SjbVEHSiOi f Celju, dne 20. julija 1911. St. 33. >1 ■t/„'l(ijjin ilij^ toii -li. rfjq.il ilfj^ 1\J\.>■> vliiViJl viiifi t.iv; T7~". i— zh celo R4iait>uui jj»b i(iimw an vciv miiO 4 K«. Kft Četrt leta 1 K. Za Ameriko iii druge dežele Naročnina 86 plačuje vnaprej. — Posatn«*rtcš ttBBe 10 viii< iko 4 i, za pol leta 2 druge dežele ca leto 5 k 60 viil stnr m Vse pošiljatve (dopli na naslov: (»Nsi poštnine je; lita.) Je pošiljati oditi List" v Cilju. - fekiamaclje so UredniStto: Schlllesrjeva cesta Ste*. 3. Oglasi se "r Pri večkrat bine sa o£l iust po dogovoru. (----- po pošti hi naslovi '„K arod n! List" v Celju. Iz državnega zbora. Dunaj, 19. julija. Dne 17. tni. so se otvoriia vrata druge na podlagi splošne in enake volilne pravice izvoljene zbornice. Prišli so vanjo po večini stari obrazi, vendar pa vidimo tudi dokaj novincev, osobito med nemškimi nacijonalci. Na klopeh krščanskih socijalcev pogrešamo najmarkantnejše prikazni te v prejšnji zbornici tako mogočne stranke. Po veliki večini svojih zastopnikov je ta stranka danes agrarna. Pri Čehih je tudi precej sprememb. Izginila je cela vrsta klerikalcev, na njihovih mestih sede češki agrarci, Mladočehi in narodni socijalci. Socijalni demokrati zavzemajo prilično enako število mest kot v prejšnji zbornici, vendar opazimo tokrat, da so strogo ločeni po narodnostih: Cehi zase, Nemci zase, Italjani zase itd. * Nas zanimajo Jugoslovani. Vsakdo pogreša tu markantno prikazen dr. Plbja. Novi Obrazi so dr. Jankovič, župnik Hladnik, dr. Gregorin itd. Kakšno jc razmerje med jugoslovanskimi poslanci? Vaš list je pred štirimi leti in tudi letos odločno in čisto pravilno zavzemal stališče, da naj na Dunaju med našimi jugoslovanskimi poslanci v prid naši narodni politični veljavi stopijo v ozadje vprašanja, ki poslance po naziranjih ločijo, in v ospredje naj stopijo vprašanja naše narodne in gospodarske politike. To Vaše stališče je popolnoma pravilno in ga odobravajo vsi trezno misleči slovanski politiki, Žal da to načelo tudi letos pri sestavitvi posameznih klubov ni prišlo do veljave, ampak so si slovenski in hrvaški klerikalni poslanci ustanovili brez vseh pogajanj z drugimi jugoslovanskimi poslanci svoj klub »Itrvatsko-slovenska zajednlca«. Ostalih 13 neklerikalnih jugoslovanskih poslancev (4 Slovenci, 2 Srba m 7 Hrvatov) bi naj po prvotnih poročilih osnovalo svoj klub »Zveza južnih Slovanov«. Toda že 17. tm. so se pogajanja razbila in tako je prišlo, da so si primorski slovenski in hrvaški poslanci (dr: Rybarž, dr. Gregorin, Spinčič, Mandič in dr. Laginja) osnovali svoj Primorski klub, 7 dalmatinskih Hrvatov in Srbov pa svoj Dalmatinski klub. Včeraj pa se je tudi zgodil še drugi korak. Primorski klub se je kot posebna skupina priklopil ŠUšteršičevi »Hrvaško-slovenski zajednici«. Predsednik te cele skupine, ki šteje zdaj 29 možj je dr. Šušteršič, v podpredsedstvu so dr. Dulibič, dr. Korošec in Spinčič.* Ljubljanski poslanec dr. Ravnihar k temu klubu ne pristopi in bi tudi težko bil sprejet. Pač pa so mu ponudile velike češke stranke, Mladočehi in narodni socijalci, da je lahko v njihovih klubih kot gost, in obljubile so mu tudi, da mu bodo omogočile zastopstvo v vseh onih odsekih, kjer bo smatral svojo navzočnost kot za Ljubljano potrebno in koristno. Cehi so odločeni dr. Ravniharja v vseh njegovih akcijah podpirati. Seveda še razvoj položaja v jugoslovanski delegaciji v trenutku, ko Vam to pišem, ni končan, irt lahko vsak čas prinese kako novo situvacijo (položaj). • In sedaj še nakratko dozdajne dogodke v zboi- nici. I>ne 37. tm. ob 11. uri dopoldne se je dvignil v zbornici med splošno tišino ministrski predsednik Gautsčh, ter v imenu cesarja pozval najstarejšega posl. bar. Fuchsa, da prevzame začasno predsedstvo in poda svejo zaobljubo. Bar. Fuchs prevzame predsedstvo in poudarja v daljšem govoru važno nalogo nbve ljudske zbornice, ter konča s slava-kll-cem na cesarja. Na klopeh in med nemškimi poslanci je bilo opaziti vse polno plavic, tudi socijalni demokrati so prišli v zbornico z rdečimi nageljni. Slovenski klerikalci so imeli v gumbnicah belo rdeče rože, istotako češki narodni socijalci. Po svoji zaobljubi je pozvaLstarostni predsednik Fuchs poslance, naj store sVoje zaobljube. 6 najmlajših poslancev, ki so bili zapisnikarji, je prebralo v vsen jezikih zaobljube, nakar so odgovarjali posamezni poslanci v svojem maternem jeziku s prisežno formulo. *Nekaj podrobnosti o čudnem postopanju primorskih poslancev v »Političnem pregledu«. Uredn. Po končani zaobljubi je pozval starostni predsednik poslance, da se udeleže prestolnega govora, ki ga prečita 18. t. m. cesar ob 12. v cesarskem gradu. Na to je zaključil predsednik sejo. Še dojgo po zaključenju je bilo živahno vrvenje po ku-loarjih in le počasi se je praznila zbornica. Ta prva seja avstrijske zbornice je napravila miren vtisk. In v parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bodo tudi sledeče seje ravno tako mirne in ravno tako uspešne, kadar preide zbornica k pozitivnemu delu. Parlamentarni krogi upajo, da se bo vršilo poletno zasedanje brez večjib hrupnih prizorov. * Včeraj dne 18. t. m. je cesar med običajnimi slovesnostmi prečital prestolni govor. V njem povdarja cesar, da je stara zbornica zapustila mnogo nerešenih važnih in nujnih zadev. Ljudstvo pričakuje od zakonodajne korporacije mnogo dela. Pred vsem je zakonodajna korporacija dolžna, da zasigura Avstriji močno brambno silo. Zato prosi, da' zbornica kolikor mogoče hitro reši zakonske načrte, ki so v zvezi z vojno reformo. Nujno potreben je tudi bančni zakon. Velike nalog« čakajo parlament na finančnem polju. Otvoriti se morajo novi finančni viri, da more država izpolnjevati vse svoje vzvišene naloge. Zvišanje davkov in novi davki so nujna zadeva, da more država zadostiti svoji kulturni, socijalni in gospodarski misiji. V kratkem pride pred zbornico tudi socijalno zavarovanje in drugi novi načrti, katerih namen je skrb za dobrobit delavskega prebivalstva države. Vlada se bo morala ozirati primerno tudi na utemeljene želje državnih nastavljencev. Krepka gospodarska politika je naloga zbornice, ki se bo bavila tudi z raznimi prometnimi vprašanji. V flrvt vrsti je treba pomisliti na to, da se ojači in razšlrf omrežje državnih železnic. Treba bo skrbeti tudi za razvoj pomorske trgovine in'prometa. V Galiciji so vodocestne zgradbe nujno potrebne in predloži vlada v kratikem tozadevne nove zakone. Razvitek šolstva je eno prvih vprašanj, zlasti kar se tiče ljudskih šol. Visoke šole zahtevajo polno pozornost in bo vlada skrbela pred vsem za to, da se ustanovi italjanska pravna iakulteta. Justična zakonodaja bo morala skrbeti za reformo kazenskega prava in kazenskega reda ter za varstvo mladine, deloma tudi za reformo civilnega prava in razbre-menjenje sodišč. Da pa more državni zbor rnffnrt in izdatno delovati, je treba piteosnove državnb-zborskega poslovnika. Predpogoj vsemu delu je narodnostni mir in posebno bo morala gledati vlada na to, da dbšežc na Češkem spravo med obema narodoma. Končno povdarja, da so razmere Avlstrijte z. vsemi drugimi državami najboljše, ter se v srde segajočih besedah zahvaljuje za ljubezen avstrijskih narodov, ki mu je bila tudi v najbridkejših trenot-kih največja opora. Prestolni govor je napravil na vse udeležence najglobji vtisek. m političnega stfeta. Državni zbor. Danes je zopet seja državnega zbora. V ospredju političnega zanimanja stoji vprašanje predsednika. Skoro gotovo je, da bo izvoljen nemški nacijoralec dr. Sylvester, za katerega so se že izrekli nemški nacijonalci in kršč. socijalci, socijalni demokrati, Poljaki ter MalorUsi. Tudi zastopniki drugih narodnosti se niso izrekli proti dr. Sylvestru, ampak proti uveljavljanju načela, da bi predsednik vedno moral biti vzet iz najmočnejšega kluba. »Hrvaško-slovenski klub«. Tako se namreč imenuje klub, ki ga tvorijo slovenski in hrv. klerikalni in pa 5 nar. primorskih poslancev. Ljubljansko časopisje poroča skoro neverjetno vest, da sta primorska poslanca dr. Rybarž in dr. Gregorin, ki so ju po večini volili naprednjaki, takoj po volitvah začela mešetariti z dr. Šušteršičem, da bi vstopili vsi primorski poslanci v njegov klub vkljub temu, da je Šušteršič izrecno izjavil, da ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja ne sprejme. Tako se je torej Šu-šteršičn posrečilo s pomočjo primorskih -»narodnih« poslancev, razbiti jugoslovansko skupnost v parlamentu. Kakor se iz Trsta poroča, vlada tam osobito med delavstvom nad postopanjem dr. Rybarža veliko ogorčenje. Kaj bodo rekli napredni Kraševci k postopanju dr. Gregorina, nas tudi zanima. Dal- matinski neklerikalni poslanci smatrajo korak primorskih poslancev vsaj za prenagljen. Ker so jih primorski poslanci postavili pred »gotovo dejanje^ Dalmatinci sedaj vkljub svpji napejni pripravljenosti za skupen klub ne morejo iti v skupino, v kateri absolutno vlada dr. Šušteršič. Češki rddikalcl so sklenili, da bodo stavili č drž. zboru predlog, da se stavi Bienerth, bivši ministerski predsednik, zaradi odredb po § 14. na zatožno klop. Na HrvaŠkem Si je ban Tomašlč žbpet ustanovil svojo vladno Stranko, sestoječo iž samifi rrtad-žaronov, pod imertOfii »narodno-napredna stranka«. Češka agrarna banka v Pragi je dne 16. t. m. imela ustanovni občni zbor. Akcijski kapital 2 miljo-nov kron je popolnoma vplačan in razpisala se bo nova emisija delnic ža 2 mftjoria kfon. Predseditf-kom banke je izvoljen žnani agrarni poslanec Dvoržak. Uiftrl te znameniti nemški