske postaje, v katerem je poudaril, da so zadnia izkustva imela vsaj ta pozitivni učinek, da je prišlo dn slovaškega narodnega edinstva. Slovaki bodo pozabili vsp, kar jih je v preteklosti razdvajalo in bodo z enim edinim narodnim duhom in z enako ljuheznijo za naprej delovali za najboljšo bodočnost Slovaške in slovaškega naroda, Dr. Tisn ie končal svoj govor z. besedami: »Če homo edini, bruno zmagali, če pa bomo razdvojeni, bomo podlegli.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemunska vremenska napoved: Vedro vreme z. jutranjo mevjlo 1m> v v>,-i kraljevini. \ severnih krajih se bo nalahno pooblačilo. Ponoči bo mraz,
Zagrebška lrcmcnska napoved: Znižanje temperature.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nemški hitlerjevski klub v praškem parlamentu dobi denarno podporo iz Nemčije
Prag«, 9. novembra. 1. Pet poslancev in trije senatorji bivše sudetskonemške stranke so obnovili prisego češkoslovaški republiki. Teh osem parlamentarcev se je včeraj organiziralo v »Klub nemških narodno-socialističnih poslancev in senatorjev češkoslovaške republike«. Predsednik kluba je poslanec Kundt, njegov predstavnik v senatu pa profesor dr. Hilgenreiner. O prvi seji jc klub dal naslednjo izjavo: Naloga kluba je skrb za nemštvo v novih državnih mejah, pomoč pri ureditvi notranjepolitičnih vprašanj in sodelovanje pri razmerju med Ncmci. Cehi in Slovaki v novi državi. Voditelj kluba Kundt, ki je tudi voditelj nemške manjšine, bo dogovorno in sporazumno s čsl. vlado, s katero so bila zadnje dni pogajanja v teku, dobil iz Nemčije večjo denarno podporo za kulturne In socialne potrebe nemške manjšine,
Krivce bodo kaznovali
Praga, 9. novembra, b. Češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski sc je vrnil v Prago. Imel je dolgo posvetovanje z predsednikom vlade generalom Syro,vyjem, s katerim je proučil celoten kompleks mednarodnih političnih vprašanj in pa najvažnejša gospodarska vprašanja, ki so nastala po monakovski konferenci. »Lidove Noviny« poročajo, da je poslanik Osuski pri tej priliki zahteval od predsednika vlade, da določi komisijo ki naj bi ugotovila osebe, ki so odgovorne za usodne dogo.dke v septembru in oktobru letos. Med osebami, ki bi jih bilo pozvali na odgovornost, sta tudi bivši predsednik republike dr. Beneš in vojni minister Mahnik, prav tako pa tudi še mnogo drugih državnikov prve češkoslovaške republike.
Praga. i), nov. ti. Včeraj so dijaki demonstrirali na filozofski fakulteti ler |>oškodova!i s|ki-menik bivšega predsednika republike Masarvka. Policija je aretirala 15 dijakov.
Praga. 9. nov. b. Slovaška vlada je sklenila, da prenese tehniško šolo iz Košir v Prešov. Imenovala je tudi komisijo, ki l>o določila novo slo-vaško-poljsko mejo.
Trije shodi dr. Korošca
Kljub delavniku se ljudstvo zbira v množicah, da pozdravi voditelja Na Dobrovi
Dobrova, 9. novembra.
Danes dopoldne ob 11 je bil napovedan sestanek zaupnikov JRZ, da bi se s kandidati za Ljubljana-okolica nekoliko pogovorili o podrobnostih volivne organizacije Dr. Korošec, ki se le ilni mudi v Ljubljani, pa je izbral svoj sicer skopo odmerjen čas, da je ob lej priliki spet šel med ljudi. Ko so na Dobrovi zvedeli, da bo na sestanek prišel tudi dr. Korošec, se je vseh polastilo veliko veselje. Fantje so mu na bregovih okrog vasi v pozdrav streljali iz možnarjev, sredi vasi "pa se je zbrala velika množica, ki ga je v zmagoslavnem veselju pozdravljala kot svojega priljubljenega voditelja, kateremu je ponosno vdana. Dasi je hil delavnik in sestanki posebno ob taki uri, sredi dopoldneva, niso v navadi, se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Bila je tudi okusno okrašena. V ospredju jo je krasila slika kralja Petra 11., ovita z zelenjem in državno zastavo, ki je plapolala luili z doma. Zaupnikom namenjeni sestanek ožjih mer se je razvil v pravo manifestacijo slovenske skupnosti, ki je vedno in vedno razodevala svoje navdušenje za slovensko sožitje v državi. Zlasti mladina, ki se je je kar trlo v dvorani, je ob pogledu na našega voditelja pokazala toliko ognja, da je slehernega potegnila za seboj. Shod je vodil predsednik krajevne orga-nizarije JRZ g Ambrožič Lojze, ki je pozdravil dr. Korošca in ga prosil, da tudi na Dobrovi iz-pregovori nekaj besed. Dr. Korošec je nato burno pozdravljen razvijal lepe misli o veličini našega programa in o lepi bodočnosti države, ki je bomo deležni lembolj. čimbolj bomo pri njej sodelovali. Za njim je govoril njegov namestnik na kandi-
Jegličevcil Sestanek na predvečer sv. Stanislava bo v veradni dvorani »Uniona« in ne v Rokodelskem domu, kot je bilo sporočeno. Vse drugo ostane po objavljenem sporedu. Pridite polnoštevilno 12. novembra ob 8 zvečer v »Union«.
dr,
Francove ofenzive
Gandesa. 9. nov. Prva na-varska divizija, ki prodira severno od včeraj zavzetega mesta Mora de Kbro. je zavzela važne dele gorovja Siera de Perlas in prodrla (>km severno od More. Krog okoli rdečih čet. ki so še na desnem bregu F.bra, se zaradi lega \pdno bolj sliska. Rdeči se obupno branijo, zlasti mednarodne čele. Vendar njih |H>lo-žaj od dneva do dneva postaja bolj obupen. Franrovo letalstvo je razbilo tudi most i»ri Flixu. ki je bil glavna dovodna žila za rdečp čele na desnem bregu Kbra. Noč in dan nad-. ziraio Franrova letala reko in sproti preprečujejo gradnjo mošlftv in brvi čez reko. V Franrovem taboru sodijo, da rdeči že tri dni niso dobili z levega brega ne hrane, ne streliva. Število rdečih čet, ki so stisnjene v koleno Kbra v jiogoriu Fatarelas. cenijo na 25.000 mož. V zadnjem tednu je bilo ujetih nad 4000 miličnikov.
Francova izjava
Uredniku »United Press« je Franco izjavil: Mi smo že dobili vojno. Ne prerokujem rad. toda rdeči se nahajajo v položaju obleganega mesta. N o-ditelji se seveda še ustavljajo, ker se še vedno dobe ljudje, ki se zanje puste pehali v bojno črto in ki tamkaj umirajo. Nikdar nismo imeli več tujepv v naši armadi kot :<%. Pred nekaj dnevi je odšlo 10.IKK) Italijanov, ki pa niso bili ne ranjeni in ne bolni, kakor je razglasil naš sovražnik, ampak krepki in polni zdravja, ko so odšli z bojišča. Odkar so odšli italijanski prostovoljci, je le še 2% tujcev v naši armadi. Obveščen pa sem. da naš nasprotnik le z terorjem še drži svoje čele skupaj. Rusija nam ne
more napovedati vojske, kajti če bi sovjetska vlada dala ljudstvu orožje, bi prvi padel^ Stalin. Zalo se boljševizem vojskuje 7. drugimi državami s pomočjo svojih političnih komisarjev. Končno je izjavil Franco: Sprejeli ne bomo nobenpga posredovanja. ker zločinci in njih žrtve ne morejo skupaj živeli.
datni listi g. Rudolf Smermi, pravni referent OUZD, nato pa drugi kandidat odvetnik SI are Miloš in njegov namestnik vrhniški župan g. Hren. Tudi njihova izvajanja so zborovale! pozorno poslušali in jih večkrat prekinjali z odobravanjem.
V Dolu pri Ljubljani
Dul pri Ljubljani, 9. novembra.
Danes ob 15 popoldne je v Dol pri Ljubljani 1 prišel dr. Anion Korošec, ki sta ga spremljala njegov namestnik na kandidatni listi za Ljubljano-okolica g. Rudolf Smersu in kandidat odvetnik Stare Miloš.
Oh prihodu v vas je dr. Korošra pozdravil predsednik krajevne organizacije JRZ g. Kuhar Franc in predstavniki soseske, nakar je bil sestanek z volivci in krajevnimi voditelji naše po-litičnp organizacije. Dr. Korošca in oba njegova spremljevalca so vsi navzoči navdušeno pozdravljali. Dr. Korošec je v lepo zasnovanem govoru razlagal pomen sedanjih volitev, politične razmere v državi in okrog nje. Dasi je govoril precej obširno, so mu navzoči pozorno sledili in z njegovimi izvajanji v odobravanju in pritrjevanju sodelovali. Vsi so bili veseli, da ga vidijo v svoji sredi in slišijo njegovo besedo. Za njim sta govorila še g. Smersu in g. Stare, ki je med drugim oh živem zanimanju vseh obnavljal spomine na šenčurskp dogodke, ki sn zaradi zagrizenosti ne-kalerih krajevnih mogotcev ludi v Dolu močno ndmpvali. Končna sodba vse dvorane je bila, da se doba takih v nebo vpijočih krivic ne bo več vrnila. V Dolu je bila la sodba že danes potrjena prpd našim voditeljem, za vso državo pa bo potrjena na dan volitev s tem, da bomo vsi do zadnjega moža dali svoj glas za lislo, na kateri je dr. Korošec.
V št. Vidu nad Ljubljano
št. Vid nad Ljubljano. 9. nov. Nocoj ob R je imel v našem Ljudskem domu Korošec volivni shod, za katerega je po vsem okolišu ves dan vladalo živo zanimanje. Dasi smo za shod zvedeli šele včeraj, je bila že precej pred osmo uro sicer prostorna dvorana nabito jxilna z obema stranskima balkonoma in galerijo vred. Ko je prišel dr. Korošec in stopi I iz avtomobila, ga je množica, ki ga je pričakovala pred Domom, viharno pozdravila, nato pa se za njim vsula v dvorano. Z dr. Korošcem sla prišla tudi njegov namestnik na kandidatni listi g. Smersu Rudolf in drugi kandidat, odvetnik Stare Miloš, nekaj minut za njimi pa je prišel še vrhniški župan in namestnik na kandidatni listi g. Hren. Tako so. hiti v Št. Vidu zbrani vsi možje, ki so na kandidatni listi za okraj Ljubljana-okolica, z dr. Korošcem na čelu, ki je šel v viharjih navdušenja skozi polno dvorano na oder. Z obeli balkonov so se vsuli nanj šopi cvetja, da je bil prizor zares veličasten. Na odru ga je jiozdravil -predsednik krajevne organizacije JRZ g. Briški in po njegovih kratkih uvodnih besedah je povzel besedo dr. Korošec. Slal je na odru in govoril preprosto in domače, kakor prijatelj prijalelju, dasi ga je poslušala nabito polna dvorana. Govoril, je polno uro in razvijal globoke misli o vseh vprašanjih, ki morejo zanimali treznega Slovenca, ne samo. volivca. Ko je naslikal položaj v državi in poudarjal močno državotvorno misel, ki so jo Slovenci v teku letošnjega poletja pokazali, je opisoval zunanjepolitični položaj države, ki jp po posrečeni politiki sedanje vlade lak, da ne daje nobenega povoda za zaskrbljenost, ki so jo bile deležne tolike pokrajine v Evropi. Dasi je bolj predaval kot pa govoril kakor govornik na volivnem shodu, se nihče v dvorani vso uro ni niti premaknil, Vsa množica ga je poslušala kot moža. ki mu iz vsake besede odseva veliko obzorje in zavest popolne sigurnosti. Pri posameznih mislili se je iz dvorane dvignil val odobravanja in navdušenja, po leni pa je spet nastala zbrana tišina, v kateri se ja slišala sleherna njegova beseda. Zaključil je pozivom, naj 11. decembra vsi glasujejo za listo JRZ, da bo naše zastopstvo v imenu slovenskega naroda moglo čini več prispevali k utiranju novih polov države, »da bo trdna in je noben vihar ne bo mogel zama jal i.«
Ko je ob I) končal svoj govor, je vsa dvorana zaorila v burnem odobravanju, z balkonov pa se je sjiel vsulo cvetje na našega priljubljenega voditelja. Nato so govorili šp gg. Smersu, Slarp in Hren, nakar se jp voditelj shoda g. Briški vsem zahvalil za udeležbo in pozornost. Razšli smo se v poznih večernih urah v tolažilni zavesti, da smo kol celota na pravi in varni poti, ki jo bomo dnp 11. dpcpmhra v slo li«oč glasovih potrdili in, utrdili s tem, da bomo vsi glasovali za listo dr. Stojadinoviča, v kateri je naše zastopstvo.
Pet strelov na italijanskega princa
Milan. o. novembra. A A. Štefani: Princ l.u-iggi Alberico Frivulcio, ki tnu je bilo 69 let. je bil s noči žrtev napada sredi ulice s strani neke ženske, stare kakih 40 let. ki je izstrelila nanj pel strelov in ga ubila. Atentatorka. ki ti> imenuje Marija \ntoineta Lazzarini, je bila takoj aretirana. Pokojni princ je pripadal eni izmed najstarejših milanskih iiiemskih družin. Njegova žena je častna dama kraljice, njegova hčerka ]>a častna dama princese Marije.
Senzacija v Sofiji
Opozicija prosi za sprejem pri kralju
Sofija. 9. nov. b. Najuglednejši vaditelji opozicije in biv>i ministri Cankiiv. Mušanov. (iicev, dalje Paslnhov, Smilnv in Danilov m> poslali pismo carja Borisu, v katerem k,i naprošajo, da jih skupaj ali posamezno sprejme v avdienro. V pismu mu sporočajo, iin ga želijo informirati n notranjem in zunanjem političnem pobita jn ter mu zaradi resnosti položaja priporočajo, ila poveri upravo države obla*li široke nar, koncentraciji'.
Sfern mesto Bliicherja
Vsrfava, 9. novembra, b. Se vedno ni znana usoda nekdaj mogočnega vrhovnega poveljnika sovjetske armade na Daljnem vzhodu maršala BKiherja. Vesti o njem si zelo nasprotujejo ter jih sploh ni mogoče kontrolirali. V.sem je le jasno, da je za vedno propadel zadnji kandidat za so.vjet-skegn »Napoleona«. Določena je ludi oseba, ki ga bo nadomeslovala, vendar pa z zelo omejenim delokrogom. Naslednik maršala Rlticherja je 38 letni armadni poveljnik Gregor štern. Ta mladi general je igral veliko vlogo že pri prensnovi armade Daljnega vzhoda, ki sc je izvedla lani. On je bd tisti, ki je izvedel čiščenje v sovjetski armadi potem ko je pobegnil pejitični komisar Luškov na
Japonsko. General Gregor Štern je še pred odstavitvijo maršala Bliicherja odstranil številne njegove sotrudnike. On je izdelal tudi načrt za razdelitev poveljstva daljnovzhodne armade v dve vojski. Sam je prevzel vodstvo ene izmed teh armad. On je bil tudi tisti, ki jc pred kratkim vodil rusko vojsko proti Japoncem pri Čankufengu,
Knez Windsor se bo spravil z angleškim kraljem
Pariš, 9. novembra. TG. Končna sprava med knezom Windsorjem in angleško kraljevsko družino bo izvedena na slovesen način jutri v pelek zvečer ob priliki velike slavnostne prireditve na angleškem veleposlaništvu v Parizu. Na to prireditev pride bral kneza Windsorja knez Gloucester, ki se vrača s službenega potovanja po srednji Afriki. Povabljen je tudi knez Windsor in bodo ob tej priložnosti določili podrobnosti o povratku kncr.a Windsorskega nazaj v Anglijo, in sicer na željo kralja Jurija samega.
Palestine ne bodo delili
London, 9. novembra. AA. Havas: Angleška vlada je zavrnila načrt n razdelitvi Palestine. V Londonu ho v kratkem sklicana konferenca, ki se je bodo udeležili Arabci in Judie iz. Palestine, prav tako pa tudi zastopniki držav okoli Palestine. Ta izjava je zapisana v Beli knjigi, ki je bi'a objavljena popoldne istočasno z besedilom poročila \Voodhodove komisije, ki jc vodila posvetovanja glede razdelitve Palestne.
šah
Haag, 9. novembra. AA, DNB: Izidi drugega kola šahovskega turnirja sn sledeči: Kcres-Bot-vvinnik remis, Fine je porazil Reshevvskeg«, a Ettvve Flohra. Partija med Kapablanco in Aljehi-nom šc ni končana.
Rim, 9. novembra: AA. Havas: Južnoafriška vlada je sprejela sklep, s katerim priznava italijansko ccsarstvo v Abcsiniji,
Ali smo kolonisti?
Naši javnosti je znano, da je pok. voditelj braskega hrvatskega naroda Stjepan Radič vodil dalje časa abstinenčno politiko, ker se s svojimi poslanci ni udeleževal parlamentarnega življenja v naši državi, kjer so sodelovali Srbi in Slovenci.
V tistem času mi je oh priliki razgovora z njim v Zagrebu v »Hrvatski zajednicit izjavil:
»Pa kaj hočete Vi Slovenci, saj ste Vi vendar planinski Hrvatje.«
Ta izjava pokojnega voditelja je zelo karakteristična, ker razkriva vso imperialistično miselnost radičevskega pokreta, ki je takrat poznal samo hrvatsko vprašanje, ni pa liotel poznati tudi slovenskega vprašanja.
Že dejstvo, da je pok. Stjepan Radič vrgel na dr. Novačana, ki je v tistem času vodil slični po-kret v Sloveniji, svoj anatema in ustvaril svoje organizacije kot Hrvat v Sloveniji, nam potrjuje, da je bila izjava |iok. Radiča resnejša, kot se je na prvi pogled zdela.
Ali pok. voditelj Hrvatov, ki je bil naravnost genij v spreminjanju in prikrojevanju svoje miselnosti prilikam in stvarnim potrebam njegovega ljudstva, se je o pravem času otresel tega pogrešanega naziranja s tem, da je opustil vsak pokret Sloveniji, šel v Belgrad in sodeloval v skupni vladi s Srbi in Slovenci.
Te miselnosti, ki je bila mogoče pok. Stje-panu Radiču polrebna le kot taktična pretveza, pa se še niso otresli njegovi nasledniki.
Ali nam ne dokazuje lega markantno zadnji sporazum, ki ga je napravil dr. Maček s srbijan-sko združeno opozicijo. Saj ni na njem niti enega podpisa Slovenca, dasi hoče ta sporazum urediti celo ustavno vprašanje, ki se tiče nas Slovencev ravno lako kot Srbov in Hrvatov.
Ali nam ne potrjuje lo pogrešeno imperialistično miselnost naslednikov pok. velikega voditelja Hrvatov dejstvo, da ima in da hoče imeti dr. Maček kot Hrvat v Sloveniji svoje organizacije, ki so centralizirane v Zagrebu iu podrejene lljemu kot voditelju.
Politika, ki jo hoče torej dr. Maček kot voditelj Hrvatov voditi napram nam Slovencem, je politika, ki bi jo mogel voditi napram planinskim Hrvatom, nikdar pa dr. Maček te politike ne bi smel že kot voditelj Hrvatov voditi napram nam Slovencem, ki imamo svojo politično zgodovino in svoje kullurno življenje, ki se močneje razlikuje od hrvatskega, kot je razlika med hrvat-slvom in srbstvoni.
Mi spoštujemo dr. Mačka kot voditelja Hrvatov, spoštovali bi ga tudi ko voditelja Jugoslovanov, zahtevamo pa od njega, da spoštuje tudi on, našo slovensko individualnost, in se moramo odločno hraniti proli vsaki imperialistični miselnosti, ki gre za tem, da jiostanemo Slovenci hrvatska kolonisti.
Danes voliti ali kandidirati na listi dr. Mačka pomeni zahtevati od nas Slovencev hlapčevsko miselnost. ki je ne more in tudi ne bo izbrisal izgovor tehnične kolaboracije.
Dr. Štefanovi« Emil.
Osebne novice
Belgrad, 9. nov, m. V 3. skup. 1. stop. sta napredovala Alojzij Debeljak in dr. Gašpar Stoj-kovič, sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani; v 3. skup. 2. stop. je napredoval Vladimir Velušček, starešina okr. sodišču V l.ožn. — Upokojeni. so: Anton Avsec, sodnik okrož. sodišča y:, Ljubljani; Adolf Arko, raynatelj kasnilnice pri'' okrož. sodišču v Ljubljani;	pisar-
niški uradnik na okr. sodišču v Laškem; .Viktor Nemec, višji pisarniški oficial na okr, sodišču v Murski Soboti; Janko Seiko, pisaruiški uradnik na okr. sodišču v Ljubljani.
V 9. skup. so postavljeni za prometne uradnike na področju ljubljanske železniške direkcije: Mio Maglič, Jovan Orsič, Miloš Pajič, Josip Lenari, Vladislav Štrubelj. Franc Kocjan, Valter šušteršič. Jožef Zagorc, Kazimir V.ovk in Hazim Ba.jramovič. — Upokojen je dr- Simon Dular,-ravnatelj realne gimnazije v Kranju.
Nemški rekordi
Beriln, 9. novembra. AA. DNB: Major Gard-ner je postavil s svojim avtomobilom 8 1100 kubičnih centimetrov, ki ima novo aerodinamično karoserijo, več novih svetovnih rekordov. Na avtomobilski cesti pri Frankfurtu o'M. je prevozil lako imenovani leteči kilometer v 11.9 sekunde, to je z brzino 300.250 km na urci Letečo miljo je prevozil v 19.3 sekundah, s čimer jc dosegel hitrost 300.187 km na uro. Dosedanji svetovni rekord je postavil Gardncr sam z 239 361 km na uro.
Berlin, 9. novembra. Pričakovati, je, da bo v kratkem ustanovljeno ministrstvo za zračno obrambo. To ministrstvo naj bi organiziralo varstvo državnega ozemlja pred napadi iz zraka, in sicer po zgledu Anglije, katere odredbe so na tem področju v zadnjem času izzvale v Nemčiji veliko pozornost.
Spremembe predsednikov volišč
Belgrad. 9. nov. m. Državni odbor, ki je vrhovni volivni organ, jp imel danes dopoldne sejo, na kateri jp imenoval nove predsednike volišč v okrajih, kjer žp imenovani predsedniki zaradi bolezni ali drugih nujnih ovir niso mogli prevzeli mesta predsednika volišča in ki so o tem obvestili državni odbor.
Za dravsko ti a n n v i n n so izvedene sledeče spremembo: v litijskem okraju je določen v občini Stična za predsednika volišča Julij Komu, uradnik 1'riviligirane agrarne banke iz Ljubljane nanipslo (iuslava Golie. odvetnika v Krškem. V brežiškem okraju v občini Dobova je določen za predsednika volišča Marliu (itirjaner, profesor iz Ljubljane namesto Ludvika Koknta, šolskega upravitelja v Duhovi. V okraju Maribor levi breg v občini Maribor-meslo je določen za predsednika volišča na 14. volišču Jože Pnilohiiik. magistralni uradnik iz Ljubljane namesto Stanislava Fortune, sodnega pripravnika iz. Maribora. V občini Račna je določen za predsednika volišča na Kopanju Miha Henedičif. odvetniški pripravnik v Celju, namesto Vekoslava Rigleria. veterinarskega nadzornika v Ljubljani. V krškem okraju je določen za predsednika v občini Mokronog na volišču Mokrotiog-šola Franc Dnlinar, magislratni urad-liik iz Ljubljane, namesto Franca ?'nša, starešine sodišča v Mokronogu. V laškem okraju jp v občini l/oka |>ri Zidanem mostu določen za predsednika volišča Jakob IVIrnvčič. odvetnik iz Ljubljane, namesto dr. Petra Jereba, javnega notarja v Radečah. V nuirskn-soboškpm okraju jp imenovan v občini SpIo v Prekmurju na drugem volišču za predsednika volivnega odbora Vladimir 1'ršič. državni uradnik v Belgradu, namesto Franja Pnd-hregarja. višjega svetnika v finanč. ministrstvu.
Tekom današnjega dneva jp imel sejo ludi politični odbor ministrov JRZ. Razpravljali so o novih kandidaturah.
V Belgrad prihajajo že sedaj poslanski kandidati JRZ, ki jih jc sprejel ua svojo listo- pred-
sednik vlade dr. Stojadinovič ter izročajo ministru dr. Kreku od sodišča potrjene kandidature.
Opozicija večjih seslankov danes ni imela. Značilno za razpoloženje ljudstva v Srbiji za opozicijo je včerajšnji navdušeni sprejem predsednika JRZ dr. Stojadinoviča v Šabcu v centru Mačve. ki je bila prejšnja lela verlno zpIo opoziciji naklonjena. V šabcu so včeraj šlevilne množice povsod pozdravljale predsednika vlade in poudarjale, da je on prvi predsednik vlade, ki je obiskal te, svoječasno tako bogate kraje, ki so pa zaradi brezbrižnosti prejšnjih vlad zelo zaostale in celo osiromašile. Številni govorniki so v svojih govorih povdarjali, da bodo vedno cenili delo sedanje vlade in sp ji oddolžili s leni. da hodo navdušeno glasovali za vladno lislo JRZ. katere nosilec je predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Da bi še preostali opoziciji dal poguma in io spet malo dvignil, je danes odpotoval v Šabac sam šef demokratske siranke Davidovič tpr bo imel v ■Šabcu politično konferenco. Davidovič bo ob tej priliki potrdil svojo kandidaturo v Bogatiču.
Belgrajske novice
Belgrad, 9. nov. m. V nedeljo, 13. novembra bo pod pokroviteljstvom belgra.jskega župana odprla 11. jesenska razstav« jugoslovanskih umetnikov. Razstavljal bo ludi znani slovenski kipar Lojze Dolinar.
Belgrad 9. nov. m. Na dan premirja 11. nov. bo ob 1! dopoldne na zahtevo FIDAKA-a v prp-stolniri ustavljen ves promet za pno minuto. Na la način bodo počastili spomin padlih borcev v svetovni vojni.
Belgrad, 9, novembra. AA. Minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič in pravosodni minister Milan Simonovič sla zvečer odpotovala v Krušcvac, kjer bosla jutri prisostvovala blagoslovitvi temeljnega kamna za palačo borze dela,
Morilec Jurij Sabukovšek priznal zločin
Umorjenka je Ivana Zakrajšek z Milanovega vrha pri čabru
„Živo orodji
Celje, 9. novembra 1938.
