A. K.: Dragi Marijini otroci! /j največjim veseljem je mala Marija pričako-vala dan svojega godu. Že davno ji je bila niuma ob-Ijuhila posebuo lepo godovuo darilo, Če bo pridna in poslušna. Marija je biia dober oirok. Doma in v šoli so jo imeli radi. Mami je tako rada ustregla. v šoli se je pridno in vestno učila. Godovao darilo ji ue bo odšjo. Hudobni duh pa je malo Marijo sovražil in za-lezoval. Rad bi ji pokvaril srce. Vedno se je potikal za ujo in ji priliaajeno šepotal: ^Joj, kako si lepa! Kakor roža! 1 voje oči so plave kakor nebo. tvoji lasje so kakor zlati praraeni, tvoja rdeča usta. tvoja nežna lička ... mala Marija, kako si lepa!« Hudobjii duh jt; velik prekanjenec. ()b pravera času vržc v srce strupeno seme, ki se hitro razraste v grd pleTel. A srte niale Marije se je prikradla grda uičemiirnost. Postala je domišljava. prevzetna. Teden dni pred go-dovnim dnem ¦— god je imcla na praznik Brezma-dezne, H. decembra — stopi Marija k mami. :Mama, veŠ kaj si žehin za god? Če me hočeš zelo ruzveseliti, kupi mt lepo brušcno ogledalo.s Mama se je z zaskrb-Ijenim pogledom ozrla na svojega otroka. »Ogledalo? Čemu ti bo?« ,Rada bi se večkrat pogledaia v njem, kakšna sem.< Resno je zrla dobra raati. resno je govo-rila: »Otrok, uaj bo po tvoji volji. Za god ti kupim ogledalo, najlepše, ki ga boin mogla dobiti.« — Željno pričakovani godovni dan je prišel. Mala Marija jc zgodaj vstala. Mama ji je voščila tso sreco za god, poljubila jo je na lice, s sotenim očesom je govorila: j-Ostani, hčerka moja, pridna in preprosta. Ohraiii si vselej čisto srce.« Potem je odprla lepo opreinljeno škatlo. vzela ven v svilo zavit preclmet in ga tlala Mariji, rekoč: »Otrok, tu je obljubljeiio godovno da-rilo.« Marija je s hrepenečimi prsti odvila l>elo svilo in zastrinela. V rokah se ni zablestelo brušeao ogle-dalo, Marijine oči so zagledale pred seboj prelepo podobo Brezmadeine Device, v krasneni ok-viru, za brušenim steklom. Pod podobo nebeške Kraljice je bil bel rob. Tu so se bleščale z zlattnn pisane besede, ki jih je napisala roka ljubeče matere: -lOtrok, Brezma-dežiui ti bodi ogledalo. Glej vanjo dan iia dau!< — Nie ni rekla mala Marija. Od srainu iu kesauja so ji zardcla lica, spozuata je svojo zraoto. S presrčno lju-beznijo je poljubila podobo Brczmadežne. S solzauii v oceh je poljubila Še roko dobri inateri, pop:ledala jtr v njene dobre oči in rekla: »Mama, kako prav si nu-redila. Ničemurna sem postala, pa si mc ozdravila. Brezmadežna Devica bo moje ogledalo. Njo bom gle-dala vsak dan. Vselej hočem biti dober Marijin otrok. Saj vem, da boin tako tudi tebi in Bogu v veselje.«: Presrčen poljub matere je bil v odgoTor. Veselila sc je tisto uro tudi nebeška Mati. veselili so se božji angelci: sain Bog je bil vesel nad skrbno raaterjo in dobro hčerko. Le hudobni duh je škripal z zobmi. Njegovo zapeljevanje ni uspelo ... Olroci! Naiu vsem bodi Brezraadežna Devica za ogledalo duše. Vsa je lepa in čista, uobenega greha ni bilo nikoli v njenem srcu, Kako že poje njena pesem? ^Vsa si sveta, dvanajst zvezd ti venec spleta. Ti si zarja lepa vsa, lilija brez madeža.€ Otroci! Ljubimo Marijo. Častimo jo s pobožnim srcem. Priporočajmo se ji z velikim zaupaiijem. Ona, ki je strla glavo peklenski kači, bo premagala skuš-ujavca, ki uas zalezuje, S svojo dobrotno roko nas bo vodila skozi življenje, da se ne bomo izgubili in po-gubili. Marija je tako dobra in tako raogočna. Ves pekel trepeta pred iijo. Marija, Brezmadežna je nasa nmti. Veselimo se tega in s presrčnim veseljem oblia-jajino 8. december, praznik Marijinega brezmadež- ^_______^^^^_ 61_____________^. nvga spačetja, K sveti inaši pojdete ta dan, pojditc še k svetemu obhajilu tisii, ki ste žu bili. Zakaj vsc to? Zato, da bo Marija vesela, I« še lo, otroci: posncmajmo Marijo! ISajlepae Vlarijo tisti časti, kdor posnema njen zgled. Brezma-dcžna bodi ogledalo. v katero glejmo vsak dan. Kakor Marija, tako hočerao tudi mi živeti in umreti. Molili bomo radi kakor Marija. Ubogali bomo radi kakor Marija. Jezusa bomo ljubili kalcor Marija z vsem srcem in vso duŠo. Marijini otroci smo, zato hočeino biti taki kakor naša nebeška Mati, dobri, pohožni, Čisti. V skritem kotu vroče Afrikc delujejo sestre do-brega Pastirja za srečo in zveličanje ubogih zaiuoi-c-ev. \ njih zavod so pripeljali malo zamorsko deklico, ki napravlja dobrim sestrara veliko veselja in vsein tlaje lep zgled. Ena izmed sester piŠe: »Ko je deklica priŠla k nam, smo jo peljale pred podobo prečiste Device, Povedale smo ji, kako je Marija dobra. kako Jjubi nedolžne otroke in smo ji uaročile, uaj daruje Mariji svoje malo srce, naj Marijo po otroško ljubi. Ocl tedaj govori vedno o brezmadežni Devici. Kadai dela, vedno vpraša: ; Ali je Devica Marija tudi tako dclala? Ali je Marija zadovoljna z menoj?« Če ji pri-trdimo, je vsa srečna iu dela še z večjim veseljem. Tako jo imamo rade. Kako jo šele Marija ljubi.« Otroci! še mi delajmo po zgledu male zamorske deklicc. VeČkrat čez dan se vprašajmo: i Ali je Marija zadovoljna z inenoj?« In prosimo jo prav iz srca, na njen praznik in vsak dan ponavljajmo: >O Marija, brez madeža spočeia, prosi za nas. ki se k tebi zatekamo.^ Dragi prijateljčkit Gotovo niste tako srečni kakor mi, ki imarao Mla-sek. — Srckane pozdrave Vam pošilja Tončefc.