politik dr. Eppinger. Bil je moz &foboke£a znanja m, <&si zagrizen Nemec, v občevanju s pripadniki drugih narodnosti prijazen. Z Eppingerjefn so izgubili Nemci odličnega bojevnika. Iz Čalkana se poroča, da je napetost med Tur- • čijo in Črno Goro silno resna in da obe državi z mrzlično naglico delata priprave za vojsko. V ogrskem državnem zboru je obštrukcija. K0-šutovci hočejo strmoglaviti Khuenovo vlado in su si zato izbrali brambno reformo, proti kateri ob-štruirajo. Agrarna revolta na Italjanskem. Kakor lani v laški provinci Romagni, tako besni letos v provinci Ferrari hud boj med veleposestniki in kmetijskimi delavci. Vlada je poslala tja 10.000 mož vojaštva v svrho vzdrževanja redu. Črnogorski kralj Nikola je pomilostil dne 2. t. m. vse tiste Srbe, ki so bili pred 2 leti v veleizdajni-škem procesu na Cetinju obsojeni v dolgoletne in dosmrtne ječe. Prosimo še enkrat cenj. dopisnike, naj nam pošiljajo kratke dopise, ker bomo dolge brez usmiljenja in brez razločka metali v koš. Gg. dopisniki sami lahko izprevidifo, da nato je vsled množine insera-tov jako omejen prostor. Sicer je pa dejstvo, da kratke, stvarne dopise ljudstvo rajše čita kof dolge pridige. Iz šolske službe. Stalno je nastavljena v Št. Janžu na Vinski gori gdčna Fani Pristovšek. Kaj je pri klerikalcih »liberalna podivjanost«? Ljubljanski »Slovenec« od minolega četrtka je pod naslovom »liberalna podivjanost« našteval »liberalne« grehe. Med te šteje tudi ustanavljanje ljudskih knjižnic itd. Vsak po svoje! Razpisani sta notarski mesti v Zg. Radgoni in Marnbergu. Glavna skupščina Ciril-Metodove družbe bo — kakor se čuje — letos na Štajerskem in sicer v Brežicah. Če je to res, se veselimo z vsem našim vrlim Posavjem vred, ki bo gotovo sijajno zastopano. Nadaljni uvoz argentinskega mesa je, kakor poroča časopisje, poljedelsko ministerstvo prepovedalo. Meščansko, protiagrarno časopisje je kajpada zagnalo silen krič, dasi ve vsak otrok, da so vkljub uvozu argentinskega mesa cene mesu vedno rasle. Prazniki. Časopisje poroča, da je papež izdati dekret, s katerim se določa, da se morajo prazniki izven Božiča, Novega Leta, treh kraljev, Vnebo-hoda, Mar. Spočetja, Mar. Vnebohoda, Petra in Pavla ter Vseh Svetov preložiti na bližnje nedelje. Čuje se pa, da za Avstrijsko ta papeževa odločba ne bi veljala. Trgovci, kateri hočejo biti samostojni, naj s« obrnejo na vSlov. trgovsko društvo v Celju«, katero posreduje nakup trgovin ali ustanovitev novih. Za oddati je na Spodnjem Štajerskem: 1 trgovina s hišo, v lepem trgu, 1 trgovina z gostilno in manjšim posestvom na deželi. Na Koroškem je na prodaj več trgovin z gostilnami in manjšimi posestvi. Zgla-sijo naj se le resni ponudniki, kateri imajo nekaj gotovine. Iz sodne službe. Pravni praktikant pri celjski okrožni sodniji g. Adalbert Hočevar je imenovali za avskultanta. V Zagrebu se vrši prihodnji vseslovanski časnikarski kongres. Za drž. kletarskega nadzornika na Sp. Štajerskem z uradnim sedežem v Mariboru je poljedelski minister definitivno imenoval Rih. Petrova-na, ki je doslej opravljal to službo provizorično. Poroka. Poročil se je 16. t. m. pri Sv. Filipu pri Celovcu g. dr. Ant. Prus, odvetniški kandidat, z gdčno Marijo Kranjc, bivšo učiteljico v Spitalt-ču. Bilo srečno! Promocija. Dne 15. t. m. je bil promoviran iia graškem vseučilišču g. Adalbert Hočevar, starešina akad. tehn. društva »Triglav«, doktorjem prava. Za doktorja prava je bil na češkem vseučilišču v Pragi danes 20. t. m. proglašen naš rojak g. J. U. C. Josip Pučnik. — Na graškem vseučilišču je bil v soboto promoviran doktorjem prava g. Fran Roš iz Hrastnika. Naše čestitke! Iz živinozdravniške službe. Deželni odbor je na lastno prošnjo prestavil deželne okrajne živino-zdravnike Alojzija Komersa iz Žalca v Šmarje pri Jelšah, Josipa Zupančiča iz Trbovelj v Žalec in Antona Peršuha iz šmarij pri Jelšah v Braslovče. Iz c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani. Ta zavod se s prihodnjim šolskim letom pre-osnuje v državno obrtno šolo stavbne, mehanično-frehnične, elektrotehnične in umetnoobrtne smeri. Minolo šolsko leto je obiskavalo šolo 180 Slovencev, 15 Nemcev, 5 Srbo-Hrvatov, 3 Čehi in 1 Italjan. Dr. Gustav Harambašič, hrvaški pesnik in politik, je v nedeljo 16. t. m. v'Zagrebu umrl. V dobi narodnega preporoda na Hrvaškem so njegove domoljubne pesmi storile mnogo dobrega. Kot politik in poslanec je do 1. 1908 bil pristaš hrvaško-srbske koalicije. Ker pa je bil gmotno ubit, se je tega leta udal banu Rauchu, in dobil vladno službo, ki ga je rešila gmotnega pogina. Vendar pa je kmalu nato začel bolehati in nazadnje je zblaznel. V blaznici v Stenjevcu ga je zadela srčna kap. Iz Ciril-Metodove družbe. Veletržec P. Magdič v Ljubljani je izročil te dni četrti stotak v kronah od prodanih narodnih znakov. — Iz Novega mesta so se oglasili trije novi »brambovci« in plačali vsak en kamen po 200 K gospodje: ravnatelj R. Dolenc, nadzornik Skalicky in »Narodna Čitalnica«. — Iz-venakademična podružnica na Dunaju je tudi priglasila dva kamna ter plačala na račun K 250.— CtljsKi oKraj. Iz Celja. Na tukajšnji višji gimnaziji se je priglasilo k maturi 14 slovenskih kandidatov. 13 jih je prestalo z uspehom, 1 je bil reprobiran za šest mesecev. Maturo so prestali: Anton Cizelj, Friderik Detiček, Vladimir Fohn, Anton Gruber (z odliko), šosip Jeraj (z odliko), Stanko Jurko, Dragotin Kle-novšek, Filip Omladič, Rudolf Ročnik, Vinko Rom, Josip Samec. Pavel Strmšek in Fran Vrečko. Huda ura na Frankolovem. V nedeljo popoldan ob štirih je priletelo hudo neurje nad okolico Fran-kolsko s silnim gromom in treskanjem in ploho, meči katero je padala tudi toča. Dobro je bilo, da je toča padala med dežjem v ozki progi samo nekaj minut ter napravila le neznatno škodo, a mnogo strahu, ker polje in vinograd letos obetata lep pridelek. Bog nas varuj toče! Toča v Savinjski dolini. V petek popoldan je bila v Savinjski dolini velika nevihta. Padala Je tudi toča, ki je posebno v Gotovljah in Žalcu napravila veliko škodo na turšici, pa tudi na hmelju. Toda upati je. da se bo hmelj popravil. Iz Šmartnega ob Dreti. V nedeljo 16. t. m. ob 3. uri popoldne je pobila kakor želod debela toča med hudim nalivom po okolici Šmartnega in Vo-loga. Trajala je okoli četrt ure, ter napravila tamoš-njim posestnikom prav občutno škodo posebno o-koli Vologa. Pšeničnih in ovsenih zrn je po tleh bolj na gosto kot ob setvi; koruza je večinoma vsa sce-ledrana, sadno drevje okleščeno in povrtna zelenjava, posebno pa zelje popolnoma sesekano. Njen razgrajalni prostor je bil kompleks posestev le dveh vasi — čudno in žalostno. »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« priredi meseca septembra veliko ljudsko slavnost v tukajšnjem »Narodnem domu«. Radi velikega obsega slavnosti je neobhodno potrebno, da začnemo takoj s predpripravami. Zatorej prosimo vse cenjene dame in gospode, kateri hočejo sodelovati, da se sigurno udeleže sestanka, kateri se vrši v petek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v »Čitalnici«. Odbor. Celjski odsek Sav. podr. S. P. D. priredi v nedeljo, dne 24 t. m. izlet v Št. Jurij ob j. ž. Isti dan se vrši pri »Cestnem Jožeku« 251etnica šentjurske Ciril-Metodove podružnice. Zbirališče ob 2. uri pop. pred glavno pošto v Celju. Odhod točno od pol 3. uri pop. Vsi, ki so odseku naklonjeni, se vabijo, da se udeležijo izletov, ter da pristopijo kot člani k »Sav. podr. S. P. D.« — Ponovno opozarjamo, da bodo odslej vsi izleti javljeni edino-le potom lepaka v izložbnem oknu Zvezne trgovine (Rotovška ulica). Planinski pozdrav. Odbor. Cirkus bratov Villand. Opozarjamo na inserat bratov Villand, ki pridejo s svojim izbornim cirkusom jutri v Celje. Gostovali bodo 3 dni na Glaziji (slavnostni travnik!). Otvoritvena predstava bo sijajna. Kar bo za občinstvo posebno privlačno: prijetna zabava vsled množine umetnosti, vsled nagle menjave: vse, kar more zadovoljiti željnega gledalca, se vidi v cirkusu Villand. Iz Celja. Obsojen je bil klerikalni fant Holobar iz Griž na 5 dni zapora, ker je vpil: »Fej Roblek, na gnoj z njim!« — Mladi Čuk iz Ojstriške vasi, ki je nekak poglavar čukov v Savinski dolini, je bil obsojen na 30 K globe, ker je trdil, da napredni gostilničar šribar v Št. Petru »napol crknjeno živino kolje.« Iz št. Jurja ob j. ž. Šentjurski klerikalci, skoz-inskoz »dobri in pošteni« možakarji, so zagnali velik trušč, da delajo ložje proti narodni veselici, ki se vrši v nedeljo 23. julija pop. pri »Cestnem Jožeku«. Smešijo nas, češ, kaj pa hočete vi narediti, vi, ki ste vsi in povsod pri zadnjih volitvah »propadli«. Kje pa ste — saj vas nikjer več ni! No, bodemo videli! Saj vemo, da vas to najbolj jezi, da se vkljub vsem vašim nesramnostim in podlostim še kaj dobro gibljemo in razvijamo. Malo nas je, res, a tem več imamo pokazati. Pa tudi vi dragi sosedje, bližnji in daljni, ki ste z nami, ki čutite ravno isto pezo, iste težnje, prihitite v ogromnem številu, podpirajte nas v narodnem delu, pokažimo skupno svoje življenje in svojo moč. Občni zbor »Straže« je naredil fijasko. Nekaj nezrelih štu-dentkov z domačimi istotakimi fantki in dekleti, nekaj starejših »Francakov« in »Nežk« je nalovilo v imenu svetnikov Cirila in Metoda, ki sta jim služila za slepilno reklamo, par svitlih krone — v svoje umazane klerikalno strankarske namene. Takega slepila nam pač treba ni! Pošten in odkrit narodni namen naše dične družbe, Vam, dragi Slovenci, bodi svitla luč, ki vas dovede ta dan meu nas, da si po domače pokramljamo, razveseljujt-mo — a domovini na oltar — pa položimo lep dar; Št. Juri ob j. ž. Naš »častiti« župnik Valentin Mikuš se še zmiraj radi volitev ne more pomiriti. Majhen je bil napredek narodnjakov pri nas — « tembolj ga jezi. Vkljub svoji kratkovidnosti in omejenosti vidi, da se med ljudstvom svita. Zato vsako nedeljo na prižnici bolj razsaja, grmi in bliska po teh ubogih »liberalcih«. »Slov. Gosp.