Že pri včerajšnji aretaciji Jurija Sabukovška V Žepini so bili štorski orožniki trdno prepričani, da je morilec neznane umorjenke aretiran. To njihovo mnenje je še bolj potrdil poskus samomora. Sabukovšek, kateremu so orožniki v gostilni Ropan v Ljubečni pokozali fotografijo umorjenke, ki leži v krsti, je prebledel in v tem momentu zaužil večjo količino arzenika. Že včeraj smo poročali, da so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga zdravniki rešili. Sabukovšek je simuliral in se delal neumnega, zmešanega, zapostavljenega ter se je zgražal nad orožniki, ki so ga vklenili na postelji, da ne bi ušel, ter ga vso noč vestno stra-žili. Pri sinočnjem zasliševanju, odnosno pogovoru, se je Sabukovšek delal popolnoma nedolžnega in se zaklinjal, da je poštenjak, ki ga poznajo povsod in ima sama dobra priporočila iz Francije, da se mu godi krivica, krivica tudi njegovi ljubici Apoloniji Sovinčevi v Žepini. Zatrjeval je, da je to najboljša ženska ter je ni mogel prehvaliti, češ da je zanj boljša, kot je bila njegova žena, ki je, kakor je lagal, že umrla 1935 v Franciji, boljša celo kot njegova mati. Pri pogovoru je bil popolnoma miren, zapletal pa se je v protislovlja, ki so vsem dala jasno sliko, da je on morilec. Že sinoči je izpovedal, da se je usodnega večerk okoli 9. zvečer vračal skozi Čret v Žepino. Na vprašanje, kje je dobil torbico, uro, plašč, kožuhovinasti ovratnik, pa je zatrdil, da je našel na poti ob Voglajni. Posebno zanimivo ga je bilo poslušati, ko je pripovedoval, kako je »šmuglak denar čez mejo, ki ga je imel naloženega v neki banki v Franciji. Trdil je, da je šel skozi Jesenice, ko pa so ga vprašali, če je šel čez Bohinjsko jezero, je prav tako pritrdil.
Priznanje
Kakor smo že omenili, so Sabukovška orožniki vso noč stražili v celjski bolnišnici. Neutrud-ljivi orožniški poveljnik Mekinda in narednik Le-tik sta medtem zbrala ves material, slike, pisma, in danes dopoldne sta prišla v celjsko bolnišnico. Sabukovšek je bil popolnoma miren. Poveljnik g. Mekinda mu je predočil fotografije umorjenke in tudi sliko mrtve, katero so mu že pokazali snoči. Sabukovšek se prav nič ni obotavljal in je takoj priznal, ko sta mu razložili po postelji 9 slik žive Ivanke in sliko umorjene, da je on morilec. Okoli 11. dopoldne sta ga orožnika odpeljala na orožniško postajo na Krekovi cesti, kjer sta mu nalančneje izprašala vest. Težko in potrto je odgovarjal na ostra vprašanja g. Mekinde, ki je Sabukovška tako spretno izpraševal, da je moral popolnoma vse priznali. Povedal je svojo težko zgodbo, kako je 1. 1909. zapustil domovino in šel v Francijo za kruhom. V svetovni vojni je bil poklican v avstrijsko armado in je bil 4 leta na fronti v Galiciji. Po vojni je šel zopet v Francijo, nato pa v Nemčijo, kjer je živel do letos meseca marca. Doma je iz Dramelj pri Celju.
Neveste je iskal
Ivanka Zakrajšek
Pri današnjem zasliševanju je priznal, da živi njegova žena v Nemčiji. Letos meseca septembra, ko je bil uslužben pri zlatarju Korenu v Trbovljah, je dal oglas v »Jutro* in iskal nevesto z doto 10.000 din. Oglasilo se je več deklet iz Zagreba, Trsta, Ljubljane, Celja in drugod, ki so se želele spoznati z njim. Sinoči so našli orožniki pri njem 12 naslovov deklet, katera so inu pisala in ki jih je imel že v »evidenci«. Najbolj mu je ugajala 42 letna Ivanka Zakrajšek iz Milanovega vrha pri Prezidu v čabrskem okraju, rojena na Vrhniki pri Starem trgu, kjer žive njeni starši. Ko je dobil njeno ponudbo s sliko iz Ljubljane, kjer je Ivanka služila, je takoj pismeno prosil za sestanek v Zidanem mostu, kjer sta se čez nekaj dni seznanila. Ivanka je bila zadovoljna z elegantnim, četudi priletnim moškim, ki ji je obljubil, da ji ne bo treba vec garati po službah ter da jo bo popeljal v Francijo in se z njo poročil. Sporazumela sta se, da prideta čez nekaj dni ponovno skupaj, da se natančneje pogovorita o nadaljnjem. 29. oktobra sta se zmenila, da prideta skupaj v Rajlienburgu ob Savi, kar se je tudi zgodilo. Dekle, ki se je vnelo za Jurija, postavnega in še dokaj lepega moža, je zavilo vso obleko in vzelo s sabo ves težko prisluženi denar — nad 10.000 din. Istega dne sta se odpeljala iz Rajhenliurga v Ljubljano. Na kolodvoru sta pustila v garderobi kovčega, nato pa šla prenočevat v gostilno Tišler v Ljubljani. Tu sta se zadržala ves naslednji dan in popivala do 31. oktobra. Teda dne sta se ob 6. uri zvečer odpeljala z osebnim vlakom v Celje. Sabukovšek je namreč dejal Ivanki, da mora po svojo obleko k teti, ki stanuje v Dramljah pri Celju.
Kako je umoril Zakrajškovo
V ponedeljek ob tri četrt na 9. sta se pripeljala v Celje. Sled vožnjo sta se v posebnem ku-peju ljubimkovala in pila pelinkovec, ki ga je Sabukovšek kupil v Ljubljani, da bi Ivanko upi-janil. Na vlaku je pclinkovcu primešal tudi strupa, ki ga ie nosil s sabo. Od celjske postaje sta šla skozi Aškerčevo ulico in pri Kmetijski družbi zavila po poti ob progi mimo cinkarne, šla mimo
kemične tovarne, hodila po desnem bregu Vo-glajne za \Vestnovo tovarno ter šla preko West-novega mostu do kraja umora. Ivanka je bila že precej oniotena od pelinkovca s strupom. Tu sta se nekaj časa ljubimkovala, nakar ji je ponudil še pelinkovca s strupom, da ga je izpila. Po njegovi izpovedbi je v eni minuti omedlela in padla po tleh. Sabukovšek nikakor noče priznati, da je Ivanko zadavil, vendar pa je vsak zagovor zaman, ker je komisija dognala in videla na Ivankinem vratu prstne odliske in globok vtis puloverjeve vrvice, s katero jo je zadavil. Ko je Sabukovšek izvršil zločin, je pobral denar in torbico ter odšel k svoji ljubici Apoloniji v Žepino pri Vojniku, kjer ji |e izročil 300 din in srebrno ročno zapestnico. Sabukovšek izpoveduje, da mu je Ivanka zapestnico sama ponudila, bolj verjetno pa je, da ji je uro snel z roke sam. K Sovinčevi je prišel res okoli 10. zvečer. Denar sla po izjavi morilca s Sovinčevo skrila v krompirju v kleti, Ijekaj denarja pa tudi zapravila.
V soboto je Sabukovšek odpotoval v Trbovlje in počakal tam do nedelje, ko se je pripeljala tja Sovine Apolonija. Z istim vlakom sla se odpe-
ljala na Brezje, kjer sta bila pri spovedi in pri obhajilu. V ponedeljek zvečer sta se oglasila v Ljubljani, vzela na kolodvoru v garderobi kovčega, nato pa se odpeljala v Celje. Zadnje dni je Sabukovšek bil v Žepini, kjer so ga včeraj orožniki presenetili okoli 1. popoldne, ko se je vrnil iz Nove Cerkve, kjer je kupoval kravo za Apolonijo.
Ko so ga daues opoldne orožniki peljali na kraj umora, se je po mestu hitro razširila vest, da peljejo orožniki morilca Vsak ga je hotel videti, vendar so ga orožniki iz previdnosti, da ga ne bi napadlo razburjeno ljudstvo, peljali po skrivnih ulicah na okrožno sodišče. Sabukovšek je bil zelo potrt. Popoldne so orožniki aretirali tudi Apolonijo Sovine. Zanimivo je, da je sinoči Apolonija orožnikom vse zanikala, četudi je po izpovedbi morilca za vse dobro vedela. Orožniki bodo pozvedovali tudi v Rajlienburgu in v Trbovljah, kjer se je Sabukovšek potikal.
Vse priznanje štorskim orožnikom, zlasti poveljniku Mekindi in naredniku Leliku. ki sta tako požrtvovalno zasledovala morilca. Priznanje pa tu« i i policijskemu agentu Ruprehtu iz Celja je tudi ob istem času prišel na pravo sled.
,_»» Vsi vemo, kako je naše delo I" odvisno od orodja. Tudi iia.-e telo ima svoje orodje: zobe. Zalo jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodout. Domači proizvod.
ki
Zagonetni umor pri Ptuju
Mladenič ustreljen, ko je šel delat ženitbeno pogodbo
Ptuj, 9. novembra.
Dane* rano zjutraj so našli ravno na cesti na meji med občino Grajana in Sv. Urbanom poleg ceste, ki gre proti Grajenščku, mrtvo truplo, v katerem so spoznali 24 letnega Kaisersbergerja Matevža iz Gerečje vasi, občina Slovenja vas na Dravskem polju. Ležal je z razprostrtimi rokami, z glavo nagnjen na desno stran, s prestreljenim srcem, obleka in koža pa sta bila močno ožgana. Kake 3 metre od trupla pa je ležal samokres 9 mm premera na 6 strelov, od katerih sta bila dva izstreljena. Ko jc šla nocoj ob 5 na mesto zagonetnega umora komisija, ki jo je vodil sodnik g. Anton Zupan iz Ptuja, so vašemu poročevalcu sorodniki mrtvega povedali sledeče:
Snoči okrog 20 so našli na cesti proti Grajenščku pri hiši posestnika Ploja klobuk in kolo. Okrog 2 zjutraj pa se jc zaslišalo zamolklo streljanje. Vse to sc je zdelo zelo sumljivo. Včeraj ob 15 popoldne je prišel k svojemu bratu Kaisersber-gerju Francu, ki je posestnik, nekako pol ure od kraja zagonetne smrti, rajni brat Matevž. Šel je po
denar, ki ga je imel v bližini dobiti za vole. Bilo je okrog 6000 din, ki jih jc imel v stari listnici. Zvečer okrog 20 se je odpravil proti domu svoje neveste A. F. iz Gaj, čeprav mu jc njegov bral to branil. Rajni Matevž se je nameraval v kratkem poročiti in je hotel iti danes v Ptuj delat ženitbeno pogodbo. Za spremljevalca pa se mu je ponudil Slavko Kosi iz Mestnega vrha pri Ptuju, s katerim so pri bratu Francu popivali. Na razpotju sta se po izpovedi Kosija oba ločila. Kosi je krenil proti domu, medtem ko je rajni sam nadaljeval pot. Kaj sc je potem zgodilo, še ni znano. Zanimivo je, da mrtvec ni imel poleg sebe ne listnice, ne denarja, in tudi samokres, ki so ga našli poleg njiga, ni bil Kaisersbergei jev. Truplo je ležalo okrog 400 m od kraja, kjer so našli klobuk in kolo. Ustreljen jc moral bili iz neposredne bližine, kar pričala zelo ožgana obleka in koža. Po vseh znakih sodeč gre za roparski umor, kar bo natančneje ugotovila preiskava. Kosija in še neko drugo osebo so orožniki aretirali. Truplo rajnega so prepeljali na njegov dom, kjer bo jutri raztelešeno. Vsi z velikim zanimanjem pričakujejo izida preiskave.
»Slc.venski Narod«
Maribor, 9. novembra, je prejšnji teden posvetil
Kaj bo s starim mariborskim pokopališčem
članku najprej poudari, da «o v Marb^ir prispeli Nemci, da bi s svojimi podpisi protestirali proti opustitvi pokopališča, nato pa ugotavlja, da bi s proglasitvijo sedanjega pokopališča z„ javen kulturni muzej, v katerem bi bili o,hranjeni spomeniki, Maribor jifidobll na prijateljskem sožitju vseh narodnosti. Ker »narodovci« nikakor ne želijo novega verskega in cerkvenega razmaha v Mariboru, so sc zatekli k Nemcem po pomoč. Nemcem hočejo med vrsticami dopovedati, da je opustitev starega pokopališča napad na njihove pravice in na spomin niihovih rajnih. Po »Narodovih« računih bi potem Nemci pri akciji proti opustitvi pokopališča pomagali vsem tistim našim liberalcem, ki bi mestni župniji radi preprečili smotrno izrabo njene lasti. »Narodova« hudobija, drugače njegovega pisanja ne moremo imenovati, je tcliko večja, ker Nemci vedo, da je sklep o opustitvi pokopališča napravil že nemški mestni svet in da torej opustitev pokopališča pod slovenskim mestn' a s,retom ne more biti izraz nepietetnega razpoloženja do pokojnih Nemcev, ki na tem pokopališču počivajo. Taka je »Narodova« morala, da skuša Ncmce dobiti za sodelovanje pri akcijah, ki naj ohranjajo in utrdijo poloiaje starega svobodomiselstva.
pozornost staremu mariborskemu pokopališču sredi mesta, o katerem je mestni svet mariborski sklenil, da bo 1. januarja I. 1940 opuščeno, interesente pa pozval, da do tega časa, če to želijo, odstranijo nagrobne spomenike in poskrbijo za prevoz zemskih ostankov svojih mrtvih sorodnikov. Vsi spomeniki, ki do tega časa ne bi bili preneseni drugam, preidejo v last mariborske stolne in mestne župnije, ki je lastnica pokopališčnega zemljišča. Kakor je Mariborčane,m znano, je sklep o opustitvi pokopališča že storil takrat še nemški mestni svet 1. 1914, ki je dobo pokopavanja omejil na 40 let, slovenski občinski svet pa je to dobo toliko skrajšal, da je mogče 1. 1940 pokopališče opustiti. Torej je že bivši nemški občinski svet, menda 1. 1908, uvidel. da pokopališče ne spada več v mesto, čeprav je takrat Maribo.r bil neprimerno manjši kakor danes in je zato potreba po odstranitvi toliko večja. Ker je zemljišče, na katerem je staro [»kopališče, last mariborske mestne župnije, bo torej župnija zemljišče, edino cerkveno na teritoriju župnije, mogla uporabiti za svoje, kar bo vsak priznal, velike potrebe, Kakor že omenjeno, bo vsem interesentom dana priložnost, da bodo zemske ostanke rajnih in spomenike prenesli na novo mestno župnijsko pokopališče na Teznem, dana bo pa tudi možnost, da se prenesejo na druga pokopališča. Na ta način bodo vsi zemski ostanki in spomeniki, za katere se bodo interesenti pobrigali, ohranjeni. To velja tudi za grobove odličnih slovenskih mož, ki na tem pokopališču počivajo, kakor Tomšičev in Slomškov grob. Usoda slednjega je v veliki meri odvisna od izida cerkvenega procesa za proglasitev Slo.mška blaženim. Če bo izid pozitiven je brez dvoma, da bodo Slomškovi ostanki preneseni drugam, v negativnem primeru pa sc bo tudi našel Slomškovim zemskim ostankom dostojen grob.
K temu vprašanju se je sedaj o,glasil »Slovenski narod« in med drugim tudi zapisal, da so se na Vse svete na pokopališču zbirali podpisi proti opustitvi pokopališča, da je radi teh podpisov prišlo v Maribor več potnikov tudi iz Nemčije, zlasti iz Gradca (torej Nemcev). Nato pa nastopi proti opustitvi pokopališča in predlaga, naj bi mestna občina dogovorno z mestno župniio ob 20 letnici države sedanje pokopališče proglasila za javen kulturni muzej, s katerim bi Maribor med drugim pridobil na »prijateljskem sožitju vseh narodnosti«.
Tako torej: Pri »Narodu« vedo, da bo po opustitvi pokopališča zemljišče uporabljeno za župnijske namene. Pri »Narodu« tudi vedo, da bo smotrni izrabi pokopališčnega zemljišča po mestni župniji sledil velik cerkveni in verski razmah v območju stolne in mestne župnije in vsega Maribora, zato so si izmislili intrigo, s katero bi hoteli ovirati edino pravilni razvoj tega vprašanja, V svojem
Novi rudarski glavar v Ljubljani
Te dni je prevzel posle rudarskega glavarja v Ljubljani novi rudarski gla\ar g. inž. (uček Krnest. Novi rudarski glavar se je rodil 7. januarja 1887 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Po dovršeni srednji šoli v Mariboru je odšel na rudarsko visoko šolo v Pfibramu na Češkem.
Službovati je začel v Mežici. Od tam je prišel kot komisar na drž premogovnik \ deli je, kjer je imel težavno nalogo, da uredi razmere in odpravi zmedo, ki je nastala po svetov ni vo jni, ko se je pora jala naša Jugoslavija. I o nalogo je rešil v vsestransko zadovoljstvo iu ie po 3 mesecih postal ravnatelj rudnika. 1/. Velenja ga je služba vodila na drž. premogovnik v Kreki in od tam v Bukinje pri Kreki. Na v^eli teh mestih je pokn/al izreden smisel in razumevanje svojega poklica. Povsod je stremel za tem, da dvigne tehnični nivo svojega rudnika, na drugi strani pa je skrbel za delavca. kateremu ni hotel biti samo ravnatelj, temveč mu je skuša! biti oče. Doka* njegovega prizadevanja za napredek naših tir/, rudnikov je nova moderna separacija železne konstrukcije v Uukinju, zgrajena za ča«a njegovega službovanja na tem premogovniku.
Iz Bukinja je prišel ponovno v Velenje. Tudi tukaj je prijel za delo z njemu lastno si-stematičnostjo. V teku njegovega ravnatclje-vanja v Velenju je postal velenjski premogovnik v tehničnem pogledu vzor vsem drž. rudnikom in je še danes po njegovi zaslugi tehnično najbolj izpopolnjen od vseli državnih rudnikov v državi. Novemu g. rudarskemu glavarju se ima Velenje tudi zahvaliti za svoje obratovanje sploh, ki mu ga je zagotovil s tem, da je vložil vse svoje sile v gradnjo velenjske kalorične elektrarne.
Ko je tuko tehnično izpopolnil velenjski premogovnik in zagotovil z novo elektrarno njegov obstoj, ga je pokliela dolžnost :ia novo službeno mesto v Bosno, in sicer na rudnik železa v Ljubijo. Z isto ali pa morda še z večjo vnetno kot na vseli dotedanjih mestih se je lotil tudi tukaj zboljšanja prilik tako v tehničnem kot tudi v splošnem pogledu. Uspeli ni izostal. Rudnik Ljubi ja je dosegel maksimum svoje dotedanje produkcije. Skrb za delavstvo je najlepše jx>ka/atia v tem, da je bila zgrajena sodobnim zahtevam ustrezajoča nova bolnišnica, v koloniji so zrasle lepe nove delavske hiše. zgrajene so bile kopalnice, v vso kolonijo jc bil uveden red in snaga.
Vsa leta njegovega službovanja so nepretrgan niz vztrajnega in uspešnega dela, ki ga je opravljal skromno, ne iščoč pri tem polivale, in samo z željo, rla da na svojem mestu celega človeka, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo.
Najlepše priznanje za njegovo delo so mu uspehi njegovega službovanja kakor tudi zaupanje odgovorne slu/be rudarskega glavarja v Ljubljani, v kateri mu želimo, da jo opravlja z istim uspehom kot vse dosedanje svoje službe.
Kino Kodeljevo tei.4i-64mm
Samo še nocoj ob 8. uri najbolj napet kriminalni film
Usodni diamant
Znižane cene I
Žrtev luninega mrka
19 letna Fekonja Ljudmila, dninarica v sana-toriju na Vurbergu, je 7. t. m. zvečer zlezla na grajski zid, da bi laže opazovala lunin mrk. Poleg zidu je visok hrast, na katerega je deklica splezala. Kar naenkrat se je odlomila suha veia in dekle je padlo v globočino nad 8 m. Dobila je hude notranje poškodbe in so jo morali pripeljali v ptujsko bolnišnico.
Z železnim drogom ga je ubil
| fenika ter ga zmerjati, češ da je on kriv, da Jt.
Apolonija Sovine - pobegnila
Ogabnosti zločinskega uboja pri Celju čedalje hujše
Celje, 9. novembra.
Že sinoči je bila Apolonija Sovine, ko so jo zasliševali orožniki, zelo nervozna. Je pa še junaško zatrjevala, da ue ve popolnoma ničesar o umoru, tako da so jo orožniki izpustili na svobodo. Danes popoldne sta se odpeljala poveljnik Mekinda in narednik Letik v Žepino. da hi preiskala Sovinčevo hišo in prišla do denarja. Bila sta presenečena, ko sta zvedela, da je Apolonija že popoldne zginila od doma in pustila doma le sina Jožeta, ki pa ničesar ni vedel o svoji materi, kam je šla. Orožnika sta najprej preiskala vso hišo. nakar sla šla v klet, kjer je Jurij skril v krompir denar. Pretnetala sta nad vagon krompirja in čisto na dnu sta našla pločevinasto škatlo.
Odprla sta jo in našla v njej v zavitem papirju 1000 dinarski bankovec, Iliri bankovce po 500 din in 36 bankovcev po 100 din, skupaj torej 6500 din. Denar sla vzela s seboj in ga bosta izročila sodišču. Preiskava je trajala pozno v verer. Orožniki so do 7 zvečer čakali na Apolonijo, ki pa se ni več vrnila. Zaradi lega so bile razposlane takoj orožniške patrulje, da jo izsledijo. Upamo, da ho Apolonija kmalu v rokah pravice. Nadaljnjo preiskavo v Trbovljah in Rajlienburgu ho vodil narednik Letik, ki je tnarkantna orožniška osebnost. Letik je pred leti razkrinkal umor na Trsatu in po več letih umora aretiral morilca Godino, ki se je vrnil iz Amerike, kamor je zbpžai po umoru. Razkrinkal pa je tudi več vohunov na Trsalu.
Celje, 9. novembra.
Nocoj so orožniki pripeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju posestnika od Sv. Florijana pri Rogatcu Drofenika. Ubil je namreč 55 letnega delavca Franca Sutlerja iz Cerovca pri Rogaški Jlatini. Do boja je prišlo takole: Ko je šel Sutler k svoji ljubici Tereziji Galun pri Sv. Florijanu, jp šel mimo Drofenikove hiše blizu Sv. Florijana. Bil je precej vinjen. Prišel je do Frelihove hiše, kjer je pričel na vso moč kričati in klicati Dro-
imel opravka z orožniki zaradi Terezije. Kmalu je privabil iz hiše Drofenika, s katerim se je pričel prepirati. Ker je bil na vso moč siten in zbadljiv, je Drofenika silno razkačil, tako da je zgrabil za železni drog in ga trikrat mahnil po tilniku. Sutler se je. takoj zgrudil mrtev na tla. Kmalu so uboj prijavili orožnikom, ki so našli Drofenika še doma. Drofenik je dejanje priznal.
Most čez Muro so začeli graditi
Slatina Radenci, 8. nov.
V Slatini Radencih je bilo zadnje tedne kljub pozni sez.oni še vedno živahno. Izredno lepo oktobrsko vreme je zadržalo številne goste in privabilo še nove, ki so poleg priznanih prednosti slovitega zdravilišča uživali še . edinstvene lepote očarljive jesenske narave.
Nad Radenci kraljuje Kapela. 3OO0 m visoka gorica, najvišja med sosedami. V Kapeli se je severovzhodni odrastek Slovenskih goric še enkrat vzpel nad vso prelepo okolico, da je kot mogočen mejnik postavil temelj znani cerkvi, ki je vidna skoraj iz vsake gorice naše vzhodne Štajerske in Pomurja. Od Kapele se nudi krasen razgled po vinskih goricah tja proti Sv. Duhu, Sv. Antonu in na vzhodu po Slovenski krajini do Bodoncev in še dalje od Murske Sobote, ki je v zračni črti komaj 9 km daleč. Letošnja trualev okrog Kapele se je v veliko zadovoljstvo in veselje vinogradnikov končala v trajno lepem oktobrskem soncu, ki je pozlatilo žlahtno grozde, da je ponekod doseglo 18 odstotkov sladkorja. Že 10 let ni bilo tako ugodne trgatve okrog Radenc, so izjavili vinogradniki.
Ko je potihnila pesem veselih vinogradnikov jio goricah, pa se Radenci niso pogreznili v mirno jesensko tišino kakor prejšnja leta. V la lepi košček slovenske zemlje na robu Panonske nižine se je naselil nemir s trusčeni, kakršnega prinaša rtiederna gradnja. Med Radenci in Petanjci, ki so vsej naši domovini znani po odlični radenski in pelatijski mineralni vodi, so namreč jired kratkim pričeli graditi velik železobetonski most čez Muro. S tem mostom bo Slovenska krajina dobila propolrebno zvezo s Štajersko.
O mostu čez Muro se je govorilo in razpravljalo že deset let. Leta so minila v pričakovanju, pa ni bilo nič. Šele zadnja leta je banovina pokazala razumevanje za potrebe Slovenske krajine, ko je Prekmurje v novem banu g. dr. Natlacenu našlo svojega velikega prijatelja in zagovornika. Že številke nam zgovorno pričajo, da se fiolre-bain Slovenske krajine danes posveča velika pozornost, saj ji je v zadnjih letih banovina nakazala na račun hidrotehničnih in cestnih del nad 9 milijonov dinarjev, medlem ko je prej prejela v 17 letih samo 2 milijona dinarjev.
Rajveselili so sp ljudje to in onstran Murp, ko so slišali, da je potrjena licitacija za gradnjo pelaniskega mostu, in nestrpno so pričakovali, kdaj bo gradbeno podjetje »Slpgradr. ki je ponudilo za izvršitev najnižjo vsoto, pričelo z gradnjo. V začetku oktobra so bili zastavljeni krampi in udarjeni prvi temelji za veliko gradnjo. Takoj pod zdraviliščem Radenci so v smeri ce>le proti Muri posekali gozd, ker bo šla nova ce>-la v ravni smeri proti Petanjcem, tako da bo odpadel sp-danji ovinek, ki vodi do hroda. Na posekanem prostoru so se kmalu dvignili profili za novo cp-sto. ki ho dvignjena za tri metre. Navozili so material za gradnjo, pripeljali stroje in jih pognali v lek, da je zabrnela doli ob Muri radostna pesem o delu in zaslužku. Žal podjetje za pnkrat ni moglo zaposliti več kakor 45 delavcev, ki se gnetejo na ozkem torišču, da bo delo na gradnji propustov na novi cesti čimprej gotovo. Iz vso okolice prihajajo ljudje gledat, kako napredujejo dela. Vreme je gradnji naklonjeno, zato bo še prpd zimo napravljen velik korak pri izvršitvi vseli del, ki bodo trajala dve leli.