« mu je živi evangelij, psovke in laži sveta sredstva. Brati se rad z oslom, ki so ga baje Žalčani pripravili klerikalcem za propad. Zato hoče prirediti veliko oslovsko dirko itt povabiti vse svoje savinske rojake in domačine svojega kopita, da naženejo vst liberalce v koš! — Strašno ga pa jezi, da si upajo Šentjurčani še na shod v Žalec in Ljubečno — in javno govorijo. To je strašno! V svoji sveti jezi se je celo tako daleč spozabil, da je priporočal svojim ovčicam Narodni List, kjer najdejo imena teh nepokornežev. Grmelo in treskalo je nad temi grešniki, župnik se je zvijal — kakor obseden. A ko je med tem zagnal kašelj ženo enega izmed teh. Je nesramno napadel tudi njo, ter si kašljanje med svojo »pridigo« sploh prepovedal. A skupil jo Jc. Pokazala mu je svojo samostojnost; razburjeno je obrnila hrbet in med župnikovim zabavljanjem zapustila cerkev. In danes blagruje možatost te žene vse, kar misli pošteno slovensko in kar ima le količkaj olike. Naj ji bode tO v tolažbo in pomirjenjer Saj. pa tudi od drvarja, ne pričakujemo druzega, ko gorjačo, Od vola t^a'm mesa. — Vahf pa, župnik Valentin Mikuš, dotnar iž Gornjega grada, poštent slov. napredne hiše, kličemo pošteni farmani: le tako naprej, iti kmalu pride čas, ko sledimo ti odločni slov. napredni kmečki ženi vsi! Takrat st lahko prihranite skrb in nabiranje za novo cerkev -- kajti za vaše tlercijalke in — muhe bode še ta prevelika. Ko pa nas o priliki blagoslavljanja kruha in zbirce vaši gospdje zopet »prijazno« obiščejo, bodemo se pa spomnili va^e neotesanosti tudi mi. ter skrbeli, da bodo malhe polne — zraka; Za zdaj to — za prihodnjost pa: »Kdor seje vetei — žanje vihar!« Torej na svidenje- Št. Jurij ob J. ž. Za naše slavje, dne 23. julija, vlada v obče veliko zanimanje. Domačini in okoličani se pripravljajo z veliko vnemo, da proslave dobo 25ih let na najslavnejši način. Dolga je doba 25 let, a tem pomembnejša, čim več koristnega in dobrega se je med tem storilo. To polje bode v pravi luči predelal v svojem slavnostnem govoru pot. učit. g. Iv. Prekoršek. Od spretnega in dobrega govornika smemo že v naprej pričakovati, da reši svojo nalogo prav izborno. Narod naš, ti pa pojdi poslušat, ter pazno sledi njegovim besedam. Slišal bodeš podružnično zgodovino, ki je obenem tvoja zgodovina. Slišal, videl bodeš svoje delo v prid svoji domovini! A tudi Ti, dragi sosed na vseh svetovnih straneh, pridi, poslušaj in veseli se z nami! Narodna zavednost naj Ti bode zvezda vodnica, ki Te popelje na dan 23. julija k Cestnemu Jožeku, kjer slavimo Šentjurčani 251etnico moške podružnice C. M. D. Vsa domača narodna društva pomagajo ta dan svoji posestrimi. Pevski zbor in Sokol nastopata v posameznih točkah, menjevaje se ^ narodno godbo. V posameznih šotorih pa bodo ski-bele naše vrle narodne dame in dekleta za telesni blagor vseh obiskovalcev. Vsak bode našel povsod duševne in telesne hrane dovolj — povrh pa izvi-ševal rodoljubno delo: pomoči C. M. D. do večjih prispevkov. To upa tudi glavna družba v Ljubljani. Zato pa le pridi vse, kar ljubi svoj dom in rod, v nedeljo 23. julija popoldan k Cestnemu Jožeku v Št. Jurju ob j. ž. Na veselo svidenje! V nedeljo, 23. julija v Šentjnr! Ko brez miru okrog divjam — Prijatlji vprašajo me: kam? V Šentjur, v Šentjur, nikar drugam, tje k »Cest'mu Jožku« se podam, je veselica Ciril Metoda, to bodi Ti dovolj povoda. Prijatlji in prijateljce, naj geslo kaže vam srce: pomagaj deci — dal si sebi, a narod slavo pel bo Tebi! Za šentjursko veselico v nedeljo 23. julija se lahko vporabijo sledeče železniške zveze: od mariborske in šmarske strani: ob 10. uri in ob 12. uri dop., in ob pol 4. uri pop. z brzovlakom do Gro-belnega (tri četrti ure peš); od celjske: ob 10. uri dop., ob pol 2. uri z brzovlakom do Grobelnega (tri četrti ure peš), ob četrt na 5. popoldne. Izven tega lepe ceste, pešpoti, osobito za Celjane, ki imajo do veseličnega prostora peš 1 in pol ure, z vozom tri četrti ure. Prostor je lep, senčnat vrt, ob Južni železnici in cesti proti Celju — četrt ure od trga. Za odhod se vporabijo lahko sledeči vlaki: proti Mariboru ob 9. uri pred- in ob 3. uri po polnoči, proti Celju ob pol 10. uri pred- in ob pol 2. tiri po polnoči, oziroma zjutraj ob 7. in pol 8;. uri. Št. Juri ob j. ž. (Pogovor dveh klerikalcev.) Jože: Kaj novega, Blaž? Blaž: Dosti! Primicijo bomo imeli. J.: Sem tudi že slišal. Ti, ali je res, da ne bodo povabili vse žlahte? B.i Kolikor vem, ne, vsaj stare ne, bolj to prihodnjo. J.: Kako to? B.: Stara — pravijo — je preveč liberalna, od prihodnje se pa še nekaj nadejajo. No pa ženili se bodo tudi. J.: Kdo pa? B.: I no, domača gospodična Marička in predpevec Knuplež. Pa gospou Gusltl in pevka Tončka. Slednja že na ženinovem domu balo šiva in oba delata razne »predpriprave« za veliko slavje. J.: To mi je novo, to pa vem, da sta predpevec in gospica na binkoštno nedeljo v Rozaljskih hostah roženkranc molila. Pa vsi vemo, kako se na koru zaljubljeno gledata, da se včasi še gospod predpevec v pesmi zmoti in morajo oi-gle popravljati zmešnjavo. Čudno, da gospod župnik reda ne napravi. B.: Eh je že tako, kakor so stari vozili, tako delajo mladi. Gustl pa je tudi vesel, da se mu ni treba okoli potepati, in doma si samega veselja poje: Tak' dolg' sem hodil za tebo, da prišla k meni si domo. Oba: Živijo morala »Slovenske kmečke zveze« in njenih pripadnikov! Iz Žalca. Kaj sveti se v dalji, kaj votlo bobni, -- mar zopet Turek meč dviga? — O ne, --- iz božjega pota — (mi odgovor doni) — čukulada, čukulada »primiga«! — In res; že je slišati čukov ski rog. Kmalu nato pa prišvedrajo, — rečem vam. Krpan bi bil pritlikavec proti tem velikanotn — največji je bil namreč komaj za pol moža. Malo čua-no se nam je zdelo, da napravi ta častivredna gat-da, grede iz Št. Jurja ob Taboru v Gršovlje na vt-selico, takšen ovinek — skozi Petrovče. Pa kmalu smo bili na jasnem; za čuki se namreč pripelje »eleganten« biciklist. Čukulada bi bila rada lepa — zato se je peljala k »frizerju«. Kako je pa dišalo za njimi. Korajžni pa so, korajžni, ti-le čuki. Zjutraj so jo kar po bliskovo smuknili skozi Žalec -ne smem pozabiti! peli so tudi. Ne vprašajte, kako: Popoldne so se pa ojunačili in tresočih hlačic se zibali med dvema vozovoma, misleč: če bo sila, pa gor poskačemo, saj zato smo čuki. Žalčani so neki grozno surovi in divji; gospod organist Zupane so pravili, da si kristjan v Žalcu niti življenja ni svest. Zdaj pa že vem, zakaj tuji narodi s teakim svetim Strahom gledajo naš klerikalizem: zato. ker ima na braniku take neustrašene orjake. V Ljubljano jih gospodu Kreku ne bo treba klicati tl-sočev, deset takih-le čukov, pa znosi vse liberalce tja, kjer ni muh. Gorje ti, naprednost slovenska, gorje! Če čukulada na-te se zažene, potem ni rešitve nobene... Iz Žalca. Sram ga je, biti Žalčan. Koga pa.-' I no: velezaslužnega pireškega častnega občana, šentpeterskega, grižkega in pireškega občinskega tintomaza, hmeljskega mešetarja, plačanega vele-politika, uzor organista — brez skušnje, zastopnika zavarovalne banke, farovškega kasirja in svetovalca, najintimnejšega prijatelja dr. Korošca, obersekreterja starorimskega stolpa s pritlklino itd. itd. Žalčani, skličite na prostornem Zupanče-vem dvorišču velik manifestacijski shod, da potolažite tega ogorčenega velemOžiceljna, ker sicei obrne »Bog nas varuj« nehvaležnemu Žalcu hrbet, vrnivši se v napredno rojstno vas, kjer mu je v gurnitn štuk drgtincala zibelka. Pa še nekaj! Ta častivredni gospod niso sami; z njim izgubi žalska družba najfinejšo damo — njegovo boljšo polovico. Jojmene, jojmene! Iz Žalca. Velika vrtna veselica v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 23. julija t. 1. na vrtu g. Andrej Zagodeta na Ložnici pri Žalcu. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Zabava bo izborna in nad vse zanimiva. Nastopi med drugim tudi petrovški pevski zbor pod priznano spretnim vodstvom g. Pregeljna. Na sporedu so nadalje marsikatere druge zanimivosti — osobito v šotorih — katerih pred veselico ne izdamo — pridi vsak sam in si oglej! Vstopnina je samo 40 vin. Ob treh začne igrati znana narodna godba. Med godbo se vrši prosta, neprisiljena zabava, seveda tudi ples, srečolov, vojska s korijandoli itd. Toraj prijatelji senčnatih vrtov in ljubitelji veselja, zabave in vsi, ki iščete potrebnega nedeljskega razvedrila, pohitite na Ložnico in položite mal dar na altar naše prekoristne Ciril-Metodove družbe. Iz Škofjevasi. Tukaj je dne 16. t. m. ob pol 1. popoldne po dolgotrajni bolezni na sušici umrla gospa Micika Cank, soproga gostilničarja in veleposestnika g. Lenarta Canka, šele v 24. letu starosti. V torek dne 18. t. m. se je vršil lep pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudstva. Pokoj-nica je bila blaga žena in jo je tudi vse spoštovalo. Zapustila ie žalujočega soproga in enega otroka. Naše iskreno sožalje našemu vrlemu somišljeniku na bridki izgubi! _ Na Frankolovo. Potrjujemo, da nam g. učitelj Anton S t r i g 1 v volilnem času ni pisal niti enega dopisa. Istotako potrjujemo, da g. nadučitelj Ivan S t u k e 1 j ni pisal in poslal dopisa »I z Frankolo-vega. (Iz našega črnega kota)«. — Uredn. »Nar. I.ista.« Iz Št. Pavla pri Preboldu. Sedaj ko nimamu kaplana v Št. Pavlu, hodi k nam iz Celja nek kapu-cin ob nedeljah drugo sv. mašo opravljat1. Nikdar se še ni v naši cerkvi mesto pridige razpravljala politika ter kritika zoper »Narodni list* kakor sedaj, ko imamo novega župnika. Ta novi župnik, častiti g. Končan si pa dovoljuje že čez vse meje v naši občini politizirati. Sedaj si pač misli: Ha, — saj je zdaj kaplan Korošec izvoljen za Savinskega poslanca, zdaj bom pa že vgnal to svojeglavno občino Št. Pavel, da bode trobila v naš rog. No in res je šel steni na delo, da je začel pater Kari iz Celja udrihati s prižnice po »Narodnem listu«, Češ da Je ta list lažniv ter da je zoper vero. — Častiti gospod župnik, vprašamo Vas, na kak način se Vi predre--nete dovoliti v cerkvi, katero smo mi farani s svojimi žulji in velikimi težavami, katere Vam niso znane, sezidali v božji namen svete vere, da sme pater Kari namesto pridige na prižnici politizirati ter se zaganja z vso svojo silo v dobri napredni »Narodni list«? Častiti g. župnik, zelo dobro bi bilo, ako bi se malo bolj pobrigali za notranjščino cerkve kakor pa da se spuščate v politiko. Poglejte si rajši cerkvene klopi in lepe kiparske okraske, kako prašno in nesnažno je vse; vsi okraski so polni nesnage, in v klopeh tako prahu in blata, da se posebno sedaj v poletnem času — marsikateri ne sede rad v nje. Mogoče, da celo zaradi te nesnage Vašega najboljšega prijatelja in agitatorja dr. Anton Kunsta celo leto ni v cerkvi videti!? Kaj bolje bi bilo, da bi se Vi za take stvari in ne za politiko brigali. Koliko več veljave bi pri faranih imeli. Nadalje zapovejte Vašemu patru Karlu, da naj pusti »Narodni list« ter politiko v naši cerkvi pri miru, ker ona je prostor za oznanjevanje sv. vere, ne pa politiko ter hujskarijo. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Prvi izkaz v podporo »Sokola« v Št. Pavlu: Gospod Fr. Roblek iz Žalca 40 kron. Tisočera hvala! Iz Št. Petra v Sav. dol. V »Slov. Gosp.« nekdo župnika pere v blatni luži, češ da ni res, da tisti mož in žena že dva mesca ne bi govorila. Pa bo menda že res, ker je mož to sam pravil. Tercijalke rade lažejo. — Ali to tudi ni res, da Jančič med fanti prepir dela? Na Sv. Petra dan je pri zjutraj-šnji pridigi oznanil, da naj tisti fantje, ki so pri Marijini družbi bandero pri procesiji nosijo. A ko je bila procesija, so napredni fantje, kakor vedno, nesli bandero iz cerkve. Ko so prišli oni od Marijine družbe in so to videli, so si šopke raz obleko trgali; bilo jih je sram, ker so jih ljudje videli. Križ in bandero so pa nesli napredni fantje. To velja za danes in za vselej. Iz Mozirja. Zaradi konkurza so obsojeni: Anton Strenčan na 6 tednov, Ana Strenčan na 14 dni in neka Krumpačnik na 30 K globe ozir. 3 dni zapora. Gomilsko. Znana čukovska gostilničarka baje hudo jadikuje, odkar je Korošec izvoljen, ker »gšeft« ne gre več tako ko pred volitvami, češ da se fantje njene gostilne izogibljejo. So se fantom vendar enkrat odprle oči, da zahajajo rajši v poštene narodne gostilne, pa ne v beznice, kjer se poštenim fantom dobro ime krade. Ženskam v oni hiši pa svetujemo, naj si dajo prikrajšati jezike, ker sicer prinesemo še marsikaj zanimivega v svet. Iz Griž. Naša gospa nadžupanja so postal; mogočen prerok. Proti neki osebi je rekla: »Zdaj ste padli liberalci in nikdar ne boste imeli v savinski dolini več svojega kandidata.« Seveda če bi po celi savinski dolini vse šlo tako po njeni komandi kakor v naši občini, potem bi t!o radi verjeli. Toda, mati nadžupanja, prišla bo tudi pri nas burja in vam vaš *trošt« odnesla. Adijo! Št. Jud ob Taboru. G. nadučitelj Ferdo Rosen-stein nas prosi izjaviti in potrditi, da on ni v nika-koršni zvezi z dopisi od tamkaj. To seveda lahko mirno v polnem obsegu potrdimo. Uredništvo. Iz Ljubnega. Dekla Marija Karšner pri Logarju v Logarski dolini je zadavila novorojenca. De-tomorilko, ki še taji, so izročili sodišču. Iz Ljubnega. Tu se je v hiši g. Fr. Papeža naselil kot letoviščar Anglež iz Londona Keatinge i ženo. G. Fr. Papež ima v celem našem trgu za moderno gostilno najpripravnejše prostore in vendar mu gotovi krogi delajo sitnosti pri pridobitvi gostilniške koncesije. Čudimo se takemu postopanju. Trbovlje. Tukajšnja občinska knjižnica baje že — kakor poroča »Slov. Narod« — od Noveg* leta ne izposojuje knjig. Začudeni se vprašamo, kako je to mogoče. Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. V »Slov. Gospodarju« je odprl naš dopisnik zopet svojo lažl-polno skrinjico in mi očita poleg drugega tudi »bratstvo z alkoholom«. Marsikdo, ki me pozna, se bo začudeno vprašal, odkdaj neki je voda alkoholna. Pa se je morda zato, ker je po vaši modrosti »alkoholna«, nekateri v vaših vrstah tako boje? Verjamem, da Vam ni po volji moje politično prepričanje. Pa da bi me zato vkljub temu, da ne pijem sploh nobenih alkoholnih pijač, slikali kot strahovitega alkoholika, to pa vendar tudi ne bo čisto prav. Kako da bistrooki dopisun ne vidi tistih, ki se ga včasi pošteno nažlampajo? Pa seveda — ti so vaši privrženci! Vljudno prosim dopisnika, naj v prihodnji številki tudi pove, kje in kedaj ter v kaki družbi sem bil pijan. Če pa tega ne pove, je nesramen lažnjivec in podli obrekovalec. če mi pa dokaže, da sem bil sploh kedaj pijan, mu plačam 100 K nagrade, da bo še dalje lahko pil in da se njegovi možgani še bolj vnamejo in navdušijo z* »abstinenco«, kakoršna je tu v navadi, če je pa res vnet za abstinenco, mu svetujem, naj dela n* odpravo šnopsarij, tudi farovških. — Franc Cei-nevšek. Kalobje. Naš »Gospodarjev« dopisnik se je čez mesec dni komaj spomnil državnozborskih volitev. Seveda se hvali s »krasnim uspehom«. No te vaše slave bo kmalu konec. Ali se pa tudi še spominja, kako je bilo pri volitvi? Ali pomni, kako se je »kelnar« Brglez prekobicaval po farovških stopnicah v klet? Kako je farovški policaj (v krilih!) široko stopaje vlekel ljudi na »Nr. L«? In koliko čevljev so raztrgali ti modrijani, duhoviti brzoseli, mežnarji, Rodci, Bukšeki itd.? Ali naj vam naštevamo še pikantnejše reči (o spodnjih krilih, o popivanju v farovžu, odkar župnika ni doma, o tulenju in petju v pozno noč v tej »novi gostilni« itd.?) Le naprej, mi smo pripravljeni. — Štore. V kraje Kresnike, Vrhe, Sv. Ano, Lipo, Laškoves, Št. Lovrenc, Prožin, Stražo, Prožinsko vas, Opoko in Ogorevc bo odslej trikrat na teden nosil poštni pot pošto. V Lipi, Št. Lovrencu in Opo-ki bodo nabiralniki. ,, , Detomor. Celjski okrožni sodniji so izročili Terezo Šrol iz Grajskevasi, ki je umorila novorojeno dete par dni po rojstvu in ga vrgla v potok. Dejanje prizna. Pravi, da oče ni hotel za dete skrbeti, ona pa nima s čim. Nesreča na železnici. Zel. delavec Martin Kajt-na je delal na progi Zidanimost-Hrastnik dne 14. t. m. Med delom ni čul prihajajočega tovornega vlaka. 'Ca ga je zgrabil in ubil. Na domači zabavi v Žalcu v gostilni M. RobleK dne 9. jul. sta nabrali za narodni sklad 31 K gospe Diehlova in dr. Kalanova. — Dve sodni poravnavi sta dali za narodni sklad 15 K. Prostovoljna požarna bramba v Šiuartnein ob Dreti priredi dne 6. avgusta 1911. o priliki blagoslavljala gasilnega doma in brizgalne veselico z zelo zanimivim vzporedom. Ker je preskrbljeno za vsestransko zabavo, se nadeja mnogobrojne udeležbe — Požarna bramba v Šmartnem. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Naša pod imenom Šmidova znana godba se je prekrstila v šentpavel-sko narodno godbo ter se podala pod okrilje šent-pavelskega Sokola, ki ga hoče pri njegovih prireditvah vedno podpirati. Dne 14. t. m. se je vdele-žila Sokolove poklonitve grajski gospodi baronov Fiedler v Gorici pri Št. Pavlu, ki je izredno naklonjena vsem narodnim naprednim društvom. Nastopil je tudi naš pevski zbor. Vsa tri društva so tisti večer sklenila pobratiimstvo m zvezo proti klerikalni predrznosti. Tako je prav! Skupno za pro-sveto in napredek naroda! Iz Št. Pavla pri Preboldu. Naš Sokol ima do-zdaj že 18 dečkov, starih 14—15 let, ki tvorijo sokolski naraščaj. Iz Št, Pavla pri Preboldu. V nedeljo 6. avgusta se vrši na dvoru Prebolskega grada v Št. Pavlu popoldne Sokolska veselica, kjer bode šentpaVel-ski Sokol imel svoj I. javni nastop ter izvajal razne telovadne vaje ter pokazal domaČim in tujim povabljenim gostom, kaj vse se je v preteklem poi letu s svojo žilavostjo in marljivostjo naučil in navadil. Vse drugo bodo označili razposlani plakati. Čebelarski shod. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo, dne 23. julija 1.1. ob 3, uri popoldne čebelarski shod s primei-nim podavanjem pri šoli v Grižah. Vsi bližnji in daljni čebelarji ste vljudno vabljeni. Odbor. V nedeljo vsi v Št. Jur ob j. ž. k Cestnemu Jožeku! Sv. Štefan poleg Šmarja. Vera peša, tako sc govori na več krajih. Tako se tudi pri nas godi, da se cerkvene slavnosti ne obhajajo & tisto gorečnostjo in pobožnostjo, kakor so se pred nekimi leti. Poprej ko so bili še stari cerkveni ključarji, je bila na Sv. Štefana slavnost meseca avgusta pri procesiji godba, in z grička so topiči pokali, da je marsikomu postalo oko mokro od pobožne radosti, in ko so se godci pri procesiji oglasili, je šlo vse, staro in mlado, v procesiji. Kako pa zdaj? Sedajni cei-kveni ključarji pa lepo ubogajo g. župnika, kar om rečejo, tisto ključarji potrdijo, g. župnik govorijo, ključarji pa kimajo, in tako ne bo letos ne godcev in ne streljanja. Pravite, da to ni za božjo čast. Poprej so vsi ljudje šli v procesiji, sedaj pa jih polovico med procesijo okoli cerkve šale zbija. Pri nas, samo pri nas nimamo pravice streljati in pa godcev imeti, po drugih farah se pa sme pri procesiji streljati in godci smejo gosti. Pri nas pa je kakor bi šli za pogrebom. No g. župnik in g. župan, ob enem cerkveni ključarji, kaj porečete Vi k temur Kaj ne, zopet lažnjivo pisarenje? — Puščavnik na Babnigori. Mariborski oHraj. Na mariborski gimnaziji so zvršili letos maturu Slovenci: Kovačič, Arlič, Gomzi, Gračnar, Jarh, Kosi, Lorger, Maroh, Malek, Mohar, Petrovič, Rak, Rehar, Sternad, Svetina, Škorjanec, Spari, Štamberger, Zadravec, Zmavc. Mariborska mestna šparkasa je ob priliki 50-letnega obstoja razdelila 100.000 kron, seveda v izključno nemške namene. V mariborsko kaznilnico so pripeljali v nedeljo dr. Hudnika in revizorja Fr. Jošta, ki sta bila zaradi konkurza »Glavne posojilnice« v Ljubljani ob- sojena prvi na 3, drugi na 2 leti težke ječe. Oba bota odsedela kazen v samotnih celicah in se jima tako skrajša čas kazni prvemu na 25, drugemu na 17 mescev. Mariborsko realko je obiskovalo minulo šolsko leto 270 rednih učencev in dva privatista. — Med njimi je bilo samo 8 Slovencev. Iz Maribora je bilo doma 94, iz ostale Štajerske 105 učencev. Odličnjakov je 34, s povoljnim uspehom je izdelalo 150 učencev: 38(0 jih je padlo in 45 (!) jih ima naknadni izpit. Železniški projekt Maribor-Zeleni Travnik je sprejet v železnični programi vlade. Sv. Marjeta na Pesnici. Janez Lakšer, viničar pri posestniku Štikerju pri Sv. Marjeti na Pesnici je padel pretečeno soboto s hleva v škedenj in s-c močno poškodoval. Zg. Veličina. Franc Škof, posestnika sin v Zg. Veličini, je pomagal v soboto pri nalaganju svinj« na voz, a ta ga je brcnila tako, da je padel in si pri tem stri desno roko. Požigalec. Od Sv. Antona v Slov. Gor. se nam poroča: Orožniški stražmojster Gregorec je že izsledil krivca požarov, o katerih ste zadnjič poročali. Je to lOletni Alojz Brumen iz Cogetinc. — Dečko je dejanje priznal. Pravi, da je imel posebno veselje gledati ogenj in kako so gasili. £jtttomcrski oHraj. Društvene prireditve v Ljutomeru. Dne 6. avgusta priredita obe podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Seršenovem logu veliko slavnost s sodelovanjem »Slov. pevskega društva«, Murskega Sokola itd. Podrobnosti še slede. — Dne 20. avgusta priredi »Podporno društvo Franc Jožefove šole« v Kukovčevi dvorani šolarsko predstavo. Dne 27. avgusta pa se vrši velik koncert »Slov. pevskega društva v Ljutomeru« s prijaznim sodelovanjem izbornega goslarja g. Franca Serajnika, učitelja v Središču, v dvorani gospe Kukovec. Na vse te prireditve se naj bližnja društva ozirajo. V OčesJavcih pri Zg. Radgoni so pri občinskih volitvah v I. in III. razredu zmagali združeni Slovenci. Iz Zg. Radgone. Dne 10. t. m. bi bil imel okr. zastop voliti okr. šolski svet!, ker je temu 4. t. m. potekla poslovna doba. A okr. glavarstvo na pritisk Nemcev te volitve ni pripustilo. Tako se dela z nami v dobi mogočnega klerikalnega gospodstva. No, gospod Roškar, kaj ste ukrenili? SloVettjtgrafti oKraj. Družbini šoli na Muti je daroval g. Anton Godec, nčitelj v Limbušu pri Mariboru, devet lepo nagačenih ptic. Za ta koristen dar se mu lepo zahvaljuje v imenu šote nadučitelj Hren. Iz Šmartna ob Paki. K izpopolnitvi naše zadnje notice o obsodbi dr. Verstovška na 50 kron pripomnimo, da je bil obsojen za to, ker je v prepiru s Skazo dal zaušnico kmetu Kranjcu, ki je med tem prišel zraven, brez vsega povoda. I. izkaz za Sokolski dom v Šoštanju. Gg.: Luk-man nabral 60.96 K, notar dal 6 K, Virant Ana 4.60 K, Cirila 8 K, Rajšter iH Miloš Tajnik 2 K, Klub Slov. akad. društev 50 K, udnine 5.30 K, mladina koncert 41 K, veselica pri Rajšterju 76.04 K, Vladimir 50 K, Stanka Blaževa 16.60 K, družba pri Gre-gorevčiču 2.40 K, dr. Pirnat 25 K, društvo 90 K, Se-nica 10 K, Založnik 10 K, Konšek 10 K, Mešič Fani 13 K, Ferjan Miha 10 K, Kožuh, Celje 10 K, Virant Rezi 10 K, društvo Sokol 200 K, skupaj 739.40 K; izdatki za bloke in poštnine 42.34 K, ostane 697.06 K. To svoto ima gospodarski odsek za Sokolski dom naloženo v Šaleški posojilnici v Velenju. Vsem da-rovalkam in darovalcem izreka telovadno društvo Sokol v Šoštanju svojo iskreno zahvalo s prošnjo za blagohotne nadaljne podpore. Odbor. BrežiSKi okraj. Dobova. Piše se nam: Neprijetno nas je dirnil zadnji neutemeljeni napad na g. kaplana. G. kaplan sicer ni naš somišljenik, resnici na ljubo pa moramo izjaviti, da je on res žrtev razmer, saj nima niti pri liajmerodajneši osebi zaščite proti zavrat-nim napadom. Prosto pa je menda vsakemu, če po potrebi pije čašo pive. Dopisnik gotovo ni poučen o dobovskih razmerah, ali ga je celo vodilo osebno sovraštvo. Iz Dobove nam piše g. organist Franc Plohi, da se ga dolži dopisov iz Dobove v našem listu. Izjavljamo, da je to popolnoma krivično, ker g. Plohla do danes niti po imenu nismo poznali. — Uredništvo »Nar. Lista«. Dobova. Vsi čebelarji in prijatelji čebelic se vabite k predavanju to nedeljo 23. t. m., ki se bo vršilo v Šolskem poslopju po rani maši. Predaval bo iz prijaznosti g. A. Likozar iz Ljubljane, strokovnjak v čebelarstvu. Vsak si bo lahko ogledal točilo za med in po možnosti tudi točenje medu. Ogledal si bo tudi lahko vsak lepo urejen čebelnjak g. nadučitelja z umetnimi panji. Čebelarski pozdrav! Kozje. Veliki živinski in kramarski sejm se vrši dne 25. julija t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci uljudno vabijo. — Trško županstvo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Peter pod Sv. Gorami ima dne 23. t. m. ob 3. uri popol- dan v Kranerjevi gostilni svoj občpi zbor. Po zborovanju prdstV zabava," pri katSri socjeftije 1'z 'prijaznosti šlaVhl' tattibtffiaški zbor iz PbdšredeV 1< mnbgobrojni udeležbi VMbi odbor. ?tm i •'' *'.• * i "if Toča v tjalozaji. V občifii (vaseh Tq- rrjajni ip Varen) ie 17. t. m. hudo pobila to^a, {ti je papravila velikansko §|tbdp. tudi $a4ie iu jjfufi j^dej^j §o Ufli^ni. Se pb ufi zveče? so prinesli mestjani kot lešnik debela zrna toče v gpe^tpj,' — Ifmetie ki ijh Igtp za \etom pljuje toča, pbupu-j-fejo. Pomoč je nujne pptrebrja.' Cjblasti pozivijenip k takošnji cenitvi, jjj. po,šlappc Brenčič bo gotovo Mi storil svojo dolžnost'. ' Pri%a ža deio se ray nudi- Središče. Vsem c. damam gospodom, ki sp tako vstrajno sodelovali, c. gosfojp, kateri so od bljzu in daleč prijeli ^ paši veselic} t?r častnj kp-ijjiči m vsem, ki so pripomp^li, d,a §e je .Vp^olski zlet tako Častno obnesel, izreka tem potom sl^v-ljastni odbor §vojo iskreno zahvalo. Središče, Sokolski izlet se je razvil dne 36. t. m. v pravcato ljudsko tabprišče. Sokolske vaje so se morale radi nastale burje skrajšati m bati se j£ bilo, da nastalo dpževje ljudsko veselico Onemogoči. Ljudstvo je tr^nprna hitelo y trg z^yetia iskat, večina pa je ostala in kljubovala vremenu, katero se je v krat^eni zjaspil1«}, in begunci so se zopet vrnili, prostorni občinski log je oživel in razvila se je veselica, podobna'nekdanjim našim taborom. Vsi šotori so bili od množice obkoljeni.'šotor za jestvine je bil bogato opremljen s krepčiii želodca in sosedna vinarrta z dobro kapljico, katero so vedrih lic oblegali, pojoč narodne zbore, nje čestilci, je skrbela za žejna grla. V gostilniških š<5-forih so ljubitelji vina in piva peli narodne pesmi, uganjali burke, pripovedujoč si sihešničč. V * šotoru s pokalicami so gasili stari, posebno' pa mladina svojo žejo, ter slastno srkali domači izdelek, slaščičarna pa je' sladkobuznike komaj postregla, ker narinilo se jih je toliko, da je bil šotor'v nevarnosti, da ga podro. V turško kavarno nas je vabil hrusti Bošnjak, pušeč mogočno lulo in hvaleč svojo »pravo* kavo. Ljubki cvetlični šotor, ob katerem' šo se vršenile nase krasotice, je ponujal lepe šopke, po katerih je posebno mladi svet prav pridno segal. žotor za suho robo in tobak je imel blaga na tžbiro in bil proti jutru posebno močno oblegan, ker se je tam točil pristni središki pelinovec — dobro zdravilo za slab želodec, med' gručami pa so smukale brhke deklice, ip ponujale razno blago. Komur pa je bila steca mila, je z zadovoljnim obrazom hitel od sreč^lov^ z, lepjm med svojce. Narodna godba jp ? bjbpu^ovalnp vzt^j-nbštjo pod vodstvom g. Serajnfca nvatffa^ narodne sklaabe; občudovali smp, kako tperib spremljala Šok^p pri, projstih' vajah. — Po odhodu milili iti dragih nam Sokolov ter oddaljenih udplež-riifeov, se je razvija prava mladinska veselica, katera je trajala do ranega ^titra. Šele vzhajajoče sobice nas je ugnalo 'in"v; jjjfcfp, so ppjnietači vse 9^.taJ,o biago, ki ni bilo razprodano, pospravili, in naš Tog je dobil* zopet staro lice; le mimo idoČi si prippv$-dajejo, da je bilo v'nedeljo tu lepo in IjuŠtno. V Rogaški, Sl,atini se nahaja od, 16. t. m. bivši ogrski minister za notranje zadeve pl. Kristoffy (Krištofi). V Primožu, je z. 18. t m. zapel uradovati, npyi notar g. dr. Fr. Strelec, ki je prišel tja iz Gornje Radgone, Iz Zavrča prinaša »Sloga« dopis, v katerem izjavljajo poljanci iz Mezgovec m Gajevec, da vsled Vednega hujskanja mladih kaplanov v jesen ne bodo dali zbirce. Sv. Rok ob Sotli. Župnik Šegula je odstopil kot načelnik krajnega šolskega sveta. Okrajni šolski svet mu baje izrekel priznanje. Toča v Halozah. V zadnjem trenutku smo dobili poročilo, da je po posredovanju ptujskega župana namestnik Clary pri ptujskem glavarstvu brzojavno odredil, da se mora škoda takoj ceniti, in da ou sam pride te dni na lice mesta. LISTEK r» f Kerubim! Pripovedka iz .