Film izredne lepote, globoke in pretresljive vsebine ter nad vse odlične igre. Film, ki ga mora videti vsakdo! KINO SLOGA Telefon 27-30	Danes ob 16., 19. in 21. uri.
Drobne
Koledar
Četrtek, 10. novembra: Andrej Avelin, spozna-valec; Trifon, mučenec.
Petek, 11. novembra: Martin Davorin, škof; Menas, mučenec.
Osebne novice
= Promovije. V petek ob II bodo na ljubljanski univerzi promovirani za dn.ktorje prava fig.: Branko Mikuletič iz Trsta, Anion Strašek iz Hoč pri Mariboru, Julij Savelli iz Celja in Marjan Mehle iz Ljubljane. Čestitamo!
—	1/. soline službe. Napredovali so; za sodnike v skup. I. stop. Ferdo M e r š o I, okrožni sodnik v Novem mestu, Stanko S c li w e i g e r, okrajni sodnik v Gornji Radgoni, in Anton Kavcler, okrajni sodnik v Ptuju, za sodnika v skup. II. 'lop. v Novem mestu Aleksander T ram p u ž, namestnik dr/, tožilca v Novem mestu, /a tajnka apelacijskega sodišča v Ljubljani v 4. skup. I. stop. jo imenovan Bogomir K o bal, dosedaj okrožni sodnik v Ljubljani.
—	Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vslcd česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje cclokupnili prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki sc nakopiči vslcd zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
Rcg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.483. 25. V. 35.
—	Kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja kmctovalce, naj v nedeljo 13. t. m. ob 5 popoldne v obilnem številu poslušajo radio-predava-nje n slinavki in parkljevki, ki grozi našemu kmetu T. veliko škodo pri živini. Predava šef veterinarskega od«cka kraljevske banske uprave dr. Leopold Hribar.
—	Občni zbor društva organistov za l|ubl]an-sko škofijo v Ljubljani bo prihodnjo sredo, dne 16. novembra. Ob 10 bo v stolnici sv. maša, nato pa zborovanje kot običajno v Rokodelskem domu. Vsi člani in prijatelji društva vabljeni.
Proti mrazu edino zanesljive «?''
LUTZ-peči; tovarna Ljubljana VII.
—	Velika zemljiška transakcija. Zemljiškoknjižni urad jc sedaj izvedel večjo zemljiškoknjižno transakcijo. Pokojninski zaklad odvetniške in notarske zbornice v Ljubljani jc sklenil menjalno pogodbo s stavbenikom Ivanom Slo,kanom v Ljubljani. G. Siokan je prepustil omenjenemu pokojninskemu zakladu zemljišče vi. št. 595 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 736 m2. Na tem zemljišču stoji hiša št. 48 na Blcivveisovi cesti. Pokojninski zaklad pa je Ivanu Slo,kanu prepustil dve parceli v izmeri 1833 m2 v Mariboru — Magdalcnsko predmestje 7. vsemi načrti za stanovanjske hiše, ki jih je imel fmid na razpolago. Hiša v Ljubljani je cenjena na 1,800.000 din, parcele v Mariboru pa na 585.000 din. Razliko 1,215.000 din jc Pokojninski zaklad izplačal stavbeniku.
—	V Službenem listu št. 89 je objavljena »Uredba o spremebah in dopolnitvah uredbe o vo-litvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic«, dalje »Odločba o dnevnicah in povračilu polnih stroškov predsednikom vo.livnih odborov«,
Zapisnik o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušiiivi, strupeni in podobni plini in bakteriološka sredstva; — ratilikacija Češkoslovaške«, »Ratifikacija ko.nvencijc o prisilnem ali obveznem delu po Novi Zelandiji«, »Konvencija glede službene pogodbe mornarjev — ratifikacija Kanade«, »Telefonski promet — nove zveze z Romunijo, Italijo in Nemčijo« in Razglas državnega odbora a voliščih in predsednikih volivnih odborov v dravski banovini«.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« erenčirp.
—	Vlomilci v Loškem potoku. Pred dnevi je šla večja truma krošnjarjev z manufakturo iz Loškega potoka po strmi poti čez Racno goro v sosedni Lož, kjer je bil sejem. V isti noči pa je bilo v Loškem potoku, lo sc pravi v vasi Hrib, vlomljeno kar na treh krajih. V prostore »Kmetijskega društva Loški notok« so. vdrli neznanci ter odnesli 30 m moškega blaga, nekaj kotenine, 20 parov moških nogavic, dve električni svetilki in druge malenkosti. Društvo trpi nad 3100 din škode. V isti noči so neznanci vlomili v Bartolova gostilno v isti vasi ter odnesli 100 vreden zimski kožuh. Do drugega blaga v tej vasi niso mogli. Vlcmilci so poskušali nato vlomiti še v hišo, kjer jc pošla, toda tam so bili prepodeni. Ljudje sodijo., da so vlomilci prav tisti krošnjarji, k so potovali čez Loški potok v Lož.
—	Kip sv. Marjete ukraden in najden. V nnči na 7. november jc neznan tat ukradel v Kosezah iz občinske kapelice 80 cm visok kip sv. Marjele.
—	S posebnim vlakom priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani izlet na Oplenac v dneh od 30. novembra do 2. decembra. Vse informacije in prijave sprejemajo biijetarnice Putnika.
Ta kapclica jc na javni cesti in je imel tat lahko delo. Tatvino ie takoj opazil cerkovnik Peter Vajs, ki je šel po sledi in našel kip nepoškodovan pod Zakotnikovim kozolcem. Kaj jc nameraval neznani tat s tem kipom, je težko reči, saj prodal bi ga zelo težko.
—	Igrokazi za božič: Pastirčki pred nebeškimi vrnli — božični prizorček z rajanjem — Sveti trije kralji — otroški prizorček (p. Krizo-stom, Otroške igrice 1. zv.) 2 din; Mir in ljubezen — božična slika (Ribičič, Igrice) 6 din; Golia: Pe-terčkove poslednje sanje — božična igra v 4 slikah, 6 din; Skrbinšek, Pod božičnim drevescem — igrica v 2 dejanjih (Skrbinšek, Božji volek in druge mlad. igrice) 18 din; Poijancc, Pot k domu, božična slika s petjem in deklamacijami, 4 din, glasbene točke, 4 din; Skrivnostna sveta noč, slavnostna božična igra v 4. dejanjih. 8 din; Timmermans-Kurct, Trije kralji, božična legenda v 3 zgodbah, 12 din; Pred jaslicami, božična igra v 2 dejanjih (Dekliški oder VI. zv. samo ženske vloge) 7 din; Salamon-Vovk, Vrata, duhovna igra za advent in božič, 20 din: Advenlna proslava, 4 din; Suster-Drabo-snjak, Božična igra z glasbenimi točkami, 20 din; Grego.rin. Kralj z neba, sedem znameni ob času ro:stva Kristusa Kralja, 15 din; Meško. Gobavi vitez, božični misterij, br, 20. vez. 28 din; Pastirci in kralji, božična igra n petjem v 3 dejanjih (Zbirka ljud. iger —■ samo moške vloge 12. snop), 12 din; Mojstra Kržišnika božični večer,
novice
božična igra v 2 dejanjih (Zbirka ljudskih iger 16. zv. samo moške vio.ge), 12 din; Heinen, Igra o Herodu, cnodejanka (Ljudski oder IV. let.), 12 din; Moder, Božičnica, zborovski nastop (Ljudski oder II. let.), 12 din; Trikraljevska igra — Po Semovcm zapisu narodnega besedila iz Mežiške doline (Ljudski oder V. let.), 20 din. Vse te igre, nastope dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Železniška nesreča pri Fužinah. Na postaji Fužine na sušaški progi se je izlirila lokomotiva hrzovlaka, ki je vozil proti Sušaku. Lokomotiva je polegnila za seboj tudi službeni vagon, drugi vagoni pa so ostali na progi. Potniki so takoj preselili v drug vlak in nadaljevali pot proti Sušaku. Človeških žrlev ni bilo.
—	Split dobi novo sodno palačo. Po programu gradbenega minislrslva bo Split dobil novo palačo za tamošnjo okrožno sodišče. Palača bo obstojala iz dveh zgradb in bo veljala okrog 18 milijonov din. Seslala se je že komisija, ki naj izdela načrte.
—	Šibcnik dobi trgovsko akademijo. Z odlokom minislrslva za trgovino in industrijo se pre-Ivori dosedanja trgovska šola v Šiheniku v trgovsko akademijo. Notranje ministrstvo pa je odobrilo. da se s prihodnjim proračunskim letom ši-beniška mestna policija spremeni v državno policijo, s čimer bo šibeniška občina razbremenjena za okoli 000.000 din na lelo.
—	Prijavite se za Putnikov izlet na Oplenac!
—	.letnik pišo pisma s krvjo. Zagrebška policija preiskuje sedaj zločine mladih roparjev, ki jih je polovila pred kratkim. Opazila pa je, da so si roparji, ki so v ločenih zaporih, med sel>oj v neki zvezi. Zalo je policija preiskala obleko Draga Golca in pri njem res našla zvit listek z rdečimi črkami. Preiskava je ugotovila, da je Goleč imel iglo ler z njo z lastno krvjo pisal sporočila svojemu tovarišu Kanjuhu, kako naj pri preiskavi izpoveduje.
— Jadrnico sla ukradla. Okrožno sodišče v Dubrovniku je sodilo le dni dvema latičema, ki sla prod kratkim ukradla v dubrovniŠkem pristanišču moderno jadrnico, last nekega dllbrovniške-ga meščana, ter z njo odpotovala čez Otrantsko ožino v južno Italijo, tam pa so ju italijanske oblasti prijele in izročile našim oblastem. Prvi latič je dobil 5 mesecev strogega zapora, drugi pa 3.
—	Volkovi v Gorskem Kotaru. Iz Gornjega Zvečaja v Gorskem Kotaru poročajo, da so se lam pojavila krdela volkov. Volkovi so raztrgali nekemu kmetu štiri ovce, in sicer v neposredni bližini vasi.
—	Za izlet na Oplenac sprejemajo prijave Pulnikove biljctarnice do 22. t. m. Zahtevajte prospekte!
Ljubljana
1 Poljski državni praznik. Dne 11. novembra praznuje Republika Poljska svoj narodni praznik. Konzulat bo ta dan zaprt.
1 Časnikarski koncert dne 1. decembra. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos dne 1. decembra na praznik Zedinjcnja časnikarski koncert, katerega priredi tudi letos Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana. 2c sedaj opozarjamo občinstvo na ta koncert, kakor tudi vse one interesente, ki bi nameravali ta dan imeti kakšno večjo prireditev.
1 Že 21 kandidatov za mesto in okolico. Na
okrajno sodišče jc bil včeraj velik naval kandidatov, njih namestnikov in naposled predlagateljev posameznih list. Glavna pisarna sodišča v sobi št, 36 je bila spremenjena v pravo volivno pisarno, kjer so se reševale samo volivne zadeve. Trije uradniki so imeli obilo posla s prc^ledjva ijcm
vseh podpisnikov kandidatnih list, če so resnično vpisani v volivnih imenikih. 7 sobi št. 32 pa je bil overitveni zapisnik, v katerega sa kandidati in njih namestniki morali zapisati svoje- ime, nakar je sodišče overovijo njih podpise na doličnih, po zakonu predpisanih izjavah, na kateri državni listi kandidira vsak kandidat, Do včaraj ob 14 ie bilo overovljenih 42 podpisov kandiduov in njih namestnikov, ki kandidirajo v mjatu in okolici.
I Lepota Dolomitov vas vabi na VI. prosvetni večer, ki bo v petek 11. novembra v beli dvorani Uniona. Čudovite oblike gora, tihota lepih jezer, krasno izpeljane avtomobilske ceste, pozorišča svetovne vojne, vse to odlikuje Dolomite pred ostalimi alpskimi grebeni. Vso to lepoto bodo odkrivale številne kolorirane skioplične slike, zgovorna beseda g. predavatelja prot. Janka Mlakarja pa bo odkrivala ona doživetja, ki jih je naš planinski pisatelj shranil v svoj nahrbtnik, ko se jc le-
tos vrnil s potovanja po Dolomitih. Ker je še veliko vstopnic rezerviranih v predprodaji, zato opozarjamo cenj. občinstvo, da takoj rezervira sedeže in stojišča pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
I Stolna prosveta sv. Nikolaja ima letošnji
redni občni zbor v nedeljo novembra točno ob pol 8 zvečer v steklenem salonu gostilne
t ešnovar v Kolodvorski ulici. Ker so na spo-
redu važna obvestila za vse člane, prosimo
jMilnoštevilne udeležbe. — Oclljor.
I Božidar Jakac razstavlja v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta vsak dan od 9 dop. do
7 zvečer.
1 Z« mestne reveže je v počastitev spomina na svojo pokojno soprogo gospo Josipino Christof daroval ob šesti obletnici njene smrti g. Josip Christof, šolski ravnatelj v p., 150 din. Mestno poglavarstvo se velikodušnemu darovalcu najtopleje zahvaljuje.
1 Navje je odprlo vsak dan od 8 do 11 in od
!4 do 17. V ta gaj zaslužnih pa ni dovoljeno prihajati s psi in s kolesi, prav tako pa že pietela do naših slavnih mož sama veleva, da na Navju nc kadimo ali promeniramo pod arkadami. Razen v navedenem času jc Navje zaprto, v izrednih primerih pa gaj zaslužnih lahko obiščemo tudi v spremstvu ccrkovnika cerkvc sv. Cirila in Metoda.
I Karitativna zveza v Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 13, t. m. enodnevni karitativni le-čaj (od 9 do 12 dopoldne in popoldne od 2daljev Marijanišču), Poljanska ccsta 28. Vabljeni so nujno vsi člani in članice Vincencijevih in Elizabetinih konferenc, ki se vabijo tudi tem polom.
1 Za mestni muzej jc daroval g. Anton Jeuni-ker, podpolkovnik v p., Wolfova ulica št. 10, slovensko rokopisno knjigo s horoskopi in pesmimi iz leta 1790, meščansko diplomo svojega očeta g. Antona Jeunikerja iz 1. 1858 in ličen slonokoščen medaljon s slikama svojega očeta in matere. Pttleg lega je velikodušni darovalec izjavil, da je v svoji oporoki določil, naj mestni muzej dobi po njegovi smrti v dar še dve sliki, namreč portreta njegovega očota in matere, odlično delo ljubljanskega slikarja Pavla Kiinla iz 1. 1850, ki naj bi sc v mestnem muzeju namestila desno in levo od meščanske diplome. Mestno poglavarstvo se za zgodovino Ljubljane in za obogatitev mestnega muzeja vnetemu in požrtvovalnemu darovalcu čim najlepše zahvaljuje z željo, da bi dobil prav mnogo posnemalcev.
I Namesto šopka na krsto t gdč. Lojzke Hor-nove jc darovala gospa Marija Potokarjeva, magi-slratna uradnica, 100 din Elizabctni konfercnci sv. Družine v Mostah. Srčna hvala!
1 Sli milijonov posojila Ljubljančanom in tudi drugim, ki so bili v zadregi, je v 20 letih izplačala mestna zastavljalnica. Ta na videz skromni zavod ima svoje kliente prav v vseh slojih od najnižjih do najvišjih in ne le v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji in Jugoslaviji ter celo v Nemčiji, Italiji, Češkoslovaški in Romuniji, ker marsikak popotni človek nenadoma pride v zadrego in si pomaga v zastavljalnici. Večina strank pripada uradništvii, malemu obrtništvu iu delavstvu, vendar se pa poslužujejo ugodnosti zastavljalnice tudi premožni ljudje, kakor trgovci s šivalnimi, pisalnimi stroji, kolesi in dr. ter celo draguljarji in zlatarji. V zastavljalnici je shranjeno za okoli H milijonov zlatnine, srebrnine, šivalnih in pisalnih strojev, koles, godal, perila, oblek in drugih predmetov, ki se ne pokvarijo. Ker je v skladiščih-premalo prostora, zastavljalnica ne more sprejemali pohištva. Garaže predočajo tako rekoč skladišče kake tovarne koles! Ker je sedanja mestna uprava znižala obrestno mero posojilom v zastavljalnici, je promet zelo narastel. da ' je znašal minulo proračunsko leto blizu 7,800.000
dinarjev, ko je zastavljalnica dala 22.074 strankam 3,520.000 din posojila, na dražbi je pa 1334 strankam prodala za 230.000 din zapadlih predmetov. V 20 letih je dobilo v zastavljalnici posojilo 700.000 strank in največje posojilo je znašalo samo 18.000 din. Zavod ima samo humanitaren namen; ves prebitek gre v meslni ubožni zaklad. S pričetkom zime se je pričela velika sezona, ker marsikdo zaradi pomanjkanja prostora in zaradi varne shrambe odda svoje poletne stvari v zastavljalnico, čeprav morda ni v zadregi za denar. Seveda se pa zimske suknje in plašči ter lople odeje selijo iz snažnih in varnih skladišč v množicah spet v roke lastnikov.
1 Vpis v novi tečaj za matere ln bodoče matere ter odrasla dekleta o negi, vzgoji in prehrani otrok, se prične dne 16. novembra 1938 ob 17 (5 popoldne) v zavodu za začilo mater in dece (Dečji dom kraljice Marije). Tečaj se bo vršil dvakrat na teden od 16.30—18, traja 12 ur ter je brezplačen. Prijave 6e sprejemajo vsak dan dopoldne do 12 tudi teiefonično na št. 4471.
1 Živahne kupčije z zemljišči. Od septembra naprej ic opažat: urav živahne kupčijo z zemljišči in hišami. Mnogi skušajo svoje razpoložljive prihranke investirali v zemljo in hiše. Razvila se je zelo živahna špekulacija z zemljišči. To nanazor-neje kažejo podatki zcmljiškokniižne komirije na ljubljanskem okrajnem sodišču. Letos jc bilo pri tej komisiji vloženih že 1350 prošenj za odobritev kupnih pogodb.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Včerajšnji tržni dan je bil srednji, Videti je, da smo pred Martinovo. Na trg so bile včeraj pripeljane prav mastne pure z Dolenjske in gosi iz Štajerske. Pure so bile od 50—60 din, gosi nekoliko dražje. Za 1 kovača je bilo 12 jajc. Na Sv. Petra nasipu je bilo do 30 voz krompirja, pripeljanega z Gorenjske in Dolenjske. Cene so nekoliko padle. Pretekli teden jc bil krompir prvovrsten po 0.80 din. Sedaj je najboljši po 0.75 din kg. Splošno je bil včeraj krompir od 0.60 do 0.70 din. Zeljnatih glav je bilo nekaj voz. Bile so po 0.25 din kg. Na trgu je bilo v izobilju sivk ali mraznic, ki so bile 1 din liter. Jurčki so bili redki. En jurček je veljal 3 do 5 din. Jurčki so čilno je, da Bosanci letos niso pripeljali puranov na trg.
1 Sladkosnedi tatovi. Neprijeten obisk je v eni zadnjih noči doživela Apolonija Divjakova v Holz-aplovi ulici. Njeno shrambo so namreč obiskali tatovi ter ji odnesli 7 kg masti, 5 kg jabolk, tri steklenice šampanjca in steklenico običajnega vina. Divjakova trpi okoli 600 din škode.
1 Huda nesreča v AVoHovi ulici. V "torek ob pol b zvečer se je pripetila na oglu Wol-fove ulice huda nesreča. Neki avto je podrl ll-letno deklico Sonjo Parkijevo, hčerko pošt. uradnika iz Hrenove ulice 8. Avto je šel deklici čez nogo ter na mestu obstal. Treba je bilo dvignili avto, da so deklico rešili izpod avta. Nesrečno deklico so prepeljali v bolnišnico.	j
Gledališče
Drama, četrtek 10. -nov.: »Brezov gaj«. Premiera. Premierski abonma. — Petek 11. nov.: Zaprto. — Sobota 12. nov.: »Potopljeni svet«, fled A. — Nedelja 13. nov. ob )5: »Izsiljena že-nitev«, »Ljubezen zdravnik«. Izven. Znižane cene od 20 diin navzdol: ob 20: »Brezov gaj«. Izven.
Opera. Četrtek 10. nov.: »Poljub«. Red Četrtek. — Petek II. nov.: Zaprto. — Sobota 12. nov.: »Don Kihot«. Premiera. Premierski abonma. — Nedel ja 13. nov. ob <15: »Grofica Marica«. Izven. Globoko znižane cene od 2+ rliti navzdol; ob 20; sGejša«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Prireditve in zabave
Izredno lep užitek bodo imeli vsi poslušalci prihodnjega komornega koncerta, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Spored je tako premišljeno in dobro sestavljen, da mora priti vsak na svoj račun. Opozarjamo na njihov koncert, za katerega se dobijo vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Siškarji, na Martinovo nedeljo zvečer ob osfnih vsi v samovstansko dvorano k veseloigri »Izgubljeni raj«, ki jo uprizori Dekliški krožek. Vstopnice si oskrbite že v predprodaji v trgovini Bizjak na Celovški cesti. Izžrebana vstopnica bo nagrajena z debelo Martinovo gosjo.
»Danes boste nekaj videli«, je naslov veseloigri, katero bo Rokodelski oder uprizoril v nedeljo zvečer v Rokodelskem domu. Igro je spisal naš znani komik in igralec g. Janko Novak, ki jo tudi režira in igra glavno vlogo. Vabimo vse prijatelje lepe igre, da se v nedeljo zvečer gotovo udeleže predstave v Rokodelskem domu.
Martinov večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Na sporedu jc godba, šaljivi nastopi dr. Morella in Nu-šičeva veseloigra »Sumljiva oseba«, ki jo režira Milan skrbinšek. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene s tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živo Martinovo gos.
Predavanja
Drevi ob 8 bo v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesta prosvetni večer, na katerem bo preda\al g. dr. Vinko šarnbon o kolonialnem vprašanju. Udeležite se predavanja v čim večjem številu!
Sestanki
Fantovski odsek Šempeter ima drevi ob 8 redni fantovski sestanek s predavanjem. Udeležba obvezna, prosimo točnost.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. U6tar, Šelenburgova ulica 7.
Veliki Gaber
Dne 1. majal919 je prišel v Veliki Gaber vpo-kojeni kalehet djakovske škofije gospod Neubauer Franjo, Deloval je med nami 19 let in poi. Veliko je dobrega storil. Trudil se jc kol spovednik in pridigar v cerkvi. Skrbel jc za popravo in povečanje cerkvene hiše. Pomaga! je mnogim z dobrim svetom. Pred nekaterimi leti pa je gospod oslepil. Pa še vedno je spovedoval in pridigoval. Sedaj so mu pa moči odpovedale. Zato se jc v torek, 8. nn-vembra preselil na Mirno, kjer je bi! rojen I. 1872. Bndi mu Bog plačnik za vse, kar je med nami do-bregi storil!
G. Neubauer je pesnik. Na stotine pesmi je objavil v raznih časopisih. Tudi »Slovencc« je marsikatero njegovo pesmico objavil, zlasti ob raznih slovesnih prilikah. Tudi sedaj, ko je slep, še vedno pesnikuj«. Velik zaboj raznovrstnih pesmi je odpeljal s seboj na Mirno. Na bi kdo zbral in izdal njegove najboljše pesnitve!
Danes premiera I
Predstave ob 16., 10. in 21. uri
KINO UNION
Telefon 22-21
Predprodaja dnevno od 11. dop. naprej.
Največja filmska umetnina \VALT I)ISMEY-jeve genijalnosti po znani ptipovpdki hratov Grimni. Opozarjamo, da plačajo Otroci nad J let polno vstopnino.
■DHnnnnniHHHHH Nepreklicno zadnjikrat! HnHHimHHB
AFERA, z Raiinu in Michclc Morgan 1
Kdor hoče dober film. naj tega dela ne zamudil Kino Matica 21>24 ob 16, 19 in 21 uri g
| Poior! film SADOVI ZEHIJE! Pride v Kino Malto! g
Socialno skrbstvo slovenskih mest
Zupani slovenskih avtonomnih mest so na svojem sestanku 24. septembra v Ljubljani sklenili, naj se socialni referenti sestanejo vsaj po enkrat na leto k razpravi o perečih vprašanjih socialnega skrbstva, ko naj pregledajo in primerjajo tudi uspehe socialnega dela slovenskih mest.
Socialni referenti vseh štirih slovenskih avtonomnih mest so se zato 26. oktobra sestali v Mariboru in obdelali v največjem soglasju vse točke zelo obširnega dnevnega reda ter tem točkam dodali še nekaj važnih sklepov, ki naj veljajo za smernice bodočega sodelovanja pri prizadevanjih za manj premožne sloje prebivalstva.
Sklepi konference se tičejo deloma spremembe sedanjega stanja socialnega skrbstva mest, deloma izpopolnitve ter tudi sporazuma glede enotnega izvajanja. Tako je bilo sklenjeno, naj vsa štiri slovenska mesta v bodoče sestavljajo socialne proračune na enak način, kar bo omogočilo najlažje primerjanje socialnega dela posameznih mest. Pri sestavi proračunov naj mesta posvečajo posebno pažnjo mladinski socialni pomoči. Ugotovljeno je bilo tako naglo naraščanje socialnih potreb mestnega prebivalstva, da bodo mestne občine prisiljene v prihodnjih letih k zvišanju svojih izdatkov za socialno skrbstvo.
Važno vprašanje je tvoril problem zaposlitve brezposelnih, predvsem pa onih, ki . so pristojni v podeželske občine, in v zvezi s tem vprašanjem tudi prispevek banovine k dohodkom mestnih bednostnih skladov. Prav tako važna je tudi enotna ureditev rednih podpor, ki za pridobitno delo nesposobnim pogosto ne zadostujejo za preztv-
Prav pomembna in poučna je bila tudi debata o beračenju, ki je dokazala nujno potrebo, naj oskrbo beračev prevzamejo občine. Z milodari in sploh z nepotrebnim podpiranjem beračev st občani sami nalagajo nova bremena, ker st zunanji berači po gotovi dobi v mestih pridobe domovinsko pravico ter s tem povečajo socialne izdatke mesta, ki jih morajo naposled kriti le občani sami.
Razprava o nezdravem dotoku podeželskega prebivalstva v mesta je ugotovila, da je ta dotok predvsem špekulativnega značaja in v glavnem ne izvira iz gospodarskih potreb mesta, da bi bili n pr podeželski delavci zaposleni v industrijah aii drugje. Zato zahteva korist mest, da se dose-ljevanje podeželskega prebivalstva, ki ▼ečkrat propade v mestu, omeji z zakonitimi določili.
Posebno poglavje socialnega skrbstva mest Je skrb za zdravljenje tuberkuloze. Vedno bolj se k?že potreba skupnega sanatorija za tuberkulozne, ki' ga naj ustanove mesta. Nujna je tudi ureditev plačevanja bolniških stroškov za odprto kakor tudi za zaprto tuberkulozo. Za zdravljenje siromašnih bolnikov je pa prav pereče tudi vprašan,« izenačenja bolniških stroškov v banovinskih bolnišnicah s stroški v državnih bolnišnicah.
Vlomilska drama v Gradišču
Ljubljana, 9. novembra.
Vlomilci imajo včasih smolo, vendar take smole, kakor jo je imel vlomilec, ki je snoči hotel vlomiti v znano delikatesno trgovino g. Pezdirja v Gradišču, pa še zlepa ni imel noben zlikovec, kar jih je kradlo in vlamljalo po Ljubljani zadnja leta.
Na Rožniku eo ee zbrali trije bratci, vredni drug drugega. Domenili so se, da bi bilo dobro opleniti delikatesno trgovino in trafiko v Gradišču. Popoldne so se razšli, proti večeru pa se v tej trgovini zopet sestali. Pokušali so dobro dalmatinsko vino, svojega namena pa seveda niti z besedico niso izdali. Eden med njimi pa je medtem že opozoril policijo: »Pozor, pri Pezdirju bo vlomljeno!« Tudi drugi sokrivec glavnega vlomilca je policiji nekaj namignil, dejal pa je, da bo nevarnemu človeku na videz »pomagal« pri nameravanem vlomu. Oba, kolovodja tolpe, ki niti slutil ni, da sta ga tovariša že izdala, in pa drugi tovariš sta se splazila v vežo, od tam na dvorišče, kjer sta se skrila v dvoriščno uto. To izdajstvo med vlomilci je seveda zakrivila ženska družba, zaradi katere so se vlomilci med seboj zamrzili in sprli. Policija je okrog polnoči obkolila ves blok hiš, v katerem je Pezdirjeva trgovina, to je: Gradišče, del Gregorčičeve ulice, Vegovo ulico okoli realke in del Kongresnega trga. Trgovski sotrudnik Pez-dirjeve trgovine pa je sam budno pazil, kdaj se vlomilci prikradejo. Okoli pol ene ponoči sta se vlomilca, to je pravi in nepravi, splazila iz skrivališča. Prav tedaj je prišel mimo nočni čuvaj in na zahtevo policije je odprl vežna vrata in zasačil vlomilca. Pritekel je tudi sotrudnik in oba sta bila ujeta. Ni se jima posrečilo polomiti niti ključavnice.
Policija je odgnala oba vlomilca na stražnico, davi pa je že sledilo ostro zasliševanje. Težava je v tem, ker policija ne ve, kdo bi bil prav za prav prijeti glavni vlomilec. Le to domneva, da je to neki pobegli robijaš in da ima v nekem slovenskem mestu dekle, ki bo v kratkem zaslišano. Mož se izdaja za nekoga drugega. Oba druga, ki sta svojega vodjo izdala, pa ne bosta žela kakšne take nagrade, kakor sta jo pričakovala, temveč nekaj drugega, tudi ta dva sta namreč precej znana uzmoviča in bo policija malo preštela njune grehe.
Zaradi važnosti mladinske socialne pomoči morajo naša mesta pri sestavljanju proračunov predvsem razmišljati tudi o ureditvi lastnega vzgajališča za zanemarjeno mladino.
Za kritje stroškov socialnega skrbstva naših mest naj se uvede prisilna socialna davščina in naj bi z njo prenehale vse dosedanje prostovoljne zbirke.
Poleg tega so socialni referenti razpravljali še o raznih drugih poglavjih svoje stroke, kjer se je tudi jx>kaza!o, kako potrebni in koristni so taki sestanki. Razmere vseh štirih naših avtonomnih mest so si v socialni strukturi zelo podobne, zato pa mora tudi zboljšanje in lečenje teh razmer biti za vsa ta mesta urejeno na enoten način. ,le tudi mnogo jx>treb, ki jih bodo mogla mesta s skupnim delom laže doseči, kakor pa posamič. Ker je ta prvi sestanek popolnoma uspel, se bodo taki sestanki redno ponavljali. Na podlagi izkušenj o praktični izvedbi sklejniv tega sestanka hodo slovenski mestni socialni referenti poglobili delo prihodnjih sestankov, da bodo gotovo zelo plodo-nosno vplivali na razvoj socialnega skrbstva naših mest.
Mesto Maribor je referente sprejelo prav gostoljubno in jim omogočilo uspešno razpravljanje, hkrati je pa pri ogledu svojih lepih socialnih ustanov pokazalo, da v resnici vzorno skrbi za svoje revne občane.
Dejte nam, dajte nam...
dajte nam to, kar nam je všeč, kar naša narava zahteva. Nam je treba čiste kopeli v nežni peni, kakršno daje terpentino-vo milo »Oven«. Perite nas z milom »Oven«, ki nam daje svežost prijetnega vonja.
EIM
titpmUnotto- i>u<&
Najden vtopljenec
Dne 6. t. m. so našli v Budini pri Ptuju na-plavljeno truplo moškega srednjih let. Komisija je v njem spoznala 54 letnega Kosmača Leona, policijskega nadzornika v pokoju, stanujočega v Mariboru, Magdalenska cesta 71. Kakor je znano, je Kosmač dne 18. oktobra ob 12 z državnega mostu v Mariboru v duševni zmedenosti skočil v Dravo, kjer e utonil.
Otroško zavetišče v Trnovem že pokrivajo
Konec meseca julija so začeli v Trnovem graditi mestno otroško zavetišče, ki bo jx> svoji notranji ureditvi in opremi kar najbolj sodobno urejeno. Graditev je prevzelo stavbeno podjetje Emil Tomažič iz Ljubljane, ki je zidarska, železo-betonska in betonska dela pri zgradbi prevzelo za okrog 1,000.000 din. Zgradba je zgrajena v tako imenovanem skeletnem sistemu in je prejšnji teden delavstvo že praznovalo likof. Sedaj stavbo pokrivajo in bo v nekaj dnevih tudi streha na-
pravljena. Stavba ima ohliko velike črke T, pri čimer je en krak dolg 44 m in širok 8 m. Ta del zgradbe je dvonadstropen. V sredi tega krila pa se naslanja drugo krilo, dolgo 48 in široko 14 m, ki pa je le enonadstropno. Ze sedaj je videti, da bo stavba zelo mogočna in da se bo lepo prilegala lepi trnovski okolici. Celotna ureditev zavetišča, ki ho dograjeno in opremljeno prihodnje poletje, pa bo stala okrog 2 in pol milij. dinarjev.
Avtomobil dvakrat treščil v drevo
I naprej proti Mariboru. Proti polnoči pa ie postala
'	m«	«h I 1. , -> •	1, r-i n I I / nnllncl 1 , / \ _
Celje, dne 9. nov.
Ni še dolgo tega, ko se je pripetila pod Trc-merjetn smitna avtomobilska nesreča. Snoči okrog tri četrt na 11 pa je zadela nesreča 28-letnega šoferja Goloba Lovra, uslužbenega pri tovarnarju Eilertu Ernestu v Mariboru, in 28-letnega mesarskega mojstra g. Vovka Andreja iz Celja. Snoči okoli pol 9 je odpeljal Golob Lovro z DKW avtomobilom nekega zagrebškega profesorja iz Maribora, katerega je moral peljati na Zidani most, da je profesor dobil pravočasno zvezo z brzovlakom. — Golob je kljub gosti megli pripeljal profesorja na Zidani most brez vsake nesreče. Ko pa se je vračal po cesti ob Savinji proti Laškemu, je postala megla tako gosta, da ni videl niti 10 korakov naprej. V Laškem se je ustavil in po-večerjal. Tu se je seznanil s celjskim mesarjem 28-letnim Vovkom Andrejem, ki je bil v okolici Laškega po opravkih. Ker je bil Vovk namenjen v Celje z vlakom, ga je Golob povabil na avtomobil, s katerim sta se takoj odpeljala proti Celju. Megla je bila zelo gosta. Na nekem ovinku pri Tremerju je treščil avtomobil v drevo s tako silo, da je Vovk pri karamholu 7. glavo prebil debelo šipo in mu je pogledala glava skozi. Dobil je hude poškodbe na glavi. Golob, ki si je pri karambolu zlomil levo nogo, je bil še toli močan, da je takoj zapeljal Vovka v celjsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa se je Golob odpeljal
Dr. Švajger Drago
specijalist za bolezni ušes, nosa in grla se je preselil na Aleksandrovo c. 10. Ordinira od 10—12 in od 3—'/>5 ure Telefon 32-19
megla še gostejša in tako je okoli pol 12 ponoči Golob še enkrat treščil z avtomobilom v neko drevo na ovinku pri kapeli na Zg. Hudinji pri Celju, Avtomobil je prevrnilo in ga vrglo v jarek. Hudo poškodovanega Goloba so našli v jarku, ko jc stokal od bolečin. Bil pa je še pri zavesti in cclo ponudil nekemu fantu 50 din, da je šel v Celje po reševalno postajo. Celjski reševalci so bili kmalu na Hudinji in so odpeljali Goloba v celjsko bolnišnico. Odpeljali pa so tudi pokvarjeni avtomobil na dvorišče celjskega županstva.
Ugotovljeno je, da sta bila Vovk in Golob popol noma trezna ter je karambol pripisati zgolj gosti megli.
M v■ v a	»v ■■
Nasi zeleznicarji
Glavna skupščina Klubov železničarjev JRZ
V nedeljo, dne 6. t. m. je bila v strankinih prostorih v Belgradu glavna skupščina klubov železničarjev in brodarjev JRZ, katere se je udeležilo okrog 150 delegatov iz vse države. Klub železničarjev iz Slovenije so na skupščini zastopali predsednik kluba Pavle Masič, podpredsednik Po-nikvar Ciril in tajnik kluba Cimperman Viktor.
Skupščina je s posebnimi brzojavkami pozdravila predsednika stranke g. dr, Milana Stojadinoviča in oba podpredsednika g. dr. Korošca in g. dr. Spaho.
Iz poročil in Izvajanj posameznih delegatov je bila skupščini podana slika razmer, v katerih se nahaja železniško osebje in politične situacije, s katero morajo računati merodajni krogi in železničarji.
Temu stanju odgovarjajoče je skupščina sprejela resolucijo, ki se predloži Glavnemu odboru stranke JRZ in predsedstvu stranke g. dr. Milanu Stojadinoviču, g dr. Korošcu in g. dr. Spahu.
Pri izvolitvi nove uprave so bili soglasno izvoljeni v na novo kreirano vodstvo kluba g. senator Trifkovič, g. Kulenovič Fahrija in g. Masič Pavle. Za predsednika centralnega odbora pa jc bil izvoljen g. inž. Borisavljcvič. Nad centralnim odho-rom je postavljena nova instanca vodstvo kluba, ki bo v bodoče edino tvorilo zvezo med klubom in glavnim odborom stranke, s čimer je omogočeno pravilno poslovanje v politični stranki, kjer je klub kreiran kot posvetovalni organ za železniška in železničarska vprašanja.
Skupščina jc pokazala, da železničarji pravilno razumevajo program JRZ in bodo pri predslo-ječih volitvah oddali svoje glasove za listo predsednika g. dr. Stojadinoviča.
Sloveske delegate je sprejel v soboto minister g. dr. Krek. sprejeti so bili tudi v prosvetnem ministrstvu. V ponedeljek 7. t. m. jih je sprejel še generalni direktor g. inž. Gjurič. Ob tej priliki so se obravnavala pereča vprašanja železniškega delavstva in osebja ter potrebe, ki jih bo potrebno čimprej upoštevati in rešiti.
V St. Vidu pri Stični grade vodovod
Št. Vid pri Stični, 9. novembra.
Že nad mesec dni gradi v Št. Vidu higienski zavod vodovod. Nad 40 let smo se fiotegovali zanj. Naše kapnice in vodnjaki ob času suše skoraj popolnoma odpovedo. To smo občutili zlasti letos, ko je bilo tako suho jx>letje. Studence imamo v obližju samo tri. Iz studenca »pri Maklenovcu sedaj napeljujejo vodo, katero bo električni motor 39 m visoko potiskal, čez 900 m je že položenih cevi. Delo pa počasi napreduje, dasi je pri kopanju jarkov zaposlenih okrog -10 delavcev, ker je skoraj povsod treba razstreljevati za Jarek, kamor polagajo cevi. Ves spodnji št. Vid, lako imenovani »Stari trg«, je v kamenju. Ker je vreme ugodno, delajo lahko vsak dan. Ako bo šlo po srpfri, bomo ob novem letu že pili vodo iz Ma-klenovca.
Morilec Vilman izročen sodišču
Svečana sprejem predsednika vlad? dr Milana Stojadinoviča v
kemične tovarne ?Zorka«.
šabeti ob priliki otvoritve nove
Jesenice, 9. novpmbra. , Danes zjutraj jp v spremstvu policijske es-korte bil izročpn sodišču v Kranjski gori tovarniški delavec Vilman Janko, ki jp v nedeljo zvečer malo pred polnočjo iz vojaškega rovolverja ustrelil svoje dpklp, pletiljo Marijo Jekovec. Vil-man je v policijskih zaporih na Jesenicah naročil za pogreb umorjene venec. Včeraj je bil na policiji zaslišan. Zaslišani sta bili ludi dvp neposredni priči Brajc Alojzij, ki jp prvi prišpl zadevo javit na policijsko stražnico na Javorniku in oddal Vil-manov revolver, in Pucelj Barbara. Iz izjave vseh treh je razvidno, da jp v nedeljo popoldne Vilman na cesti srečal Jekovčevo in sta se pogovarjala, da bi kam šla. Ker Jekovčeva ni mogla iti z njim. je Vilman sam odšel v gostilno Mulej. Pozno zvečer pa opazi, da jp v sosedni sobi v tej gostilni Jekovčeva v družbi s Pucelj Barbaro in Brajc Alojzijem. Vilman od kraja ni hotel iti v to družbo. Pozneje je vendar šel tja in prinesel s seboj liter vina. V tpm času je nekajkrat izpil kozarec vina do dna. Po policijski uri se je vsa družba napotila v smeri proti domu Vilmana. Mod potjo se je Vilman kar naenkrat zgrudil, tako da so se vsi prestrašili. Niso vedeli, ali je lo od pijanosti ali mu jp prišlo slabo. Pucelj je stokla nazaj v gostilno po kozarec, vodo. Toda tudi voda Vilmami ni veliko pomagala. Dvignili so ga na roke in ga nekaj časa vlekli. Nato jp Brajc Vilmana naložil na hrbpt in ga nesel proti domu. Pred svojo hišo jp Vilman družbo povabil k sebi. S seboj so imeli tudi štiri steklenice piva in so lo pili. Jekovčeva se je odstranila iz družbe in šla ven. Za njo je šel tudi Vilman in kp vrnil pred Jekovčevo. Priče np morejo povedati, ali je Vilman prinesel oh tpj priliki revolver iz sosednje sobe, in seveda tudi ne vedo, kaj sta se z Jekovčevo pogovarjala. Ko se jp vrnil, se jp vznak ulegel na posteljo. Ko je stopila k njemu Pucelj Barbara, je rekel: »Kadar imam koga v grifu, prideš vedno zraven.. Medtem jp prišla Jekovčeva in tudi Vilman je vstal in spdpl na postpljo. Ko so točili kozarce in je šlo nekoliko čez. je Pucelj rekla: To bo pa za krst.* Vilman jp zavpil: Tiho bodi! in segel po revolver, ki ga jp inipl skritega v postelji. V naglici je nameril na Jekovčevo in oddal strel iz bližine komaj pol metra. Jekovčeva se je takoj zgrudila. Brajc je pa skočil k Vilmami in pograbil revolver ter mu ga iztrgal. Ko je Pucelj zavplln, jp rpket I Vilman: »Saj ji nič ni, saj se samo tako dola. I Ko jp pa od bliže pogledal in opazil kri. je *po-1 znal, da Jo je smrtna ustrelil. Brajc je takoj od-
hitel po zdravnika in na policijsko stražnico ter odnesel revolver s seboj. Vilman je od Pucelj Barbare zahteval, naj mu da revolver. Ko ee je Brajc vrnil, je to z vso ostrostjo tudi od njega zahteval. l<pr mu ga nista dala (Brajc je revolver izročil policiji), je začel nad njima vpiti in jima odpovedal stanovanje. Rekel jp, da jima takoj tudi pismeno odpove Tako se zdi, da je Vilman kljub pijači bil še pri dokajšnji zavesti. Očividno se je hotel tudi sam ustreliti. Sreča je bila, da revolver ni pravilno funkcioniial, ker po prvem strelu izpraznjene patrone ni vrgel ven in se torej ni takoj na novo avtomatično nabasal. Zdi sp, da bi v primeru pravilnega funkcioniranja Vilman poslrelil vso družbo in nazadnje še sebe.
Včeraj jp bil pogreb pokojne Jekovčeve, ka-Iprpga se jp udeležilo mnogo jeseniškega občinstva. Ker je Jekovčeva bila sicer spoštovano dekle in jo je v zadnjem času samo družba zavedla, na Jesenicah mnogi žalujpjo za nesrečnico. Tudi v tovarni v Radovljici, kjer je pokojna delala kol pletilja, jp bila občp spoštovana in priljubljena zaradi svoje poštenosti.
Utopljenec v Pšati
Cerklje pri Kranju, 9. nov.
Danes zjutraj so nad vasjo Požcnk našli v potoku Pšata utopljenca, v katerem so spoz.nali 62-lct-nega posestnika Petra Frantarja, po domače Flegarja s Tabra.
Vsem sc je zdelo nerazumljivo, na kakšen način je Peter zašel v vodo, zlasti ker je potok na tem mestu zelo plitev, tako da bi bila nesreča zelo dvomljiva. Suninja, da je šel nesrečnež prostovoljno v vodo, je vzbudila okolnost, da je na obrežju odložil palico. suknjo in čevlje, tako da jc v sami sraici in hlačah ležal na trebuhu v vodi. To misel je pa še bolj potrdila vest, da je nekaterim prejšnji dan sam pripovedoval, da bo šel v vodo, ker bolečin — bil je namreč bolan — nc more več prenašati. Domačim, ki so se zvečer odpravljali v sosednjo vas kropit mrliča, je dejal: »Danes greste tja kropit, jutri zvečer boste pn mene-, česar pa seveda domači niso vzeli za resno. In kmalu potem se ie najbrž tudi sam odpravil na usodno pot, da izvrši svoj namen. Gotovo je lo storil v duševni zmedenosti, ki je nastopila zaradi silnih, žgočih bolečin, imel je namreč raka na hrbtenici. Naj mu bo Bog milostljiv soucn-
Huda prometna nesreča
V ponedeljek 7. novembra zvečer je vozil s precejšno brzino po banovinski cesti v Guštanj— Dravograd tovorni avto( prevaževalec »Motor Oel«), last g. Golia, tovarnarja iz Dravograda. Na mestu, kjer se je v teku zadnjih let zgodilo že več nesreč zaradi ostrega ovinka, precejšnega klanca in zelo ozke cestef tu stoji ob cesti na čeri, ki se zajeda v reko Mežo, tudi spominska kapelica na neko smrtno nesrečo), ie hotel šofer avtomobila naglo rezati ovinek. Pri tem je zavozil preveč na desno, kjrr je vozil z motornim kolesom tudi s precejšno brzino g. Brezovnik Simon iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu. Ker se
Stroge kazni za nož in revolver
Ljubljana, 9. novembra.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Pajka Lederhasa je danes izrekel strožje kazni za junake noža in revolverja.
Ločeni livar Anton Završnik, stanujoč v Spodnjih Pirničah, je prav nasilen človek. Pred okrožnim sodiščem je bil najprej 20. avgusta lani obsojen zaradi zločina ropa na 10 mesecev strogega zapora. Na priziv državnega tožilca je ljubljansko apelacijsko sodišče kazen Završniku zvišalo na 2 leti in 10 mesecev robije, katero kazen prestaja v mariborski moški kaznilnici. Završnik je lani spomladi napadel Ivana Rotarja v Tacnu, ga podrl s silo na tla in mu vzel 120 din. Državni tožilec pa je Završnika sedaj obtožil še prestopka lahke telesne poškodbe. Šc pred tem ropom, 15. maja lani, je z nožem oklnl delavca Cirila Veharja, ranil ga je laže na več mestih. Mali senat ga je danes sodil zaradi teli lahkih poškodb. Završnik se je izgovarjal s silobranom. K razpravi sta ga iz Maribora privedla dva orožnika. Mali senat je prvotno sodbo razveljavil in mu sedaj kazen povišal na S lela in 2 meseca robije.
Kavčič Egidij, mizar, je 25. marca ob policijski uri v gostilni Jerneja Cerarja v Volčjem potoku izzival domače in grozil. Ko so ga hoteli odstranili iz gostilne, je potegnil revolver in streljal. Najprej je zadel Ivana Cerarja v levo kračo, nato pa Antona Cerarja v leva prsa nekaj centimetrov pod srepm Krogla je zadaj obtičala in je zdravniki niso še izvlekli. Anton Cerar je notranje krvavel in sp je v prsnem košu nabralo 1 liter krvi. I o-škodba jp bila smrtno nevarna. Prpd senatom se je Kavčič izgovarjal na silobran, da je bil najprvo napaden, navajal pa je tudi, da je dedno obremenjen in da je bil več let v umobolnici. Zdravniki izvedenci so izjavili, da je obtoženec hudo živčno razdražljiv, toda za dejanje odgovoren. Mali senat jo Egidija Kavčiča obsodil na 1 leto in 2 meseca zntočenja, to jp kazen, ki jo mora obsojenec zaradi ivoje živčne bolezni prestajati v posebnem zavodu pod mnogimi olajšavami. Branilec dr. Peršin je prijavil proti sodbi revizijo in priziv.
Maribor
m Maribor pred volitvami. Mariborski mestni nonskripcijski urad, ki vodi volivne imenike, je svoje delo' dokončal in je vse reklamacije, potem ko jih je pregledal reklamacijski odbor, dostavil sodišču, ki bo dokončno odločilo. Volivnih reklamacij je bilo 1192. od tega za vpis 593 in za izbris '535, za razne popravke 59. Reklamacijski odbor je vse reklamacije, razen v petih primerih, ugodno rešil. Če bo sodišče vso reklamacije odobrilo, bo pri predstoječih volitvah v Mariboru 10.011 volivcev. Leta 1935 jih je bilo 11.252, leta 1931 pa 9375. Leta 1935 je bilo število volivcev zato tako visoko, ker so takrat bili v mariborske volivne imenike vpisani tudi delavci iz železniških delavnic. Te so pri občinskih volitvah izbri-.ali ter jih prisodili pristojnim občinam desnega mariborskega okraja. Kakor prejšnja leta, bo tudi tokrat v Mariboru 15 volišč, eno od teh za državne nameščence, ki službujejo v Mariboru, stanujejo pa izven mesta.
m V cerkvi presv. Rcšnjega Telesa je red službe božje naslednji: Ob delavnikih sv. maša ob 6.30, ob nedeljah in praznikih prva maša ob 0.30, druga (obenem dijaška) ob 9. Vsak četrtek ob pol 8 zvečer bo molitvena ura. — V cerkvi je še nekaj sedpžev na razpolago. Slane vsak 200 dinarjev. Naročite si ga in tako podprite cerkev!
m Umetniško razstavo pripravljajo v prvi polovici decembra mariborski slikarji: Mušič, prof. ,1 i rak in prof. Kos.
m Sestanek salezijanskili sotrudnikov bo v nedeljo, 13. t. m. ob 3 popoldne v stolnem žup-nišču. Govoril bo g. dr. Josip Valjavec.
m V Ljudski univerzi predava jutri zvečer prof. Stanko Bunc o nastanku in razvoju slovenskega jezika.
m Peki so si ustnnovili nabavljalno zadrugo. Včeraj je bil v Mariboru sestanek mariborskih pekovskih mojstrov, na katerem so si ustanovili svojo nabavljalno zadrugo. Polom te zadruge bodo sedaj mariborski peki na veliko dobavljali za sebe moko, kvas, kurivo in druge potrebščine.