življenja rudarjev,. Češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravskl. ni Bila je otožna zima. V krajini pod Zvezdo ni sedaj nikdar posebno mično, toda po zimi. ondi straši. Širna planina z daljnimi vasmi in, borpvimi gozdi je bila obkoljena s snežnimi zavoji, slično ogromnemu pokopališču, kjer zasuti s sr.egcm > kumbali« delajo nate utis, kakor bi gledal grobove, a visoki, zakajeni dimniki kot spomeniki ma-jani od vetra. Samo tu pa tam spreleti krajino jata vran ali prekorači nekoliko rudarjev in zgolj prpr ga dima, zgolj oblak sopare najavlja, da kipi tu življenje, da v šestdeseterih, v osemdeseterih rovih roji, kakor v čebelnjaku in male lučice brle slično veščam v tem temnem podzemlju in za sleherno to Iiičico stopa eden na pol nag rudar, kateremu naporno delo in dušljiva sopara pod zemljo izžema poslednjo kapljico znoja. Tam spodaj je živo. Toda stopite le. na.beli dan in že se nahajate v drugem:svetu. Ako. krenete h Kerubim u, lioiaste se vaš drugi, vtisi. Huda ziima je, povsod je otožno, toda Kerubim vas bo naravnost prestrašil. Slično kakemu duhu V bajki stoji "tu tiho' poleg gozda; pota m ste-ib šo zasute. Le tu pri Vilšonki zapaziš sledove kbrakov. Te je pustil za seboj paznik Kerubima, Rabski, ki zahaja tukaj v »kantino« po tobak in hrano. Tukaj stoji pri plotu. Zajec se je zaletel semkaj. Odgriznil je brezo in stekel proti bližnjemu gozdu. A ti koraki tukaj — vidite, da so majhni, oiiih-le vran tamkaj, ki sede na visokem' dimniku, ter se filozofično ozirajo v zakurjeno brezno. Med tem priteče iz gozda oni zajec, ki je nred trenutkom 'zablodil tjekaj in zdrvi mimo shrambe za premog, da se je kar prašilo za njim. Vrane šo ga'zagledale in se po kratkem posvetovanju spustile za njim. Kaj ko bi bil obstreljen! V tem fiipu pride iz gozda mlad mož v visokih škornjih, ogrnen s plaščem tz gunje, držeč v roki debelo gorjačo, s katero je meril visoki sneg, predno je napravil korak. »Le previden bodi!«* se je pogrozilzi zajcem, črna kučma, na kateri se je svetilo dvoje kladiv položenih navzkriž, kot znamenje rudarjev, je kazala, da je bil rudar. Prav ima/da koraka tako previdno, tu v bližini se nahaja globok jarek. »Videti je, da Kerubim spi!« je dejal, plezajoč preko jarka;' »če ne poteptajo rudarji tukajšnjih potov, ne potepta jih nihče.« 'Tn ko Je obšel zid, je odprl duri, stopil pod. leseno vežo in si otepal na suhih potlačenih tleh sneg raz škorenj. Majhen psiček, ki je spal doslej zvit v pasjaku, je skočil ven in začel delali truše. »Nu, nu, ali me več ne poznaš, tepec?? I11 prišlec prime duri paznikove sobe za kljuko. Bile so zaprte. Trkal je, ropotal z durmi, nato odšel k oknu,' tolkel s svojo pllioo po pkvijju jn ker še nihče ni oglasil, si zakril z roko oči in gledal skozi šipe v sobo, »To je čuden paznik, ako ni doma. Ali je res zaspal v tem mrazu?« In vnovič je šel k durim tei jih začel tresti. »2e grem, samo ne razbij mi vrat!« zakliče paznik Rabski preko zida, prihajajoč od Vilsonke. Mladi rudar se obrne. »Bodi rrii pozdravljen, Karhan! Ali |e dolgo čakaš?« »Prišel sem ravnokar.« »Šel sem na Vilsonko po užigalice. Poslednja nd je pred nedavnim ugasnila. Pa tudi tobaka seiri si kupil. Kadar ne kadim, zdi se mi tukaj zelo otožno. Kam sem neki' vtaknil ključ? Pojdi, imam zakurjeno.« fPo teh besedah odide z rudarjem v sobo. »Kje si hodil?« (Dalje sledi.), m m Slatjket; je zopet dražji. Odbor sladkornega karteia je zopet zvišal ceno sladkorja za dve kToni pri 100 kilogramih. Met!erski stot sladkorja stane ir. Ditnaj. 41 K. Siadkorni kartel je v zadnjem polletju že v petič zvišal sladkorne cene; prebivalstvo je na milost in nemilost izročeno, sladkornim baronpm, ki cisto samovoljno, in o beiem dnevu Izmikajo konsumentom vinar za vinarjem; vlada mirno gleda tp brezobraznp rokovnjastvo in niti z mezmcem ne, gane. Kmetovalci, pozor I Prekupci s senom nakupujejo zadnji čas za sramotno, niz^p ceno, seno, od kmetov. Plačujejo ga pp, 1.60jK do, 2, K mpterski stot Opozarjamo kmete, naj se np prenaglijo pri tej prodaji, ker bo, cena sei)Bi skoro gotovo izredno poskočila. Na Češkem je bila huda suša. Sena ni bilo skoraj, nič. Zveza gospodarskih zad?ug na Češkem v Pragi, Kraljevi Vinogradi, rabi za pomožno akcijo na Ueškem več tjsoč meterskih stotov sena. Kdor hoče svoje seno dobro prodati, naj se obrne riaraynost: na gor^n riašB)r.' Hmelj, VI. ppročilo ju^noštajerskega hmeljarskega društva, v Žalcu z dne 19, t. m. o rasti hmelja, v Savinski dolini: Vsled s.uše trpijo vsi hmeljniki; slabotni so v rasti popolnoma obtičali in tudi pri bujnih se že. kažejo neugodne posledice na ta način, da rumenijo Usti 1—1$ m na, visoko, Ako ne bode v najkrajšem časuH izdatno deževalo, in ako ne hod« noči toplejše, negp dosedaj, pptem bodo tudi, lepi nasadi občutno, trpeli. Golding prehaja v kobule. Množina bode sigurno manjša, neg-o v, minulem letu. Društveno vodstvo. h ju?npštajerska. bm^^a. razstava v 2>stilna(< na 1 npiavništTO »Narodnega Lista". 393 1 ■ 'ifmi .1 * Proda se fino l Cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice » vljudno, naznanjam, da sem prevzela v lastno » oskrbo gostilno v „Sok. domu". I Točila bodem pristna vina in vodno sveže delniško pivo. Na razpolago mrzfa in topla jedila. Potrudila se bodem cenj. gostom gjpr, najboljše postreči. Za obilen obisk se priporočam Lojzka Leon. ♦♦♦♦^-fr II za nar. 3» sferi tava i* tfcolk. Ve| pave lastnik le prt Brežicai Loterijske številke. Trst, dne 15. julija 1911: 84, 11, 49, 64, 62. Line, „ „ „ „ 17, 12, 41, 84, 21. Zahvala. Vsem, ti so nam izrazili sožajje ob smrti našega predragega očeta, oziroma soproga, tasta, in starega očeta, gospodi Jakoba Krajnc, »,'n.li v pok. Fidmu Kdor da doi>ro vpeljano trgovino, mogoče tudi z gOSlMlIO, ali prostor za to v najem «« ■za več let,, najipošlje ponudbo pod „RESNOST" poste- restante Ljubno, (&oi\ Savinjska* dolina. ^- V Bevčem pri Velen]u je veliko posestvo, ki mqri 22 ha, 79 ar, 27 m ali blizo 40 oralov, na prostovoljni prodaji. Cenjeno' je posestvo z vso., pritiklinp vred, na 42.000 K,., Kdor želi kupjti. to posestvo, naj se zglasi v o. kr. notarski pisarni( v Šoštanju, da si lahkp potem posestvo ogleda, Vinko Kolsgkt 406 i 3-1 c. kr, notar. Ad čevljar < olf Efursik v Celju, in ki so mu ob pogrebnem izprevodu z odlično udeležbo izpričali poslednjo čast, izrekamo iskreno, odkritosrčno- zahvalo. Posebej se zahvaljujemo' preč. gosp. dekanp. n[a, Vi^mu za lepe in ginljive besede na grobu rajnega, zvestim celjskim; kolpgom.za „Zadnji; pozdrav", ttft, skemu zboru za prelepi žalostinki v cerkvi ter ob odprtem grobu ter vsem sosedom, ki so nam v, bridkih arah prihiteli na porooiR Na Vidmu ob Savi, 15. maj, srpana 1911. 384 1 Rodbina Krajnc. V rrx\ r 1-rcr • .. ., *« » .. H izdeluje vse različne vrste cbutal modernih fazonah in po solidnih cenah, tf zalogi ima tudi z g o t o v I j e n o obutev. Zalivala. Vsem, ki so nam v dolgotrajni' bolezni in ob smrti naše preljubljene hčerke, soproge, sestre itd,, gospe Mieike Cank, velejjosestmce v Škofjivagi stali s tpi*žbo,in z dejansko pomočjo zvesto ob s.trani, d?]je vsem, kj so z. odlično udeležbo pri pogrebu dragi po-kojnici' izkažali' zadnjo čast, izrekatrio0 iskreno, odkritosrčno zahvalo. Posebej se zah val jn jemo častiti duhovščini za spremstvo na zadnji poti ter vsem ženam in dekletom škofjevaške občine, ki so blago pokojnico tolažile v zadnjih urah njenega prehitro strtega življenja. Bog vsem poplačaj! Škotjavas, dne 18. julija !19'ii: 392 Žaldfjočfostalii obstoječe iz vinograda, vrta. in pašnika, dvojino, zidano poslopje a tremi malimi sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico, se za 3.200 kron proda. Primerno za kakega delavca ali p^hžljofiista. Več še izve pri Jostuj Zagrad štev. 46, pošta Celje. 387 3-1 Posestvo Hiša, gospodarska poslopja, travnik, njive, hošta, vinograd. Cena 2000 K. Kupci se naj oglasijo pri: Avgustu Novak, posestniku pri S«. Urbanu, p. Slivnica pri Celfia 388 2-1 Na prošnjo dedičev po Frančiški Ocvirk bo dne 29. julija 1911 popoldatr ob 2. tiri v c. kr. notarski pisarni v Šoštanju prosto-i voljna prodiaja: a) posestva vi. šte\*. 143 k. o. Laze po domače Požerinje s hišo in hlevom ter s prešo; izklicna cena je 609 K 63 v, pod isto se ne odda posestvo; vadiuin je 61 K, tabularnim upnikom se s tem njihove pravice ne kratijo, ti) 206 starih srebrnih cvancigarc in 42 ' starih srebrnih tolarjev*, ki' se bodo oddali tistemu; ki največ ponudi, izklicna cena je nominalna vrednost za dvajsetice po 60 vinarjev in za tolarje po 4 krone. Posestvo si lahko vsakdo ogleda na lifcu ^mesta, srebrnino pa v notarski pisarni! v Šoštanju vsak* dan1 od' 9. nrfe predpoldan do 2. popoldan; tukaj tiidi ležijo dražbeni pogoji nit vpogled. €. kr. okrajho sodile Šoštanj, dne 11. julija 1911. 383 i HHM mmm m ŽOiJSSl&i w\>4vSic >>.v>i , - >> ključavničarski mojster V LJUTOMERU? priporoča dr. Prišlo nam je povodom smrti nepozabnega odvetnika v Celju odi vseh strani toliko dokazov odkritega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom našo najglobokejšo zahvalo vsem, bi so se dragega pokojnika in na% spomnili,, posebno čast. duhovščini, darovalcem lepih, vencev iu vsem onim, ki so v zmislu zadnje volje ranjkega mesto vencev darovali podpore potrebnim narodnim društvom lepe doneske. OELJE, dne 8. julija 19,31/ ^ i Rodbine Fillpič, Kapus in dr«, Boži č. za motorje in razne druge stroje, franko Ljutomer, Stari trg. priznano najboijše mazilo Vaselin-olje po zelot nizki ceni, — Naznanja tudi p. n. občinstvu, da ima veliko zalogo novih in vporabljenih koles. — Vse popraVe in v ključavničarsko obrt' spadajoče napravo! izvršujejo se dbbiro, hitro in točno L'— Najnižje cene! Najnižje cene! 391 2-1 P Mlada perutnina iz leta 1914! Garancija, da dospe živa, franko na vs&ko . .... 14 kosov velikih mastnih kokoši za speči K 13'f— 8 „ „ „ rac ... . „'13]f>0 4 „ „ „,. gosi .... „.14 — franko po povzetju pošlje S. Mandei, Skalat37(Avstr.) priredi že mali dodatek ,.pravega :Francka:" s' kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodin^tvu. 19013-5 Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu, meseca junija 1911. Tabilo k udeležbi L južnoštajerske hmeljske v razstave v Žalcu 1011 katera se^bode vršila od dne 17.—24. septembra t. I. v risalni dvorani novega šolskega poslopja pod pokroviteljstvom visokorodnega gospoda |Šg Karola viteza pl. Haupt-a, grajščaka in hmeljarja y Štrosneku. g Podrobnosti. A. Oglasilo s 1. Kdor se namerava udeležiti razstave, se naj oglasi z dopisnico pri hmeljarskem društvu, oziroma pri onem zaupniku društva, od katerega je prejel to „ Vabilo"; oglasitelji dobe potem z obratno pošto potrebne tiskovine v izpolnitev. 2. Oglasitev postane veljavna, kakor hitro je oglasitelj izpolnil in odposlal oglasilno in vprašalno polo neposredno ali pa po zaupniku hmeljarskemu društvu v Žalcu. 3. Oglasila se morajo vposlati najkasneje do 25. avgusta t. I. B. ¥ pošiljanje hmelja na razstavo. -S!"' H :'. 4. Od v^ake hmeljske vrste (zgodnji, srednji ali poznji) je treba hmeljarskemu društvu vposlati 2 kg težek uzorec in sicer v zapečatenih vrečicah; za vsako vrsto hmelja je treba izpolniti posebno zglasilno polo, katera ima z vrečico enako oznamenilo (naslov ali številko ali drugi znak); le-to se pa ne piše na vrečico samo, ampak na naslovni listek. 5. Vrečice za hmeljske uzorce in naslovne liste preskrbi hmeljarsko društvo brezplačno. 6. Vposlani hmeljski uzorci ostanejo v pokritje razstavnih stroškov last hmeljarskega društva. 7. Hmeljski uzorci se morajo vposlati hmeljarskemu društvu najkasneje do 10. septembra t. I.f pozneje uposlani uzorci se ne bodo upoštevali. C. Pripustitev. 8. K razstavi se pripusti le nežveplani, letošnji (1911) hmelj, katerega je |razstavljalec sam pridelal v večji množini, ne pa potom poskuševalnih gred. Razstavili se bodo pa le oni hmeljski uzorci, katere je v to svrho razsojevalna komisija kot sposobne spoznala. §§§'"• 'fe-lO. Izid razsojevanja in odlikovanja se bode objavil povodom otvoritve razstave in dobi vsak razstavljalec v svojem uzorcu detajlirano razsodbo. . 11. Za odlikovanja so pripravljene srebrne in bronaste državne kolajne, ifdenarna darila in diplomi. SMESi/i-j - - Za razstavljalni odbor ™BE5K: predsednik: dr. M. Bergmann. poslovodja: Anion Petriček. T:-/- : O d b o r n i k i i And. Antloga, Gotovlje — Kari pl. Haupt, Ftrosnek — Kari Janič, Žalec — Joh. Jeschounig, Arja vas — Franjo Oset, Vransko — Florjan Rak, Braslovče — Franjo Roblek, Žalec — Josip Širca* Žalec — August Sušnik, Celje — Julij Žigan, Polzela. Namestnika : Martin Ocvirk, Mala Pirešca — Jernej Radišek, Kaplja. Proda se posestvo, 20 oralov: njiv, travnikov z lepimi sadnimi >' < w v* w v w k.}? >iii< w >iy v >■> y >-> • * >-,1 »■< v 5000 H zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska slst. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), l angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), J eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla' s simili-briljantom, 1 krasna damsftišbroša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica ,Ql.par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. g,ngl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniSklihl in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*—. 396 1 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:, A, Gelb, razpošiljalnica Krakov 423. Ce se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce v zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da Je vsak riziko izključen. TrgoVina z mešanim blagom, katera že nad 30 let obstoja, zelo dobro idoča, z velikim prometom, se proda, ozir. na več let v najem daB Natančneje pri: Anton Vodeniku v Kostrivnici pri Rogaški Slatini. 385 2-1 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo S k 90 vin. ni priložnostni kup in sicer: ripr X 1 prava švicarska SlSi: Hoskopf-pat. Fb^^Sp Žepna na, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amer. žepni nož, eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost). 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred. ki je sama dvojnega vredna, stane f£ 5*90. — Dobi se po povzetju pri S. Urbach, svetovna razpošiljalnica, Krakov št. 61. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-ang!. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj. 394 -1 Čuvajte svoj želodec predno ni prepozno; podpirajte ga kot prebavljalni in čistilni organ. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krCevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa« Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B.Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri Črnem orla", Praga, Mal& strani 203, vogel Nerudove ulice. HT Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1,—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika 'steklenica, za K 4"70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro- ogrsko monarhije. -—- Zaloga v tkarnah Avstro-Ogrske. v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 267 -6 NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje iJ MMM Z večjim uspehom cu pride jutri na . ■ ! , : V Vabil© k u zboru Posojilnice v registrovane zadruge z neomejenim poroštvom* ki se bo vršil t nedeljo, dne 30. julija 1911, ob 2. uri popoldan y pisarni posojilnice. DNEVNI RED- 1. Poročilo ravnateljstva in nadzorstva o delovanju. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 3. Sprememba pravil. 4,. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 5. Sklep glede-hranilnih. vlog oz. daril Pas, št. 147, 153 in 223. 6. Raznosti. 3901 D& fsmfeljsivok Proda sb krasno posestvo v lčpem kraju Slov. goric, ležeče tik farne cerkve, Na tem posestvu se izvršuje mesarska in krč-marska obrt. Prostora je tudi dovolj m kako trgmino. Več pove dr. Milan Gopis^kp odwctnfli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 3.73 2-2 sezona! Nahrbtniki za turiste, planinske dopisnice, konfeti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. — Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinah. f.fjjavfii mm '& Lesktfvftfc Celje, Graška cesta št. 7. 33 50-27 34 50-27 ■i UMI..... vezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. "A in Metoda1 zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena 1884 j «12 7 | Telefon stev. 2S*94| Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni biši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. 88 88 Ta zadruga prevzema pod narodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Ma življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja ifl smrti: 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. 88 88 Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 2,319.068*21 Od tega temeljna glavnica...................,, 800.000"— Letni dohodek premije s pristojbinami...........,, 1,221.748*41 Izplačane škode...................„ 4,323*268*44 1 1 1 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. ===== Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae" v EjubljaUi (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio štev. 1, n. nadstropje. a Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celjn. Odgovorni urednik Vek o si a v Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Priloga »Narodnemu Listu" št. 33. flaMllMIl tm m m ■ ■ mmmm m m IIMHII lir J II a rt II ■ rt II ■ ■ ■ II ■ ■ 1 1 ■ rt II ■ ■ Ii ■ ■ 11^ t ■ ■ ttmtm n ■ ■ ii ii II ■1 II II II II II II lin n ii ti 1 ■ i ■ i i ■ i !!! iii i ■ i st asa III 1(1 mm m mm II iii m iiin ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. m Zvišanje delniške glavnice od K 5,000.000 na K 8,000.000 z izdajo novih delnic po K 400'— notni-nale v skupnem znesku K 3,000.000. Prospekt. Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primerno okrepljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in rezervnih zakladov. Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah: v letu 1907 v letu 1910 Delniški kapital .... Rezervni zaklad .... Vloge ....... Cisti dobiček..... Skupni promet : . . . Dividenda ...... 2,000.000 235.449 7,240.002 182.906 613,000.000 5,000.000 493.464 11,064.138 358.273 1.033,000.000 7% Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7 marca t 1 zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000,000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400"— nom. Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. ministerstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9 junija t. 1. odobren, je sklenil upravni svfet v svoji seji dne 22. junija t. 1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji: 1 ?auS?,¥ripfija,se IZ®1 X.času od 10- do 31. julija t. L pri centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri Zivnostenski banki V Pragi in njenih podružnicah, pri Jadranski banki v Trstu in podružnicah, pri Prvi hrvatski Štedionici V Zagrebu in njenih podružnicah, pn Banki in stedioni na Sušaku in Reki, in pri podružnici Češke industrijalne banke na Dunaju. Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine ... J- subskrlbovatl nove delnice, imajo predvsem last« niki Starih delnic PO kurzu K 420'— za komad, in sicer pripadejo na 5 starih delnic 3 nove. 3. Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurzu 445'— za vsako delnico. Pravico reparticiie si pridržuje upravni svet. - J k «on.4 K^a£cJ!2.oziroma kot*prvJ ?bfok ie P'ačati tokoj pri subskripcljl do 30.^eptembra il Z® vsako delnico» ostanek K 300-- pa najpozneje Radi enostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji ^ 5- N°ve delnice imajo kupon za leto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 4VI® tekoče obrati do 31. de* cembra t. 1. Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodejo enako starim notirane na dunajski in praški borzi, in se bodo izročile subsknbentom proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472'— pomeni pri 7%ni dividendi leta 1910 v znesku K 28— skoraj 6%no obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije. V Ljubljani, dne 10. julija 1911. Ljubljanska kreditna banka. I a II II ■ i i =;= Martin KolšeH, tcfljarsKi tnojjte?, Celje, Rittg (V noVi posojilnici hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 39 50-26 SliHar u pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejmem takoj več pomočnikov. Dikfor Beuc, Celje s. Graška cesta šteu. 8. ,». Criumf-šiedilniki ca Ka •■a m p= E o SE-. E? »MM rriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. „Ka-a-a-j ?|" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. ^iJACOBj ' Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-n Ljudevit Bornih —— puškar — v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 6i 5221 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zananja 95 naročila proti povzetju. 46-23 IiroM DnhAll stavbeni in umetni ključavničar, g 1V d.JU tfCKIVlif vodovodni instalater (Poijska rfL i*) o Celje. se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konštrukcljska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. Vse po dnevnih cenah. ■ i»i>1idiiiiii iiiiaim 1 ■ ■ ■ sa s s a a n b m s ■ b ■ b b b ■ b b a a m ■ ■ a o m m a ■ a b s ■ a Svoji k svojim! Največja trgovina in velihansha zaloga ur, zlatnina, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-26 Za ženine in nevesticepoiočne zlate prstane ter ženito uu umnim 111 iipiraonuii van]-ska darila po na]-nižjih cenah ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom 3 s s 2 S s a h a iBsaBsmm Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg * v Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee t sodčkih in steklenicah. 52-24 Svoji k svojim! Svoji k svojim! f ? Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poles gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40t kalijevo soljo. Pojasnila o tehf kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega' sindikata« Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki »»MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-23 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K registrovana zadrnga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K a v Hranilne vloge sprejema na hrafillne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. r* Vloge v tekočem računu sprejema ter jih ©brestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mestlF Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-26 Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-27 roda Jako lepo posestvo v ravnini, _ obsegajoče okrog 32 joh, skupaj se držeČfe:"*in obstoječe iz hmeljišč, njiv, travnikov, "vinogradov in gozdov. Sadonosnik s krepkim6" drevjem ima žlahtno sadje, pri hiši so obširne brajde. Hiša in gospodarsko poslopje z novo zidano sušilnico za hmelj je v zelo dobrem stanju, tako tudi viničarija. Voda v hiši. Na hiši se je dozdaj izvrševala gostilniška obrt. Natančneje pove posestnik Franc Zupane "Piki, Megojnice pri Žalcu. 354 3-3 296 12 8 Vse vrste poljedelskih strojev (mlatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave,, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo* postavijo in dajo vsakomur na poji skušnjo od tvrdke K. & R. Ježek, Moravsko. 1 Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju: Šarlah Jernej, Gaber je 124. Plačilo tudi na obroke. V imm&m* iS I Najboljše apaohar 1 Tanfer star. Zagorje ob 5a« :::: Kranjce Cene zmerne! postrežba solidna, pri Vcijib naročilih izredno nizKe cene. 328 10-6 5litar in pksKar prevzame m dela dekoraeijske, | j flikarske in pleskarska stroke, katera uvrBaje solidne in po najnižjih cenah. Z« mnogebrojna naročila se priporoča Mifeael Pobrale 1 (djn, iso Gosposka ulica it 6. -rr.'\i7.' - ' ' , , . ' ' oooooooooooooo oooooooooeeeeeeeeo&ea |J Veletrgovina s Špecerijskim blagom in S * z deželnimi pridelki v Ant. Kolenc, Celje Graška cesta 22 in Narodni dom. Prazen je izgovor, j£S"5\KE ker Vam nudi domaČa, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagem, tako da zamore proti vsaki konknrfcnci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovce^ in prosim za mnogobrojen obisk, o Čemur so lahko vsakdo sam prepriča, Ce tndi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom dahovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28-27 V zalogi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in dragih pridelkov. Ja Zaliukovški premog ponudim po K 210 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita. fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naroČila se izvršujejo z obratno pošto. O o o < I <1 ■<1 o o I» o I» '< I <» o i) o 0 11 1 I <1 O

o Preblauske mineralne uode. izbornega okusa, o o o Neprecenljiva, staroslavna MP* natronova kisla voda -"Pl 000 izvanredno čista in z veliko količino ogljikove kisline Preblavska kisla voda, K na^čisteiša alkalična mineralna voda, zdra- --- , " .. , Vllna P" prebavnih in presnovnih težavah, ° ° ° nahodih, bolečinah v žolču, mehurju in ledvicah. 999 Preblavski anski vrelec. ,nano,vo,odprt' izvanredn° na ogiji- „ . . , f kovi kislim, naravna natronova kisla voda, zaradi svojega šcegetajocega okusa v izredni meri pripravna za brizganje vina, za mešanje sadnih sokov> brez vsake primesi izvrstna krepilna pijača. 999 T Celju pri: Anton Kolenc-u, trgovcu na Graški cesti in »Narodnem domu , v vseh lekarnah m trgovinah z mineralnimi vodami ter naravnost od studenca v Preblau na Koroškem. 377 10_2 nsii 51U Vsak dober kosec naj si nabavi l\/f T? "D TTTTT>" ali kupi najboljšo koso "iV1 U it . Jamči se za vsako koso za dobro kakovost in trajno rezilo. Tudi dobri brusni kameni za kose se dobijo vsake vrste. Poljedelski stroji kakor: | mlatilnice, slamoreznice, vitli (gepelji), sadni mlini i. t. d. | so najboljše vrste vedno v zalogi veletrgovine z železnino ,MERKUR4, Peter Majdič, Celje. Trgovci, zahtevajte cenike kos in brusnih kamnov! 361 3-3 Žvepieno zdravilišče VaraŽ(HffSke toplice (Hrvaško) ! ! Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. ! ! Novi zdraviliščni hotel z elektr. razsvetljavo. .'. Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec -j- 58° C. 307 12-8 priporočljivo pri ppotlnu, skpnlnl, ischias i. t. €L. Pitnn 7W/»"el'? d;i,ite frank- » Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za Jesensko setev potrebno neobhodno. Dalje amonijakore, kalijeve, solitarjeve in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-28 Bureau: Praga, Prikopi 17. Slovenci niso vedno složni, vendar se priznava, da je 244 52-12 Otfoman cigaretni papir najboljše vrste. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan. Meifl echter Balsani M» iv Sflutttcjci-iftfhiksE!! A-TImm in Pregrada Ui bUbai-SMMcirvta. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodmjsko preganja in strogo kaznnje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, h ipavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri mfluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju p.o udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specijalne steklenice 5 K 60 vin. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifoiijsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, uljesih, vnetih prstih itd., odstranjuje vse tnje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. — Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd., 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. 219 40-15 Dobi se v večjih lekarnah. Na debelo v medicinalnih drogerijah. Esaemocesi Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. dom Pisarna je v Celju, RotovŠke ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 25 51-29 sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge in jih obrestuje po registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju pet od sto (5%) Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru, izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — = Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ======== 3užnoštajerska hranilnica u Celju L u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/s°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. f Dosedaj 30.( je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene,^skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenc 204 -16 i, vlagajte v 1t!7ftOŠtaiCttkO hfattilfft£A svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne ^»tiivjigjtt^v Himiiiiiivv a(j yarovance jn zahtevajte pri sodiščih, .v v.. ^ . .. . da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JttZflOSIajCrSlJO RratmtltCO.