ZAHVALA. Družina T i h e 1 sc iskreno zahvaljuje vsem, ki so spremili našega Milana na zadnji poti, zlasti g. Mastinšku in Fantovskemu odseku na
Pobrežju,
1vr«———————
m Davčne zadeve. Dne 15. sept. poteče skrajni rok za plačilo v IV. četrtletju zapadle zgrada-rine, pridohnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksus, rentnine, družabnega davka in vojnice s pripadki ter II. polletni obrok zemlja-rine.
m Najemniki bodo zborovali. Društvo stanovanjskih najemnikov ima v nedeljo, 13. t. m. v (iambrinovi dvorani zborovanje Članov. Na dnevnem rodu je vprašanje najemnin za stanovanja in za poslovno lokale
m Krstna predstava bo v mariborskem gledališču v soboto. 12. t. m. zvečer. Uprizorila se bo igra iz sodobnega kmečkega življenja v Slov. uoricah: »Prevara«. Delo je napisal mladi mariborski pisatelj Standeker.
tn Posnemanja vredno. Keramična industrija v Petrovčah je novo sc urejajočemu mariborskemu muzeju darovala vrsto kaineninastih in porcelanastih izdelkov iz druge polovice 10. stol.
m Roparski napad nn starlnarja Pukla je bil dobro pripravljen. Včeraj smo poročali v »Slovencu« o drznem roparskem napadu na mariborskega slarinarja Fr. Pukla, ki uživa sloves
zelo
skega starinarna rr. ruma. m u/.tva sioves žeto premožnega moža. <>ba mlada moška, ki sta napad izvršila ter ugrabila Puklu 5110 din, so ljudje prijeli ter izročili policiji. Napadalca sta 23-letni dalavec Rajko Svigl z Rakeka ter 20-letni delavec Stanislav Renko iz Dolnje Lendave. Oba sta napravila prebrisan načri za napad na Pukla. \ e-da Ha ie Pukl precej premožen. Napisala sta mu dopisnico v nemščini, v kalen ga vabita, naj se zglasi v ponedeljek zvečer v trgovini Fi-javž v Jadranski ulici poleg Magdalenskega par-
ta ni mogel izogniti bolj na desno — na tej strani ceste jo namreč železna ograja, pod njo globoko pa teče Meža — je prišlo do trčenja. G. Brezovnik je obležal nezavesten na licu mesta v mlaki krvi. Pozvali so takoj avto Rdečega križa iz Guštanja, ki je ponesrečenca prepeljal v slovenjgraško bolnišnico. Ugotovilo se je, da ima zlomljeno roko in nogo, na glavi hude poškodbe, po obrazu in vsem telesu pa praske in podplute. Njegovega na istem motornem kolesu zadaj sedečega spremljevalca pa je v loku vrglo čez avto na drugo stran ceste, a se mu k sreči ni zgodilo nič hudega. Le majhne praske po rokah in glavi je odnesel.
ka, ker gre za važno kupčijo. Prepričana sta bila, da bo Tukl prišel ter bo prinesel s seboj tudi večjo vsoto denarja. To mesto je za napad zelo pripravno, ker je precej na samoti. Napadalca sta čakala v zasedi in ko je Pukl, katerega sta očividno morala poznati, prišel, sta planila nanj ter mu vzela aktovko. Pukl je aktovko, v kateri je imel 500 din, tako čvrsto držal, da mu je ostal v roki ročaj. Roparja pa se uspelega poskusa nista dolgo veselila, ker so na Puklove klice prihiteli ljudje ter so oba razbojnika po razburljivem zasledovanju ujeli.
ni S kolesom v ograjo. Pri Sv. Rupertu v Slo-venksih goricah se je zaletel s svojim kolesom v obcestno ograjo 22-letni hlapec Franc Korošec ter je obležal z zlomljeno desno roko ter hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Gledališče
Četrtek, 10. nov. ob 20: »Boccaccioc. Red C.
Petek, 11. nov.: Zaprto.
Celje
c Poroka hčerke celjskega župana. V torek dopoldne sta se poročila ob pol 12 v opatijski cerkvi v Celju hčerka celjskega župana gdč. Marija M i h e 1 -č i č, in sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani g. dr. Ivan Š k e t a. Mlademu paru iskreno čestitamo!
c Redni članski sestanek poverjeništva železni-čarskega kluba JRZ v Celju bo v nedeljo, dne 13. nov. ob 10 dop. v Domu v Samostanski ul. Na njem bosta poročala o sedanjem položaiu odposlanca kluba iz Ljubljane. Od strani članstva pričakujemo polno-številno udeležbo.
c Pogreb pokojnega Viktorja Luhna, posestnika v Liscah pri Celju, bo danes ob 4 pop. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Sv. maša zadušnica bo v petek, 11. novembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi svetega Daniela. Naj v miru počival
c Nova kolonija na VipotL Društvo mestnih uslužbencev je pod agilnim predsednikom g. dr. Pod-pečanom kupilo posestvo in hišo na Vipoti in ga letos lepo uredilo za počitnišk kolonijo, predvsem za revne otroke. Gornji prostori poslopja so preurejeni v spalnice, spodnji pa v kuhinjo, shrambo in jedilnico. S kolonije je krasen pogled po laški kotlini, posebno očarljiv pa je pogled po temnih mestnih gozdovih.
c Zaradi utaje in zoperstavljanja orožnikom 6 mesecev strogega zapora. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne zagovarjal 23 letni Podpečan Rudolf iz Stranic pri Konjicah. Pod-pečan je bil obtožen, da je utajil najdeno stvar in sicer medeno škatlo z daljnogledom, ki jo je našla njegova sestra na cesti, ga prodal, pri aretaciji pa se je zoperstavljal orožnikom. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora.
c Znan prijatelj tuje lastnine pod ključem. V Bukovju, v sodnem okraju Kozje je lansko leto bilo okradenih več kmetov. Izginili so iz hiš predvsem jopiči, žepne ure, verižice, čevlji, sploh obleka. Orožniki so prišli na sled 26-letnemu Belini Antonu, ki je bil osumljen teh tatvin, in ga izročili okrožnemu sodišču v Celju. Sodniki so ga obsodili na 4 mesece strogega zapora. Belina je kazen sprejel.
Ptuj
Umrl |e 76 letni davčni upokojenec Šalamun Franc iz Ptuja. Pokojnik je bil dolga leta godbenik pri mestni godbi, ki mu ;e na njegovi zadnji poti igrala žalostinke.
Nesreča. Pri gostilničarju in posestniku Potočniku Martinu v Brstju pri Ptuju so popravljali te dni gospodarsko poslopje. Naenkr-vt se je zrušil dimnik na hlapca Karo Franca, starega 23 let. Stisnilo mu je prsni kotš in je poškodba smrtnonevarna.
Ženina svoje sestre oklnl. S. J., doma blizu Ptuja, je nasprotoval, da bi se njegova sestra poročila z nekim njegovim znancem I. J. iz Vareje. Ril je tako hud na ženina, da ga je v nedeljo zvečer brez vsakega prepira napadel z nožem, Zadal mu je štiri globoke ureze; dva po obrazu, tako, da ima I. J. prerezan nos in gornjo ustnico, in dva ureza po levi roki. Poškodovanec se zdravi v ptujski bolnišnici.
Tatvina. 18 letni Preložnik Konrad iz Krče-vine pri Vurbergu je služil pri najemniku Muršcu Jožefu v isti vasi. Dne 2. t. m, je slišal, ko je gospodar rekel ženi, da je v suknji na zidu denar. Ko so vsi odšli na delo, jc fant ukradel iz suknje 5 komadov po 500 din in jih dal v lonec ter zakopal 700 m daleč vstran od hiše v zemljo. Ko so pogrešili denar, je gospodar takoj osumil njega in ga prijavil orožnikom, katerim je vse priznal.
Kamnik
Klavnica bo še ta teden pod streho. Delo pri
gradnji nove klavnice je šlo izredno hitra izpod rok in danes stoji ob Bistrici pri novotrškem mostu velika zgradba, ki bo te dni dobila streho. Temelje za novo klavnica so morali postaviti globoko, ker je zemlja ob Bistrici večinoma navoženo cestno blato. Zdaj bo treba še zavarovati obrežje, čeprav zaenkrat še ni nevarnosti, da bi Bistrica o,grozila klavnico. Zidarska dela pri gradnji klavnice je izvršil stavbenik iz Mengša, mizarska dela pa je prevzel mojster Miha Mejač iz Kamnika.
Drogcrijo dobimo v Kamniku. Občinski odbor je priznal lokalno potrebo za drogerijo, ki jo ba odprl g. Stane Aparnik na Sutni, To bo obenem prva drogerija v kamniškem okraju.
Javor pod Ljubljano
Velika je lansko leto pisalo neko časopisje o gospodu Jerneju Klincu, ki je bi! 37 let župni upravitelj na Javoru. Po njegovem prizadevanju se je sezidala nova lepa cerkev sv. Ane na Javoru. Skrbel je za izobrazbo ljudstva. Čez 30 let je učil v zasilni šoli z velikim uspehom. Temeljito je popravil župniče. Sploh se je vsestransko trudil za blago,r in napredek Javorčanov. Lanska grda gonja v gotovem časopisju proti njegovi častitljivi osebi, kakor da bi bil morilec, ga je potrla. Zadela ga je možganska kap. Koncem prejšnjega meseca se je preselil v svojo rojstno župnijo Vače. Želimo mu, da bi se njegovo zdravje kmalu zboljšalo.
Sava pri Litiji
Na splošno željo 6e ponovi akademija v Domu sv. Nikolaja prihodnjo nedeljo ob 15. Spored isti kot 6. novembra. Začetek po prihodu ljubljanskega vlaka. Po končani prireditvi prosta zabava. Domači in sosedje dobrodošli!
Kandidati JRZ
Na konferenci JRZ v Aleksincu je bil soglasno za kandidata tega okraja izvoljen minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič. Namestnika si bo sam izbral pozneje.
V Nišu bo na listi JRZ kandidiral tamošnji župan Dragutin Živkovič, njegov namestnik pa je Vlajko Stojanovič, delavec železniške delavnice v Nišu.
Siromaka so okradli
Škocijan pri Turjaku.
Še nam je v spominu, ko so listi poročali v juniju o siromašnem puščavuiku, ki živi v ško-cijanu. Nad 50 let je ta zanimivi samotar živel po Hrvatskem v gozdovih — sedaj na starost pa se je ubogi siromak vrnil v domači kraj, kjer samo-tari, zapuščen in brez sredstev. Njegov življenjepis je zelo zanimiv, ker zna mnogo povedali iz življenja tudi po tujini — saj zna več tujih jezikov. Sedaj stanuje v svoji rojstni hiši, ki je že skoraj podrta in je last drugih. Tam sredi gozda je njegov žalostni dom, v katerem stanuje sivi starček, zmrzuje in gladuje. Letos mu je občina kupila obleko, ki jo je siromak zelo potreboval. Vse je imel shranjeno v podrtem stanovanju. Tam mimo hodijo otroci v šolo in se je starček že večkrat pritoževal, da mu je to in ono zmanjkalo in da otroci hodijo v njegovo borno stanovanje. Sedaj pa se je zgodilo nekaj tako sramotnega, da nam je težko opisati. Siromašni starček je okraden. Vzeli so mu še tisto edino obleko, ki jo je siromak imel; imel je še nekaj hrane, ki je istotako izginila. Kdo je storil to nesramno dejanje nad ubogim siromakom, ki ga pomiluje vsa okolica? Starček je prekričan, da so to storili otroci šolarji, ki so jim bile razmere pri njem dobro znane. Ob tej priliki se obračamo s prošnjo do usmiljenih src, da bi ubogemu siromaku pomagala s perilom in obleko. Darove pošljite kar na njegov naslov: Matija Usenik, Škocijan pri Turjaku.
Na občestvenem večeru
kot se je te dni vršil v frančiškanski dvorani, in sicer v prid najubožnejših župljanov frančiškanske župnije, je bil glavni del sporeda izpolnjen z glasbenimi nastopi. Vsekakor je ugodno, da se ta, dejali bi, najbolj poduhovljena umetnost goji v čim širšem krogu, da čim več ljudem posreduje ona doživetja, v katerih je zasidrana prabit človeka, ki so pa v ostalem današnjemu človeku tako zelo odmaknjena, da pozablja povsem na to svojo prabit ter na nanjo vezane postave, zaradi česar se vedno globlje in globlje pogreza v poznano zdvojenost bolnih odnosov med ljudmi. Seveda gre pri tem za pravo umetnost, ki izhaja iz najčistejših sil; zato je prav, če se v takem podajanju združijo resne in zrele moči, da zaživi prava umetnost v pravem podajanju.
Privlačno je, da so se sešli tu v sodelovanje večinoma mladi ljudje, ki so se odločili posvetiti svoje moči posebej glasbeni umetnosti in ki se zato vanjo tudi resno poglabljajo. Res, da je zato vsaj za enkrat še izzvenel ves nastop nekam plaho in začetniško. Toda delo in čas prineseta svoje, in za bodočnost eo podani upi.
Trije mladi pevci so nam zapeli vrsto različnih pesmi. Ljudmila Polajnarjeva se je v petju oslanjala predvsem na čisto lepoto svojih tonov in zato je manj zaživel izraz. Štefanija Pavlovči-čeva prepričuje tudi predvsem s polnostjo glasu, ki se pa v višinah malce trga; prednašanje je pogrešalo toplejšega zanosa. Prikupen je bil nastop mladega tenorista Lipuščka. Neka prirodna preproslost in odkrita neposrednost je odlika enako njegovemu prednašanju, kot tudi glasovnemu oblikovanju. Začetniškemu petju bi bilo treba skrbne vzgoje, ker lahko požene v plodno rast.
Dve Mozartovi skladbi (simfonija c-dur, Se-renada) pa je zaigral komorno zasedeni orkester pod vodstvom mladega J. Osane. Razumljivo je, da orkester, ki je bil priložnostno sestavljen, ni bil ravno zvočno ulit, niti ne prav prožen. Vendarle je izvedba pričala, da je bilo delo usmerjeno v resnobno umetništvo in da se je borilo za pravo lepoto — pa čeprav je primanjkovalo živega ognja in podrobnih fines v oblikovanju. — V pogledu umetniške zakonitosti je pozitivno stremljenje zapustilo vseskozi dober vtis.
Škoda le, da je bil oder ves v zavesah, kar je ubijalo zvok, in pa da se klavir ni prav odzival, dasi je na njem gdč. Seiferlova poskušala čim lepše izoblikovati svojo spremljavo. V. U.
Iz kmečke Danske
Kopenhagen, 4. novembra.
Prav za prav bi moral zapisati Kobenhavn, kajti res ne vem, zakaj bi naj imenovali dansko prestolnico z nemško označbo, zlasti ker Danci prav nič ne nagibajo k Nemcem, temveč — razen k svojim severnim sosedom seveda — v prvi vrsti k Angležem. Edino, kar sliči na severno Nemčijo, je pokrajina: valovita in pa skrbno obdelana ravnina.
Svetlobna reklama na kaki »Vestervoldga-de< tu ni prav nič manj bajna nega na Fride-rikovi cesti v Berlinu, izložbe so še elegantncj-še nego »Unter don Li.nden«, gozdovi po Danskem so prav tako skrbno gojeni kot po Nemčiji (Bog se usmili naših gozdov!), polja še intenzivneje obdelana in splošno blagostanje je večje. In vse to so dosegli Danci brez vprav militaristične organizacije, z demokracijo, Sicer sem videl tudi tu že nekaj spomenikov, ki predstavljajo menda kake kronane ali nekronane vojščake (v Berlinu so vsi trgi kar nastlani s spomeniki kraljev in cesarjev, maršalov in generalov), vendar so Danci že pred leti uvideli, kako nesmiselno jc oboroževanje za majhne države tor so dosegli z intenzivno ljudsko izobrazbo ter demokracijo isto, kur skuša dane« dohiteti Nemčija z narodno socialistično strogostjo. Nemčija dela in gara, si pri-trguje od ust in se je odrekla vsakemu svobodnemu uveljavljanju osebnosti, dočim se veseli majhna Danska polne svobode (tudi sovjetske liste lahko kupiš tu nn ulici) ter živi pri tem ceneje in sijajno. Dočim so Nemri še pred nekaj dnevi proglašali v vagonu moj običajni domači kruh za »šartelj«, sem pa tu dobil kruli, debelo namazan s surovim maslom, »da bi ga še angelčki jedli, če bi imeli želod-čkec, kakor bi dejala moja žena. Cena je za naše razmere še vedno precejšna, vendar pa za neprimerno boljšo kvaliteto izdatno nižja nego v Nemčiji.	, .
8 tremi besedami bi lahko o/.nacil Dansko, to tipično deželo malih kmetov, kaikor se tnkoj prelista vi tujcu: svoboda, kultura, blagostanje. In vse troje je v najtesnejši organski zvezi, kar je najboljši dokaz, da gre lahko prav zelo dobro tih)i brez polieajstva (tu nimajo redki policaji ne revolverjev, ne pendrekov in ne kakih sabelj). Todn temelj vsega je kultura. Danca namreč ni dvignil upravni uradnik (bodisi politični, bodisi strokovni), temveč duhovnik (C.rundnvig) in učitelj. Toda — mi bo odvrnil kdo — Dancem je lahko, ker imajo v Angliji sijajen trg, Ni res! še pred dobrim pol stoletjem je bil to majhen narodič prav bednih kmetičkov in trg so si morali šele s silnim trudom poiskati in ga ohranjajo s popolnoma konkurenčno kvaliteto svojih izliornili pridelkov, a pogoj vsega je bila in jc neverjetno visoka
ljudska kultura, v kateri je prav tako globoka smotrnost.
Končni cilj Nemcev in Dancev utegne biti nekako isti, le do se Danci pri doseganju tega cilja niso nikoli odrekli svobodi osebnosti, ki je nedvomno tudi ogromna dobrina zase in tudi pot do tega cilja je v enem pogledu ista, namreč organska vzgoja človeka kot takega.
Tudi brez »farške gonje« in svobodomiselnega »naprednjaštvn« je resnična naprednost prav lepo dosegljiva, kajti nobenega dvoma ni, dn je Danska ena najnaprednejših držav na svetu. Da »naprednjaštva« v našem smislu tu ne poznajo in ne oklepan j a cerkve v kak etatizem, kakor v Hitlerjevi Nemčiji, naj služi dejstvo, da so mi položili zvečer v hotelu na nočno omarico — Sv. pismo in molitvenik. Kaj bi dejali, če bi se dogodilo kaj takega v »po-božnjaški« Sloveniji. Da, in s takim »srednjeveškim« čtivom na hotelskih nočnih omaricah je postala Danska to, kar danes je. Toda — o strah in groza za naše naprednjaštvo in nacionalno polinteligenco: Ko sem prišel naslednje jutro v hotelsko restavracijo k zajtrku, mi prijazna natakarica pove, naj nekoliko počakam, kajti sedaj bo — služba božja. Pogledam na koledar, ne, niti nedelja ni, temveč ponedeljek. In res, v restavraciji je bila zbrana vsa hotelska služinčad in vsi hotelski gostje, mladina, dame in gospodje. Zadoni harmonij in s pobožno zbranostjo je zapelo vse psalm, nato je bila desetminutna pridiga, govoril je civilno oblečen gospod, in končno zopet psalm. Vse^ je pri >službi božji« sodelovalo s precej drugačno pobožnost jo, nego jo pa vidimo v naših podeželskih cerkvah, ln vendar se Danska trenutno še ni zadušila v »klerikalni temi«, niti ne kaže, da bi se v bližnji bodočnosti.
Vernnauk je tudi sicer poleg jezika in domače zgodovine temelj vsega danskega vzgojnega sistema. Vzgojnega, pravim, kajti kakor v Nemčiji, gre tudi tu predvsem za formiranje človeka kot takega in ne toliko zn formalni |>ouk. In tu tiči tista ogromna razlika med severom in našim — diletantizmom. Gundtvvig je najprej vgojil novega danskega človeka. Opravila sta svoje najprej učitelj in duhovnik in šele na tako solidno osnovo je mogel potem trajno graditi tudi agronom, dočim pri nas šepa ravno zato, ker ni te smotrne osnove. In ker je osnova taka. potem je tudi razumljivo, da je privatna iniciativa takn silna. Za naše razmere nekaj naravnost nepojmljivega je dejstvo, da so n. pr. vse nižje kmetijske šole brez izjeme — zasebne in dn imajo tudi kot Inke silen uspeh, menda ni treba še izrecno pomlar-jatit. Enako so zasebne seveda tudi vse svp-tovnoznane ljudske visoke šole.
Ker sem že pri tem, naj prav izrečno še podčrtam, kar sem zapisal že zadnjič ob priliki ankete o meščanski šoli: stremljenje vsega strokovnega šolstva na Danskem gre za tem, da vzgaja kmete, ne pa bodočih orožnikov, financarjev, pisačev ali vsaj slug pri kakem javnem uradu, kar je pri nas žal tih ideal vsakega, ki je dovršil katerokoli strokovno šolo. Zato ljudske visoke šole in kmetijske šole niti kakih izpričeval ne izdajajo. Tudi Hitlerjeva Nemčija posveča prav temu vprašanju še prav posebno pozornost ter kratko in malo ne pusti, da bi vzgajala njena »poklicna šola« žandarje in financarje, temveč resnične kmete in zgolj kmete. Samo na ta način se je dansko kmetijstvo tako silno dvignilo. Tako na Danskem kot v Nemčiji vzgajajo strokovne šole predvsem kvalificirane delavce za dotični poklic, dočim je pri nas skoraj vsak, ki je poduhal kako šolo nad ljudsko, že »prenohel« za ročno delo. V tem dejstvu sem gledal tudi vso zgrešenost naše današnje meščanske šole, n avtoritarna Nemčija in demokratična Danska sta me v tem gledanju le še bolj potrdili.
Kaj na v naglici še povem o Danski? Podrobne strokovne rezultate svoje poti bom opisal na drugem mestu, raznih podatkov neštetih znamenitosti pa ne bom prepisoval iz raznih vodičev. Poudarim naj le, da je standart malokinetišike Danske za naše razmere prav bajen, a cene za te kvalitete niso previsoke. Stanujem v Kiibenhavnu v skromnem hotelu. Človek naroči večerjo, ki ima določeno ceno (2.25 K), če ti pa ne zadostuje, je pa sredi restavracijske dvorane dolga miza, obložena za nas s prav pravljičnimi mrzlimi jedili, od katerih si lahko še potem povrhu naložiš, kar in kolikor hočeš. Na Danskem je nad polovico malih kmetov (do 10 ha zemlje) in nadaljnjih 34% sredn jih kmetov (10—-30 ha zeml je), n prav velik del kmetov ima lastne avtomobile, notranjščina njih domov se lahko kosa z domom vsakega našega srednjega uradnika in mnogo kmetov ima vseučiliško izobrazbo. Tudi socialni ugled kmetov je silno velik. Vod ja zasebne nižje kmetijske šole v Ilillerodu je sin vseuči-liškega profesorja, njegova gospa pa hčerka ministra. Da so kmečke hiše prav nastlane s knjigami in časopisi, ni treba še posebej poudarjati. Kmečki hlapec ima pa v našem denarju 1000 din mesečne plače ter sevda vso izborno oskrbo. Sicer je pa velika večina hlapcev le sinov drugih kmetov, ki gredo na večja in vzor-nejša misestva ne toliko služit kot učit se, da bodo vodili potem očetovo zapuščino po čim najnaprednejših načelih. To misel je prevzela sedaj tudi narodno socialistčna Nemčija. Tudi nam ne bi škodila, a najprej bi morali seveda imeti taka vzorna posestva.
Dovolj! Prihodnje dni bom prisostvoval pouku na 2 ljudskih univerzah in na eni ljudski šnli, pa potem morda še o tem k;i j. a najbrž že iz Hamburga.	Fran Erjavec.
Ugoden razvoj državnih financ
Včeraj smo objavili podatke o naših državnih financah v prvih 6 mesecih prorač. leta 1938-39, ki obsega dobo od aprila 1938 do septembra 1938. Dodatno navajamo še nekaj značilnih podatkov:
V prvih 8 mesecih proračunskega leta so znašali državni dohodki 5.948.4 milij. din (proračun za to dobo 6.090 milij. din, dohodki v prvih 6 mesecih prorač, leta 1937-38 5.653.7 milij. din). l'o posameznih skupinah se razdele letošnji dohodki primerjani z lanskimi (v milij. din):
G mes. 1937-38 6 mes. 1988-39
splošni neposr. davki
posebni neposr. davki
izredni neposr. davki
trošarina
takse
carine
monopoli
777.94 422.4 72.0 449.55 580.4 515.3 1.039.46
408.7 408 7 • 80.3 516.3 628.0 523.0 1.074.34
6 mes. 1937-38 6 mes. 1938-39 drž. železnice	1.147.5	1.217.4
pošte itd.	247.74	270.7
gozdovi	46.1	37.44
rudniki	144.5	145.9
Skupni izdatki so znašali v prvih 6 mesecih proračunskega leta 1938-39 5.323.7 milij. din (proračun za to dobo 6.090 milij., izdatki lani v prvih 6 mesecih 1937-38 5.028.24 milij. din, proračun za to dobo 5.455.0 milij. din). Povečali so se izdatki od lani na letos v skoraj vseh panogah državne uprave in pri vseh podjetjih, zmanjšali so se pa izdatki za pokojnine za 45.9, za državne dolgove 20.87, izdatki ministrstva za notranje zadeve za 1.1, ministrstva pošt, brzojava in telefona za 3.4, kmetijstva za 3.4 in za fizično vzgojo naroda za 0.45 milij. din v primeri z istim razdobjem lanskega proračunskega leta.
Obdavčitev italijanskih družb
Na kratko smo že poročali, da bo Italija uvedla nove davke na premoženja raznih družb, O tem davku prinašajo sedaj listi naslednje podrobnosti:
Pred leti, kmalu po devalvaciji lire ie bil uveden poseben davek v Italiji, ki ga je morala nositi hišna posest v Italiji. Uvedba tega davka je bila utemeljena s tem, da so imeli hišni posestniki zaradi devalvacije lire direktne in indirektne koristi, zlasti v tem, ker jim je bila ohranjena polna vrednost premoženja. Nato jc sledil davek, o,z. oddaja premoženja delniških družb (v lanskem letu). Ker pa velik del industrijskih in trgovskih podjetij ni bil organiziran v obliki delniških družb, je tako ta del ušel obdavčitvi. Da se ne bi godila krivica delniškim družbam, je sedaj tudi za trgovska in industrijska podjetja predpisana slična oddaja premoženja. Za podlaga niso vzeli investiranega kapitala v teh podjetjih, ampak davčno osnovo, oz. dohodke družb, ki so podvrženi obdavčitvi po stanju dne 5. oktobra 1936. Vsekakor temelji nova oddaja na tedanji dohodnini teh družb, ki bodo morale na novo plačevati to oddajo. Davčna osnova teh družb bo kapitalizirana v razmerju 100 proti 8 (torej 12.5%). Tako dobimo znesek vloženega kapitala in oid tega je oddati enkrat 7.5%. Ta davek se lahko plača v obrokih, kakor je bila ta olajšava dana delniškim družbam. Obroki zapadejo vsaka dva meseca, skupno bo 18 obrokov, ki morajo biti plačani d« konca leta 1941. (torej v treh letih). One družbe, ki plačajo davek v gotovini, dobe 8% popusta na celokupno vsoto, ki jo imajo plačati (kakor lani delniške družbe). Da bi se čim več podjetij po/služilo te ugodnosti, bo država preskrbela tem družbam menične kredite, da bodo spravile skupaj potrebno gotovino.
Obremenitev nedelniških družb je manjša kot obremenitev delniških družb. Pri teh družbah je bil davek vzet za kapitaliziranje v razmerju 5 proti 100.
Najnižja meja za obdavčenje je dohodek 10.000 lir. Ne nanaša pa se predpis o pobiranju novega davka na družbe, ki sc ustanove od dne uveljav-ljenja vladinega odloka, dočim so bile tudi kasneje osnovane delniške družbe podvržene obdavčenju.
Računajo, da bo novi davek' prinesel okoli 1.2 milijarde lir, dočim je davek pri delniških družbah bil ocenjen na 4—6 milijard lir. Manjši znesek davčnega odnosa, katerega pričakujejo, je v zvezi z dejstvom, da bo prišlo v poštev za novi davek samo okoli 120.000 družb od skupna skoraj 1 milijona raznih družb, ki so podvržene dohodnini. *
Plenarna seja Zbornice za TOI. V torek, dne 15. novembra 1938, se bodo sestali k zasedanju vsi štirje odseki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (trgovski, obrtni, industrijski in gostinski odsek). V sredo, dne 16. novembra ob 9 dopoldne, pa bo v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani plenarna seja, za katero je dnevni red tale: 1. Naznanila predsedstva. 2. Ob dvajsetletnici. (Kratek pregled zborničnega dela.) 3. Poslovno poročilo o delovanju zbornice v zadnjem polletju. 4. Razprava o zborničnem proračunu in sklepanje o pokritju proračunskih potrebščin. 5. Spremembe in dopolnitve zborničnega taksnega pristojbenika,
6.	Spremembe pristojbin za zbornično razsodišče,
7.	Imenovanje sodnikov pri zborničnem razsodišču. 8. Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov.
Tečaj za notrnnjo arhitekturo v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi za mizarje, ki so dovršili delo-vodsko šolo ali strokovni risarski tečaj, tečaj za notranjo arhitekturo. Ta se bo vršil ob nedeljah od 8—12 dopoldne v prostorih Tehniške srednje žole v Ljubljani (vhod iz Gorupove ulice preko dvorišča) pod vodstvom strok, učitelja g. Franca Brenčiča in s sodelovanjem g. inž. arh. Gustava Ogrina in strok, učitelja g. Adolfa Dolaka. Tečaj se prične v nedeljo 13. t. m. Interesenti naj se prijavijo ob pričetku tečaja v predavalnici št. 10 v drugem nadstropju. Zamudniki se bodo sprejeli naknadno le po razpoložljivosti prostora.,
Gradba. cest v vrbaski banovini. Iz 4 milijard-nega posojila ter državnega cestnega sklada se bodo gradile v vrbaski banovini naslednje ceste: Banja Luka—Gradiška in Banja Luka—Jajce za 80 milijonov din, Banja Luka—Bihač 15 milijonov in državne ceste skozi mesta 20 milij. din, tako da bo dobila vrbaska banovina skupno 115 mili), dinarjev.
Nov honorarni profesor na Ekonomskokomer-cialni visoki šoli v Belgradu. Na Ekonomskokomer-cialni visoki šoli v Belgradu je postavljen za honorarnega profesorja kreditne politike g. Vojin Gjurčič, upravnik Državne hipotekarne banke.
Barski rudniki bakra. V prvih 10 mesecih t. 1. je znašala produkcija bakra v borskih rudnikih, oziroma topilnicah 32.927 ton (vkljub daljšemu štrajku), dočim je znašala v prvih 10 mesecih lani 32.389 ton.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Župevca Franca, neprot. trgovca z mešanim blagom v Ljubljani, Florijanska ulica 22, narok za sklepanje poravnave 16. decembra, terjatve je prijaviti do 3.'decembra 1938.
Konec poravnalnega postopanja: Jonke Edvard in Amalija, posestnika in peka v Celju.
Odprava konkurzn: Zvezna knjigarna, družba z oni. zavezo (po delnem plačilu ločitvenih upnikov in konkurznih stroškov ni več kritja za stroške postopanja).
Potrjena, poravnava: Hohnjec Milan, trgovec v Vojrtiku 40% v 4 enakih tromesečnih obrokih.
Licitacija. V torek 19. t. tn. bo licitantna prodaja 12 nesposobnih državnih konj. Licitantje naj pridejo v vojašnico 16. art. polka.
Tehnika in gospodarstvo. Izšla je dvojna številka revije »Tehnika in gospodarstvo« 9. in 10. Prinaša nekaj člankov o našem kmetijstvu (z znane junijske ankete), članek o disciplini cen v fašizmu. Posebna je priloga Tonaliti na Pohorju, tako imenovani pohorski graniti.
Publikacija Socialnoekonomskega instituta r Ljubljani. Socialnoekonomski institut v Ljubljani
bo v kratkem izdal knjigo g. dr. Andreja Gosarja, vseuč. profesorja »Gospodarstvo jx> načrtu in njegovi problemi«. Obsegala bo blizu 3 tiskovne pole velike osmerke. Cena je samo 8 din, za odkup najmanj 20 izvodov pa 5 din. — Nadalje bo izdal institut dve knjigi o socialnih problemih slovenske vasi, v katerih bo prinesel nekaj najvažnejših referatov z znane kmetijske ankete (referati dr. Iva Pirca, Franja Basa, Hrvoja Maistra in Filipa Uratnika).
Francoske velebanke ▼ septembrski krizi. Izmed francoskih velebank je prva objavila svojo bilanco za 30. september 1938: Credit Industrial et Commercial. Med pasivi so se zmanjšale vloge a vista za 245 na 1691 milij. frankov, vezane vloge za 38 na 155 milij., tako da so se skupno vloge zmanjšale za 13.25%. Bilančna vsota se je zmanjšala za 279 na 2123 milij. Izplačilo vlog je bilo možno, ker je banka mobilizirala svoje bone za državno obrambo ter državno blagajniške bone. Tudi posojila banke so v septembru narasla.
Belgijska narodna banka izkazuje od 27. oktobra do 3. novembra 1938 povečanje zlatega zaklada za 261 na 16.851 milij. frankov, istočasno pa se je povečal tudi obtok bankovcev za 113 na 22.825 milij. frankov.
Nemška zadružništvo, V teku lanskega leta sc je število zadrug v Nemčiji zmanjšalo za 890 (leta 1936 za 621) in je bilo na kancu leta 1937 skupno v Nemčiji 51.992 zadrug. Najvišje stanje po vojni je doseglo nemško zadružništvo na koncu leta 1934 s 53.635 zadrugami. Po skupinah se je razdelilo nemško zadružništvo na koncu leta 1937 takole (v oklepajih podatki za konec leta 1936): kreditne zadruge 20.005 (20.283), obrtne zadruge 1.917 (1.948), produktivne in delavske zadruge 533 (542), nakupne zadruge trgovine 1.201 (1.241), konsumne zadruge 1.488 (1.512), stavbne zadruge 3.372 (3.452), kmetijske zadruge 22.239 (22.403),
Kulturni obzornik
Borza
Dne 9 .novembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 237.20—238.80.
Tudi nemški čeki so ostali nespremenjeni na 14.20—14.40 na vseh naših borzah, kar pomeni, da se je zagrebški tečaj nekoliko znižal in prilagodil tečaju na ostalih naših borzah.
Grški boni so beležili v Zagrebu 36.15—36.85, v Belgradu 35.50 bi.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,024,592, v Belgradu 9,752.000 din. Prometa je bilo v efektih v Belgradu 2,217.000 din pri čvrsti tendenci.
Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . . , 2390.66-2405.26
Berlin 100 mark...... 1758.53—1772.41
Bruselj 100 belg...... 743.20- 748.26
Curih 100 frankov ..... 996.45—1003.52
London 1 funt....... 208.78- 210.84
Newyork 100 dolarjev .... 4363.51—4399.82 Pariz 100 frankov ..... 116.65— 118.09
Praga 100 kron...... 150.69- 151.79
Trst 100 lir...........230.45- 233.o3
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7275, London 20.965, Newyork 441.25, Bruselj 74.55, Milan 23.22, Amsterdam 239.775, Berlin 176.625, Stockholm 108, Oslo 105.35, Kopenhagen 93.60, Praga 15.25, Varšava 82.80, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Cerigrad 3.50, Bukarešta 3 25. Hehingiors 9.245, Buenos Aires 105.875.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98.25 do 100, agrarji 59.25—61.25, vojna škoda promptna 477.50—478.50, begi. obv. 90—91, dalm. agrarji 89.50-90.50, 8% Bler. pos. 98.75—99.75, 7% Bler. pos. 91.50-92.50, 7% pos. DHB 100-103, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.350—7.400, Trboveljska 185—200.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.25 do 99.75, vojna škoda promptna 474.50—475 (475, 474), begi. obv. 90.25—90.75 (90.50, 90.25), dalm. arrrarji 90—90.25 (90.25, 90), 4% sev agrarji 59 do 59.50, 7% Bler. pos. 91.25-92 (91.50), 7% pos. DHB 101—103 (102, 100.50). — Dclnice: Privatna agr. banka 225-228.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98—99, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 473—474 (473), begi. obv. 89—90.50, dalm. agrarji 89 do 89.50, 4% sev. agrarji 59—60, 8% Bler. pos. 98 do 98.50, 7% Bler. pos. 91—91.25 (91.12), 7% pos. DHB 100 denar, 7% stab. pos. 97.62—98.50. — Delnice: Nar. banka 7.350 den., Priv. agr. banka 223—225, Trboveljska 180—190, Narodna šumska 20 den., Gutmann 50—60, Isis 20 den., Osj. sladk. tov. 110 bi., Osješka livarna 160 den., Jadranska olovba 350 den.
Žitni trg
Nori Sad. Borza zaprta I
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cena iivine in kmetijskih pridelkov v Dol. Logatcu dne 4. nov. t. I. Voli I. vrste 6 din, voli
II.	vrste 5 din, voli III. vrste 4 din, telice I. vrste 5.50 din, telice II. vrste 5 din, telice III. vrste 4 din, krave I. vrste 3.50 din, krave druge, vrsle 3 din, teleta I. vrste 7 din, teleta II. vrste 6 din. prašiči špeharji 11 din, prašiči pršutarji 9 din za 1 kg žive teže.
Goveje meso T. vrste, prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso II. vrste, prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 14 dn 16 din. slanina 17 din, svinjska masi 18 din, Čisti med 16 din, goveje surove kože 8 din, telečje surove kože 7 din, svinjske surove kože 6 din za 1 kg
Pšenica 200 din, ječmen 170 din, oves 160 din. koruza 170 din, fižol 170 din, krompir 75 din. seno 75 din, jabolka f. vrste 300 din, II. vrste 2.50 din,
III.	vrste 200 din, pšenična moka do 350 din, koruzna moka 200 din za 100 kg.
Zgodovina mesta Kranja
S sodelovanjem vseuč. prof. dr. If. Sclimida in dr. Fr. Steleta spisal dr. J. Žontar. Izdalo Muzejsko druitvo v Ljubljani 1939, str. o30.
V zadnjih letih je izšlo že več zgodovinskih spisov posameznih mest in trgov v naši domovini (Škofja Loka, Novo mesto, Tržič, Maribor itd.), toda tako razkošne po obliki in obsegu ter tako temeljile, v vsem na strogi znanstveni metodi ter prvem gradivu grajene zgodovine, kot jo je zdaj dobil Kranj s to knjigo, se ne more postaviti nobeno naše mesto, niti Ljubljana, ki bi že zdavnaj morala misliti na svojo znanstveno monografijo. Saj pa tudi ta zgodovina mesta Kranja pomenja doslej življenjsko delo prof. dr. iuris in phil. J. Žontarja, ki je deset let delal na tej knjigi in porabil tudi dragoceno gradivo, ki ga je mnogo let sestavljal pokojni kranjski dekan zgodovinar Anton Koblar, kateremu je knjiga posvečena. Tako je ta zgodovina mesta Kranja nastala na podrobnem študiju vseh v to spadajočlh virov na licu mesta, za kar je dr. Žontar prebrskal mnogo naših in tujih muzejev, ter moramo v prvi čestitati mestu Kranju samemu, da se mu je posrečilo dobiti takega moža za svojega zgodovinarja. Dr. Žontarja ne odlikuje saino globoko zgodovinsko znanje, temveč je on tudi redek primer, da bi bil zgodovinar tudi doktor prava, kar ga še posebej usposablja za zgodovinopisca starih mest, kjer pravosodje in vse, kar spada v sodstvo, igra veliko vlogo. In prav to medsebojno razmerje med gospoščinami samimi (med kranjskimi in škofjeloškimi oblastniki), pa tudi med mesti in meščani samimi, lo, kar je vsebina srednjeveških mest, tvori posebno vrednoto le knjige, ki je edinstvena v naši povojni zgodovinski literaturi ter zgled vsem poznejšim monografskim pisateljem zgodovin kakih posameznih krajev, mest in trgov ali gospoščin.
Težko je podati vsebino obširne knjige, ki obsega 530 strani in vsebuje vso zgodovino Kranja in okolice od najstarejših časov do naših dni. Knjiga je razdeljena v tri dele: /. opisuje razvoj od predzgodovinskih začetkov do reformacije; II. od reformacije do Napoleonove Ilirije, in III. od Napoleonove Ilirije do Jugoslavije. V i. delu opisuje geografski položaj kranjske kotline. Profesor Schmid, sam Kranjčan, je prispeval poglavje iz predzgodovinskega časa mesta Kranja, kjer je najti sledove starih Ilirov še iz halstattske dobe, dalje keltskih Tauriskov, Norikov; za rimskih časov je bila tu postaja »Carnium«. Pozneje so tu pustili svoje sledove Vzhodni Gnije, Longobardi, (grobišče v Lajhi) in končno Slovenci, ki pa so v 10. stol. padli pod nemško nadoblast. V 11. veku je bila trdnjava »Creina« (od tod ime Kranj!), kakor domneva tudi kustos dr. Ložar, ki raziskuje te utrdbe po okoliških posestvih. Po nemški oblasti je imela Kranj in okolico v oblasti razna svetna in cerkvena gosposka. Tako so imeli tu oblast bri-ksenski škofje, grofje od Savinje, Spannheimovci, Andechsi itd. V okolici je bilo več knežjih dvorcev in grofovskih pristav. Prav tako so imeli tu svojo besedo tudi samostani v Vetrinju, Veleso-vem, Mekinjah itd. Posebno dve plemiški družini sta pomembni tudi za Kranj: Ortenburžani in Celjski grofje, ki so sdružili okolico v eno telo s središčem v Kranju. Po smrti reljskih grofov se je razširila družina Egk, ki si je zgradila v Kokri gradič Brdo (1560). Posehno poglavje je posvetil mestni naselbini, ki se je začela tvoriti okrog te trdnjave, ter o pomenu mesta kot prehodni trgovski črti in zvezi Dunaja z Italijo. Leta 1335 je padlo mesto pod oblast Habsburžanov ki so ga še bolj pretvorili v pravo mesto. Prof. Žontar je na podlagi mestnega načrta iz 1.1826 skušal podati obrise prvotnega mesta ter mestnega obzidja, kakor so ga pozidali Ortenburžani 1. 1256, ki pa ni igralo v ureditvi mesta velike vloge. Posebej pa se zgodovinopiser. bavi s postankom meščanskega stanu in obrtništva ter njihovih pravic v srednjem veku v poglavju »mesto in pravni rede. Mestni grb izhaja še iz časa Andechsov ter je bil do 1. 1463 tudi deželni grb. Posebno zamotano je bilo cerkveno razmerje v srednjem veku med oglejsko škofijo in deželnimi stanovi ter pozneje med ljubljansko škofijo, kar je končno uredil šele škof Hren. Žontar na drobno opisuje rast in razvoj, repilev kranjske fare ter pravico patro-nata, kakor tudi razbira pomembnejše župnike iz preteklosti. Zanimivo je poglavje n mestnih pravicah, o kranjskih sporih z loškimi brižinskinu škofi za posest, ter notranja ureditev mest, ki so v Kranju zahtevali slovensko prisego meščanov že v XVI. stol. Kranj se je tako razvijal v važno
Ustanovitev estonske Akademije znsnosti in umetnosti. — Te dni je bila svečana ustanovitev estonske Akademije znanosti in umetnosti v mestu Tallinne, glavnem mestu Estonije ob udeležbi državnega jtredsednika Piatsa. Ta akademija se Ion od drugih akademij po tem, da vseh prvih 12 članov imenuje prezident sam, pa tudi ostale (vseh akademikov bo 20), bo imenovala samo država. Sicer pa bo imela iste naloge kot ostale akademije, ter se je že ustanovit odbor za študira-nje zgodovine, za proučevanje literature, ter za zbiranje gradiva na področju kemije, biologije in-sociologije. Predsednik te estonske akademije je prof. K. Schlossmann.
«
Najdba nore pesnil grške pesnice Snpho. — Grška pesnira Sapho spada med najboljše antične pesnike sploh, dasi je od nje ohranjenih samo par pesmi ter nekaj odlomkov. (Pri nas je pisal o njej svoj čas prof. Sovre v Domu in svetu.) Pred leti (od 1934—1937) pa se je na Grškem mudil italijanski raziskovalec slare literature prof. Achilln Volinno. kateremu se je posrečilo, da je našel 12 starih papirusov, ki predstavljajo arhiv neke stare plemenitaške rodbine zn časa vlade Tiberusa in Kommoda. Med temi teksti je našel tudi odlomke, ki dopolnjujejo pesmi pesnika Kal-litnaha in tudi pesnice Sapho, katero postavijo v povsem novo luč. Ti papirusi so zdaj v Berlinu, kjer jih raziskujejo učenjaki. Ko bodo končali svoje oglede in študije, bodo novo pesem pesnice Salipe objavili istočasno v več svetovnih časopisih.
Duhovno življenje. Leto šesto. Buenos Aires, I. X. 1938. — »T a s t o t r i d e s e t a številka je posvečena dragim rajnkim in misli na večnost.« Tako pravi napis na ovojni strani, ki predstavlja vhod v dragoceno cerkev ter napis nad sliko govori o zvezi sleherne cerkve z večnostjo. Naslovna stran napravi tako najlepši vtis na bralca, da radoveden odpre številko, ki ga v nobenem oziru ne razočara. Urednik Jože K a šteli c je napisal lep uvodni članek »Nekatere misli na praznik vseh svelnikov in za vernih duš spomin. Med tn članek pa so ulomljeni posebni oddelki lepih izrekov iz svetega pisma, znanih pisateljev, učenjakov in pesnikov o življenju in smrti. Slovenski pesniki se vrste s štarftni grškimi in najmodernejšimi angleškimi, španskimi, nemškimi itd. itd. — prava
trgovinsko in obrtno središče že v predreformarij-skem času kot središče platnene obrti itd. Posebno poglavje je posvečeno najstarejšim kranjskim umetnostnim spomenikom, med katerimi so največje vrednosti farna cerkev sama, srednjeveški rokopisi in pa stari krilni oltar, ki je sedaj v muzeju na Dunaju in predstavlja eno najlepših del alpske cerkvene šole tistega časa Članek o teh spomenikih kakor tudi pozneje o kranjskih slikarskih šolali, ki segajo od Layerj« do Bradaške, jo prispeval umetnostni zgodovinar prof. dr. Štele.
II. del govori že o novih gospodarskih potrebah in razvoju mesta v času zgodnjega kapitalizma tik pred reformacijo, ko je Kranj zaživel zaradi novih rudnikov in načinov kupčevanja nov razcvet. V ta čas pade tudi protestantizem, ki se je tudi v Kranju razširil kaj hitro in postavil tudi svoje predikante. Večina mestnega odbora je bila protestantska ter ni pustila katoliškemu duhovniku vršiti v mestu še 1. 1596 svoje dušebrižnnsti. Šele škof Hren je odpravil s silo protestantizem. Po teh razprtijah je tudi Kranj prišel v veliko finančno krizo, ki jo je mogel šele mnogo pozneje prebavili. V tem času je postal središče okolice ter središče kmečkih pridelkov. Posebej se bavi zgodovino-pisec z notranjimi urbanističnimi razmerami vse od protestantizma do reform cesarice Marije Terezije ter Jožefa II., ki je zlasti v cerkveni reformi dal Kranju in okolici novo lice (ukinitev več samostanov!). Toda iz časa baroka ima Kranj najlepše svoje cerkvene slike (Kremser-Schmidt) ter tudi od tedaj datirajo ustanovitev svoje lastne umetnostne tradicije.
lil. del obravnava zgodovino zadnjega stoletja, ki je stoletje narodnega preporoda in organizacije na narodnih in svetovno nazornih temeljih. Ob začetku tega stoletja je Kranj že dobil povsem obliko okrožnega mesta. Žontar podrobno navaja razvoj šolstva v tem času ter duhovne struje. Od tedaj so se tudi uveljavili tedenski tržni dnevi, ki imajo še danes polno veljavo za vso Gorenjsko. Reforme v notranji upravi je doživelo mesto pod francosko okupacijo (1809), ko je. izgubilo deželno sotiišče ter dobilo pod Marmontoin dvorazredno gimnazijo, ki pa je bila zaradi požara opuščena. Ob habsburški restavraciji ni dobil Kranj nazaj več svojih uradov, ki so prišli na grad Brdo in celo v Velesovo. Poizkusi za gimnazijo so se ponesrečili. Cerkvene razmere so opisane posebej, kakor tudi gospodarske, ki so se v tem času začele boljšali ter je počasi prihajala tudi že industrija (platnena); Terpinc je postal ustanovitelj papirnice v Vevčah. Posebej se peča s Prešernovim bivanjem v Kranju ter navaja tudi njegovo oporoko. Njegov grob pa je poslal pozneje mesto romanj. Družabne igre in razmere so opisane podrobneje ob času pomladi naroda 1. 1848, narodna garda, kazina itd. Mestni župan je tedaj zahteval celo slovensko univerzo v Ljubljano. Rast narodne zavesti in raznih gibanj (pevskih zborov, čitalnic, pozneje Sokola in končno Orla itd., itd.) je vsebina nadaljnjih poglavij. Omenja osebe, ki so se odlikovale v urbanistični politiki (Savnik, Pire, Jugovič itd.) ali v narodnih organizacijah. L. 1861 je bila ustanovljena nižja gimnazija. V tem času so se ludi rešila razna prometna vprašanja (cestne zveze), ki so mnogo pripomogle k razcvetu mesta, ki dobiva značaj vodilnega mesta na Gorenjskem. Tako je dr. Žontar zasledoval vsako gibanje v Kranju ter njihove osebnosti in opisal vso zgodovino ter notranje razmerje med meščani do konca vojne, potem posebej čas osvobodilnega gibanja ter zadnjih dvajset let po prevratu. Končno je dal Itidi sliko mesla, kako se je razvijalo tekom stoletij in v kakšno last so prehajale posamezne hiše, oziroma od kdaj datirajo in kako so se spreminjale same na sebi.
Taka je vsebina te izredne knjige, ki ima priloženih 164 slik. poleg tega 15 risb med tekstom ter več zemljevidov v posebnih prilogah. Znanstvena literatura in register je dodan na koncu, da ima tako knjiga tudi trdno znanstveno podlago in ceno.
Razume se, da taka knjiga brez javnih podpor ni mogla iziti in pisatelj se tem podpornikom tudi javno zahvaljuje. Toda kakor vemo, velik del knjige še ni plačan. Zalo je naša dolžnost, da tako knjigo tolikšnega napora in take vrednosti kupimo, da ne bi pisatelj za svoje desetletno delo trpel celo gmotne škode. Naša dolžnost je, da podpremo znanstvene napore, dolžnost vseh Kranjčanov posebej pa je, da ima vsaka družina to knjigo v svoji lasti, da bo še poznim potomcem pričala o zgodovini tega lepega mesta, ki je doživelo monografijo, kol je zlepa nima kako mesto in kot je tudi Kranj zlepa kdaj ne bo več dobil.	td
zakladnica aforizmov o življenju in smrti, ki imajo večno ceno. In teh izbranih misli je več strani, kar poživlja list in mu daje ceno. Ostala vsebina lista je vsa posvečena misli na večno življenje, na evharistijo in evharistični kongres, pismo iz domovine, ki ga spremlja dve strani samih slovenskih narodnih pesmi, pričujočih o posvetnem življenju in o žalosti tistih, ki so ostali na zemlji. Tako je južnoameriški list prinesel najlepšo zbirko slovenskih narodnih nagrobnic, ki bodo gotovo na naše izseljence imele poseben čustven vtis in jih spomnile na drage umrle v stari domovini. Več člankov je napisal tudi marljivi izseljenski duhovnik Janez H I a d n i k. Številka je okrašena z izbranimi slikami iz argentinskih rerkva pa tudi iz grobišč pri nas (ljubljanske Žale), kakor tudi v Ameriki. — List »Duhovno življenje« najtopleje priporočamo vsem, ki se zanimajo za naše izseljence, obenem pa tudi vsem, ki imajo svojce v Argentiniji in sploh v Južni Ameriki. Ta list je gotovo najboljši slovenski izseljenski mesečnik.
Profesor bolHnike na belgrajski univerzi dr. Stevan Jakovljevič je s svojo znano »Srpsko trilogijo* doživel velik uspeh, saj je obsežno delo doživelo štiri knjižne izdaje v najkrajšem Času. Te dni je bil del le romanske trilogije pod naslovom »Na ježevem hrblu« uprizorjen tudi v bel-grajskem gledališču. Kdo je delo dramatiziral, ni znano, pnč pa je pisec pred dnevi v intervjuvu izjavil, da je tn storil eden njegovih ožjih prijateljev. Gledališče je bilo ob premier polno, kakor že doljto ne. Sicer pa to tudi nt nič čudnega, saj pomeni komad evokucijo težkih dni, prebitih v strelskih jarkih pred skoraj 25 leti. Nekaj takratnih častnikov, ki so še živi, je doživelo ceio to, da
so sami sebe videli na odru.
•
Slovenska odrska dela pogosto kasno prodrn izven ožje domovine. Tako je bila te dni v Skopljn premiera znane Bemfeva »Magde*, ki je dosegla popoln uspeh. Verjetno ima največ zaslug, da je delo sploh prišlo na program skopljanskega gledališča, Ferdo Delak, ki je angažiran kot režiser v Skoplju. Delo je režiral sam g. Detak, svojevrstno scenografijo je pripravil znani mladi slikar in grafik Djuro Teodorovič. Moti me samo to, ker so na Teodorovicevih diapozitivih obrazi slovenski, pokrajina pa južnosrbsk« Morda je In popust občinstvu, kar pa umetniško le ni dopustno.
Najslavnejša policija sveta:
Scotland Yard, kakršen je v resnici
Nobena policijska uprava sveta se ne more pontsati, da bi bila tako slavna, kakor je Scotland Vard, centrala londonske policije. Hkrati pa tudi ni na svetu oblasti, ki bi o njej krožilo (oliko napačnih pojmov kot o Scotland Vardu. Temu pa je vzrok
množica kriminalnih romanov
ki so se iz Anglije razširili po vsem svetu. Anglija je klasična dežela detektivskih zgodi). A vprav znani pisatelj Edgar Wallace ie mnogo pripomogel k temu, da je razširjeno napačno mnenje o Scotland Vardu. >Yard- je po mislih mnogo ljudi v Angliji (in po drugem svetu) nekakšen pravljični grad, kjer izgotavljajo ljudi z nadnaravno daro-Mtostjo. Zato je prav, da povemo, da je
Scotland Vard — centralna oprava londonske policije
V Angliji spada pod zaglavje »policija« le tisto, kar ljudstvo zares razume s tem imenom. Ko je
samicah sedijo resni uradniki in neumorno opravljajo svoje delo. Skrivnost in čudovitost kriminalne policije je vprav v neznansko podrobnostnein delu, v natančnih in temeljitih preiskavah. Odlični detektivi Scotland Varila niso mogoče zalo odlični, ker hi imeli kak šesti cul ali bi bili rojeni veleumi. marveč so odlični zalo, ker so izvrstni, resni delavci. Uspehov ne dosežejo, kol v romanu, kar lako po naključju, marveč le s podrobnim, žilavim zbiranjem najmanjših podatkov.
Za to delo pa je Scotland Vard opremljen z najodličnejšimi pripomočki. Naj omenimo od teh le Iri. Prvi je poročevalska služba, saj je Scotland Vard, ki se bavi splošno le z razkritji najhujših in najbolj zapletenih zločinov, poročevalska centrala za vse javne klice na pomoč. Ce se le od kod iz Londona oglasi telefonski klic na pomoč, ga policija takoj sporoči Scotland Vardu. Od tu sporočijo brezžično svojemu oddelku avtomobilov, Ui takoj začno iskati zločinca in ki ga večkrat že čez nekaj minut najdejo.
Oddelek Ja prstne odtise
je za laika zares skrivnost. Scotland Vard je nedavno dognal poseben sistem, ki omogoča, da se žp v najkrajšem času dožene zločinca. Medtem ko je bilo do sedaj potrebnih več ur, da so našli, ali je ta in ta novi prstni odtis v njih zbirki milijona odtisov, pa se zdaj to zgodi največ v treh minutah. Najbolj le pa osupne pri tem sistemu lo, da uradnik ne primerja niti enega odtisa iz zbirke z novim odtisom, ampak se ozre le na tabelo in takoj vse ve. V neki sobi visi zanimiv dokument iz zgodovine prstnih odtisov. Thomas Be-ivick, navaden rezbar, ki je živel od 1. 1753—18*28, je prvi spoznal, kako je za odkritje zločinov važno. da poznamo odtis prstov. L. 1823 je izdal po-sebno knjigo, kjer je na platnicah namesto njegovega imena — odtis njegovega palca.
Manj skrivnosten, vendar kol dokaz podrob-nostnega dela jako važen del. je kartoteka zločincev. Vodilna misel tega oddelka je. da ni zločinec le v navzkrižju s paragrafi, marveč da ostane tudi zvest isti vrsti zločina. Zalo so priredili obsežno kartoteko, kjer je vpisan sleherni obsojeni zločinec. Kartoteka je tako strokovnjaško izdelana, da ni ondi le oddelek »tatvina«, marveč je tudi pododdelek »tatvina v hiši«, žepna tatvina itd. Če se zgodi kak zločin, kjer zločinec ni znan. more Scotland Vard na podlagi le karloleke dognati, kateri »bivši odjemalci« so pri tem področju zaposleni. So še kartoteke za posebne lelesne znake zločincev, karloleke za tatove zlatnine, koles in avtomobilov. .	, .. ^
Mimo štirih poglavitnih oddelkov pa so še posebni oddelki, ki bi ustrezali našemu pojmovanju o politični policiji. Seveda pa tu nimajo toliko v mislih britskih državljanov, ampak so tu zaznamovani
sumljivi inozemci
V času |K> svetovni vojni je nastal še poseben oddelek za pobijanje manjših komunističnih celic.
Njih poglavitna naloga pa je, da ščitijo člane kraljeve rodbine, vodilne politike in visoke inozemske goste. Tako je ta posebni oddelek imel mnogo opravka lani o priliki angleških kronanjskih dni, in lelos, ko je angleška kraljevska dvojica odšla v Francijo.
Ase lo pa je le majhno poglavje mogočnega organizma Scotland Varda, ki ima svoje prostore v vegasti stavbi na obrežju reke Temze. Stavba je po zunanjem videzu jako neprikupljiva in tudi delo, ki se vrši v notranjosti, ni prikupljivo. O tem pač največ vedo listi uradniki, ki dan iti noč se-devajo ondi in ki njih napornega dela ne prekine drugega ko gromki glas ure Big Bena", lo je ura na stolpu bližnjega parlamenta. Od mraka do jutra gorijo luči za okni Scollanda, in marljivi Londončan, ki ob koncu svoje detektivske zgodbe zadovoljno ugasne luč, pač ne pomisli na to. da ondi v Scotland Yardu pazijo na varnost njegovega spanja.
Nad »\vvorkom so ob protiletalskih vajah velikanski žarometi razsvetljevali ozračje.
Na svetu je zmeraj manj zlata
Koliko so ga pridobili pred 10.000 leti — Le četrtina zlata za denar
Neki ameriški list obravnava bogastvo zlata na svetu in prav zanimivo poroča, kako svet vedno bolj izgublja svoje zlato. V dobi (»slednjih 10,000 lel je svet pridobil najmanj za 8 milijard funtov zlata. Od vseh zalog zlata, ki so ga v fO.OOO lelih nabrali na svetu, je zdaj le za 2.5 milijarde funtov zlata v denarju, a za 5.5 milijarde funtov zlata se je v tej dolgi dobi izgubilo. Medtem ko služi dobra četrlina za zlat denar, je pa za 2.3 milijarde funtov zlala v zlatih okrasnih predmetih. Za kake pol milijarde funtov zlala pa se je obrabilo.
Iz lesa moremo sklepati, da skoraj polovica tistega zlata, ki ga je bilo pred 10.000 leti, ni več na svetu. O zlatih izgubah sporoča ameriški lisi lele zanimive podatke: V vojnah je izginilo za 1.4 milijarde funtov zlala; za 000 milijonov funtov zlata je zakopanega v zemlji in 400 milijonov funtov se je potopilo v morju, obrabilo se
Novi francoski vojaški ataše polkovnik Dietelet v Berlinu.
sir Robert Peel. eden največjih angleških notranjih ministrov, leta 1829 ustanovil sedanjo organizacijo londonske policije, ji je hkrati določil meje.'V dobi več ko 100 let njenega razvoja se je Scotland Vard jako spremenil, toda v bistvu je pa ostal tak, kakor ga je Peel ustanovil.
Zmote o Scotland Vardn
so n. pr. te, da so ondi uslužbeni samo kriminalni uradniki. Vendar sparla kriminalni oddelek le k enemu od štirih oddelkov. Oddelek »A« je splošno upravni oddelek. Oddelka B in C sta prometna in kriminalna polirijn. oddelek D pa je oreanizacijski oddelek. Vse te oddelke vodiio visoki uradniki, predseduie pa policijski perdsednik, ki ga imenuje samo kralj.
Prometna policija
ki ie pod oddelkom B. ima v Scotland Yardu jako važno vlogo. Neizmerni promet 8 milijonskega mesla, ki ima veliko prav tesnih ulic, tvori nerazrešljiv problem. Da se pa ta promet navzlic temu tako unio razvija, je pa zasluga oddelka B, in sve-tovnoslavne zanesljivosti -.bobi je v -. ki so izšli iz šole Scotland Varda. Najbolj zanimiva naloga oddelka B ie brez dvoma raziskovanje in zahranje-iije nezgod. V nekem prostoru v Scotland Vardu stojijo neizmerni načrti mesta Londona, kjer so križem kražem pritrjene zastavice in gumbki. Tu je vsaka prometna nesreča zaznamovana, katera se ie pripetila v zadnjih 6 mesecih v območju Scotland Varda. Iz ohlik in barve gumbov in zastavic more uradnik koj spoznati, kdaj in kako se je zgodila nesreča.
A tudi laiku pove karta dvoje stvari; da se pripeti največ nesreč v tistih krajih mesta, kier je največ najboli tesno postavljenih stavb, Vendar so prometne nezgode največje zunaj mesta, kjer je naglica vozil čezmerna. Čeprav je zaradi 50 km najvišje brzine na uro precej manj smrtnih nesreč Kot prej. vendar izgubi v Londonu zaradi prometne nesreče več ko 1000 ljudi svoje življenje na leto. .Jako zanimiva je še naloga onega prometnega oddelka, ki sega že v kriminalni oddelek C, namreč, da določijo, kip v Londonu se pripeti največ zločinov. Tudi tu vidiš karlo z gumbi in zastavicami, kjer more uradnik kar koi spoznati, Kdaj in ob kateri uri 6e je zgodil kak zločin.
Kriminalni oddelek
to čudo detektivskih zgodb, je vprav takšen trezen oddelek, kot so drugi. V majhnih, tesnih pi-
Japon?ke prednje straže pred Kantonom pod varstvom solnčnikor in dežnikov.
živali slutijo prirodne nezgode
Dognali so, da imajo živali za elementarne naravne dogodke (potrese, orkane) posebno razvit predhoden čut ter da z instinktom često premagajo nevarnost, pri kateri je človek večinoma ves iz sebe.
Do lega spoznanja so privedli ljudi potresni sunki, ki so se pred kratkim pojavili v zapadni Evropi, zlasti v Belgiji. Tako poroča ravnatelj lipkesa belgijskega živalskega vrta, da je opazil pri živalih izreden nemir, preden je izbruhnil potres. Nenavadno boječe so tulili levi, celo glas pavov, ki je zmeraj nekako p»odiren. je lo pot zvenel drugače. Nosorogi, bizoni, antilope, gazele in jeleni so nemirno skakali sem in tja. se boječe stiskali ob ograjo, kakor da si iščejo zavetja. Čuvaji, ki so jih skusali pomiriti, so pre-bledeli ter zbežali, ko se je iznenada stresla zemlja, dočim so se živali takoj nato same od sebe
V Curihu na Švicarskem delajo velikanski dvoranski stadion, ki ho najvetji zaprti <«ariion. Driieo leto b« zc dokončan. Na sliki vidimo od zgoraj doli le začetno ogrodje,
pomirile. Značilno je, da imajo čut za elementarne nezgode zlasti živali mačjega plemena in govedo, dočim medvedi in opice ne.
Holandski časopisi nas zdaj spominjajo, kako so se obnašale živali takrat, ko je zadela naravna nesreča Borculo, Strahoten orkan je porušil to holandsko mesto leta 1925. Na veliko začudenje ondotnih kmetov se je živina — krave in konji — takrat na paši polegla plosko na tla. hrbte v smeri, od koder se je bližal vihar, glave pa stisnila v stran med travo. Neki borcuiski prebivalec je pripovedoval o svoji mački: »Hudimana, od kod imaio živali lo,« je dejal. »Moja mačka je odnesla svoje mladiče na sredi travnika, zaio sem radoveden šel za njo, da bi videl, kaj bo počela. Že naslednji hip je pridivjal orkan, ki je porušil tudi mojo hišo. Gotovo bi našel smrt pod tramovjem, da me ni iz hiše izvabila mačka ter mi tako rešila življenje.«
ga je 500 milijonov funtov. Ti vzroki, ki so v preteklosti uničevali zlato, ga uničujejo tudi dandanašnji. Ko je, na primer, nedavno ameriška zakladnica prenesla svoje 900 milijonov funtov vredno zlato v nove prostore, so pri tem dognali, da se je obrabilo za 15.000 funtov zlata. Tudi po vojnah, brodolomih in podobnem se še zmeraj po vsem svetu izgublja zlato.
Nemara da je najbolj važna izguba zlata v Srednji in Južni Ameriki, kjer so izginili zlati zakladi. Mnogo se je tedaj izgubilo zlata pri prevozu v Evropo, vendar ga je veliko tudi zares prišlo v Evropo. Seveda ni tega zlata iz zakladov davnega kraljestva Inkov in Aztekov v prvotni obliki nič več dosti na svetu. Brez dvoma so to zlato pretopili in se nemara še danes skriva v obliki palic v marsikakih državnih zakladnicah.
Čep rav se leto za lelotn pridobiva več in več zlala^ in razne najdbe zlata še povečajo njegovo množino, vendarle ni mogoče izvesti zahteve, da bi bila desetina svetovne valute krita z zlatom, kar bi bilo S milijard funtov, ker te množine pač ni in je tudi ni mogoče dobiti.
Anekdote o glavi
Glava in ovratnik. Slavni Liszt je nekoč dal dvorni koncert na carskem dvoru v Petro-gradu. Takrat je nosil visok trd ovratnik, ki pa se mu je med koncertom zmečkal in postrani zasukal. Ko je Liszt to opazil, je kar med koncertom skušal ovratnik popraviti v pravo lego, kar pa se mu ni posrečilo. Bil je tako nesrečen zaradi tega, da je igral z eno roko, medtem ko je z drugo popravljal ovratnik. Ko se mu ni posrečilo, je opustil to prizadevanje ter je ves divji igral dalje. Ruski car pa je opazil umetnikovo zadrego. Smehljaje je stopil k umetniku ter mu dejal: »Ljubi moj, vaša zadrega je bila odveč. Pri taki glavi si že kdaj lahko privoščite zmečkan ovratnik, celo v dvorni družbi, kjer so glave že itak dovolj redke!s
Gumb in glava. Slikar Lenbach je nekoč slikal visokega generala. Ko je bila slika narejena. ekscelenca ni bil nič kaj zadovoljen s sliko. Dejal je, da je vse skupaj velika packarija. Glava je sicer dobro zadeta, zato pa so gumbi na uniformi kar strašni. Gumbi so kakor slepi in kakor bi nikdar ne bili osnaženi. Lenbach pa je ljubeznivo odeovoril: -»Ekscelenca! Če se vam gumb zdi važnejši ko glava, to ni moja stvar. To bi mi bili morali poprej povedati!«
Vojskovanje s pečenimi pujski
Nenavadno orožje so si izmislili umikajoči se Kitajci, ki so se umikali iz Kantona. Kanton je bil namreč poln vsakovrstnih živil. Vrhu tega je Kanton znan kot mesto, kjer je doma najboljša kitajska kuhinja. Ko so se torej kitajski begunci umikali iz Kantona proti Hankavu. so iz svojih tovornih voz od časa do časa metali na cesto pečene pujske. Upali so namreč, da bodo lačni japonski vojaki, ki so vajeni le silo slabe hrane, poželjivo planili po slastni pečenki. S tem so ho.teli Kitajci Japonce vsai nekoliko zadržati, da bi dobili tako več časa. Toda strah japonskega vojaka pred svojimi častniki je bil vendarle precej večji, kakor pa poželenje po pečenki. Japonci so morali pečene pujske pustili na cesti ter lačni hiteti za Kitajci. Upali so vsaj, da jih v Hankavu čaka kak priboljšek. Tako so nazadnje srečno zasedli Hankav, ki pa je gorel na vseh koncih in krajih. In lačni japonski vojaki so se tudi tukaj morali obrisati pod nosom.
Ob 15 letnici fašističnega režim, T Italiji j. pred Beneško palačo v Rimu, kier je sedež Mussolinii« prevzela za Ust. dan častno stražo oborožena baliln, uniformirani fašistični dečki. Na sUW S'
kako sc straža m^nja, V"	^^ 1
Spoti
Po športnem svetu
20 Norvežanov pri svetovnem smučar, prvenstvu
Norvežani so sklenili, da pošljejo 20 svojih smučarjev na svetovno smučarsko prvenstvo, ki l)o to zimo v Zakopanih na Poljskem. Moštvo, ki ho zastopalo norveški smučarski šport pri teli največjih smučarskih prvenstvih sveta, še ni bilo izbrano, pač pa se bo lo zgodilo takoj, ko bodo posamezne tekmovalce preizkusili na skupnem Ire-ningu, ki ga bodo v to svrho priredili in pri ka-terem bodo sodelovali najboljši dolgoprogaši in najboljši skakalci. Tekmovalci, ki bodo zastopali norveški smučarski šport na svetovnem prvenstvu, bodo pa definitivno izbrani šele na Finskem o priliki dvoboja, ki bo obsegal tek na 50 km in skoke. Zanimivo je, da Norvežani ne pošljejo na svetovno prvenstvo svojih smučark kljub temu, da imajo v svoji sredi prvovrstne tekmovalke.
.Norvežani forsirajo smuk
V	zadnjih letih opažamo tudi pri Norvežanih, da so začeli polagati vedno večjo pažnjo. na alpske discipline, to je na smuk in slalom. V Noef-je.ldu nekako 100 km od Osla je norveška smučarska zveza uredila progo za smuk, ki ima 850 m višinske razlike in ki odgovarja vsem zahtevam sodobnih alpskih prog. Niže ležeči del proge bodo uporabljali tudi za slalom. Iz lega lahko sklepamo, da bodo Norvežani v svoji veliki vnemi letošnjo zimo tudi v alpskih disciplinah dosegli sijajne uspehe.
- Orodno prvenstvo švicarskih telovadcev
Švica je znana po svojih odličnih telovadcih, Pa še bolj dvignejo to panogo telesne vzgoje, prireja vsako IpIo orodno prvenstvo. Letošnje, ki se je pričelo preteklo soboto, je že peto. Lelos tekmujejo v 27 skupinah s 162 tekmovalci. V _p_rvem kolu je zmagalo društvo 1 iz Berna s 115.50 t., prvak med posjamozniki pa je poslal M, Reuscli iz Berila s 29.00 točkami.
Občni zbor Akademskega športnega kluba
V	ponedeljek 7. novembra je četrtič polagal račun srojega delovanja Akademski športni kini). l.«pa udeležba članov je pokazala veliko zanimanje, in veselje do zdravega športa, ki je akademski mladim tako zelo potreben.	, , , . ..
Iz izčrpnega poroč la, kt p« je podal predsednik Pavlin >'rnnin, jiosueinamo v glavnem sledeče: klub je v preteklem lelu priredil štiri lepo napele smučarske tečnie. Prvi ie bil nn frnein vrha za tekmovalce pod vodstvom Oliinpljcn Znldarja, drugi zn začetnik« na Rakitni, nadaljevalni nn f rnein vrhu, in prav tnni tudi za članice. Klubski tekmovalci km letos prav častno nastopali svoj klub lako doma kakor v mednarodnih akademskih tekmah v llnd Hnffgaslcinii in na Slovanskih tekmah ZKO na Ornem vrim. Klubsko prvenstvo in s lein začasno last dragocenegn pokala Častnpga predsednika notranjega ministra g. dr. Korošca pa si je pridobil Derle Franci. Ostalim tekmovalcem pa j« klub na družabnem večeru razdelil mnogo praktičnih daril. Tudi klubski sodniki so spet pokazali, da so odboru rnočnn opora. Saj so pomagali na Slovanskih tekmnh 7.FO na finem vrhu iti v I la-nici izvedli tek za klasično kombinacijo brezhibno, kar so Priznali tudi poroče.valci časopisov.
Pretežno večino svojega dcln pa je klub posvetu zamisli po lastnem domu. Nihče ne potrebuje danes svoje planinske postojanke lako kakor ravno ljubljanski akademiki. Vedno pri knjigah ali v tabora-' toriju ali v seminarju pri delu si marsikdaj zazell prebiti vsa.i nekaj dni v gorskem svetil da so pregibi ie in nabere novih moči. duševnih in telesnih, za delo'. Zal večini to danes ni mogoče. 7.at > je občni zbor z velikim odobravanjem vzel na znanje, da je prvi korak k cilju že narejen, t. j. da je odbor ze kupil zemljišče na Črnem vrhu, za kar gre predvsem zahvala g. banu dr. Natlačen« za denarno podporo, a župniku pr'. Sv. Križu Krasni, predsedniku Pavlino, tajniku .lanežu in g. Dohovškn Jožetu. Dpnjmo. dn bo prihodnje leto zamisel, ki si jo jo klub osvojil, tudi
Ul'e Poročila raznih sekcij, tako lahkoatletske. plavalno zlasti pa. plesne z vajami v Trgovskem domu oh petkih, so pokazale, da so tudi te sekcije živahno
deloval«.	, , , .
7,a to je predsednik revizile Dobovšek .lože 7, upravičenostjo dal rnzrešnico odboru, predsedniku in tajniku pa razrešnico s pohvalo.
Pri novih volitvah je bil nalo izvoljen sedeči odbor: predsednik Dobovšek Jože. abs. iur.: nodnred-sednik .lanež Stanko, stud. i 11 r.: tajnik Puh Maks, stud. teb.: blagajnik Slivnik Herberl. slud. leh.: gn-snodar fimitek Janez. stud. leb.; načelnik lahkoatletske. sekciic Tlrenik Franci, stud. lur.; načelnik smučarske sekcije Sorli Marjan, ennd. i 11 r.: načelnik plavalne sekcije Pucko Vinko. cnnd. lur.: načelnik olesne fokeil« Vagaja Franci, carid. inr. Revizorji: Pavlin Fran.lo. eand. iur., Riiger Tone. nbs. inr., Aleš Kregar,
ftU('s,tem je bil občni zbor mladega in agilnega kluba. kateremu želimo vsi uajlepši uspeh in procvit, zaključen.	-ln-
Ljubljana : šparta
V nedeljo bo v Ljubljani po daljšem presledku nogometna liga tekma in sirer med gornjima nasprotnikoma. Vsakdo si zopet želi dobre nogometne tekme v Ljubljani in lo bomo imeli
WE5SI1[ urodONAL
Nepremocljive hubertuse
dežne plašče in obleke, najboljši nakup: Preskor, Sv. Petra cesta 14.
Emil Allais ne bo vež tekmoval?
Znani francoski smučar in dvakratni svetovni prvak v smuku, Emil Allais, ne bo več zastopal svoje domovine pri mednarodnih smučarskih tekmah, ker se je odločil opustiti tekjuovanje. Allais lahko utemeljuje svoj ukrep s leni, ker je postal ravnatelj francoske smučarske šole in se mora kot tak brigati za napredek in vodstvo le ustanove. Vendar pa nihče ne more verjeti, da hi Allais to v resnici napravil, kajli stalno se nahaja v središču francoskega smučarskega športa. Poleg tega je pa še mlad in je ravno v zadnji zimi pokazal bajne uspehe. Zadnje dni so ga nagovarjali. da naj nastopi vsaj še pii svetovnem prvenstvu v Zakopanih. Izjavil je, da je lakoj pripravljen zamašiti vrzel, če francosko moštvo ne bo imelo v kaki disciplini dobre zasedbe,
Konj je skočil 7 m daleč
Na zadnji dan jahalnega turnirja, ki se je vršil v H i mu, je bilo tudi skakanje s konji na daljavo. Zmagal je tudi letos major Cacciandra na Marti 111, s katero je skočil 7 111 daleč. S tem je zboljšal državni rekord, ki ga je sam postavil, za pol metra. Nato je skušal omenjeni major na istem konju zrušili svetovni rekord Francoza Pe Ca-stries, ki ga je s skokom 7.00 111 postavil 1. 1935 v Spa. Poskus se je ponesrečil, kajli konj se je dotaknil markacije pri 7.70 111.
Anglija in Italija v nogometu
O priliki nogometne tekme med kontinentalno in angleško reprezentanco v Londonu so bili razgovori med Angleži in Italijani za meddržavno lekino, ki so se uspešno zaključili. Predvidoma bo lo srečanje v Milanu v mesecu maju lola 1939. Poslej sta se vršili dve tekmi med tema državama. Leta 1933 v Rimu, kjer se jo končala tekma neodločeno 1:1, in lota 1934 v Londonu, kjer so Italijani podlegli s 3:2.
priliko videti v nedeljo, zlasti z ozirom na zadnji uspeh Ljubljane v Belgradu. Upajmo, da bosta lo pot ostali obe ločki v Ljubljani in kar je za gledalce še važnejše, da bodo prisostvovali lepi in napeti borbi.
SK Mars : SK Bratstvo
V nedeljo pridejo v Ljubljano po točke zopet odlični Jeseničani. Odigrajo revanžno tekmo z Marsom na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
Mars bo vsekakor napel vse svoje moči, da se revanžira za svoj poraz, katerega je doživel na vročih lleli Bratstva na Jesenicah.
Tekma se prične ob pol 10. uri na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
Patent »Kraljica peči«
ki so nalo/.l lo enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, so dobi v vseh velikostih pri A. Semenlč In drug, Ljubljana, Miklošičeva cesla 15, telet. St. 4S-07.	(1)
Padavica
(epilepsija)
ln
krči, živčno bolezni pomanjkanje spanja. Zanesljivi in najboljši uspehi so so dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobllžnja navodila daje lekarna Flster, Osljek 111
razkraja scCno kislino
Ali Vam srco preveč močno bije? — Vas zbada v srcu? To pomeni, da se v srcu skriva sečna kislina
7. Urodonatom
dosežete isti uspeh kakor s puščanjem
krvi skozi seč (sočna kislina mali, oksalali)
Revniatizcm protin
lolcni kamen nevralgija bolezni v kolkih arterioskleroza
otlcbelenje.
Sečna kislina osvaja postopoma arterije srca. Pri tem stvarja v njih največji del onih ate-romatičnih pločic, ki se tam nabirajo in zapirajo vhod v krvne prpkate, pri čemer ovirajo delovanje srčnih zaklopk.
To je zelo nevarno!
Če ste zdravi, ne smete čutiti delovanje Vašega srcal
Etablisscments. Chatelain 22, ORAND PRIX - PARIŠ.
Pobavitelj pariških bolnic - Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo STERILAB, Ang. Krm farm. labnritnrijev. Beograd. Kneza Mihajla 33
POBI S15 V VSEH LEKARNAH.
Oglas reglslr. pod S br. 42T1, z dne 12. III. 11)32.
Kaj sodite o meščanski šoli?
Razpis
desetega jubilejnega propagandnega teka «0«vohoje-njn* za ^ ahtarjev prehodni pokal v spomin padlim Maistrovim borcem, ki gn priredi SK Železničar v Mariboru 1. decembra 1938 ob lat pod pokroviteljstvom poveljnika, mesta Maribora, nn progi s startom ob letnem telovndjšču Sokol-MatU'a na Koroščevi cesti — Maistrova ulica — Zrinjskeg« trg — Kolodvor«, k h.ulica— Aleksandrova eesta—Trg.SvoKode,, kjer je. oilj. Delilna.-proge ca. 1810*111.'	„	.
Pravico starta imajo Vsi ftiVlTOtrS«! 'in ■nevptftf-'" eirani člani klubov, ki so včlanjeni v ,ll<A7,-u ler ludi dijaki, vojaki in ostali' športniki slovanske narodnosti.
Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAZ.
Nagrade: Prehodni pokal, ki ga daruje g'>sp. Vabtar Danilo in si ga prisvoji v trajno last oni tekmovalec, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali -pet krat v presledkih. Vsakokratni prvak prejme razen prehodnega pokalu še spominsko plaketo v trajno last; oni tekmovalci do šesto plasiranega prejmejo diplome. a. ostali tekmovalci prejmejo spominske trakove. Razdelitev nagrad se izvrši takoj po končanem teku.
Prijavnine za to tekmovanje ni.
Prijave je poslati nu.ikasnr.ir dn :in. novembra t. I. oh r> na naslov: Jrnko .loie. tajnik SK tZeleznUgr*, Maribor, stadion oh Tržaški rrsli.
Prijave, ki bi eventualno prispele po določenem času, se ne bodo upoštevale.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Slalom kluh	sklicuje 'T V". redni občni zbor v
malem salonu restavracije hotela Strukel z običajnim dnevnim redom dne -'4. novembra ob :">. Vhod je iz Kolodvorske ulice. Članstvo prosimo, da se ga polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Predavanje SPI). V četrlck HI. novembra ob 20 priredi Slovensko plnninsko društvo svoje, prvo predavanje v letošnji seziji. V dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti bo predaval g. dr. Rcya Oskar o vremenu v planinah. S Številnimi diapozitivi bo pokazal, koliko važnost igrajo oblaki pri spoznavanju vremena. Posebno v planinah sc spozna prihod slabega vremena po oblakih, ki sc kakor slapovi prelivajo preko gorskih sedel. Številna druga vprašanja, ki zanimajo planinca glede vremena, se bodo obravnavala nn navedenem predavanju Vstopnice so na razpo lago v društveni pisarni SPD nn Aleksandrovi cesti l-l. Ker imajo člani SPD ugodnosti pri vstopnini, se priporoča, da si preskrbijo vstopnice v prednrodnii. Planinci, pridite v četr ek ob 30 v čiin večjem številu na zanimivo predavanje!
XVI.
Združenje učiteljstva meščanskih šol. sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, pošilja k anketi nasled nje:
V našem dolgoletnem boju za izboljšanje meščanskih šol nas je presenetila anketa o meščanskih šolah. Dobrodošla nam je vsa stvarna kritiku, obžalujemo pa nekatere nestvarne in celo žaljive izpadu na šolo in na učileljstvo.
Meščansko šolo je rodila potreba, da se da možnost izobrazbe ludi tistim učencem, ki no nameravajo študirati na srednjih šolali, toda od katerih se zahteva za gotove poklice višja izobrazba. Vse državo sveta, ki skrite za kvalificirano delavstvo, za bolje izobraženega kmeta, za bolje izobraženega obrtnika in trgovca, so uvedle številne meščanske šole, ki imajo seveda različna imena, loda v bistvu popolnoma enak značaj, kakor ga ima naša meščanska šola.
Učni načrt meščanske šole pri nas je bil še nedavno dokaj vzoren. Učenci, ki so vstopali v praktične poklice, so povsod dobro napredovali. Tudi oni, ki so nadaljevali svoje šludijo nn drugih šolah, so se po vživetju v novi položaj kmalu dobro uveljavili. To nam dokazujejo bivši absolventi sami s svojimi izjavami. in svojimi uspehi.
,1 Srednja šola pobira iz osnovnih šol samo zelo 'nadarjene in večino srednje nadarjenih učencev; od teli Učencev izključi tekom lel vse, ki ne uspevajo, ker ima pravico, da učence z gotovim š|p-vilom nezadostnih redov odslovi. Meščanska šola pa nima pravice do izbire, zalo ima njeno učileljstvo mnogo težje delo.
Sedanji učni načrt, ki je nastal brez sodelovanja ..ii^liiHi^teft;:«^	meščanskih šol, ima .4'1- jp te hibe tudi javnost opazila.
T* lii&e ;ŠPŠ-
.1.. število predmetov je preveliko (21; predlog učiteljev mešč. šol iz dravske banovine je vseboval le 13 predmetov);
2.	plovilo ur za Slovenski jezik je premajhno (na mešč. šolah 3, na gimnazijah pa 5 leden, ur);
3.	po sedanjem učnem načrtu se poučuje risanje le v nižjih dv.eh razredih in še lo okrnjeno (prej se je poučevalo tudi v 111. iu IV. razredu);
4.	pouk v ženskih ročnih delih in v gospodinjstvu je skrčen;
'5. petje se poučuje po novem 'načrtu le v nižjih razredih (prej se je poučevalo v vseli).
.Pomanjkanje za meščansko "šolo izprašanega učiteljstva.' kiikor tiidi pomanjkanje potrebnih in primerno opremljenih urnih prostorov je tudi velika ovira za dosego pravih uspehov 1111 mešč. šolah. Islotako Irpi meščanska šola že vsa teta na pomanjkanju našim potrebam primernih učnih knjig.
Pruštvo učiteljev meščanskih šol, posamezni zavodi in uradna konferenca ravnsileljev meščanskih šol so vložili že nešleto prošenj, da bi se le hibe odpravile. Ker naših želja doslej niso upoštevali, prosimo javno ol) zaključku le ankete, da oblast ponovno vzame v pretres naše predloge, s katerimi že nekaj let opozarjamo ua vse v anke-li navedene resnične hibe.
Odklanjamo pa neutemeljene očitke. Kol vzgojitelji ugotavljamo:
1. da večina člankarjev ni upoštevala starostne stopnje učencev meščanskih šol, zalo je že
lise von Stach:
40
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman i* protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
»Jaz nameravam seveda prav Rimljane obiskati,« odvrne oče Juan, »vendar je občevanje s Florcnco dovolj živahno, da ne bom prišel za svoje v sitnosti.«
Očetu Juanu in Benjaminu je bilo v hiši Alen-i;onovi določenih nekaj prijetnih dni. Gospodinja je skrbela z ljubeznijo in kup veselih otrok jc razsvetljeval od jutra do večera oblačna čela. Benjamin je sicer bolestno mislil na svojega sina, vendar mu je bilo o.bčevanje z otroki dolgo zaželena sreča. Poletni dnevi v Lancyiu bi biti poslali' za spomin ljubka oaza, če bi se bil oče Juan ustavil skušnjavi, da posluša reformatorjevo pridigo in vzame s seboj tudi Benjamina.
»Zavedam se,« pravi oče Juan po po,ti Benjaminu, »da se drznem vznemirjati tvojo dušo, ko le peljem pod Kalvinovo prižnico. Njegov govor je prepričevalen in dere globlje z žarom očiščenega sovraštva kot peneči sc jezik tvojega vvittenber-škega reformatorja.«
»O, ludi Luter je znal sovražili,« odvrne Benjamin.
»Tudi Luter,« odgovori oče Juan, »loda nie-gova sovraštvo je Icklo it drugih virov kakor sovraštvo Giana Kalvina; la ic prejel nekaj od veličastva BojJa, ki ga oznanja, kar mu daje oblast nad mnogimi «
S čustvi spošlovania in pričakovanj sta stopila oče Juan in Benjamin v hišo božjo —, čustva, v katera se ie seveda pri duhovniku vesoljne cerkve mešala pripravljenost za hladno kritiko razKolnika.	,
Pobožna občina sc je že tbiaia in pravkar dvignila srca z uvodno pesmijo'
»Imej ušesa in oko, Gospod, zaprla,
če dvigS se trpljenje njih v nebo;
nsmiljenost za nje nai v srcu ba ti strta,
ne sliši ga, če moli k tebi kdo;
naj tvoja roka stisnjena bo za darove,
srce dobrotno bodi jim v zasmeh!
Li gledaš jezno njih pobeljene grobove?
ln službo njihovo jim štei za greh...«
...So li peli o katoličanih ali o prekrstiteljih,
katere je Kalvin skoraj šc bal) preziral kot one?
Kmalu je sledila pridiga, ki ie razjasnila lake dvome. Naperjena je bila proti vsem sovražnikom cerkve, Yiajprej proti drugovernim krščanskim dušam, ki izven Ženeve z.lobn.o vztrajajo v zmoti. — nanje ic menda mislil pesnik pčle pesmi, — naperjena je bila tudi proti notranjim sovražnikom, ki sa dali zdaj. reformatorju več opraviti kot zunanji, proti svobodomislecem in razuzdancem, ki sc nočejo pokoriti kalvinski cerkveni nravnosli. Žugala je ,gorie' enim in drugimi
Gorje zakrknjenim! Gorje nenravnim! Gorje krivoverccm! Gorje tistim, ki sc hačeio drzniti prezirati izrečeno prekletstvo cerkve, — ki so izključeni iz občestva, pa bi zastavili korak do mize Gospodove, — Bog ie podelil svojemu služabniku dar poguma, — Gian Kalvin ne bo trpel, da jč od kruha Gospodovega, kogar je razglasil za nevrednega , ..
Tuica nista razumela, kako besno se bori Kalvin s takimi besedami proti svetu in javnemu mnenju za pravico izobčenja, ki bi jo morala imeli samo venčrable compagnie. Nista vedela, da hočejo prav svobodomisleci na lastno ' odgovornost izsilili udeležbo pri božji večerji, — spoznala sta pa, da jc narekovala ta pridigo boli politika kakor vera.
Samo ko se je Kalvin bahal, da mu je podelil Bog pogum zoper nasprotnike, so se porodili očetu spomini iz časa. ko mu jc bil vsak naimanjši J^gn^j.]^ v ženevski občini znan in razumljiv. Rilo je v času kuge, ki je bil nanjo opozorjen, ki ga je
temelj njihovih člnnkov zgrešpn. (Za čisti strokovni pouk so predvideni v zakonu o meščanskih šolah posebni strokovni tečaji, ki bi jih obiskovali učenci mešč. šol. Učne načrte so napravile posa-' mezne šole same);
2.	da pri vzgoji učenca odloča v prvi vrsti dom, ulica in drugo okolje iu ue samo osebnost učiteljeva;
3.	da je nnpačna zahteva, da bi poučevali na
meščanski šoli strokovnjaki brez pedagoške in melodiške izobrazbe.
Učitelji meščanskih šol postanejo le oni ljud-skošolski učitelji, ki so napravili usposobljenostni izpit žil ljudske šolo s prav dobrini ali odličnim uspehom in so služili na ljudski šoli najmanj tri lela ter bili vsa tri lola odlično ocenjeni. Ti učitelji so sprejeli tiu višjo pedagoško šolo, kjer Iraja pouk dve leti. Po dovršenem študiju položi absolvent diplomski izpit. Pred ustanovitvijo višje pedagoške šole pa so poslali učilelji meščanskih šol le oni Ijudskošolski učitelji, ki so obiskovali pedngogij na Dunaju uli v isle namene ustanovljene pokrajinske tečaje in so po večletnem študiju napravili izpit za meščanske šole po tedanjih zakonih.
Značilno za anketo je, da je vrhovni šef mešč. šol g. dr. Sušnik dal ugodno, s statistikami podprlo sodbo o meščanski šoli, dočim so neugodno ocenjevali listi, ki niso na njej nili poučevali, niti niso pošiljali svojih olrok vanjo ali jo sami obiskovali. Ti flankarji so naprtili meščanski soli splošno hibe vseh današnjih šol od osnovne do univerze.
Po vsem svelu, kjer napreduje Izobrazba malega človeka, države podpirajo meščanske šolo pred vsemi drugimi. Zato bo naša meščanska šola v tej-ali oni obliki morala tudi v bodoče obstojati, Narod jo nujno potrebuje, in. kakor kaže porast števila učencev v zadnjih letih, jo ludi zahteva.
V KljF.fi A NTN F. M 11A K F. I,ITN' F.M KITI H V VSF.H MODNIH NI.IAN-SA 11 Din 21'— (vložek Din 12'-).
vrh tega izgnala iz domovine. Takrat so bile vse bolnišnice polne obupavajočih, ki so siccr opustili upanje na življenje, potrebovali so pa okrepčila za grenko smrt. Ko so ledaj stali zdravniki leno pred močio smrti, kje so bili takrat duhovniki, ki jih je dal Bog liudstvu? Kdo ie tolaži! trpeče? Kdo je dajal odvezo grešnikom? Kdo je rekel umirajočim, naj gredo v miru? — Venerable compagnie jc pred magistratom javno razglasila, da ii ie Bog odrekel dar poguma: zato ni mogel ne Kal-' vin ne kdo drug od niego.vih najti v sclji dovolj moči, da bi stopil v bolnišnico polno kuge/ Za pomoč nesrečnikom so poklicali inozemskega duhovnika, ki je imel večji dat' po,guma.
Grenek nasmeh se je zarezal očetu Juanu v pomenljiv obraz; toda v Ženevi ni brez nevarnosti smehljati sc, ko drugi spoštujejo. Jean dela Mai.son-neuve, ki ic bil že desel let policijski poročnik in nepodkupljiv čuvaj v božji državi, ne hi odpustil svoji službeni časti, če bi bi! pustil Kalvino-vega poslušalca brez kazni smehljati se pred no-, gami mojstrovimi. Ko je vrh tega pogledal drznemu posmehovalcu bliže v obraz, ie spoznal Clati-da Alegona. ki mu ie bil proi zastonj na slecli. Sklenil ie, da bo njega in Ulica, ki ic z njim, spravil po končani pridigi pod ključ.
Preden sta prišla oče Juan in Benjamin pred duhovno sodišče, so ravnali ž njima kot z lahkima jetnikoma in ju zaprli k nesrečnemu starcu, ki |e izbruhnil takoi v jok in stok, ko ie zagledal policijskega poročnika.
»Usmilienie.« ic klical z živahnimi kretnjami, »pošten državljan sem. ki se ni nikoli uprl svetemu redu govspoda Kalvina.«	.
»Samo jezik, nerodni .-jezik,« ic ložil k novima sotrpinoma, medlem pa kazal na usta, — »sama od starosti slabotni iezik me ie spravil na ta kraj za prešuštnike in upornike.«
»Gospod,« — pri tem ie priiel očeta Juana za rokav, .imel sem sina. V prejšnjem času ni bil greh, poklicati sina k spominu krstnika in pravega
prednika Jcana Baptisarda. Ta sin mi je zapustil vnuka in umrl. Moja snaha je dala novorojencu ime umrlega soproga, — to se pravi, Jean je imenovala otroka, samo Jean, z oziro.m na pravilo gospoda Kalvina, po katerem ne smejo imeli imena izvoljencev jasnega spomina na imena katoliških svetnikov, Tnda verjemite mi, čc sem vide! dečka, ko jc skakal, — po o.brazu in stasu njegov živi oče, — sem zaklica! .Baplisard', preden sem sc spomnil cerkvene zapovedi.«
»Vaš Bapti-sard vam bo vzel šc vrat in glavo,« je mrmral policijski poročnik.
»O gospod porfliffnlk,« je ponižno prosjačil starec, »zavzcmilc se pri častiti družbi za nesrečnika .. .«
»Vašo skesanost bom prinesel pred ušesa gospoda Kalvina,« je odvrnil Jean de la Maisonneuve naklonjeno in sprejel ginjeno zahvalo starčevo.
Še tistega dne jc prišel Kalvinav sel, da zasliši Clauda Alenc;ona in njegovega spremljevalca. S prvim, ki je trmasto priznaval katoliško prazno-vurie. hi pač lahko kratko opravili in ga izgnali il dcželicc, ko bi dodali grožnio, da ga razčetve-rijo, če se drzne še enkrat prestopiti ženevske meje; to.da zasmehovanje reformatorieve pridige ic zahtevalo posebno" pokoro, katere se človek najuspešneje zave za obzidjem ječe in pri vodi in kruhu Vrh tega sc ni izkazal Aleneonov tovariš nikakor kot ncstimlj;v. Če so ga vprašali po imenu. se je zdelo, da dvomi, ali je Benjamin ali Anton; če so ga vprašali po veroizpovedi, je pričel jecljati, da ie menil kalvinski inkvizilor, da se irore lako vesti samo kak bebec ali velik prebri-sanec, ki potrebuje te krinke za zlobne neumnosti.
Tako so smatrali očela Juana in Benjamina za dovoli nepoboljšljiva, da in imajo nekaj ča«a zaprla, — dokler ne bi zvedeli resnice iz njunih ust. Vendar so jima naklonili ugodnost, da smela stanovati v isti ce.ici, dokler sc bosla iepo vedla.
^udi izbirčni okus
Novi vzorci nove barve ugodne cene!
lahko zadovolji velika izbira nsšib novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo
R. miKLHlIC - „pri Škofu"
Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem Ustanovljeno leta 1869
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica — Pred škofijo
MALI OGLASIjim
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih leklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Frizerko
Fprejme za. takoj ali pozneje salon Trtnlk Miro, Ambrožev trg 9. (b)
Služkinjo
za vsa kmečka dela takoj sprejmem. Plača dobra. -Andrej Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano.	(b)
Zastopnika
za prodajo Register blagajn-, z garancijo 10.000 dinarjev, sprejmemo. Ponudbe pod 51404 na Pu-blieitas, Zagreb.
Pisarniško moč
sprejmem za zobozdravnike ordinacijo. PlEme-ne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pisarniska moč« St. 17641.	(b)
Kupimo
Registrirno blagajno
kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Blagajna«.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CEH NT?, Juvelir, Ljubljana .\Volfova ulica št. 3
Hlevski gnoj
kupim. Streliška 31. (k)
i mm
Pekovski vajenec
star 16—17 let, se takoj sprejme. Parna, pekarna Felertag, Maribor, Bet-navska cesta 43.	(v)
Sobo
v bližini pošte ali tri-mostja. Iščem za mirno obrt. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Svetla« št. 17609.	(s)
KROVNE LEPENKE NA-KATRANJENE IN BITUMENSKE, SPECIJALNE DVAKRATNO IMPREGNI-RANE KROVNE LEPENKE KAKOR RUBEROID IN HIKOL1T.
Prolzvata ln prodala:
HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA g;
ZAC.REK. Hadničkn 2». Tel.23-255 i 23-256 ZEMUN.Tvuruička nl.70. Tel.37-317
Izredna prilika ugodnega nakupa knjig!
Pod polovično ceno!
Zaradi pomanjkanja prostora smo naslednje knjige pod
Germano: Življenje sv. Gabriela . . .
Sv. čistost...........
Samec: Za naše male •■(■<■ Vole: Roka božja • •■■>■(» Tur.šič: Izgubljeni raj ...... ,
Sardenko: Dekliške pesmi , . , , ,
se odločili, da odprodamo polovično ceno:
Seharsch: Spoved malih grehov , ,	.
Potočnik: Dobri pastir, 1. del . , ,	,
Poločnik: Dobri pastir, 11. del , ,	,
Potočnik: Dobri pastir, III. del . ,	,
Teraš: Za visokim ciljem , < . ,	,
Teraš: Pri studencih zdravja in moči	.
Teraš: Po stezah resnične popolnosti	.
Vole: Otrok, I. del . , Vole: Otrok, II. del ,
• •••••
din	10.-'
din	5.—
din	8.—
din	10.—
din	10,—
din	18,—
din 25__
din 38.— din 40.— din 40,—
din 24— din 24,— din 24,—
din 25,— din 24,—
21 knjig, pa samo
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20.— din 200.—
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke. t. j. skupna cena 408 din--— sedaj
Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj zn din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado.
Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga!
TRGOVINA H. NICMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
+ UmrI je po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
Anton Jerman
davčni uradnik v pok,
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 10. novembra 1938 ob 4 popoldne izpred mrliške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. novembra 1938.
Žalujoči:
Marija, soproga; Janez sin; Majda, hčerka; in ostalo sorodstvo.
Kislo zelje, repo
In cele glave za sarmo novo, prvovrstno, dobavlja po bt-ezkonkurenčnih cenah G. Erklavec, Ljub ljana. Povšetova ul. 47 telefon 25-91.	(1)
Štajerska jabolka
dobite pri Gospodarski zvezi, Ljubljana.	(1)
Izložbeno okno
In vrata od trgovine poceni prodam. Ogleda ln poizve se : Florijanska ul. št. 26. (1)
Gumijasta cev
nerabljena, 20 m dolga naprodaj po nizki ceni. Tyrševa cesta, baraka ži vil, nasproti art. vojašn
Kožuhovina
vseh vrst, v veliki izhiri in po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar -Sv. Petra cesta št. 19. Telefon 22-62.	(1)
la. suhe bosanske česplje
zaboj 25 kg 175 din, 10 kg S din, 5 kg 39 din, vreča 50 kg 293 din, franko voz-nina - razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla
Trgovina z blagom
na, prometnem prostoru, nizka, najemnina, zaradi odsotnosti ceno naprodaj ali pa, sprejmem družabnik«. Ponudbe v-'11 pravo »Slov.« pod »Dobra Investicija« št." 17610.	(-1)
Resnico govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša ln najcenejša
kolesa
rezervne dele in
motorna kolesa.
Velika izbira!
z o. z. St. Vid nad Ljubljano
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
v enem
GUBE SO IZGINILE MEHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POLT
Dvonadstropna hiša
trgovska, velika, v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. Ponudbe v podružnico SI.« v Celju pod »Ugodno« št. 1763-1.	(p)
Kunaver Ludvik
radbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesia. 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni rpnllec za nasvete brezplačno na razpolago.
Stanovanja
Enosobno stanovanje
s kabinetom oddam. - /Cg. Šiška, Scopolljeva 6. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam takoj ali s 1. decembrom. Celovška cesta št. 90.	(č)
Stanovanja
sončno, obstoječe iz štirih sob ln pritlklln, v 11. nadstropju, oddam takoj ali pa a 1. februarjem 1939. Polzvo se v pisarni dr. Frlana, .Miklošičeva 4-1.
Gospodična Drouef je preizkusila fako presenetljivo Izpremembo svoje zunanjosti v 8 dneh. Clfajle spodaj njeno lastno pismo, v katerem je ločno pojasnjeno, kako je »o dosegla In kako lahko to doseže tudi vsaka druga lena.
»Komaj lahko sama sebi verjamem«, piše gdčna Drouet, »ko gledam svoje fotografije, stare 8 in 10 dni. Imela sem brazde in gube na čelu ter okrog oči in ust. Polt je bila vela ln bleda Danes me vse prijateljice občudujejo ter zavidajo zaradi gladke čiste kože, na kateri ni niti ene gube. Vsem povem, naj vporabljajo hrano za kožo Tokalon — rožnato za noč, belo pa za dan. Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz.«
Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje Biocel, pre-enetljivl vitalni element mladosti, ki ga je odkril znameniti dunajski vseučiliški profesor. Vporabljajte rožnato hrano Tokalon za noč. Ona hrani in olepšava kožo med Vašim spanjem. Koža postane čvrsta in re-
šena gub. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo svežo ln jasno, razkroji zajedalce in zoži razširjene znojnice.
ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA.
Vsaka žena, ki se posveti tej enostavni negi treh minut dnevno, lahko dobi gladko dekliško kožo ter svežo, krasno polt. Rezultati so v tisočih primerih bili tako presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite si še danes po eno tubo obeh krem Tokalon za hrano kože. Vporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ce niste navdušeni od sijajnega, uspešnega rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili, in mi Vam v celoti nadoknadimo Vaš izdatek.
Radio
Programi radio Ljubljana:
Četrtek., tn. novembra: 12 Operetni napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Francoske popevke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Vsakemu neksj (Radij, orkester) - 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — l!i Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.50 Deset, minut zabave — 2n Koncert Radij, orkestra — 21.10 Koncert modern češke klavirske glasbe (g. pro\ P. Šivie) — •22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester).
Petek, 11. novembra: 13 Šolska ura: Tolšče, naša hrana, nas lok in surovine važnih življenjskih potrebščin (g. Josip Žabkar) — 12 Pesmice iz naših krajev (plnsee) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra. — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Zena v kiparstvu (ga. Mara Kralj) — 18.20 (rlazunov; Stenka Rnzin (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) _ 1<i Napovedi, poročila — 19.3(1 Nac. ura: Drlo žen za osvobo.ietije (Anka Raketi?) — 19.50 Izseljaiiska poročila (g. Jože Prem n v) — 20 Koncert Radij, orkestra 21.10 Ljubljanski godalni kvartet 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi:
četrtek, 10. novembra: Betgrad-Zagreb: 20 Humo-rmtični večer — Sofija: 19 Instrumentalni koncert. 19.30 Orkestralni koncert, 30 Klavir, 20.55 Simfonični koncert - Variava: 20 Poljska glasba, 20.45 ^Domovina (simfonični orkester in zbnr) — Budimpešta: 20 Zgodovinska legenda, 21.20 Plošče, 22.45 Orkestralni koncert - Trst-Milan: 21 Igra Magali- — Rim-Rnri: 21 Solnograška maša _ Dunaj: 18.40 Zvoki iz Sudetov, 20.10 Tgra, 22.30 Violončelo in klavir — Koniasherg: 20.10 Opereta V oblasti Venere Hamburg: 18 Stara pomnr.ianska glasba. 20.10 Madžarski večer — Strns-bourg: 20.30 Koncert lahke glasbe.
„Sloven£evo" podružnico
Ljubljana, lursrvn cesta
(palača Poštni dom)
IzSla je
Družinska Pratika
za leto 1939
z zelo bogato vsebino in obilico krasnih slik v bakrotisku. Dobiva se za ceno Din 5'— (po pošti 50 par več) v vseh knjigarnah in mnogih trgovinah širotn Slovenije. Preprodajalci velik popust.
»Družinska Pratika« naj najde pot v vsako hišo I
♦ Vsemogočni je poklical med nebeške krilatce, po kratkem trpljenju, našega nadvse ljubljenega sinčka in bratca
IVKOTA
Pogreb bo v četrtek, 10, t. m. ob 2 pop. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, dne 9. novembra 1938.
Užaloščena, le z vero utešena rodbina
VERCETOVA rač. pom. urad. pri teh. odd. kr. ban. upr.
Zahvala
, Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob prebridki izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda
Jožeta Druškoviča
" ■>	posestnika
ga počastili z obiskom ob krsti in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. I osebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini z g. dekanom msgr. Fr. Ks. Meškom na čelu ter g. prim, dr. Strnadu za požrtvovalno zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se za številne vence tako privatnikov kakor tudi raznih društev in korporacij. Zahvalo izrekamo tuk. Sokolu za častno stražo in spremstvo, gasilskim četam ter mnogoštevilnim koroškim borcem, ki so prišli od blizu in daleč ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Za ganljive žalostinke sc zahvaljujemo tuk pevskemu društvu in mestni godbi. Naj bo izrečena še posebna zahvala za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, ki so jih izrekli g. župan dr. Picej, starosta Sokola con 'run3 ZVe70 ,c*iona,iev Koroške borce g. dr. Mejak ter g. nadzornik Grmovšek za aru, LMJJ in pev«J;o društvo! — Vs«m še enVrat prav iskrena zahvala!
Slovenj Gradec, dne 7. novembra 1S.38.
Žalujoči ostalt.
Zs Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Cs5
zdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžič