O/'
201
10>'
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nA ..
^ postale i gruppo - Cena 90 lir
P
II
Leto XXVIII. Št. 12 (8105)
TRST, sobota, 15. januarja 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DOM MINTOFF PRISPEL NENADOMA V RIM
11 PRVI POGOVORI S C0L0MB0M LUNSOM IN CARRINGTONOM
posredovanje italijanske vlade za ohranitev vojaških oporišč NATO na Malti - Danes pogajanja med predstavnikom malteške vlade, tajnikom NATO in britanskim obrambnim ministrom
do-
:ijf
;to>
še
it*
al«
v
it
ed'
ti*
od'
:ali
'M.
raj
D«
ut
RIM, 14. — Predsednik malteške vlade Dom Mintoff je prispel l*n** ob 12.58 na rimsko letališče z letalom italijanskega vojnega totalstva. Dom Mintoff je prispel v Rim na pobudo italijan-*"8 vlade, ki je sporazumno z državami atlantske zveze in Vel. Brita-n'i° pripravljena, da posreduje za rešitev spora okrog britanskih rojaških oporišč na Malti, ki so bila na razpolago vsem državam NATO. Vzporedno z vestjo, da je prispel v italijansko prestolnico maliki premier, je prišla tudi vest, da bosta prispela v Rim britanski pbrambni minister Carrington in glavni tajnik NATO Luns. Očividno le *otej, da gre za široko potezo atlantske zveze, da ohrani vojaška °Porišča na najbolj strateškem otoku v Sredozemlju.
Prihod Doma Mintoffa, britanske-8* obrambnega ministra in glavne-8* tajnika NATO v Rim je orno-8očil, da je prišlo sinoči na sedežu Pr®dsedstva italijanske vlade do P^ega srečanja. Po kratkem pogo-V°ru so malteški premier, britanski "Ijpiater in glavni tajnik NATO skle-da bodo začeli jutri dopoldne
ofi * konkretnimi poqajanji glede voja-l> *klh oporišč na Malti.
‘‘	. prihodu na rimsko letališče,
* Dom Mintoff takoj odpotoval v J”0, Madarna, kjer so se začeli ?rv* pogovori s predsednikom Malijske vlade Colombom in zuna-htn ministrom Morom. Na pogo-v?riJj so bili navzoči še nekateri ■šoki funkcionarji predsedstva mal-in italijanske vlade. Predsed-t’v, * vlade Colombo 1e zadržal mal-I e8a gosta na kosilu, tako da I 10 se lahko pogovarjala do 16.30. Kot se je zvedelo, so na pogorjih proučili vprašanje vojaških poriše na Malti. V tej zvezi so j jjftoanski predstavniki potrdili sta-I	v*a<^e> <^a pomagajo doseči
fforazimi med Malto in Veliko Bri-p, l Q. za pravično rešitev spora. ,a, jjj ati je italijanska stran pouda-5«' SlA’ da hi rešitev vprašanja voja-Ot j*" oporišč odprla pot novim odit jj11} me^ Malto in zahodnimi ev-i«	državam«, tako na dvo-
tirjnskem kot na večstranskem '■Otočju. Italijanski predstavniki :	tudi opozorili na važnost, ki jo
„ a Malta v Sredozemlju, kot stič-,5 točka med Italijo in Afriko, zla-af P0 med Italijo in bližnjimi iškimi državami, kot je na pri-*er Libija.
Poleg tega je italijanska vladna 01egacUa izjavila, da je ugodno jtoojožena pomagati pri reševanju j^točih vprašanj razvoja Malte, W ttolijanska vlada dokazala j*0 i nedavnim odhodom na Malto ^Podarske delegacije. Dom Min-to njegovi sodelavci so na po-ip vju med drugim ugotovili, da Vj b‘l0 Malta iz zemljepisnih, zgodo-Vertl^ih ki gospodarskih razlogov j110 tesno povezana z Evropo, t^vni tajnik NATO Luns in bri-oski obrambni minister Carrington jto Prispela nocoj ob 21.40 v Rim. Drihij *n Carrington sta se pred jOodom v Rim sestala v Bruslju, šifiu sta proučila vprašanje voja-tj. J1 oporišč na Malti. Takoj po pri-la?U v Kim sta odpotovala v part® Chigi, kjer sta ju sprejela hsednik vlade Colombo in zu-0 .-1l minister Moro. Pol ure poz-v,J*\ je prispel v palačo Chigi jjj hsednik malteške vlade Dom rv/toiT in se sestal z Lunsom in s “j^togtonom.
stik med predsednikom mal-ter k to predstavnikom NATO .britanskim ministrom je trajal Pal - n° 15 minut- odhodu iz šan' 6 vChigi je Carrington na vpra-Vii -,a časnikarjev, če so se obno-,2a Pogajanja z Malto, odgovoril: ^ Malto ni bilo nikoli pogajanj*. Uiti Vprašanje, če je še v veljavi brit tuto 1)01113 Mintoffa o odhodu tj.tonskih vojakov z otoka do ju-tjj. °Polnoči, je Carrington odgovo-Kat vem toč®83™ Tgjnik javg Pa m hotel dati nobene iz-
njima so časnikarji »napadli* ktevii k®8a predsednika, ki je na tfj *!na vprašanja odgovoril: «Ju-j(0 ^Poldne se začnejo pogovori*, kak-ga je neki časnik vprašal, tliuS60 vtis ima o prvem srečata ’ je dejal: «Moj prvi vtis je. .smo začeli*.
ijj^edsednik malteške vlade je .potoval z otoka v Rim v popolni Cf- Celo vodstvo njegove hoti 6 zvedelo za njegov od-itTr..v Rim, ko je to vest sporočil tj, 1:lanski radio. V malteških poli-Va j1 krogih ugotavljajo, da poto-ka» ® Doma Mintoffa v Rim do-~ '■■le. da je malteški škof Gon-j. dobro opravil svojo nalogo v j11 in v Londonu, taj, Rima poročajo, da bo jutri ^Peldne papež Pavel VI. sprejel pdsednika malteške vlade, toert današniem pogovoru v Bruslju britanskim obrambnim mini-ni,orn Carringtonom in glavnim taj-orn NATO Lunsom, so sporočili, . j NATO pripravljena ponuditi toteški vladi 13,5 milijona šterlin-Vor’i a'* 4 milijone, več kot ponuja h-j Britanija. Hkrati pa je NATO „0 pravljena baje dati Malti otehnič-Pomoč* v vrednosti nekaj milijo-t0». dolarjev. Znano je, da Dom Min-ral Vztraia še vedno, da mu mo-Pečati za vojaška oporišča na 11 13 milijonov šterlingov letno.
razvili jutrišnji pogovori med Min-toffom,	predstavnikom NATO	in	britanskim ministrom.	V Bruslju	so	tudi
sporočili, da ni izključeno, da so se nekatere članice atlantske zveze obvezale	prispevati	za najemnino	za
vojaška oporišča na Malti, da bi zadovoljili zahtevi malteške vlade.
Medtem ko so se danes začeli pogovori,	ki naj bi	omogočili	rešitev
spora med Malto in Veliko Britanijo, so britanske oblasti odpeljale z Malte že vse družinske člane tamkajšnjih britanskih vojakov.
V Gani mirno po državnem udaru
AKRA, 14. — Polkovnik Ačam-pong, voditelj državnega udara v Gani, je sinoči po radiu izjavil, da je bil ustanovljen sedemčlanski «svet narodne obnovitve*, v katerem je šest častnikov in en civi list. Novi izvršni organ bo opravljal naloge vlade. Polkovnik je hkrati povedal, da med državnim udarom ni prišlo do prelivanja krvi in sporočil, da so že imenovali sedem visokih častnikov, ki bodo upravljali sedem pokrajin v državi.
Kot poročajo iz Akre, je v vsej državi popolnoma mimo in prebivalstvo redno opravlja svoje dnevne posle. Odstavljeni predsednik vlade Busia je danes odpotoval iz Londona skozi Pariz in Rim v Abidžan, glavno mesto Obale slonove kosti.
dili stanje pripravljenosti za vse oddelke tajske vojske, ki so nastanjeni vzdolž meje z Laosom. Ukrep je vlada sprožila zaradi poslabšanja položaja v severnem in južnem Laosu, kjer partizanske sile uspešno nadaljujejo ofenzivo proti vladnim četam.
Že preteklo noč je tajska vlada po izredni seji objavila sporočilo, v katerem pravi, da pomenijo uspehi Patet Laa «neposredno grožnjo za Tajsko*.
Spopadi v Madridu med študenti in policijo
MADRID, 14. — Na madridski,u-niverzi je prišlo danes do incidentov in spopadov med študenti in po-
licijo, ki je nekaj demonstrantov aretirala. Do neredov je prišlo po včerajšnjem sklepu univerzitetnih oblasti, da zaprejo medicinsko fakulteto ter izključijo kakih štiri tisoč študentov, ki so pred dnevi stavkali v znamenje protesta proti desorganizaciji na fakulteti.
Študent.je so se danes zbrali pred univerzo ter skušali organizirati mirno demonstracijo, ko je nastopila policija. Univerzitetne oblasti so sporočile, da bodo vsi študentje, kd so se udeležili današnje demonstracije, izključeni iz univerze.
RIM, 14. - V Rimu bo L februarja s' upna tiskovna konferenca sindikalnih konfederacij, na kateri bodo na 1 vprašanje novinarjev od-
NA OSNOVI NOVEGA PREDLOGA INDUSTRIJCEV
Razgovori med Coniindustrio in sindikati se nadaijnjejo
Predlog bodo preučile sindikalne federacije - Povezava s političnim položajem in predvideno obnovitvijo delovnih pogodb
RIM, 14. — Sestanek med Confindustrio in sindikati se je proti pričakovanjem končal s soglasnim zaključkom, da se bodo razgovori nadaljevali in ne z ostrim sporom, katerega so predvidevali že v zvezi z zaključki zadnjega takšnega razgovora, ki je bil v decembru. Gre za nekaj novega, saj sindikati niso spremenili svojega stališča, pač pa je danes Confindustria predložila okvirni program gospodarskega razvoja, ki je bil do sedaj strogo tajen in glede katerega sindikati niso sprejeli stališča, so si pridržali čas za preučitev in končno tudi pristali na ponovni razgovor.
V skupnem sporočilu sindikalnih organizacij je rečeno, da so sprejeli na znanje dokument Confin-
dustrie in bodo sindikalne organi zacije ocenile ta dokument ob upoštevanju stališč kategorij ter sindikalnih federacij. Zaradi tega bo tudi prišlo do novega razgovora čez nekaj tednov.
Po sestanku predstavnik CGIL ni hotel ničesar izjaviti. Macario za CISL pa je dejal, da predstavlja dokument Confidustrie «vsaj element jasnosti, ki govori o odgovornostih*.
govarjali generalni tajniki Lama, I Simoncini za UIL pa je mnenja, da ga razgovora s sindikati in o mož
Storti in Vanni.	* Hokliment ConfinHustn#* v«5rii Holnn I nneH brtne+TMiUfitmih vol/1 iu^kntr
dokument Confindustrie vsaj delno ‘ nosti konstruktivnih zaključkov.
upošteva pripombe sindikalnih konfederacij, da so zaradi tega ta dokument poslušali z zanimanjem in da se morajo posvetovati s teritorialnimi sindikalnimi organizacijami.
Predsednik Confindustrie inž. Renato Lombardi je izjavil, da so bili mnogi mnenja po zadnjem sestanku s sindikati, ki je bil 3. decembra, da so v dvomu cilji in tudi koristnost takih razgovorov. Nadaljeval je, da je še zlasti v sedanjem razdobju prepričan o koristnosti neposredne-
........................................................nun....niniuii........nnnninnnnnnn....nnnnnnni.........nnnnnnninunnin..........nniinn....mm
V OZRAČJU POPOLNE NEJASNOSTI
Danes sestanek zapletenih vprašanjih
štirih strank vladne krize
Odprta je tudi možnost obnovitve vlade levega centra brez republikancev - Prvo in zanimivo stališče glasila KD
RIM, 14. — Jutri dopoldne se bo v palači Chigi pričel razgovor na vrhu strank levega centra, na katerem bodo razpravljali o marsičem. Še sedaj pa ni jasno, če bodo govorili o vladni krizi, o možnosti parlamentarne razprave o vladni krizi, o vladi v štirih, ali o vladi v treh, ali v kakšni drugi formuli, s katerimi je zgodovina italijanskega povojnega političnega življenja tako bogata. Točni vesti sta zaradi tega samo dve: 1. jutri se sestanejo delegacije štirih vladnih strank in 2. v torek ob 17. uri se sestane poslanska zbornica ter v torek ob 17. uri se sestane senat, oba z dnevnim redom, ki pred- ; videva običajna upravna vprašanja.
Stanje pripravljenosti za tajske čete vzdolž meje z Laosom
BANGKOK, 14. — Glasnik bang-koške vlade je sporočil, da so odre-1 štirih strank, nato pa da naj bi
V zvezi z jutrišnjim sestankom je mnogo ggvora, da je kriza že dokončana, in,cja ,naj samo še omogoči predsedniku ,Colombu, da se predstavi parlamentu in da nekaj takega sp9roči. Pa tudi o tem se mnogo govori in se navaja druga možnost, da bi sploh ne prišlo do sestanka parlamenta.
Kot je Colombo dokazal v daljšem razdobju in kot pravijo njegovi rimski prijatelji, razprava ne bo kratka. To pa tudi pomeni, da predsednik vlade želi, da naj bi se najprej pogovorili v okviru
prišlo do parlamentarne razprave
v parlamentu. To razpravo pa po ustavi otvori predsednik vlade (in torej Colombo), nato pa naj bi predali besedo tajnikom štirih strank po vrstnem redu njih volilne moči: KD, PSI, PSDI in PRI.
Vse to so vprašanja postopka, ki pa so tudi tesno povezana z vsebino, ali vsaj na tej formalni ravni, s sestavo nove vlade in z njeno formulo. Se bo obnovila vlada v štirih, tako da se poskuša na krov vladne ladjice potegniti tudi republikance? Tudi v tej zve-
Dom Mintoff (levo) v pogovoru s predsednikom vlade Colombom
in zunanjim ministrom Morom.
(Telefoto ANSA)
zi obstajajo razne hipoteze in razne možnosti o «lahki krizi*, ali pa o «težki krizi*, ki naj bi pomenila razpravo o vseh tistih vprašanjih, ki so jih republikanci postavili na dnevni red.
V zvezi z jutrišnjim sestankom je načelnik socialistične skupine Bertoldi dejal, da bodo obrazložili predloge, ki jih vsebuje zadnja resolucija socialističnega vodstva in ki so skrajni predlogi za obnovitev in za nadaljevanje sodelovanja, Istočasno pa je Bertoldi tudi v intervjuju tedniku »Tempo* dejal, da so socialisti pripravljeni sodelovati tudi v vladi treh, ki naj bi bila vlada levega centra brez republikancev. Niso pa pripravljeni sprejeti samo resolucijo, predloge in obveznosti, ki ne bi imele trdna jamstva.
Po daljšem razdobju molka objavlja jutrišnje glasilo krščanske demokracije «11 Popolo* uvodni članek, za katerega je rečeno, da odraža stališče tajništva KD. V uvodniku je govor o jutrišnjem sestanku ter da je pred tem naj prej treba odgovorno podčrtati veliko vlogo in pomembne zasluge vlade, ki ji predseduje poslanec Colombo.
Gospodarski položaj se zboljšuje, je pa resen, za kar ni kriva vlada. Vse štiri stranke morajo nadaljevati z izvajanjem programa, pri čemer ostane jasna specifična podoba vsake stranke. Treba je izvajati le dogovorjene obveznosti in to po prednostni lestvici, ki je bila že dogovorjena in ki odgovarja stvarnim okoliščinam. Glasilo krščanske demokracije nadaljuje z naštevanjem reform in to približno v taki obliki, kot so bile te navedene v resoluciji vodstva PSI in ki so tudi zelo podobne nekaterim stališčem izraženim v zadnji varianti resolucije vodstva KPI.
Glede razporoke in referenduma pa demokristjani pravijo, da so bili vedno jasni, da so proti razporoki, da pa bodo odgovorno ocenili vsako pobudo, ki naj nekaj spremeni. Če bo prišlo do referenduma, pa so prepričani, da nobena demokratična sila ne bo zaostrila spora, temveč bo omogočila vsem državljanom, da se izjasnijo po svoji vesti. Ta demo-kristjanska «jasnost» je seveda že klasično do skrajnosti nejasna in morda pomeni, po zelo zapleteni poti pristajanje na predlog laične levice, da se odobri novi zakon o razporoki.
«11 Popolo* zaključuje, da je treba iti do konca pri preizkušnji skupne volje razprave in reševa-
nja vprašanj in izvajanja progra mov ter končno, da je treba skup no sprejeti ustrezne pobude.
Ustavni sodniki o ustavnosti referenduma
RIM, 14. — Ustavni sodniki so danes nadaljevali razpravo o referendumu o razporoki. Uradno so samo sporočili, da ne bo novih razprav, da so končali debato in da bodo delo zaključili 20. januarja, ko bodo prečitali in odobrili sodbo udavnega sodišča.
Razprave ustavnega sodišča so tajne, vendar sc je kasneje izvedelo, da so se menda odločili, da je referendum o razporoki ustaven.
Zaradi tega so sindikatom predložili in obrazložili dokument, v katerem navajajo ocene Confidustrie o zaposlitvi, o socialnih in produktivnih investicijah, o zasebni in družbeni potrošnji, o Jugu, o kritičnih panogah, o položaju v podjetjih in še zlasti manjših obratov. Ta analiza vsebuje tudi predvidevanja o možnostih in o sindikalnih ter gospodarskih pogojih zato da se lahko izboljša gospodarski položaj.
Inž. Lombardi je dejal, da so vse tri sindikalne organizacije — z raznimi odtenki — ocenile ta dokument kot dokaz «pomembnega napora* in kot dokaz «jasnosti in stvarnosti* ter končno, da gre «za resno in odgovorno delo*. Zaradi tega je tudi prišlo do dogovora, da se bodo čez nekaj tednov ponovno sestali.
Inž. Ijombardi je zaključil svojo izjavo, da je odločni element razjasnitev političnega položaja zlasti na ravni vlade, tako da bi se utrdila učinkovitost demokratičnih struktur in ustanov. Omenil je tudi obnovitev delovnih pogodb, ko bo reba razpravljati o teh vprašanjih.
Generalni tajnik CGIL Lama objavlja v jutrišnjem listu «11 lavoro*. iz Genove nekatere zanimive podatke o obnovitvi delovnih pogodb, ki zanimajo preko 4 milijone delavcev. Lama pravi, da gre za skupno stališče sindikatov, ki temelji na splošnih vprašanjih in torej na obnovitvi investicij, polni zaposlitvi in sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Sindikati se zavedajo, da ni mogoče istočasno doseči občutnih poviškov plač. velikih investicij in polne zaposlitve, da pa so zelo občutljivi za odgovornost delodajalcev glede investicij in zaposlitve.
V nadaljevanju svojega intervjuja ugotavlja, da je treba končati z do sedaj obstoječim sistemom površnega upravljanja gospodarstva, kot da bi šlo za ameriški divji zahod in da se morajo podjetja zavedati, da je treba spremeniti odnose v skladu z novo tehnologijo, ki mora odgovarjati zahtevam demokratičnega sodelovanja delavcev.
Generalni tajnik CGIL nato nadaljuje o sindikalni enotnosti in pravi, da njena pobuda ni še povsem jasna, da pa se ustvarja s prispevkom vseh v želji graditve enotnega demokratičnega sindikata, ki ne bo pod vplivom ideologij in strank. Gre za povsem nov sindikat, ki bo bistveno različen od tega. kar je bilo do sedaj in ki bo imel v Italiji ter v Evropi novo veliko vlogo.
liliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiimifHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiiiiiimiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
V ZNAMENJU PROSLAVE 30LETNICE OF
Simpozij o literaturi in kulturi slovenskega narodnoosvobodilnega boja
...............................................innunnunininnnn.IIUIIII.m.. urnim..uiuninn..
Izvoljen nov izvršni svet SR Hrvaške
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Republiški svet sabora Hrvaške je danes izvolil nov izvršni svet, v katerem nista več dosedanja kritizirana člana Paško Periša in Josip Šentija. Svet .je prav tako razrešil dolžnosti več članov ustavne komisije, sveta za narodno obrambo in drugih saborskih teles in imenoval nove člane. Na skupni seji vseh svetov sabora so poslanci sprejeli ostavko dosedanjih podpi edsednikov Maksa Bače in Mi-
Pt0v okrog teh številk se bodo lana Rukavine, ostavko Mika Tri-
pala, člana predsedstva SFRJ in ostavko poslancev v svetu narodov zvezne skupščine Josipa Djerdje, Krešimira Džebe, Jureta Sariča in Ivana Šibla. Za nova podpredsednika sta bila izvoljena inž. Boris Bakrač in Mirko Božič, a za člana predsedstva SFRJ Milan Miškovič.
V organizacijsko - političnem svetu sabora se ie dopoldne nadaljevala razprava o pojavih kontrarevolucije na Hrvaškem. V razpravi je republiški tajnik za notranje za-■ deve Valent Huzjak obvestil po-lslance, da so samo decembra la-
ni organi javne varnosti na Hrvaškem vložili 358 prijav za kazenska dejanja in 830 prijav za prekrške zaradi upravičenega suma glede udeležbe pri sovražnih in kontrarevolucionarnih dejanjih. Huz-jak je nadalje izjavil, da je služba javne varnosti lani že od februarja dostavljala pristojnim organom obsežno gradivo o sovražnem delovanju in da so vsi, razen Jakova Blaževiča in dr. Vladimira Baka-riča, sodili, da služba javne varnosti precenjuje nevarnost ter da gre samo za posamezne pojave. Šele po
21. seji predsedstva je služba javne varnosti lahko stopila v odločno borbo proti kontrarevolucionarnemu delovanju, kar njena dejavnost tudi potrjuje. Več poslancev je v razpravi grajalo pristojne organe, ker niso odločneje izvajali zakonskih predpisov. Dan je bil tu di predlog, da se preveri odgovornost bivšega javnega tožilca Hrvaške Ljudevita Dežmarja, sedanjega generalnega tajnika predsedstva SFRJ.
B B.
(Od našega dopisnika!
LJUBLJANA, 14. — V Ljubljani je bil danes simpozij o literaturi in kulturi slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Potekal je v znamenju proslave tridesete obletnice u-stanovitve Osvobodilne fronte in o-borožene vstaje. V ta namen bo v kratkem izšla tudi sedma knjiga zgodovine slovenskega slovstva, ki zajema leposlovje v času druge svetovne vojne. Na simpoziju so sodelovali strokovnjaki z vseh področij kulturnega življenja in podali zaokroženo podobo snovanja v tem prelomnem času, ki ga je pomenila NOB. Viktor Smolej je poudaril obsežnost ljudskega pesništva v tistem času, pojav skupinskega u-stvarjanja pesmi in dramskih del, kar vse dokazuje, kako bogata in raznolika je bila tedaj ljudska u-stvarjalnost. Boris Paternu Je opozoril na slogovno poenotenje slovstvenih prizadevanj tistega časa ter na temeljno enovitost, ki se kaže v široki odprtosti družbenim problemom. Omenil je veliko število samorastnikov, ki jih Je spodbudil k ustvarjanju vojni čas. Ciril Cvet ko je govoril o partizanskem sarm* spevu, Emil Cesar o Kajuhovi poe ziji, Ferdo Fisher o dramskih ske čih, Vera Visočnik pa o ilustracijah v vojnem času. Simpozij je tako skušal zajeti celotno kulturno dogajanje v narodnoosvobodilnem boju. Predvsem pa je ugotovil, da raziskovanje v tej smeri še ni končano in da bo treba še precej dela, preden bo podana zaokrožena in znanstveno dognana podoba u-stvarjanja v času osvobodilnega boja,
* * *
Delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani bo letos skupaj z republiško gospodarsko zbornico organizirala vrsto seminarjev o aktualni
družbeno - ekonomski problematiki za vodilne kadre v slovenskem gospodarstvu. Na prvem takem posvetovanju je danes govoril predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Beseda je tekla o perečih gospodarskih in političnih problemih v tem letu. Slovenski gospodarstveniki so se najbolj zanimali za vprašanja v zvezi z zamrznitvijo cen, deviznim sistemom, osebnimi dohodki in drugim. Na prihodnjih posvetovanjih bodo po predlogu gospodarstvenikov obravnavali odnose s tujino, nelikvidnost, tekočo gospodarsko politiko, varstvo pri delu in drugo.
drago košmrlj
PULJ, 14. — Javni tožilec v Pulju je izdal danes odlok, s katerim se začasno prepoveduje razpečevanje koledarja «Istrska danica-1972. leta* zaradi več člankov, med drugimi zaradi članka dr. Iva Frangeža «Hrvaška in Istra sta eno*, v katerem se napada in žali bratstvo in enotnost ter skupna borba za osvoboditev in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
Danski kralj umrl
Friderik IX. je bil star 73 let
KGBENHAVN, 14.	- Danski
kralj Friderik XI. je umrl danes zvečer ob 19.30 v neki bolnišnici v Kobenhavnu. Star je bil 73 iet ter je bil na prestolu že 25 let.
Njegova prvorojenka Margrethe bo proglašena za dansko kraljico jutri na kratki svečanosti na sedežu parlamenta. Nova kraljica (druga kraljica v tisočletni zgodovini danske monarhije) je stara 31 let ter je poročena z bivšim francoskim diplomatom princem Heinrikom.
PISMO II RIMA
ČAROVNICE IN PREVRATNIKI
Razsodba proti Mariji Dilet-ti Pagliuci, bivši nuni in u-pravnici zloglasnega vlagerja v Grottaferrati» — razsodba, po kateri bo lahko že čez nekaj dni prišla iz zapora — nas v resnici tolaži: potrjuje nas b zavesti, da Italija nikakor ni dežela, kjer bi uprizarjali «love na čarovnice».
Očitno so minili časi, ko je Inocenzij VIII., sveti oče (pa tudi oče dveh otrok, Teodori-ne in Franceschetta), začel boj proti čarovniji z bulo iz leta 1484. To so že starodavne zgodbe, epizode iz vraževernih časov, ki so že zdavnaj izginili.
Sodišče, ki je sodilo Mariji Dileti, ni moglo mimo njenih občutenih izjav: «Jaz ljubim otroke, vendar sprejemam nase to trpinčenje, ker je to božja volja.» In tako se je sodišče izreklo za mavadno slabo ravnanje», kot izhaja tudi iz besedila preiskovalnega zapisnika: «Ko so odprli vrata spalnice, so preiskovalci zagledali pretresljiv prizor: V sobi, kjer je vladal grozen smrad, je ležalo vklenjenih med sabo na osmih posteljah, petnajst otrok. Po dva in dva sta bila zvezana skupaj za noge z vezmi iz platna, roke pa so imeli vklenjene v motne verige in žabice. Revčki so imeli na udih podplutbe od vrvi in verig, ki so med drugim otežko-čale krvni obtok...»
Res je, da so otroci malo jedli (sedemsto kalorij — en liter mleka v sedemindvajsetih), vendar, kako naj bi ne upoštevali Pagliucinih opravičil: «Ko bi kaj več jedli, bi postali nemirni ter bi se zde-belili». Torej povsem pravilna skrb, da bi pazili na «linijo» teh otrok, ki so jih poverili v zdravljenje ustanovi, ki nosi ime sv. Rite, svetnice čudežev.
Moderna pravičnost se mora izogibati «lova na čarovnice)) ter skrbeti za druge pojave, katerih nevarnost je dokazana. To so pravilno poudarili, ob odprtju sodnega leta, številni generalni pravdniki, ki so zahtevali večjo strogost proti tistim, ki delujejo kriminalno in z izredno drznostjo.
In tako se je treba znebiti vsakršnih zgrešenih občutkov popustljivosti in prizanesljivosti ter udariti z vso stregostjo na primer proti mladim, ki se oddaljujejo od pravil življenja v skupnosti. Taki so, recimo, študentje rimskega liceja Castelnuovo — pravo leglo prevratnikov — ki so ozmerjali s fašistom nekega profesorja samo zaradi tega, ker je med Salojsko republiko — kot je sam priznal — vežbal rekrute milicije v Orvietu.
In prav te so nevarnosti, ki pretijo naši družbi: v prvi vrsti nemir mladine, ki se noče resno učiti ter s tem kompromitira šolsko reformo. Iz tega izhaja potreba, ki jo je poudaril tudi minister Misasi, da se v šolah poslužujejo sil javnega reda. čas je, skratka, da poverimo preosnovo šolskih struktur kvestorju in državnemu pravdnilcu.
To je edini zakoniti način izvajanja pravice: treba se je izogibati vseh lovov na čarovnice ter posvetiti vso strogost zatiranju pojavov, ki grozijo, da postavijo na glavo vsa pravila urejenega življenja v skupnosti. Predvsem pa se je treba držati zakonskih predpisov.
Lep vzgled nam v tem pogledu daje občinski odbor v Alcamu, ki je v teh dneh u-kazal izplačanje polovice plače (100 tisoč lir) Nataleju Ri-miju, domnevnemu mafijcu, ki se je svoj čas vrinil (ali se spominjate?) v deželno upravo Lacija in je sedaj zaprt v palermskem zaporu Ucciardo-ne. To je ukrep, ki mu ni kaj očitali: po zakonu je namreč Rimi upravičeno odsoten z delovnega mesta (saj ni, da ne bi hodil na delo iz lastne samovolje!), poleg tega pa ne obstaja proti njemu nobena polnopravna razsodba. Nasprotno — trdijo Rimovi odvetniki — mu pritlče plača v celoti, zaradi tega mu bo moral občinski odbor izplačati, ko bo osvobojen, tudi zaostanke. Za sedaj pa je njegova Žena prejela trinajsto plačo: 240 tisoč lir.
Prav zares, Italija ne pozna lova na čarovnice!
MARIO DEZMANN
TRŽAŠKI DNEVNIK
15. januarja 1971
RAZVOJ SINDIKALNEGA POLOŽAJA V TRSTU
Sindikalisti pri prefektu Abbrescii Ustanovljen enoten operativni center
26. t. m. bodo CGIL, CISL in CCdL razpravljale o gospodarskem položaju v Trstu - Obveza za posplošenje boja proti nezaposlenosti in odpustom
Na včerajšnjem sestanku so predstavniki vseh treh sindikalnih zbornic sklenili, da ustanovijo enotni operativni center, v vseh podjetjih, kjer tega še niso storili, pa dajo pobudo za izvolitev delavskega sveta, oziroma sveta delegatov proizvodnih enot.
Gre za sklepe, glede katerih velja dogovor o združevalnem procesu med sindikalnimi organizacijami. Tako so soglasno določili, da se bodo vodstva treh tržaških sindikatov redno sestajala in pozvala tudi vodstva posameznih strokovnih organizacij, naj store isto. Že prihodnji teden, točneje 26. januarja, se bodo sestala tri sindikalna vodstva in razpravljala o gospodarskem položaju tržaške pokrajine in vprašanjih, ki so povezana z ustanovitvijo 8. družbenogospodarske cone za načrtovanje. Zadnjega dne v marcu pa se bodo sestali glavni sveti treh sindikalnih zbornic.
V zvezi z gospodarskim položajem v Trstu so sindikalna vodstva izrekla svojo solidarnost delavcem treh prizadetih tovarn (predilnice, tovarne čevljev in tovarne stekla). V tem pogledu si pridržujejo sindikalne organizacije pravico, da posplošijo boj proti brezposelnosti.
Medtem se nadaljuje posredovanje sindikalnih organizacij tekstilnih delavcev pri pristojnih oblasteh. da bi zaščitili ogrožene delavce omenjenih treh tovarn Odposlanstvo sindikalistov, ki so ga sestavljali Pina Tamaselld (CGIL). Petti-rosso (CCdL) in Gosdan (CISL), se .je včeraj zjutraj sestalo s prefektom dr. Abbrescio. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki uprave predilnice «San Giusto*.
Vladnega komisarja so sdndika- i ro, prisoten pa je bil tudi deželni listi opozorili na resnost nastalega | šolski nadzornik prof. Angioletti.
položaja in zahtevali, naj prefekt da in koordinira ustrezne pobude za rešitev odprtih vprašanj.
Sindikalisti so takoj povedali prefektu, da ne bodo sprejeli nobene pobude, ki ne bi izhajala iz naravne pravice delavcev do ohranitve delovnega mesta.
Vladni komisar prefekt Abbrescia je sindikalistom zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi možnosti, da bi preprečil nadaljnje nevšečnosti za prizadete delavce. V tem pogledu, je dejal, je na razpolago za vsak poseg, ki bi lahko omilil spor.
Sindikalne organizacije so zvečer izdale tudi posebno sporočilo za delavke tovarne čevljev «Lucky Shoe*. Te morajo namreč po formularje za posebno podporo v smislu zakona 1115. Formularji so pri CCdL (soba 32). V četrtek 20. januarja ob 10. uri pa sklicujejo sindikalne organizacije zborovanje vseh prizadetih uslužbencev. Na n.jem bodo sindikalisti poročali o položaju in razgovorih, ki so jih imeli.
Odbornik Moro je dejal, da bo dežela v letu 1972 povečala svoj prispevek za šolski turizem na 27 milijonov lir, medtem ko je znašala lanska pomoč 18 milijonov.
Srečanj« biokemikov Trsta, Ljubljane, Reke, Zagreba in Beograda
27 milijonov lir za šolski turizem
Včeraj popoldne so se v Trstu sestali šolski skrbniki iz dežele Furlanije - Julijske krajine, da bi obravnavali vprašanje šolskega turizma v luči najnovejših oblik pomoči, ki jih je temu področju namenila deželna uprava. Sestanek je vodil podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Mo-
Na pobudo inštituta za kemično biologijo medicinske fakultete v Trstu so sklicali prvi znanstveni sestanek biokemikov tržaške univerze in najvažnejših jugoslovanskih vseučilišč Ljubljane, Zagreba, Reke in Beograda. Ta pobuda spada v širši okvir stikov znanstvenega in kulturnega značaja, ki že obstajajo med omenjenimi univerzami.
Sestanek bo v Trstu, v ponedeljek, trajal pa bo tudi ves naslednji dan. Znanstveniki se bodo zbrali v čitalnici medicinske fakultete v Ul. Va-lerio 32, tik za poslopjem nove univerze. Uvodne besede bo spregovoril ravnatelj medicinske fakultete prof. De Bernard.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PD VESNA - Križ
priredita celovečerni
KONCERT
mešanega pevskega zbora iz Pulja
MATKO BRAJŠA RAŠAN in harmonikarskega orkestra OKUD »ISTRA*
Prireditev bo v Ljudskem domu v Križu, danes, 15. januarja s pričetkom ob 20.30. Po koncertu bo srečanje z gosti iz Pulja ob zvokih plesnega orkestra.
V torek,
18. januarja ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu
ginekolog dr. Renato Pušner iz Šempetra (N.G.) o vprašanju
KAJ MISLIJO MLADI IN KAJ STAREJŠI O SPOLNI VZGOJI
Na zanimivo predavanje za mlado in starejšo generacijo vljudno vabljeni.
SP D TABOR - OPČINE
ponovi danes, 15. januarja 1972 v Prosvetnem domu ob ob 20.30 božično igro Pavla Golie
PETRČKO VE POSLEDNJE SANJE
Vljudno vabljeni!
Odbor
Sindikat slov. šole v Trstu
Izjava solidarnosti s prof. Komjancem
Umrl je Nino Gregorič
V	. sanatoriju v Nabrežini je prejšnjo noč umrl Nino Gregorič. Strla ga je dolgotrajna bolezen, kateri je kljuboval z u-pomostjo človeka, ki se je rodil, rasel in živel v letih, ko je boj pomenil našo eksistenco. Vsakokrat, ko se je vračal z zdravljenja na svoje delovno mesto, se je vračal vesel in nasmejan, poln življenjskega optimizma in z občutkom, da mora še in še, do kraja iztrošiti svoje moči in svoje sposobnosti za našo slovensko skupnost v boju za njen narodni in socialni napredek. Srečanje z njim je bilo vedno prijetno, dejal bi spodbudno. Spremljal ga je njegov simpatični nasmešek in značilni pozdrav z zamahom roke in razgovor je stekel šaljivo, toda z zavzetostjo, ki je odražala njegovo prizadetost za vsa vprašanja, za vse dogodke, ki so spremljali in krojili našo povojno usodo. Njegova razmišljanja, njegove ocene so odražale neobičajno treznost, razsodnost in njegovi zaključki, njegove odločitve so bile vedno skladne s čistim in ponosnim značajem premočrtnega človeka. Zato je bil Nino tako zelo naš od tistih prvih političnih korakov v daljnem letu 1936, ko je stopil na pot aktivnega protifašizma kot meha-niški vajenec v Tovarni strojev Sv. Andreja pa prek vojaščine in partizanščine in skozi vse hude preizkušnje v povojnih letih do svojega poslednjega diha. V vsakem trenutku je bil mož, kakršnih smo potrebovali, predvsem pa je bil Tovariš z vsem Ustim naj-lepšdm, kar lahko ta naziv pomeni.
Pokojni Nino se je rodil 9. septembra 1920 v Sočergi na Koprskem. Zaradi težkih gmotnih razmer se je oče z družino preselil 1. 1924 v Trst, kjer se je zaposlil sprva kot gradbeni delavec, potem pa v Tovarni strojev. Nino je rasel v narodnem in naprednem duhu. V leUh 1926-28 je obiskoval slovensko šolo pri Sv. Jakobu, po njeni nasilni ukinitvi pa italijansko šolo «Timeus», prav tako pri Sv. Jakobu. Ko je že nastopil službo kot mehaniški vajenec v Tovarni strojev pri Sv. Andreju 1. 1935, je dokončal še tri leta industrijske večerne šole.
V	tovarniškem okolju se je pridružil ilegalnemu protifašističnemu gibanju in že leta 1936 postal akUvni član gibanja, v okviru katerega je tesno sodeloval z znanim tržaškim protifašističnim borcem Paolom Morganom in drugimi. Potem so ga poklicali k vojakom. Služboval je v pomorskem
oporišču Maddalena na Siciliji, kjer se je prav tako povezal s krajevnimi antifašisti in nadaljeval svoje politično delo med mornarji.
Po povratku v tovarno spomladi 1943 se je začelo drugo, še intenzivnejše obdobje njegovega političnega delovanja. Vključil se je v OF. Sprejet je bil v komunistično stranko in vse svoje sposobnosti je posvetil prvenstveno notranjemu organizacijskemu delu v tovarni ter zunanjemu delu s tako imenovanimi »uličnimi tovariši* Sergiom Čermeljem, Markom Eftimiadijem, Giorgiom Jak-šetičem in mnogimi drugimi. Udeleževal se je tudi diverzantskih akcij v sklopu GAP. V juliju 1. 1944 je odšel na krajši politični tečaj v Istro, od tam pa oktobra 1914 naravnost v partizane. Postal je bataljonski politični komisar Tržaške brigade, neposredno po osvoboditvi pa je bil nekaj časa tudi član okrajnega poveljstva Narodne zaščite.
Razumljivo je, da se je tudi po demobilizaciji takoj vključil v javno in politično življenje. Do oktobra 1946 je bil partijski sekretar šentjakobskega rajona m nato do sredine 1. 1947 sekretar II. rajona. Poleti 1947 je ustanovil mlekarski konzorcij in bil njegov direktor do razkola v partijskih vrstah zaradi kominforma. In v tej hudi preizkušnji se je ponovno izkazal za premočrtnega moža. Odločno je zavrnil informbirojev-sko politiko in ostal dosledno in brezkompromisno zvest svoji dotedanji protifašistični poti in načelom narodnoosvobodilnega boja. Po razpustitvi KP za STO, v kateri je bil nekaj časa sekretar in član centralnega komiteja, se je vključil v Neodvisno socialistično zvezo kot član njenega izvršnega odbora. Neposredno pred tem je bil tudi administrativni ravnatelj tednika «11 Progresso*. Po razpustitvi NSZ je prešel v socialistično stranko PSI, v kateri je bil več let član pokrajinskega vodstva, v zadnjih letih do svoje smrti pa član slovenske komisije stranke. Istočasno je bil tudi član pokrajinskega vodstva Zveze partizanov ANPI, sicer pa nameščenec založništva ZTT in uprave Primorskega dnevnika.
Sedaj se je njegovo življenje izteklo. Kruta, pretresljivo kruta je smrt, ki iztrga človeka še mladega iz kroga družine in skupnosti, za katero je živel in se boril z vso predanostjo in poštenostjo, iz kroga prijateljev, ki so ga spoštovali in cenili in ga imeli radi tudi zaradi njegove človeške topline in neizmerne srčne dobrote. Zdi se mi neverjetno, da ga ne bomo več srečavali in mučilo nas bo vprašanje, zakaj nas zapuščajo taki ljudje, ki bi lahko še toliko dobrega in koristnega storili za dobro nas vseh, naše napredne in naše narodne skupnosti. Mogoče pa le ne bo zgrešen odgovor, da odhajajo zato, ker so se v delu in boju prezgodaj telesno izmučili in izčrpali, da so torej mlade, mnogo premlade žrtve naše težke zgodovinske danosti.
Dragi naš Nino, vsaj to ti lahko rečemo iz srca: hvala Ti za vse, kar si dal kot človek in borec, da bi nam bilo boljše in lepše. Naj Tvoje izmučeno telo počiva v miru. Tvoje drage pa naj — če je mogoče — tolaži zavest, da smo te imeli resnično radi in da bomo ohranili nate drag in spoštljiv spomin.
j. k.
Glavni odbor Sindikata slovenske šole je na svoji redni seji dne 14. januarja t.l. ponovno razpravljal o krivici, ki je bila neupravičeno prizadejana prof. Marjanu Komjancu. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je to krivico obsodila slovenska javnost, dijaki, šolniki, društva staršev in go-riški sindikat slovenskih šolnikov. Odbor se pridružuje protestom, izraža popolno solidarnost prof. Marjanu Komjancu in pričakuje, da bo šolska oblast čim prej popravila storjeno grobo krivico.
Koncert orkestra GM na slovenskem učiteljišču
Orkester Glasbene matice bo nastopil danes, 15.1.1972 ob 11.30 na slovenskem učiteljišču v Trstu s koncertnim sporedom, ki je namenjen dijakom. Orkester dirigira prof. Oskar Kjuder, kot solist sodeluje violončelist Ciril Škerjanec. Razlago k sporedu bo podal Janko Ban.
Zvečer pa bo orkester gostoval ob 20. uri v dvorani »Doma kulture* v Ajdovščini.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
MALI ODER
V nedeljo, 16. t.m. ob 20.30 premiera
Jones LeRoi
ČREVA
(The Dutchman)
Igrata:
Bogdana Bratuževa in Anton Petje
Prevod: Dušan Tomše Scena in kostumi: Klavdij Palčič Režija: MARIO URŠIČ
Prepov. mladini pod 18. letom
Včeraj^danes
Danes, sobota, 15. januarja PAVEL
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46. — Dolžina dneva 8.46. — Luna vzide ob 7.09 in zatone ob 15.38. Jutri, nedelja, 16. januarja TOMISLAV
Jutri v Bazovici
Občni zbor zavarovalnice za govejo živino
Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici, ki združuje člane iz vasi Bazovica, Gropada, Padriče in Jezero, vabi člane na 74. letni občni zbor, ki bo jutri, 16. t.m. ob 16. uri v prostorih »Bazoviškega doma* v Bazovici.
če ob prvem sklicanju ne bo zadostnega števila članov, bo občni zbor eno uro kasneje ob vsaki udeležbi.
Vreme včeraj:	naj višja dnevna
temperatura 2,2, najnižja 0,04, ob 19. uri 1,2 stopinje, zračni tlak 1017 stanoviten, veter 14 km na uro. posamezni sunki do 30 km na uro, vzhodnik, vlaga 49-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. januarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
Umrli so: 31-letni Claudio Tiberio, 86-letna Giuseppina Jurko vd. Refat-ti, 82-letna Maria Komovc, 78-letna Filomena Cemetz vd. Drioli, 89-letni Giovanni Felluga, 69-letni Luciano Cotta, 71-letna Stefania Comar, 70-letni Giuseppe Angelini, 74-letna Antonia Ragusa, 82-letni Orazio Annese, 79-letna Bianca Marcon vd. Talamini, 82-letna Peppa Rutigliano vd. Modu-gno, 83-letna Argia Jerich por. Per-tosi, 71-letna Concetta Petronio, 62-letna Francesca Corbatti por. Vekar, 65-letna Maria Fragiacomo por. Car-lin, 95-Ietni Matteo Corazza, 83-letni Angelo Boscolo, 53-letni Mario Mersi-ni, 62-letna Nives Mandelli vd. Stos-si, 72-letni Rodolfo Fabbro. 65-letna Iolanda Rossimel vd. Giraldi, 78-let-
Slovenr gledališče v Trstu
nul turni dom
V sredo, 19. t. m. ob 21. uri PREMIERA (Abonma red A) Tennessee Willlams
TRAMVAJ
POŽELENJE
Prevod: Herbert Grtin Kostumi: Anja Dolenčeva Scena: Sveta Jovanovič Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: ANDREJ HIENG
Cenjene obiskovalce izrecno opozarjamo, da bo premiera to pot izjemoma v sredo. Predvidena je bila prejšnji petek, zaradi bolezni v ansamblu in vezanosti drugih terminov v Kulturnem domu, pa smo jo morali prenesti na ta dan S tem so v razporeditvi predstav m abonmajev nastale določene spremembe, nam prav tako neljube kakor vam, zato vljudno prosimo, da jih
vas
sprejmete z razumevanjem. Razpored predstav pod rubriko »Gledališča*.
KULTURNI KROŽEK ŠD DEVIN STIVAN
PEVSKI ZBOR »FANTJE IZPOD GRMADE*
priredita danes, 15. januarja ob 20. uri v župnijski dvorani v Devinu
VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC
Nastopa član Slovenskega gledališča iz Trsta Stane RAZTRESEN ob spremljavi kitarista Tulia MOŽINE
Program kulturnega večera bo dopolnil nastop pevskega zbora »FANTJE IZPOD GRMADE* (vodi Ivo Kralj)
Vstop prost! Vljudno vabljeni!
MLADINSKI KROŽEK - TRST
vabi danes, na pogovor
15. t.m. ob 18. uri <’ temi
PAPEŽI IN SOCIALNI PROGRAM CERKVE
ki ga
bo vodil Stojan Spetič.
Sledi ples.
Vabljeni.
PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC V SKEDNJU
vabi otroke osnovnih šol in otroškega vrtca k predvajanju zvočnega barvnega filma
ČAROVNIK IZ OZA
ki bo danes, dne 15. januarja ob 17.30 v društvenih prostorih.
Vstop prosi !
ni Giuseppe Biagini.
S SKLEPOM 0 «CENTRALNOSTI» NAŠE DEŽELE
EGS bo že v drugič okrnila razvoj tržaškega pristanišča?
Rimska pogodba je že enkrat dala prednost Bremenu in Hamburgu Pristaniški promet do konca novembra - Poskusna obtežitev pomola Vil
Vodilni odbor Neodvisne ustanove za tržaško luko je na včerajšnji seji vzel v pretres nedavni sklep Evropske gospodarske skupnosti, po katerem je bilo ozemlje šesterice razdeljeno v »centralna* in »obrobna* področja. Med »centralna* področja spadajo po tem sklepu tisti kraji, ki so gospodarsko in socialno razviti ter je zato predvidevati, da bodo v njihovem okviru odpadle razne oblike ponoči in potisne pobude. Razpoložljiva sredstva pa se bodo preusmerila na «obrotona» področja, da bi se mogla hitreje gospodarsko okrepiti.
Evropska gospodarska skupnost .je uvrstila našo deželo med »cen-tralne*, torej med razvita področja, ki ne potrebujejo nobene oblike pomoči za svoj gospodarski in socialni razvoj. Pri tem pa EGS ni upoštevala niti dejanskega stanja v naši deželi, niti vzporednosti z vzhodnimi območji Zvezne republike Nemčije, ki jih nasprotno smatra za »mejna Dodročja* in torej za nerazvite predele.
Vodstvo luke se bo odločno zavzelo za to, da se naša dežela spet »povrne* med nerazvita področja in bo v tem smislu podprlo ustrez no zahtevo deželne uprave Ne sme se ponoviti krivica, ki jo je utrpel Trst, ko je člen 82 rimskega sporazuma dovolil Zahodni Nemčiji, da s posebnimi posegi v prometu na doknadi zgubo, ki ji jo je prizade iala razdelitev nemškega ozemlja na Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Podobno ozemeljsko okrnitev je doživelo tudi naše področje in ko bi
bili Trstu priznali iste olajšave kakor Bremnu in Hamburgu, bi bil današnji položaj našega mesta v marsičem boljši od dejanskega. V ta namen bi bili lahko izkoristili tudi člen 80 rimske pogodbe, ki dopušča posebno gospodarsko politiko za področja, ki «so rnočno občutila politične spremembe* po zadnji vojni.
Na sestanku je predsednik Fran-zil omenil, da je blagovni promet v luki dosegel do konca novembra 30,926.000 ton, od tega 23,606.000 ton surovine za naftovod in 1,967.885 blaga v tranzitu. V decembru se je delo v luki občutno razmahnilo, tako da .je začelo primanjkovati delovne sile. V tem časovnem obdobju je namreč vsako leto na bolniškem dopustu večje število delavcev (letos približno 20 od sto vsega zaposlenega osebja), ter je bilo zato vodstvo luke primorano ukiniti redne dopuste.
Dr. Frapzil je nadalje poročal o nedavni seji študijske komisije posvetovalnega odbora socialno-go-spodarskega področja Trst- Gorica. Na omenjeni seji so strokovnjaki razpravljali tudi o tržaškem in trži-škem pristanišču. V tej zvezi je vodstvo tržaškega pristanišča predložilo dokument, v katerem se zavzema za spojitev tržaške in trži-ške luke. Združitev naj bd omogo čila krepkejšo uveljavitev Severnega Jadrana kot tranzitnega posrednika med Srednjo Evrooo in čez morjem.
Predstavnik tehničnega urada je na koncu sporočil, da je posebna
strokovna komisija pregledala nosilno ogrodje pomola VII. Pri u-streznih meritvah so obtežili vsak kvadratni meter pomola z 9 tonami, medtem ko bo največja obtežitev pri normalnem delu polovična. Meritve so pokazale, da pomol lahko vzdrži bodisi najtežje kontejnerje, bodisi žerjave in vozila, potrebna za njihovo manipuliranje. Severni del pomola bo uradno izročen luški ustanovi v februarju, na preostalei.. delu pa so še v teku razna dela, med temi polaganje železniških tirnic in urejanje dovozne ceste.
Gledališča
KULTURNI DOM
V nedeljo, 16. t.m. ob 20.30 Jones
LeRoi »Čreva*. Prva premiera Malega odra. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter v nedeljo eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
V torek, 18. t.m. je predstava »Trnuljčice* odpovedana zaradi bolezni v ansamblu.
V	sredo, 19. t.m. ob 21. uri Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* premiera-abonma red A; ponovitve v četrtek, 20. t.m. ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek: v petek, 2i. t.m. ob 20.30 abnoma red B - I. sobota po premieri.
V	soboto, 22. t.m. ob 21. uri koncert Tržaškega baročnega ansambla, ki ga priredi Glasbena matica — peti abonmajski koncert.
V	nedeljo, 23. t.m. ob 16. uri Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* abonma red C - nedeljski popoldanski.
V	nedeljo, 23. t.m. ob 20.30 Jones LeRoi »čreva*, Mali oder.
V	ponedeljek, 24. t.m. ob 20.30 Tennessee Williams »Tramvaj poželenje* abonma red D — mladinski v sredo.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 21. uri ponovitev abonmajske predstave «Dogodek v mestu Gogi*.
LITERARNE SOBOTE
V okviru »literarnih sobot* bo po prazničnem presledku danes gost v Politeama Rossetti poslanka Maria Antonietta Macciocchi, ki bo govorila o temi: «Kitajska po kulturni revoluciji*. Srečanje s poslanko bo ob 18. uri, nakar bo sledila diskusija.
AVDITORIJ
Danes ob 16.30 ter ob 21. uri v okviru cikla »Gledališče danes* uprizoritev Gombroviczeve komedije «Iwona burgundska princezinja* v režiji Arman-da Puglieseja v izvedbi skupine »Tea-tro libero*.
VERDI
Razna obvestila
Kmetijski tečaj v Medjevasi. Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo prireja petdnevni tečaj o živinoreji in kmetijski zakonodaji. Začetek v ponedeljek, 17. januarja v prostorih osnovne šole ob 19. uri.
SPD v Trstu vabi na predavanje: »Jugoslovanska odprava na HINDU-KUš*. Predaval bo Sandi Blazina s prikazovanjem barvnih diapozitivov. Začetek ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, v petek, dne 21. januarja.
ŠD »Polet* priredi v nedeljo, 16. januarja, avtobusni smučarski izlet v Trbiž in Sv. Anton. Odhod z Opčin (pekama čok) ob 7. uri. Cena 1400 lir. Družine imajo popust. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18. tel. 212136.
Darovi in prispevki
V	spomin pokojne Danice Kjuder por. čok daruje čok Amalija od Sv. Ivana 2000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin pokojne Olge Maver roj. čok daruje Amalija Čok od Sv. Ivana 2000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Antona Gre-goriča-Nina darujeta Bojana Modrijan 1000 Ur in Silvana Malalan 1000 lir za šolo-spomenik NOB v Cerknem.
Namesto cvetja na grob Justine Rupel daruje Štefanija Č. 2000 Ur za spomenik padlim partizanom na Proseku.
Janko Tranpuš iz Zgonika daruje za športni krožek Kras 3.900 lir.
SOŽALJA
Izvršni odbor SKGZ izreka t«* Gracjcli in sinu Sergiju globoko ^ žalje ob smrti moža in očeta Nil* Gregoriča.
Zveza vojnih invalidov NOV Trti škega ozemlja izreka, ob Izugi svoj® ga člana Antona Gregoriča, globok sožalje družini in sorodstvu.
Komisija za doraščajočo mladij pri SKGZ izreka svoji članici Gacje*
Gregorič iskreno moža Nina.
sožalje ob iz*11*1'
Slovenska komisija pri PokraJi® skem odboru PSI se klanja spoid nu tov. Antona Gregoriča - NW in izreka tov. Gracjeli in svojce® najgloblje sožalje.
Izrazom sožalja se pridružuje P®
krajinsko žensko gibanje PSI in P® krajinska mladinska federacija P^
Odbor sekcije PSI pri Sv. Jakob1 izreka ob smrti svojega člana M® Nina Gregoriča globoko sožalje že*1 Gracjeli, sinu Sergiju in drugemu e® rodstvu.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar1 izraža družini Gregorič globoko ti žalje ob smrti dragega Ninota.

Pokrajinski združenji bivših poK' tičnih deportirancev ANED in bivš® političnih preganjancev ANPPIA •*' rckata občuteno sožalje hudo priti' deti družini ob smrti tovariša Anton* Gregoriča - Nina.
Danes zaprto.
V torek, 18. t.m. ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih evropska premiera Menottijeve opere »Najpomembnejši človek*.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Razstave
NATURA VIVA - EXOTARIUM Dl TRIESTE — Drevored XX. septembra št. 31. Vehka razstava — Največja prodajna razstava v Italiji — V dveh nadstropjih, živali iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih in morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah ir praznikih.
V	galeriji Tcrgeste bo razstavljal do 28. t.m. Fritz von Kirchmayr.
V	umetnostni galeriji Torbandena bo 15. t.m. ob 18. uri otvoritev osebne razstave sUkarja Klavdija Palčiča.
Nazionale 15.30 «11 mascalzone*. Barvni film. Richard Burton, Jan Mc Shane in Nigel Davenport.
Fenice 15.30 »In nome del popolo ita Uano*. Barvni film. Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman. Režiser:	Dino
Risi.
Za vedno nas je zapustil naš dragi
NINO GREGORIČ
Pogreb bo danes, 15. t. m- ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Potrti naznanjajo žalostno vest žena Gracjela, sin Sergij, svak in mama Ana.
Obenem se zahvaljujejo zdravnikom in osebju zdravilišča »Pineta del Carso* za neumoren trud ter požrtvovalno nego in zdravljenje.
Eden 16.00—22.00 «4 mosche di vellu to grigio*. Barvni film. Michael Brando in Mimsy Farmer.
PD «Slovenec» in mladinski krožek Krekovega doma v Borštu priredita ob prazniku sv. Antona
16. januarja ob 17. uri in 17. januarja ob 20. uri v dvorani šolskih sester KULTURNI SPORED Vljudno vabljeni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlIAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
Grattacielo 16.00 «L’evaso». Barvni film. Alain Delon, Ottavia Piccolo in Simon Signoret.
Excelsior 15.30—22.10 »Bello, onesto, emigrato Australia. sposerebbe compaesana illibata*. Alberto Sor-di, Claudia Cardinale. Barvni film.
Ritz 16. 22. »La Betia, ovvero in amo-re per ogni gaudenza ci vuole sof-ferenza*. Barvni film. N. Manfredi in Rossana Sehiaffino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.00 «L'istruttoria č chiu-sa: dimentichi*. Barvni film. Franco Nero, R. Cucciolla.
Aurora 16.30 «11 barone rosso*. Barvni film. John Law.
Impero 16.00 John Wayne v svojem velikem zadnjem delu: »R grande Jake*. Barvni film.
Cristallo 16.30—22.00 »Continuavano a chiamarlo Trinitš*. Barvni film. Te-renče Hill in B. Spencer.
Capitol 16.00 »Roma bene*. Nino Manfredi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 »La moglie del prete*. Barvni film. Sofia Loren in Mar-cello Mastroianni.
Vittorio Veneto 16.00 »Carter*. Barvni film. Michael Caine, Jean Hen-dri in John Osborne. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00:	»Non č pid tempo
d’eroi». Barvni film. Michael Caine in Cliff Robertson.
Astra 16.00 «Anonimo Veneziano*. Barvni film. Florinda Bolcan, To-ny Musante. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00—21.30 «La grande fuga*. Barvni film. Steve McQueen in R. Attenborough, C. Bronson.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl tovariš
NINO GREGORIČ
naš dolgoletni požrtvovalni nameščenec.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Založništvo Tržaškega tiska
Uprava in uredništvo Primorskega ■ dnevnika
Trst. 15. januarja 1972
Tržaška federacija Socialistične stranke Italije naznanja žalostno vest, da je dne 13. t.m. preminil tovariš
ANTON GREGORIČ - NINO
dolgoletni aktivni član Pokrajinskega odbora stranke in njene slovenske komisije.
Ob tem izraža tovarišici Gracjeli, sinu in svojcem najgloblje sožalje.
KINO «|R|$» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 barvni film
CERCA DI CAPIRMI
Igrata: Massimo Ranieri in Beba Lončar.
V nedeljo isti film ob 16. uri
Sporočamo, da je včeraj umri član našega tajništva
NINO GREGORIČ
bivši partizan, bataljonski poveljnik 14. udarne tržaške garibaldinske brigade.
Družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje ter vabimo vse bivše borce, da se udeležijo pogreba.
Vsedržavno združenje partizanov Italije — ANPI Tržaški pokrajinski odbor
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in stara mama
ANTONIJA GRGIČ vd. GRGIČ
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes. 15.1.1972, ob 15. uri iz hiše žalosti v Padričah 35 na pokopališče v Bazovico.
Žalujoči otroci Stanko, Ivanka ter Karlo in Just z družinama in drugo sorodstvo
Padriče, Sežana, Ljubljana, 15. januarja 1972
GORIŠKI DNEVNIK
15. januarja 1972
to* J so-Nin*
Trt«
ivojr
»bok«
OB ZAČETKU NOVEGA SODNEGA LETA
Sestava sodišč in sodnih uradov
Tudi letos ni v seznamu nobenega Slovenca
ulil"
icje*
Kftob'
•aji®
)OI#i
Nln»
jcen
po-
po
psi.
kot« 10» idi
I SO
kar«
so
poli'
ivSft
it
rl*»'
to»»
Objavljamo sestavo sodišč in sod-r*J uradov v Trstu za leto 1972, je bilo sporočeno na uradni tvoritvi novega sodnega leta. Tuji letos ni v seznamu nobenega
“ovenča.
PRIZIVNO SODIŠČE Prva civilna sekcija
Aldo Renzi, predsednik so-toa, (ir. Aljo Salis, predsednik svetniki: dr. Mario Cari-p a’ dr. Fcrruccio Zanetti in dr. baetano Uršo.
Druga civilna sekcija (tudi za delovne odnose)
Eugenio Zumin, predsednik j*c'je, dr. Pietro Marši, predsed-sekcije, svetniki: dr. Stefano "°sano, dr. Mario Adelman Della j ave. dr. Luigi Caldarone in dr. *'e°ne Ambrosi.
Kazenska sekcija
j.®*- Aldo Renzi, predsednik so-r~a; dr. Gino Franz, predsednik dr. Pietro Marši, predsed-r* sekcije, svetniki: dr. France-t? Locuoco, dr. Bruno Cinelli, dr. rftno Boschini, dr. Silvo Costa, Mario Edel.
Preiskovalna sekcija j V*. Eugenio Zumin, predsednik Racije, dr. Aldo Salis, predsednik pc*je, svetniki: dr. Mario Cari-®ba, dr. Gaetano Uršo, dr. Luigi ^darone.
Sekcija za mladoletnike ,Pr' Gino Franz, predsednik sek-dr. Pietro Marši, predsednik Zarije, svetniki :	dr. Ferruccio
pnetti, dr. Benno Boschini, dr. ~*°he Ambrosi, zasebni člani: El-Pfa Pepeu - Timoteo, dr. Massi-IjHiano Belsasso, namestnika prof.
bet* Bastiani in prof. Giorgio
^atnpieri.
Posebna sekcija za spore v kmetijstvu
Pr- Eugenio Zumin, predsednik "®adje, dr. Pietro Marši, predsed-pit sekcije, svetniki: dr. Stefano {Jasano, dr. Benno Boschini, dr. 7“rio Adelman Della Nave, izve-?enci: dr. Fabio Foschi, dr. Guido £>8gi, namestnika dr. Duilio Co-5rna in dr. Amedeo Morandini.
Prizivno porotno sodišče kplr. Gano Franz, predsednik, dr. *uetro Marši, namestnik predsed-svetovalec dr. Silvio Costa, ^ftdestnik svetovalca dr. Mario A-°®bnan Della Nave.
"°misija za brezplačno obrambo , b>r- Eugenio Zumin, predsednik, Pietro Marši, namestnik pred-^Inika, poročevalec dr. Alberto pay®r, namestnik poročevalca dr.
®*Tuccio Franzot, član odv. Ben-5® Beoussi, namestnik odv. Paolo “Tusoppi.
Bazensko in civilno sodišče
v TRSTU
Prva civilna sekcija
Luigi Giannuzzi, predsednik, !?*uki: dr. Silvano Lugnani, dr Plenico Maltese, dr. Ettore Del “Pnto, dr. Boris Battestin, dr. Ser-®° Serbo, dr. Edoardo Cola. Druga civilna sekcija (tudi za delovne spore) »Predsednik N. N., sodniki: dr. talo Visalli, dr. Gaspare Salerno, ?! -Giuseppe Moscato, dr. Biagio toancotti, dr. Livio Vecchioni.
Mešana sekcija
Pr- Sebastiano Cossu, predsednik “•kcije, sodniki: dr. Giuseppe Rai-j*®ndi, dr. Vincenzo D’Amato, dr. h>o Guglielmucci, dr. Franca Gri-Qebi, dr. Vincenzo De Falco. Kazenska sekcija
Dr. Luigi Giannuzzi, predsednik "^dišča, dr. Egone Corsi, predseduj* sekcije, sodniki: dr. Francesco ■gabue, dr. Boris Battestin, dr. 'agio Giancotti, dr. Giuseppe Mo-.cato, dr. Edoardo Cola, dr. Livio Ve®ehioni.
delegirani sodniki za stečaje jDr- Luigi Giannuzzi, predsednik U™šča, dr. Sebastiano Cossu, pred-J®onik sekcije, sodniki: dr. . Silva-i® Lugnani, dr. Domenico Maltese, Boris Battestin, dr. Edoardo dr. Lino Guglielmucci.
Sodišče za mladoletnike
N. N. predsednik sekcije, sodnik dr. Stefano Petris, namestnik dr. Franca Gridelli, zasebna čla na inž. Giancarlo Roli in Maria Teresa Margreth, namestnika: En-richetta Finzi, prof. Livio Catti-nelli.
Specializirana sekcija za spore v kmetijstvu
Dr. Sebastiano Cossu, predsednik sekcije, sodnika: dr. Italo Visalli, dr. Giuseppe Moscato, izvedenca:
Paolo Benetti, Renato Cernegai, namestnika dr. Redento Vazzoler, dr. Maria Rigonat Hughues.
POROTNO SODIŠČE
Dr. Egone Corsi, predsednik, dr.
Sebastiano Cossu, namestnik, sodnik dr. Francesco Ligabue, namestnika dr. Gaspare Salerno in dr. Biagio Giancotti.
Urad za kazenske preiskave
Dr. Francesco Fazio, preiskovalni svetnik, sodniki: dr. Sergio Serbo, dr. Vincenzo D’Amato, dr. Vincenzo De Falco. '
Nadzorni sodnik Dr. Sergio Serbo.
Komisija za brezplačno obrambo Dr. Egone Corsi, predsednik, dr.
Sebastiano Cossu, namestnik, poročevalec dr. Alessandro Brenči, namestnik dr. Corrado Tavella, član oclv. Guido Tiberini, namestnika odv. Giorgio Lantschner in odv. Lino Sardos Albertini.
ZDRUŽENE SODNIJE V TRSTU Prva civilna sekcija Dr. Diego Burattini, glavni pretor, dr. Mario Pormaio, pretor, častna namestnika odv. Remo Cuccagna in odv. Giorgio Lantschner.
Druga civilna sekcija Dr. Carlo Alberto Presto, pretor, dr. Pietro Nigris, pretor.
Tretja civilna sekcija Dr. Mario Fraticelli, pretor, dr.
Pietro Nigris, pretor, častna namestnika odv. Renato Bologna in odv.
Benvenuto Sabini.
Sekcija za delovne spore Dr. Diego Burattini, glavni pretor, dr. Mario Formate, dr. Fraticelli, pretor.
Prva kazenska sekcija Dr. Diego Burattini, glavni pretor, dr. Mauro Losapio, pretor, dr. Carlo Alberto Presta, pretor.
Druga kazenska sekcija Dr. Raffaele Esti, pretor, dr. Pie-tr Nigris, pretor, odv. Antonio Bar-bagallo, častni namestnik.
Sodnik za zemljiške knjige dr.
Gianni Rosario, pretor.
HiuiiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiinitiiiiiiuniuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiliMllMIMiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO OBČINE IN BOLNIŠNICE
Pospešene priprave za novi deželni načrt
V okviru priprav za drugi petletni razvojni načrt Furlanije - Julijske krajine, so se včeraj v Trstu sestali predsedniki conskih odborov z 8 socialno - gospodarskih področij naše dežele. Na sestanku, ki ga je vodil odbornik za načrtovanje Stopper, je prišla do izraza nujnost, naj bi predstavniki con čim-prej izročili deželni upravi oziroma deželnemu ravnateljstvu za na črtovanje, študije in statistiko, svoja gledišča v zvezi z načrtom, da bi ga pristojni organi (deželni odbor za socialna in gospodarska vprašanja, deželni odbor in deželni svet) lahko pravočasno proučili in sprejeli vzporedno z državnim razvojnim načrtom, ki je že skoraj pripravljen.
Stopper Je povabil predstavnike conskih odborov, naj bi izročili dokumentacijo najkasneje do konca januarja. Kolikor bi posamezni odbori ne utegnili iztočiti gledišč do konca meseca, Je pristavili Stopper, jim bo še pozneje dana možnost, da pojasnijo svoje mnenje v okviru Deželnega odbora za gospodarska in socialna vprašanja, v katerem so prisotni predsedniki omenjenih odborov. CRES bo začel obravnavati novi deželni načrt v letošnjem februarju.
ANALIZA PROMETA V GORICI
PO ZGLEDU IZ SLOVENIJE
Zaradi preobremenjenosti Rdeče hiše>G/as6e"° mladina Gorica* zelo prometna prehoda Šempeter in Solkan
Vedno manj kolesarjev - Pri vseh vpadnicah v mesto so zabeležili 50.000 vozil v enem dnevu - Malo prometa na pevmskem mostu
Včeraj smo objavili podatke o dih, to je šempetrskeim in solkan-prometu čez most 9. avgusta, ki skem dvignil, ker se prebivalci ob-
S seje občinskega sveta v Tržiču
Na zadnji seji občinskega odbo ra v Tržiču so največ časa posvetili razpravi e stanovanjskem problemu. S tem v zvezi je odbornik Semola porcčf.l o stanovanjskem zakonu in načrtu ter povedal, da je v občinskem proračunu za 1972 določenih 440 milijonov lir za nakup in ureditev gradbišč. V prvem dveletnem načrtu je predvidena gradnja 410 stanovanj na štirih gradbenih kofnpleksih. Izglasovali so tudi resolucijo, s katero izražajo solidarnost z vodstvom zavoda za ljudske hiše za ureditev stanarin na nižji ravni.
Župan je med svojimi poročili povedal, da bo 18. t. m. na VI. sekciji za javna dela razprava o načrtu za gradnjo v pristanišču Portorosega.
IV. zdravniški tečaj posvečen zdravljenju starostnih bolezni
Vsak torek bo predaval eden od najvidnejših tržaških zdravnikov Tečaj se bo začel 18. t. m. in se zaključil 6. junija
V torek, 18. januarja se bo za- I 70 leto; 15. februarja ravnatelj oto-
čel četrti izpopolnjevalni zdravniško - kirurški tečaj, ki bo letos posvečen preučevanju in zdravljenju starostnih bolezni. Otvoritvena svečanost bo ob 20.30 v konferenčni dvorani tržaške bolnišnice v Ul. Stuparich.
Tečaj je priredilo občinsko od-borništvo za zdravstvo in higieno, pripravila pa ga je zdravniška šola tržaške bolnišnice.
Vsak torek bo po eno predavanje in sicer: 18. januarja bo predaval primarij bolnišnice pri Magdaleni prof. G. Klugmann o «fiziopatolo-giji starostne dobe*; 25. januarja primarij bolnišnice pri Magdaleni dr. A. Bonini o «storostnem diabetesu*; 1. februarja ravnatelj ortopedske univerzitetne klinike prof. F. Vigliani o «artrozi vratnih vreten in ustreznih kliničnih znakih*; 8. februarja ravnatelj univerzitetnega inštituta za patološko kirurgijo prof. A. Leggeri o «rezultatih kirurških posegov pri ljudeh, ki so stari nad
minili, iiiiuiMiiiiiiMiiiuiiiiiiiiMiiMiiiniiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
PREPSINOČNJIM PRI FERNETIČIH
Strahotno trčenje avta s smrtnimi posledicami
Mladi Mario Pirjevec, voznik in lastnik komaj kupljenega avta simca, je včeraj opoldne podlegel poškodbam
jLn mrtev in en ranjen je obračun hde prometne nesreče, ki se je £,“Petila pozno predsinočnjim pri ®riietičih in o kateri smo, iz-šele včeraj popoldne.
Malo pred polnočjo sta se 26-let-Mario Periani (Pirjevec) s Proste št. 29 ter 27-letni Drago Emili iz iste vasi št. 367 vra-®Ja s Pirjevčevim komaj kupljenim j/toihobilom vrste »simca* (kilo-števec je kazal 18 km) iz r®tone proti Trstu. Nesreča se je Jjteetila približno en kilometer od kje■tooga prehoda pri Fernetičih, na ov*n'iU ceste, ki pelje ne-6ko navzdol. Simko je nenado-Pričelo zanašati na levo stran ji^-išča, dokler ni vozilo čelno tre-Lj > v obcestni cementni zidek, M Sa je močan sunek dobesedno pftol v globel.
sut * tem se je avto nekajkrat za-*tel okoli svoje osi in po nekaj y rih drsenja po asfaltu zadel p drevo, na desni strani ceste. , jVim reševalcem se je nudil stra-ten prizor. Mehanični deli vozila Lili raztreseni po cestišču, pa
tudi nekaj pločevinastih delov «sim-ce» je jasno kazalo na to, kako hud je moral biti udarec avtomobila najprej v obcestni zidek, potem pa še v drevo.
Pirjevca in Miliča, ki so ju bolničarji RK z veliko težavo izvlekli iz razbitin avtomobila, so takoj naložili na rešilec in ju odpeljali v glavno bolnišnico. Pirjevec je v nesreči dobil hud pretres možganov si verjetno zlomil lobanjsko dno ter si poškodoval spodnje ude. Zaradi tega so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje, kjer pa je včeraj ob 12.35 podlegel poškodbam.
Milič pa se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi ran in odrgnin po obrazu, desni roki in nogi moral zdraviti približno 10 dni.
• Deželni odbornik za zdravstvo Devetag se bo danes v imenu deželne uprave udeležil občnega zbora ustanove ANFFAS v Gorici. Občni zbor bo ob 16. uri v sejni dvorani tla sedežu ANFFAS v Ul. Diaz 13.
rinoladngoiatrične univerzitetne klinike prof. A. Besatra o -usedanjem znanju o starostni naglušnosti*; 22. februarja ravnatelj kirurške univerzitetne klinike prof. G. F. Mon-marca primarji ortopedskega oddelka v bolnišnici prof. A. Castel-lama o «poškodbah pri starih ljudeh: prelom gornjega dela stegnenice*; 14. marca ravnatelj univerzitetnega inštituta za bolezenske znake prof. F. Pietri o «preponski kili pri starih bolnikih:	možnosti
in rezultati kirurških posegov*; 21. marca primarij urološkega oddelka bolnišnice prof. A. Travisini o «uro-logiji starostne dobe*; 28. marca primarij radiološkega oddelka bolnišnice in poverjeni profesor pri radiološkem inštitutu univerze prof.
L.	Dalla Palma o »radiologiji v starostni dobi*; 4. aprila primarij in direktor bolnišnice za dolgotrajna bolniška stanja prof. G. Frandoli o «negi dolgotrajnih bolnikov«; 11. aprila ravnatelj univerzitetne okulistične klinike prof. B. Bagnolini o »starostnih bolezenskih spremembah vida*; 18. aprila primarij dermatološkega oddelka bolnišnice prof. E. Zar o »staranju kože in starostni dermatologiji*; 2. maja ravnatelj psihiatrične univerzitetne klinike prof. Campailla o »psihiatriji pri starih ljudeh*; 9. maja primarij nevrološkega oddelka bolnišnice prof.
M.	Morandini o «piregledu najsplošnejših živčnih starostih bolezenskih stanjih*; 16. maja primarij pljučnega oddelka bolnišnice in poverjeni profes ar za preučevanje jetike pri univerzi prof. E. Taglia-ferro o «jetiki pri starih ljudeh*; 23. maja primarij rehabilitacijskega oddelka pri Magdaleni prof. V. Zuc-coni o »rehabilitaciji starih oseb*; 30. maja ravnatelj univerzitetnega inštituta za zdravniško patologijo o «anemiji pri starih osebah*.
Ob koncu tečaja bo 6. junija okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali občinski odborniki za zdravstvo in higieno dr. G. Blasina, občinski odbornik za socialno skrbstvo dr. R. Dolhar, ravnatelj univerzitetnega inštituta za splošno patologijo prof. F. Rossi, nadzornik glavne bolnišnice prof. E. Stemini in občinski zdravstveni funkcionar prof. A. Fabiani.	• -----
Vlomili so v tovornjak
Predvčerajšnjim se je 35-letni Giorgio Vitturi iz Ul. Rossetti 68 zglasil na komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti in potožil agentom, da so neznani zmikavti prejšnjo sredo okrog 22. ure vlomili v njegov tovornjak trbiške registracije, ki ga je bil parkiral v Ul. Malaspina. Iz kabine so odnesli dokumente, denar in nekaj predmetov v skupni vrednosti okrog 300 tisoč lir.
veže Gorico s Furlanijo. Ugotovili smo, da je na tej vpadnici v mesto največ prometa. Poglejmo danes kakšen je promet na drugih vpadnicah. Podatki se nanašajo vedno na 17. november 1971 in na neimenovan jesenski dan v letu 1969, to ie dve leti poprej.
V enem dnevu zbrani podatki nam povedo, da gre skozi sedem vpadnic v mesto na dan 50.000 različnih vozil, od dvokoles do kamionov. Levji delež ima vpadnica na mostu 9. avgusta (20.957) o kateri smo pisali včeraj. Na drugem mestu .je vpadnica pri železniškem podvozu v Ulici Aquileia. Tu so šteli samo vozila, ki so prihajala iz Ulice sv. Mihaela in Kraške ulice ali so bila tja namenjena. Skupno so zabeležili 6 254 vozil. Na tretjem mestu je vpadnica v Tržaški ulici, tik pri železnici; šteli so vozila, ki so iz podeželja bila namenjena bodisi v Tržiško ulico proti mestnemu središču ali ona, ki so Pila namenjena v Ulico Terza armata-. V obeh smereh je šlo tu v enem dnevu 6.227 vozil, še na tretji vpadnici so merili gostoto prometa. Na pevmskem mostu so v enem dnevu zabeiežili 5.691 vozil v obe smeri.
Istočasno so drugi člani te sku pine merili promet na obmejnih prehodih. Na prehodu pri Rdeči hiši so zabeležili v obe smeri promet 6.371 vozil, na šemipetrskem prehodu 2.994 vozil, na solkanskem pa 1.569 vozil. Na omenjenih treh mejnih prehodih so torej v enem dnevu zabeležili 11.134 vozil, kar pomeni skoro petino vsega prometa na vpadnicah v naše mesto
Iz omenjenih beležk je morda izostalo nekaj stranskih cest, na ka-
mejnega področja v vedno večji meri poslužujejo teh dveh prehodov zaradi preobremenjenosti Rdeče hiše. Res pa je tudi to, da je tudi pri vpadnici Rdeča hiša občutno padel promet z dvokolesi in z motorji in da gredo ljudje čez ta prehod raje peš in se onkraj meje poslužujejo v vedno večji meri mestnega avtobusa, da pridejo do Nove Gorice.
Pri Rdeči hiši je torej padel promet z dvokolesi (od 922 na 247) ter z motocikli (od 483 na 179) Brez razlike je promet z avtomobili (od 5.647 na 5.709), večji pa je promet s kamioni (od 137 na 235)
Na prehodu Šempeter je padlo število dvokoles (od 581 na 394) in motociklov (od 238 na 201). skoro podvojilo pa se je števno avtomobilov (od 1.234 na 2.342) ter zelo povečalo število kamionov (od 13 na 57).
Na solkaaskem prehodu se te po večalo število dvokoles (od 184 na 218) in motociklov (od 116 na 162) ter seveda avtomobilov (od 626 na 1.389).
Številke nam torej govore o povečanem prometu na vseh vpadnicah v mesto. To povečanje gre predvsem na račun osebnih avto mobilov in to v vseh primerih Stro kovn.jaki bodo na podlagi analize teh nodatkov skušali na čimbol.iši način rešiti vprašanje hitrega prometa na vpadnicah in seveda tudi v mestu samem. Ljudje ki se vozijo v Jugoslavijo ali prihajajo iz nie k nam so se. vsaj kar se imetnikov obmejnih prepustnic tiče že odločili. Vedno bolj uporablia.jo stranska prehoda Solkan in Šempeter in smo prepričani, da bo šel ta razvoi enakomerno naprej.
Pokrajinski kongres KPI v Gorici
Sinoči se je v mali dvorani UGG v Gorici začel IX. pokrajinski kongres KPI za Goriško. V imenu odbora ga je otvoril Italo Chiarion, ki je pozdravil goste in delegate. Za njim so prinesli pozdrave goriški župan Martina in delegacije posameznih strank in ustanov, med katerimi tudi Gorazd Vesel za SKGZ ter Dušan Šinigoj za Zvezo komunistov iz Nove Gorice.
Po pozdravih je podal politično poročilo dosedanji tajnik KPI Menichi-no. Kongres se ho nadaljeval danes in jutri na pokra linskem sedežu stranke v Ulici T.occhi v Gorici. Podrobnejše poročilo o njem bomo podali
V petek bo prvi koncert v palači Attems
Glasbena kultura je dandanes mlademu človeku nujno potrebna. V dolgih letih srednješolskega študija nima na žalost glasba še o-nega mesta, ki ga imajo vse druge umetnosti. Zato ima mlad človek prav v glasbeni izobrazbi največje vrzeli, ker mu uradni študijski programi ne nudijo v tem pogledu nobene pomoči.
V prizadevanju za zapolnitev teh vrzeli pri večini mladih ljudi zlasti še študirajoči mladini, je treba danes seči po drugih sredstvih. Le manjši del mladine si lahko privošči primerno glasbeno izobrazbo, le redki nadaljujejo svoje glasbene študije. Prav zato se vedno bolj čuti potreba po izboljšanju sedanjega stanja in po večji ter tudi sistematičnejši glasbeni vzgoji mladine.
Vse to je narekovalo ljubiteljem glasbe nalogo, da na kak način temu odpomorejo. Zato so že pred dobrimi dvajsetimi leti nastale prve skupine »Glasbene mladine* po Evropi ter se potem začele naglo širiti po ostalem svetu. Tako je nastala tudi Mednarodna zveza glasbene mladine (Fe-
Jutrl.
iimmiHiiiiiiiiHiiiiHHiiimiiimiiiiimHmiiuiniininiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiminiiiiHHiiiiuimnimHiH*
STATISTIČNI PODATKI
terih pa ne beležimo večjega oro- Zaradi tega bi bilo tudi oiav da
meta. Morda bi omenjeni celotni števiiki lahko dodali še kakih tisoč raznovrstnih vozil.
Poglejmo še nekaj primerjav v zvezi z omenjenimi številkami. Splošni promet se .je v dveletnem razdobju povečal na vpadnicah iz štandreža in na Tržaški cesti, znižal pa na pevmskem mostu. Tu pa je treba podčrtati, da se je v zadnjih dveh letih precej znižal promet z dvokolesi (od 1323 na 700) ter z motocikli (od 1.131 do 839), medtem ko se je občutno povečal promet z avtomobili (od 3.481 na 3.951). Kamionov so zabeležili 191 pred dvema letoma 219 pa lani.
Poglejmo podrobnejše podatke še o prehodu na drugih’ vpadnicah. V Tržaški ulici se je promet z dvokolesa zmanjšal (od 347 na 137), prav tako oni z motocikli (od 502 na 354), precej se je povečal promet z avtomobili (od 3.866 na 5.291), medtem ko je promet s kamioni ostal kljub malenkostni spremembi približno enak (od 427 na 445\.
V Ulici Aquileia so beležili promet. ki prihaja ali je namenjen proti Štandrežu in naseljem, ki so v zadnjih letih nastala med to slovensko vasjo in mestom. Tudi tu se je število koles v prometu znižalo (od 951 na 344), prav tako motociklov (od 876 na 511). Tudi tu se je dvignilo število avtomobilov (od 3.816 na 4.787), zelo pa se ie povečalo število kamionov (od 377 na 612).
Ti podatki nam zelo zgovorno povedo, da se jp osebna motorizacija zelo razširila in da ljudje opuščajo v zelo pospešenem tempu dvokolesa in motorje. Zaradi tega tudi ni več moč parkirati avtomobila ne le v mestnem središču, marveč, niti v stranskih ulicah. Vse so natrpane z avtomobili in ljudje se jih poslužujejo tudi za malenkostne premike.
Še nekaj podatkov o prometu na obmejnih prehodih. Čudno so zdi,
bi imetniki raznih vozil razbremenili prehod čez most 9. avgusta in da bi se promet vsaj delno preusmeril skozi Podgoro čez oevm-ski most. Od križišča pri Modon-nini do Travnika .je nainreč vožnja lažja in enostavnejša skozi Podgoro in po Drevoredu 20. septembra kot pa po Ulici Aquileia in po obeh korzih.
Rešitve so nujno potrebne, sicer se bomo kmalu tudi v Gorici znašli z nemogočim prometom kot se to dogaja ob konicah v velikih mestih.
V	Sovodnjah so lani pridobili sedem občanov
V	občini se je lani poročilo 31 parov Število prebivalstva se ne spreminja
Sovodenjsko prebivalstvo se je z naravnim prirastkom v letu 1971 povečalo samo za 7 oseb. Rodilo se je namreč 30 otrok, umrlo pa je 23 oseb. Največ je pa bilo porok. Vaščanov, ki so si v prejšnjem letu poiskali nevesto je 31. Nekaj izmed teh si je izbralo za ženo dekle iz sosednje Jugoslavije.
Rojstva: Emanuele Boschin, Maksim Caudi, Robert Čaudek, Irena Cecutta, Loredana Cibin, Robert Canzutti, Nevenka Cotič, Bruno Devetak, Evelin Devetak, Ingrid Devetak, Valter Devetak, Danilo Dur-čik, Marčela Fait, Bogdan Grilj, Marko Gorkič, Katerina Kovic, Simon Kovic, Aljoša Kuzmin, Barbara Livisutti, Drago Marušič, Lara Marušič, Lida Melis, Valentina Pahor, Simona Scarpati, Tamara Schiozzi, Vasja Semolič,. .Paolo Ser-
iiuiiiimHiHiiimiiiiMiiiimiiimmiiiiiimmiiiMiiimimiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiimuiiiiHiitiil
V DRUŠTVU «0. ŽUPANČIČ»
TMMGI i »hrrf VJ \
Pester kulturni
v
večer v Štandrežu
Predvajali so filme in nastopili recitatorji
Na sedežu prosvetnega društva »Oton Župančič* v Štandrežu so imeli v torek zvečer kulturni večer, na katerem so nastopili mladi domači recitatorji, za njimi pa so vrteli film o prvomajskih proslavah v števerjanu in širom Goriške v prejšnjih letih .
Uvodno besedo je imel predsednik društva Danilo Nanut, nato so nastopili recitatorji Saša Ožbot, Lo-ris Nanut in Renco Turi so skupno recitirali Lily Novijeve «Majsko pesem*. Saša Ožbot je nato recitiral Župančičevo «Pomladni pozdrav*, Diego Marvin Borovo «Mi gremo*, Miloš Tabaj Kajuhovo «Kje si, mati*, Katjuša Ožbot pa Gradnikovo «Brda», Gregorčičevo pesem «Naš narodni dom* so zborno redtirale Erika Zavadlav, Lorela Cingerli, da se je promet pri Rdeči hiši j Vesna Cargnel in Elizabeta Prin-zmanjšal v dveletnem razdobju. . čič.
Reči moramo sicer, da se je pro- Iznenadil je domačin Mirko Prin-met na drugih dveh glavnih preho- 1 čič, ki je prebral na tem večeru
iiiiiHiiiiintiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiimiiMHHiiiimiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Tudi pri glasbenem zavodu morajo plačati socialne dajatve
Zato je sodnik predsednika občinskega glasbenega zavoda obsodil na plačilo globe
Pri prvem zasedanju okrajnega sodišča v Goriri v novem sodnem letu ni bilo kakšnih posebnih razprav, odnosno so se zaključile s preložitvijo ali s poravnavo.
Naj omenimo le zadevo direktorja avtoprevozne družbe Ribi iz Gorice, Antonina Chiozza iz Gorice, Ul. Leopardi 20, ki se je moral zagovarjati kot predsednik glasbene ustanove «Citt& di Go-rizia*. Pokrajinsko nadzorništvo za delo je ugotovilo, da niso bili plačani za več let zavarovalni prispevki za uslužbenca te ustanove prof. Alessandra Costantinidesa ter je dne 29. marca 1971 vložilo sodno prijavo. Na osnovi take prijave so odmerili Chiozziju denarno globo 10.000 in 4.000 lir.
Na sodni razpravi, pri kateri je obtoženca zastopal odv. Mayo, je geom. Chiozza predočil, da je omenjena glasbena ustanova moralnega značaja ter da spričo dela prizadetih sotrudnikov ni dolžna plačevati redne socialne dajatve.
Sodnik dr. Trampuš pa je bil drugačnega mnenja ter je razsodil, da mora obtoženec plačati odmerjeno denarno kazen ter nove
sodne stroške
Drž. tož. odv. G. B. Cossa; sodnik dr. TVatnpus; zap. Magda Massi.
V	Sovodnjah j« umrla Antonija Bačar
V	ponedeljek 10. t. m. so ob precejšnji udeležbi domačinov spremili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču Antonijo Bačar ,ki je umrla prejšnjo soboto po krajši bolezni v starosti 73 let. Pokojnica je bila mirna in tiha žena, ki je živela skupaj s svojo sestro na domu v Ul. Zaneti. V mlajših letih je šla za kruhom v Egipt, kakor pred vojno toliko goriških deklet in žena. Po vrnitvi je živela, kot rečeno, skupaj s svojo sestro na domu. Zapustila je sina Žarka, ki je bil tudi v emigraciji in sicer v Aziji v Ku vaitu. Pozneje se je vrnil domov in je sedaj zaposlen v Gorici.
Znanci in prijatelji izrekajo dru žini sožalje.
dve svoji pesmi, prvo o Štandrežu, drugo pa z naslovom »Črnoglavka*.
Zatem je sledilo predvajanje filmov o štafeti ob 25-letnici osvoboditve v letu 1970 in o praznovanju prvega maja 1971 v števerjanu. Film sta komentirala Zdenko Vogrič in Saverij Rožič.
V Štandrežu si želijo še takih večerov, vendar bi bilo prav, da bi v prihodnje imeli tak kulturni večer ob dnevih, ki so za ljudi bolj primerni. Marsikdo, bi si želel na večer, pa se ga ni mogel udeležiti, zaradi raznih obvez.
Okrogla miza CGIL o staležu
poldržavnih uslužbencev
Zakonski osnutek glede staleža odpira 1971. leto. Vlada ni še odobrila tega osnutka. V luči teh dogodkov prireja CGIL - INAIL iz Gorice okroglo mizo, ki bo v torek 18. t. m. ob 17.30, v prostorih Delavske zbornice. Na to debato v kateri bo govor o novem načinu sindikalnega boja, so vabljeni vsi uslužbenci poldržavnih u-stanov in simpatizerji.
Imenovan je deželni odbor ANPI
Da bi bolje uskladili in okrepili delo bivših borcev v okviru ANPI na področju naše dežele, so imenovali deželni odbor ANPI, ki bo imel svoj sedež v Tržiču, Uli ca Garibaldi 47, kjer je že sedež pokrajinskega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Federico Vincenti, član državnega odbora. Gorico zastopa v odboru Gino Loren-zon, Pordenon Francesco Busone-ro, Trst Bruno De Gavardo in Videm Bruno Grion.
Prom«t na ronskem letališču
Vodstvo letališča v Ronkah je objavilo podatke o lanskoletnem osebnem In blagovnem prometu. V prihodih in odhodih so našteli 177 tisoč 202 osebi (lani 121.247), blaga so odpeljali ali pripeljali 444 tisoč 405 kg (lani 291.303 kg). Tako je osebni promet porasel za 38 odstotkov in blagovni za 53.6 odstotkov. Za letos predvidevajo porast potniškega prometa na o-krog 220.000 ljudi.
giacomi, Alessandro Stanzani, Vera Tomšič, Marko Travan.
Smrti: Franc Berlot, Alojzija Bon, Franc Černič, Zoran Cibini, Ivana Cijan, Katarina Cotič, Marija Cotič, Ivan Cotti, Damian Devetak, Ivan Devetak, Marija Devetak, Franc Florenin, Ludvik Kogoj, Marija Huma, Mario Mucci, Nicolo Mulinar, Dominik Ožbot, Jožef Pahor, Alessandro Stanzani, Ivan Tomšič, Jožef Tomšič, Irene Tomšič, Ivan Zotti.
Poroke: Sergio Vittori in Marija Cigoj, Sergio Ceeot in Mariarosa Corvi, Paolo Grion in Stanislava Tommasi, Ivan Coviz in Katarina Paoletti, Rolando Moretti in Tatjana Candini, Hilarij Pelicon in Norma Peteani, Alberto Gergolet in Marija Nanut, Zvonko Caudi in Karmen Rusjan, Jožef Tomšič in Ve-reria- Kovic, Viljem Sfiligoj in Danica Devetak, Italo Vidoni in Boža Florenin, Rafael Tommasi in Sonja i?otti, Darko Ferfpglia in Mirjam Rutar, Albin Covi in La vre ta Malič, Marino Luxa in Tatjana Ožbot, Pasquale Muscan in Agnese Plesničar, Jožef Pelicon in Silvana Belli, Bragotin Pisk in Nadja Mrak, Antonio Sergiacomi in Adriana Cre-sta, Nicola Marseglia iin Nerina Puppis, Antonio Rossi in Alida Ma-rizza, Bernardino Mastroianni in Elvira Malič, Bojan Pregelj in Milena Cijan, Alojz Pipan in Sonja Murina, Ivan Tomšič in Rita Vidoz, Marjan Devetak in Delia Bernar-dis, Antonio Candolfo in Berta Cec-cotti, Luigi Stanzani in Clara Birsa, Oskar Marušič in Angela Pucelj, Vladimir Tommasi in Marija Batič, Ernest Devetak in Silvana Orel.
V nedeljo koncert v Katoliškem domu
Pod okriljem SKPD «Mirko Fi-lej» bo jutri v nedeljo, ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici nastop dveh tržaških pevskih ansamblov. Nastopila bosta tržaški mešani zbor »Jacobus Gallus*, ki ga vodi prof. Ubald Vrabec in »Tržaški oktet*, ki ga vodi Ivan Sancin. Zbor »Gallus* nastopa v mešani in v moški zasedbi.
»Tržaški oktet* bo tokrat prvič nastopil v, Gorici. Zbor «Jacobus Gallus* pa je naši publiki že dobro znan. Imel je že samostojen koncert v dvorani Katoliškega doma pred nekaj leti, nastopal pa je tudi na mednarodnem pevskem tekmovanju «Seghizzi». V glavnem bo na nedeljskem koncertu ponovil svoj decembrski tržaški koncert.
Zbor »Gallus* ima na programu med drugim skladbe Ubalda Vrabca, Vilka Ukmarja, Borisa Papan-dopula, Alojza Srebotnjaka, Matije Tomca, pa tudi Jakoba Gallusa, Tanjejeva in znano, priredbo črnske duhovne pesmi »Joshua*. «Tržaški oktet* pa bo predstavil niz narodnih in umetnih pesmi.
Vstopnina je 500 lir oziroma 300 za dijake in mladino.
deration Internazionale des Jeunes-ses Musicales).
Organizacija »Glasbene mladine* deluje tako v Italiji kot v Jugoslaviji. V Sloveniji je avtonomna organizacija »Glasbene mladine Slovenije*, ki izdaja tudi svoje glasilo »Glasbena mladina*. Prav na pobudo slednje se je v Gorici osnovala skupnost «Glasbene mladine*, ki bo delovala v povezavi z GMS v Ljubljani. Obenem bo tudi navezala stike z Glasbeno mladino v Italiji in tako delovala kot most med obema narodoma na glasbenem področju.
»Glasbena mladina Gorica* se zato sedaj obrača na vso slovensko mladino, zlasti še študirajočo, z vabilom, da pristopi v njene vrste in navdušeno podpre njeno dejavnost. Od sodelovanja in čim večje udeležbe pri njenih pobudah bo odvisno tudi njeno poslanstvo. »[Glasbena mladina* bo predvsem širila glasbeno kulturo med mladino in to s prirejanjem koncertov, predavanj in drugimi oblikami glasbenega izživljanja ter oblikovanja.
Prvi javni prikaz delovanja »GMG* je nastop, ki bo na sporedu v petek 21. januarja ob 20.30 v palači Attems. Dela baročnih mojstrov bo izvajal «Baročni ansambel* iz Trsta, ki ga sestavljajo priznani solisti s tega področja. Zato že sedaj opozarjamo javnost, zlasti mladino, da se tega uvodnega koncerta udeleži in s tem potrdi pravilnost naše usmeritve in vzpodbudo za bodbče delovanje.
»Glasbena mladina Gorica*
Iz goriškega matičnega urada
V goriškem matičnem uradu so 13. januarja prijavili 2 rojstvi in 5 smrti.
ROJSTVA:	Marco	De Stabile,
Devid Buttignon.
SMRTI:	upokojenka 79-letna
Giovarana Vuga vd. Čibej, upokojenec 58-letni Mattia Costani, čevljar 92-letni Innocente Ferro, prodajalka časopisov 64-letna Marta Zimic, hišna 81-letna Teresa Lau-retig vd. Clinaz, upokojenec 79-letni Battista Silvam.
Darovi in prispevki
ZA PROSVETNI DOM V SOVODNJAH namesto cvetja na grob pok. Rudija Pelicona, daruje N. N. 10.000 lir; N. N. 5.000 lir.
V isti namen namesto cvetja na grob pok. Vanke Devetak, Antonije Bačar ter Rudija Pelicona, darujeta Milena in Marjeta Tomšič 15.000 lir.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
MALI ODER
V ponedeljek. 17. t.m. ob 20. uri v NOVI GORICI
Jones LeRoi
ČREVA
(The Dutchman)
Igrata:
Bogdana Bratuževa in Anton Petje
Prevod: Dušan Tomše Scena in kostumi: Klavdij Palčič Režija MARIO URŠIČ
Prepov. mladini pod 18. letom.
Mladinski krožek iz Gorice skupno s Klubom S. Gregorčič
prireja vsako nedeljo
PLESNE ČAJANKE
ki bodo v prostorih kluba na Kor-zu Verdi 13. s pričetkom ob 17. uri.
Gorica
VERDI 17.15—22.00:	»Cavalieri sel-
vaggi*, O. Sharif; kinemaskopski film v barvah.
CORSO 1.00—22.00 »Incontro*, M. Ra-nieri in F. Bolkan; barvni film. mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00-22.00: »Dcsi-deri e voglie pazze di tre insazia-bili ragazze*, E. Fenek in R. Wol-ter; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.15-21.30: »La cittA degli Acquanti», S. VVhitman in R. Wagner; kinemaskopski film v barvah.
V1TTORIA 17.15—21.30: »Quando gli uomini armarono la clava e... con le donne fecero din-don», V. Ca-prioli in N. Cassini; kinemaskopski barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan.
I rziC
AZZURRO ob 17.30: «E’ tornato Zapata... hai cbiuso unaitra volta?* L. Van Cleeft in Anna Incontrera,
barvni film.
EACELSIOIt ob 17.00:	»Trastevere*.
Nino Manfredi in De Sica, barvni film.
PRINCIPE ob 17.30:	»Una squi]lo
per iispettore Kloud*, J. Fonda in D. Sutherland. barvni film.
S. MICHELE 17.30: »La donna Halla maschera di ferro*. L. Hayworth, dodatek «Le disavventure di Stanlio e Olio.
Nora Gorica
SOČA (N. Gorica):	»Ljubezenska
zgodba*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Divja tolpa*, ameriški barvni film - ob 18. in 20. PRVAČINA: prosto.
RENČE: »Edina igra*, ameriški barvni film — ob 19.
ŠFMPAS: «Dolgi dnevi maščevanja*.
italijanski barvni film — ob 19.30. KANAL: »Tajni vražji agent*, italijanski barvni film — ob 19.30. DESKLE: «Borsalino», francoski barvni film — ob 19.30.
ČEPOV AN: »Nezgrešljivi šango*, italijanski barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna ALESANI, Ulica Carducci 12, teL 2268.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je e Tržiču dežurna lekarna S. Nicold dr. Olivetti, Ulica I. maja 94. tel. 733-21
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER Vanda. UL IX. avgusta 3.
15. januarja 1972 P|
----------------—* !
OB 30-LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA
Sluga Franc, član trojke Ivana Vadnala iz Zej
Ideja o svobodi je našim »tigrovcem* bila tisti svetilnik, ki je v Somraku in temi fašističnega terorja in zatiranja — razsvetljeval pot v temnicah fašističnih zaporov.
Zraven betonskega železniškega mostu na Prestranku živi v preprosti kmečki hiši Franc Sluga, nekdanji »tigrovec*, član trojke Ivana Vadnala v Žejah. Obiskali smo ga in zaprosili, da bi nam povedal nekaj spominov na svoje delovanje v trojki, ki je za idejo svobode in uničenje fašizma dala dva člana: Ivana Vadnala in Jakoba Semca. Prvi je bil ustreljen dne 15. decembra 1941 na Opčinah, drugi pa je zaradi izčrpanosti in trpljenja umrl na otoku Pianosa.
Franc Sluga je bil rojen v Žejah pri Prestranku dne 19. 1. 1909 v kmečki družini. O začetku svojega delovanja v organizaciji TIGR pripoveduje:
»Leta 1926 me je v organizacijo TIGR sprejel domačin Ivan Vadnal. Moje prve naloge so bile širjenje propagandnega tiska, ki ga je iz Jugoslavije prejemal član trojke Jakob Semec. Tisk je prihajal v Žeje preko Kožijeka nad Žejami. Kot sem zvedel kasneje, so za to skrbeli Ferdo Kravanja - Peter Skalar, dalje Danilo Zelen in v Ilirski Bistrici Viktor Bobek. Moram povedati, da smo tisk prejemali v presledkih vsakih pet dni, včasih pa tudi po dva meseca nič. Prenašanje je bilo odvisno od stanja na meji. Kadar je bilo nevarno na naši strani, je tisk prihajal v Trnovo pri Ilirski Bistrici k tov. Bobku. Od tam smo ga potem dobivali v Žeje in razdeljevali po vaseh, kjer smo imeli ljudi, ki smo jim lahko zaupali.
Naše delovanje je bilo skoro javno vse do leta 1930. V Žejah so razen dveh družin vedele za našo organizacijo vse ostale družine. V vaseh Žeje, Koče, Slavina, Grobišče, Slovenska vas, Rakitnik, Matenja vas, Orehek, Petelinje in drugih je vedelo za naše delovanje 80 odstotkov ljudi. Več družin smo imeli tudi v Postojni in na Pivki.
Vse do leta 1930 smo delovali skoro javno, ne da bi bilo prišlo do kakšnih motenj od strani nasprotnikov. Stalno smo razdeljevali tisk in drugo propagando.
Po prvem tržaškem procesu, ko so bili ustreljeni Miloš, Marušič, Bidovec in Valenčič, pa je naše delo postalo bolj konspirativno. Začeli smo delovati v trojkah. V Žejah smo bili v trojki: Ivan Vadnal, Jakob Semec in jaz. Da bi se prejšnje naše delovanje ne oslabilo, smo dobili nalogo, da mora vsak član trojke ustanoviti po eno trojko v bližnji vasi. Jaz sem ustanovil trojko v Petelinjah, Vadnal in Semec pa na Pivki. Za te trojke pa je smel vedeti samo tisti član, ki jih je ustanovil, da v primeru kakšnega izdajstva kvestura ne bi, prišla na sled še drugim trojkam.
Leta 1933 smo dobili nalogo, da bomo z druge strani meje začeli prenašata orožje. V gozdu tovariša Vadnala smo zgradili dva skrita bunkerja, kamor smo potem skrili prineseno orožje. V obeh bunkerjih smo imeli: 500 ročnih bomb, 350 pištol gaser, 2 strojnici fait in 2 stota razstreliva. Bilo je rečeno, da bomo vse to orožje kmalu prenesli naprej, ker je vse namenjeno organizaciji v Trstu. Vendar pa se to ni zgodilo. Orožje smo hranili in čuvali vse do leta 1939, celih šest let. Vsako leto po dvakrat smo člani trojke odšli v gozd in pregledali ter namazali vse orožje, da smo ga tako očuvali pred rjo. To smo delali z zavestjo in mislijo, da bo enkrat prišel tisti dan, ko bo to orožje spregovorilo okupatorju in mu pokazalo pot nazaj tja, od koder je prišel. . .
Leta 1938 je našo trojko obiskal Pinko Tomažič v spremstvu še enega študenta z očali. Sestanek smo imeli v Žejah v gostilni Bole. Takrat nam je Tomažič povedal, da se bo organizacija TIGR priključila h KP. Povedal je tudi, da sprejema shranjeno orožje v svoje varstvo, ker bo služilo organizaciji v Trstu.
Kasneje je Tomažič prišel še dvakrat v Žeje. Na štali Jakoba Semca smo imeli sestanek, kjer smo se dogovorili za prenos orožja v bližino vasi in od tam na neko določeno mesto, kamor ga bodo prišli iskat tovariši s Krasa. To nalogo pa smo le delno opravili. O-rožje smo nesli samo enkrat, ker so v Trstu zasledili organizacijo in je kvestura začela obsežne aretacije. Že ko sem bil v zaporu, sem zvedel, da so bili v skupini, ki je prišla po orožje, neki Gašperšič iz Divače, Albin Škerlj iz Zavrhka, Janko Vatovec iz Vremskega Britofa, Jakob Dolenc iz Čermelic pri Prestranku in še več drugih.
Dne 16. julija 1940 so aretirali Ivana Vadnala, drugi ,dan pa n»ne in Jakoba Semca in še dva druga vaščana, ki pa nista imela nobene zveze z organizacijo TIGR. Po šestih mesecih zapora sta bila izpuščena. Mene so odpeljali v zapor v Koper, kjer sem presedel celih trinajst mesecev.*	"* •••"-•	■ '
Kako je bilo v zaporu in kolikokrat so vas zasliševali?
»Kar se spominjam, so me na zasliševanje peljali desetkrat. Čeprav so zelo pritiskali name, sem molčal in nisem nič povedal. Prav tako so bili trdni in vztrajni tudi drugi tovariši.*
Ker nam je bilo znano, da so vse glavne obtožence nečloveško mučili pri zasliševanjih, smo tovariša Slugo vprašali, če so mučili tudi njega. Videli smo, da je spomin na tiste dni in mesece, ki jih je preživel v_ zaporu pred obsodbo, še preveč živ in boleč. Da je bilo njihovo zadržanje v rokah fašističnih rabljev nepopustljivo, dokazuje tudi to, da so vse trojke, ki so bile ustanovljene po vaseh v okolici Prestranka in Pivke — ostale neodkrite.
Na procesu .je bil Sluga Franc obsojen na 30 let ječe. Zapor je prestajal -najprej v Civitavecchii, po bombardiranju pa je bil premeščen v Castelfranco, kjer je dočakal zlom fašistične Italije. V decembru 1943 je prišel domov, potem ko je prebil 3 leta in šest mesecev zapora. Takoj se je pridružil delu na terenu in je vse do osvoboditve opravljal važne in odgovorne naloge.
Tovarišu Slugi smo zastavili še zadnje vprašanje, In sicer, kakšen je bil uspeh delovanja trojke, kateri je pripadal?
»Ko sem po vrnitvi iz zapora v decembru 1943 hodil po vaseh, kjer je naša trojka delovala, sem ugotovil, da so ljudje skoro stoodstotno sodelovali v NOB To mi je bilo v veliko zadoščenje. Naše delo, ki smo ga opravljali v tako tveganih okoliščinah, je obrodilo obilne sadove. Drugo, kar je prav tako važno, je to, da je bila vsa literatura, ki smo jo razdeljevali po vaseh, pisana vi slovenščini. V časih ko je fašizem najbolj surovo pritiskal z raznarodovanjem in zatiranjem, smo «tigrovci» širili po vaseh našo tiskano besedo. Hkrati pa je naše delovanje pripomoglo, da so ljudje laže vzdržali pritisk, ker smo jim dopovedovali, da bo prišel dan, ko se bo fašizem zrušil.*
In še to nam je povedal tovariš Sluga:
»Še vedno hranim dve ročni bombi iz našega skladišča v Vadna-lovem gozdu. Ena je »kraguljevka*, druga pa italijanske izdelave. Rad bi ju dal kakšnemu poznavalcu razstreliva, da bi jih izpraznil, da bi bili manj nevarni. Imam ju za spomin na tista leta, ko smo s tveganjem lastnega življenja pripravljali ljudi na borbo, ki je sledila, in smo združeni v udarne skupine končno premagali okupatorja in zaživeli svobodni na naši lepi zemlji.*
PREPOROD STRIPOV
«CharIie Brown» ustvaril veliko trgovsko kraljestvo
Svet otrok primeren za odrasle
Spomine zapisal: A. Pagon - Ogarev
«Strip — risana zgodba z besedilom* pravi pravopis in če bi hoteli razčleniti to preprosto definicijo bi morali najprej ločit 'dobre’ in 'slabe' stripe. Stvar izgleda lahka, dobri stripi naj bi bili na dostojni kulturni stopnji, od bralca bi zahtevali določeno zavest in avto-kritičnost: slabi pa naj bi bi1! stripi, ki od bralca ne zahtevajo ničesar. razen, da jim prepusti domislijo, da se izživi na najbolj cenen način.
Do pred kratkim so pri nas kot najbolj moralni stripi veljali Walt Disneyevi, katerim se je sicer poznalo, da so po tridesetih letih reproduciranja izgubili precej svoje izvirnosti. Vse pomanjkljivosti Walt Disne.vevih junakov pa so prišje na dan, komaj se je pojavila konkurenca.
V zadnjih petih letih lahko res govorimo o preporodu stripov, dobrih stripov namreč, kajti slabih je bilo vedno dovoij. Glavni predstavniki te nove generacije so Peanuts, poosebljeni v Charliju Brownu, sledili so jim francoski stripi o Galcih z Asterixom na čelu in drugi bolj ali manj intelektualizirani junaki.
Najbolj zanimiv je brez dvoma Charlie Brown, ki je dosegel tudi največji uspeh. Glavna značilnost tega lika in okolja v katerem ga srečujemo, ie da predstavlja svet samih otrok. Problemi s katerimi se srečuje, so pravzaprav problemi odraslih, a njegov ustvarjalec. Ame-rikanec nemškega rodu Charles Schulz, jih zna tako lepo prikazati, da se jim morajo prav odrasli od srca nasmejati.
Edina meja Schulzovih bitij je ravno v mejah sveta njihovega ustvarjalca, Schulz živi kot intelektualec v blagostanju in vsi njegovi prubiemi so problemi intelektualca. To je precej velika omejenost, ki pa io odtehta pristnost, človeškost in poštenost nastopajočih oseb.
Teh je cela vrsta, vsaka zelo dobro karakterizirana s svoiimi hibami in lastnostmi. Zanimive je kako so se razvile. Njihov 'oče' Charles Schulz je v Charliju Brovvnu poosebil samega sebe, kakršen je bil v svoji rani mladosti. Sin brivca, z nepomembnim priimkom (Schulz) in poln kompleksov. Vse mu je šlo narobe, kadarkoli je imel opravka z latinščino, z angleščino, z mate
iPillii
Prikupna svetlolaska
matiko in z dekleti. Celo njegove risbe niso zadovoljevale učiteljev. Bil je tako negotov, da se ni vpisal na javno umetniško šolo ampak na dopisno, ker se je tako izognil stiku z nepovoljno javnostjo. Tudi tu ni imel sreče, ocene, ki so mu jih dali profesorji pravijo, da sploh nima osebnosti in tako so menili tudi prvi založniki, katerim je začel pošiljati svoje stripe.
Ko so mu končno sprejeli Char-lija Browna so mu vsilili naslov, «Peanuts» ki nima nobene zveze z vsebino, saj pomeni neko zvrst orehov Zmagal je z vztrajnostjo in z doslednostjo s katero dela že dvajset let. Delo ni ravno naporno, riše od osmih zjutraj do osmih zvečer štiri dni na teden, ostale tri pa prebije na svojih osebnih igriščih za baseball, za tenis, za drsanje, ima plavalne bazene, konjušnice. zemljišča, poleg tega pa še dve hiši in družino petih otrok. Charlie Brown se je izkazal, kot zelo hvaležno bitje.
Četo komercialni uspeh Wa!t Dis-neyevih junakov ni velik v primeri s Schulzevimi. V samem letu 1971 so Schulzeve stvaritve ustvarile 90 milijard lir dohodkov. Vsakodnevni in nedeljski stripi so objavljeni v 40 državah na svetu, v devetnajstih jezikih in na 1340 časopisih, katere bere približno 70 milijonov oseb. V šestih letih je bito predanih 50 milijonov izvodov knjig, s Schulzevimi risbami. Sledilo je nekaj filmov, sedem televizijskih programov, prodanih je bilo 3 milijone plošč pesmi iz iiste žile. Napisana je bila celo glasbena komedija na isto temo, ki je doživela 1500 ponovitev in že se pripravlja nadaljevanje.
Vse to pa še ni vse, ker glavni vir dohodkov je reklamna uporaba Chariiia Browna in tovarišev za prodajo vseh mogočih predmetov. Snoopy, simna-točni pes v tovarišiji je že dal svoje ime lunarnemu modulu, po popularnosti pa je Charlie Brovvn na isti ravni z Nixmom. Danes kar trideset podjetij skrbi za prodajo proizvodov s Schulzevimi junaki.
Schulz prejema polovico dohodkov vsakega stripa in 2,5 vsega dobička iz prodaje proizvodov z njegovimi risbami. Na drugi strani pa se ukvarjajo z njimi univerzitetni profesorji, pesniki in teologi-
Vse kaže da bo Schulz ustvaril novo kraljestvo, kakršno je ustvaril Waflt Disney, že misli na «Pea-mutland*, pravljični park podoben Disneylandu, zaveda pa se tudi nevarnosti, ki bi mu pretila ob preveč hrezobzirnem izkoriščanju svojih bitij, razvrednotil bi jih in tega se skrbno varuje. P. S.
IZ UMETNOSTIM H OAI.KHI.J
Skupna razstava v občinskigaleriji
Umetniška višina na razstavi, kjer se srečavata preteklost in bodočnost
Tradicionalna skupna razstava, ki se prireja za praznike ob prehodu starega leta v novo v občinski galeriji, je tokrat dosegla izredno umetniško višino. To postane razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da so nanjo povabili že predhodno izbrane slikarje, predvsem tiste, ki so sodelovali na prvem bienalu likovnih umetnikov dežele in pa take, katere prištevamo res med kakovostne ustvarjalce. Prvič sodeluje na taki razstavi tudi Goričan Rudolf Saiida, ki je naše zamejsko slikarstvo odlično zastopal z oljem cNočna simfonija» enako kakor njegovi rojaki Demetrij Cej in še Klavdij Palčič, Edvard Žerjal, Boris Žuljan in seveda njih neutrudni učitelj Avgust Černigoj z izstopajoče naprednim delom «Strukture» ler končno kot kipar pa Marijan Černe.
Razstavljavcev je 53 in med njimi najdemo to pot precej zastopnikov starega rodu kot so Pacifi-co, Teodoro Russo in skoro 94-letni Piero Lucano. Stroga izbira pa je izločila najmlajše. Prav zato pa se nam predstavlja razstava zelo umirjeno v porazdelitvi slik strogo naravno oblikujočih slikarjev, da navedemo za primer nekatere: Babuder, Bressanutti, Ba-stianutti in Brumatti, ter slike nepredmetno usmerjenih. Od slednjih pa ni tu izrazito abstraktnih podob, ker končno Bertinijevo delo «Zrcalna površina* in mMultiplo B 71» Luciana Cellija, kakor tudi Černigojeve «Strukture» so zasnovane in zgrajene že čisto razumsko jasno: čeprav v vidu nenavadnega predmeta, ki ni uporaben, ker je pač umetnina. Si:*r pa večina ustvarja v zlati sredini popredmetenja likovnih prvin iz raznih struj, s čimer nakazujejo nove razvojne možnosti tržaški likovni umetnosti. Vanjo se vključujejo novi likovniki, katerih imena se prvič pojavljajo na taki razstavi. So to Annamaria Kozman, Gianna Co-
vin	D---J-..' .. _	71/r_7
sta Giordani, Beatrice Movia Fulvia Crovatto.
Giovanni Babuder v galeriji «Russo»
pne znana hiša že pokojnega Vit-toria Bergagne. Hvaležen spomin na slikarja, ki je bil vzor Babu-drovi impresionistično navdahnjeni stvarnosti naravnih lepot. Z njimi nas v svojih oljih v stalni nespremenljivosti teši že celo desetletje. In čeravno se vsebinsko ponavlja v razgledih od Milj do Gradeža in z globljimi odmiki na Kras ter Goriško in včasih tudi v Furlanijo, je pa vseeno vedno nov. Takšen je tudi na tej razstavi. Opažamo pa zadnje čase, kako postaja nekdaj umerjenejša pestrost barvnih plasti živahnejša in njegova izraznost bolj sproščena v igri potez, v katero zelo neposredno zajema na platno prelest pomladnega zelenja in jeseni, svežino neba in morja, kamnitost Krasa in obale.
MILKO BAMBIČ
Se nam morda spet obetajo trte v snegu?
raiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii||||||l|||||j|Tfiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||ll|M|llll|||||||||l|||V||||||rvf||||||k|||||||||||||||||||||(||||||||||||||||||||||||l||i
DVE NOVOSTI ZALOŽBE »BOREC*
Kajuh: partizanski pesnik oblikovalec narodne zavesti
Izreden talent mladega človeka; ki je žrtvoval svoje življenje za slovenski narod
Pri založniškem zavodu «Borec» sta izšli dve knjigi, ki se bistveno razlikujeta med seboj. Na eni strani gre za knjigo zbranega dela našega pesnika Karla Destovnika-Ka-juha, na drugi strani pa za prevod dokumentarne knjige <Ku Klux Klan znova na pohodu».
Karel Destovnik - Kajuh:
Zlirano delo
Pesnika Karla Destovnika-Kajuha in njegovo usodo vsi dobro poznamo, zato ga posebej slovenskim bralcem ni treha predstavljati. Po voj-
PREJELI SMO
Ivan Urbančič: MED SHOLASTI-KO IN NEOSHOLASTIKO. Izdala Slovenska matica in Inštitut za sociologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani. Filozofska knjižnica, zvezek X. 1971.
KNJIGA 71. Št. 11/12. Izdaja založba Lipa v Kopru za odbor za založništvo in knjigotrštvo pri Gospodarski zbornici SRS.
GALEB 1971-72 št. 3. Izdaja Založništvo tržaškega tiska, Trst.
MLADIKA 1971 št. 12. Izhaja vsak mesec. Izdaja uredniški odbor v Gorici.
John Knittel: EL HAKIM. Roman. Založba Obzorja, Maribor 1971.
John Knittel: AMADEUS. Roman. Založba Obzorja, Maribor 1971.
John Knittel: ARIETTA. Založba Obzorja, Maribor 1971.
Pavle Zidar: UČITELJICE. Založba Obzorja, Maribor 1971.
Ivo Zorman: PEDAGOŠKA KOMEDIJA. Založba Obzorja 1971.
Marjan Kolar: SEZUJ SE, KADAR STOPIŠ V MOŠEJO. Roman. Založba Obzorja, Maribor 1971.
Alfredo Girardi: SOLITUDINE. E-ditore Lo Faro, Roma. Collana di poesia.
TURISMO GIOVANILE. Ottobre 1971. Mensile del Centro turistico
Za ljubitelje impresionistov postaja Babudrovo pokrajinsko slikarstvo vedno višji umetniški užitek. Kakor vsaka, tudi nova razstava, ki jo prireja Giovanni Babuder v galeriji «Russo», nas ni razočarala. Je pa to prvič, da slikar daje prednost tej galeriji, namesto prometnejši pasaži, ki tvori Rossonijevo golerijo, od koder je Babuder, kot mnogi drugi, pričel svojo uspešno pot v javnost. Katalog nove razstave krasi na naslovni strani slika razgleda na grič Sv. Justa, kjer se visoko v nebo
ni je izšlo več izdaj njegovih pesmi, ki kažejo izjemen talent mladega človeka in njegovo revolucionarno dejavnost v pravi luči. Čeprav Kajuh kot pesnik,, dft svoje tragične smrti štajerskega partizana v letu 1944 umetniško še ni dozorel, se
vendar uvršča na izjemno mesto v slovenski književnosti v letih narodnoosvobodilnega boja. Kajuhova borbena poezija in njegova aktualna pesniška misel sta pomagali oblikovati narodno in revolucionarno zavest med osvobodilnim bojem, da našnjemu rodu pa kažeta karakter no vzravnanost mladega rodu, ni je žrtvoval svoja življenja za svobodo. Po vojni smo torej Kajuha vsestransko predstavili povojnemu rodu in vsej slovenska javnosti in ga postavili na tisto mesto,
slovenski poeziji, zlasti v poeziji jasnih bralcu Kajuhovo življenje it
osvobodilnega boja, zasluži. Leta 1966 je izšlo pri zavodu Borec Kajuhovo zbrano delo, ki ga je pripravil in uredil Emil Cesar. Ta je pripravil tudi uvodno študijo, sicer pa je v knjigo uvrstil Kajuhove pesmi. Vse ostalo gradivo naj bi prinesla druga knjiga zbranega dela, ki pa do danes ni izšla. Ker je medtem knjiga sploh pošla, je založba pripravila zdaj novo dopolnje no izdajo Kajuhovega dela. Namesto dveh knjig je izšla ena sama, ki jo je prav tako pripravil Emil Cesar. Ta je zbral gradivo, napisal uvodno študijo in opombe ter tako slovenski javnosti posredoval doslej najpopolnejšo izdajo Kajuha kot pe snika in revolucionarja. V tem je vsekakor, pomen te izdaje, ki pa najbrž ne bo ostala brez pripomb, kakor jih je bila deležna prva izdaja pred petimi leti.
ki ga
iiiiimiiiiiiiimmiUHiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiifuiiiiiininmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neki posel vam bo zagreni) dan. V družini manjše spremembe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ponovno boste začeli z delom, ki ste ga prekinili. V ljubezni nekaj ne bo šlo prav.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Kljub naporom, pravega uspeha ne bo. Skušajte rešiti spor na miren način.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Potreben vam je popoln mir, da trezno presojate. Prijetno srečanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne razmetavajte svojih energij. Neupravičeno boste ljubosumni.
DEVICA (od 23.8. do 22 9.) S taktom boste več opravili kat s sito. Pozabite na žalitev, ki ni bala namerna.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Zganite se čimprej, da vam tekmeci ne odnesejo priložnosti. Tajnosti držite zase.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uspehi na delu, vendar pravega zadovoljstva ne bo. Pridobili si boste novih prijateljev.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V poslovnem življenju ali na delu neljubo presenečenje. Tudi v družbi bodite raje bolj ob strani.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S finančnimi posli se danes ne ukvarjajte. Prijatelji vas bodo potolažili.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prijetno presenečenje, ki ga morate izkoristiti. Potrebni ste počitka.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) čim bolj boste rinili v ospredje, tem bolj vas bodo potiskali ob stran. Verjetno boste šli na pot.
Sedanja izdaja Kajuhovega zbranega dela prinaša na uvodnem mestu najprej urednikovo študijo o Kajuhovem življenju in delu. Ta študija je nekoliko dopolnjena od tiste, ki je bila objavljena v knjigi iz leta 1966. Vendar pa z njo najbrž še ne bo dokončno odkrita nejasnost okoli Kajuhove smrti in pod kulturniške skupine XIV. divizije, katere član je bil pokojni pesnik. Sicer pa nam Cesarjeva študija, kljub pripombam, ki jih imajo nekateri zoper njegove ugotovitve o poti kulturniške skupine irj podrobnostih okrog Kajuhove smrti, pove o Kajuhu najbrž vse, kar moremo vedeti o njem. V drugem delu so razvrščene Kajuhove pesmi, razdeljene v tri razdelke. Najprej so pesmi, ki so nastale pred vojno, potem pesmi iz časa okupacije, v dostavku so ostale pesmi. Novost izdaje je Kajuhova drama »Mati*, prav gotovo prvo dramsko delo, nastalo v obdobju narodnoosvobodilnega boja ki ga je Kajuh sicer na pisal skupaj z Bojanom Štihom. Za dvema prevodoma slede prozni sestavki, drobni prispevki, ki so po svoji naravi, črtica, pismo, kritika, poročilo in ki sicer za spoznavanje Kajuha niso bistvenega pomena. Zato pa toliko bolj plastično prikazujejo revolucionarno navdušenost mladega človeka pisma, ki jih je Kajuh pisal svojemu prijatelju Kostji Nahtigalu. Ker gre za kritično izdajo ima knjiga tudi urednikove opombe, ki skušajo približati in po-
njegovo delo.
Zbrano delo Karla Destovnika ' Kajuha v izdaji, kakor nam jo je znova pripravil Emil Cesar, pomf ni najbrž dokončno osvetlitev j0 predstavitev Kajuhovega življenja dela, čeprav najbrž tudi nova 'z' daja vseh ne bo zadovoljila in b° gotovo vzbudila tudi kritične Pri' pombe.
Branko Bučalo:
Ku Kiux Klan znova na pohodu
V protislovjih sodobne ameriški stvarnosti zavzema rasistična, prod' židovska, protikatoliška organizacij8 Ku Klux Klan prav posebno mesto-Ta organizacija, to je obhajala vet kot sto let svojega obstoja je v’ zadnjih letih obnovila svojo dejaV' nost in pri tem stopila iz tradicif nalne tajinstvene zakrinkanostj v javnost. V ameriškem javnem žaljenju poskuša odigrati vse večjo vlogo zlasti v južnih državah in s° pri tem poslužuje vseh dopustnih in nedopustnih sredstev, predvsem P8 tudi zločina in nasilja. V čem )e bistvo te organizacije, kaj hoče do-seči, kaj dela in kaj je že vse sto' rila, skuša osvetliti knjiga L ank8 Bučala Ku Klux Klan znova na p0" hodu. Knjiga je napisana za jug0-slovanskega bralca, v slovenščin0 jo je prevedel Hernert Sa vodnik. Obsežna knjiga, razdeljena na vrsto poglavij z uvodom, je napisana sicer precej žurnalistično, malce nesistematično in s poceni učinkov8' njem na bralca. Pomeni pa vendaf prvo tovrstno knjigo v slovenščin1 in bo zato slovenskega bralca vendarle poučila o tem, saj ta posebn8 ameriška organizacija je in kaj hoče doseči. Slovenskemu bralcu b° razkrila nekaj protislovij sodobn« Amerike, predvsem pa zločinsko df javnost organizacije, ki se sklicuj0 na pravi amerikanizem in hoče skuša svoje zločinsko delovanje skriti pod plašč človekoljubja in lju' beznd do domovine. Pisec, ki prik8' zuje delovanje Ku Klux Klana v preteklosti, opozarja s prikazov8' njem posameznih primerov iz sodobne stvarnosti, kako skuša dane8 ta organizacija odigrati odločiln0 vlogo v ameriškem javnem življa nju in je kljub maloštevilnemu član' stvu spet na pohodu. Gre torej 88 dovolj zanimivo in poučno, čepr^ ne najbolj kvalitetno napisano delo-Sl. Ru.
TOI£ SVETINA
286.
VIC AS A
TRETJA KNJIGA
v Se nekaj, da me boste razumeli. Moj prvi načrt je bala Slovenija v okviru nemških mej, seveda, če bi Nemci zmagali. Ce že moraš biti od koga odvisen, je bolje, da si od tto tega, ki kaj ima in kaj zna, ker boš mnogo manj izkoriščan. Kaj bo berač med berači? Nisem eden tistih, ki so po prvi vojni po naših ulicah vpili ,Srbe na vrbe’ čez nekaj let pa so sedeli v čaršijski vladi v Beogradu in z njimi delili profite.	Danes se	je	položaj spremenil.	Obračali se	bomo
tako, kot nam bo narekovala vojna sreča. Saj me razumete Smo v položaju, ko stvar ni dobljena in ne zgubljena. Moj račun temelji na stvarnih predpostavkah delovanja mednarodnih sil.
Ko se bo italijanska fronta približala našemu ozemlju, bo Kesselringova vojna grupa C razbila v atome partizanski deveti korpus. Armadna skupina E, ki se pomika z Balkana, pa bo pometla s partizani Dolenjske in Štajerske. Tako bomo ostali mi edina organizacijsko in vojaško dovolj močna sila, ki	bo počakala	zahodne zaveznike.	Organizirali	bomo
državno	tvorbo, ki	bo	Angležem in nam všeč, in tako Izigrali
komuniste. Ljudje,	ki	so morda danes še	proti nam,	pa se
bodo zasukali kot klasje na našo stran, ko bo zapihal drug veter.»
Valjhun Je prikimal, prezident pa je zvito nadaljeval:
k Bill bi neumni, če ne bd računali tudi na druge možnosti. Če Nemcem uspe, kot obljubljajo, pravočasno uporabiti
strahotno tajno orožje in obrniti vojni tok v svoj prid, bomo ostali pri prvotni zamisli, njihovi zavezniki, ki terjajo svoj delež za njihovo zmago, se pravi svojo državo pod okriljem rajha. Tako, vidite, igre ne moremo izgubita.))
«Na dve karti igramo, če vas prav razumem, gospod prezident, » je dejal Valjhun.
i'Nc samo na dve. Mislim, da oba dovolj sovraživa komunizem in ljubiva Slovenijo, da o teh stvareh lahko govoriva odkrito. Veseli me, da se nisem zmotil o vas. Gorenjska je naša šibka točka. Tu so Nemci pregnali duhovnike, in ljudstva so se polastili komunisti, čete, ki jih tam ustanavljamo, so pod vodstvom in močnim vplivom Nemcev. Vi kot zvezni oficir mi lahko mnogo koristite, da bodo te enote, ko pride čas, nam na voljo. Zato moramo obdržati Dolomite. Smo na usodnem robu, ko gre za biti ali ne biti,» je dejal otožno prezident. «Vse je odvisno od tega, kako in koga bomo prevarali, da obdržimo ta lepi košček na soncu.
Veste, nekaj vam moram povedati še glede Angležev. V politiki je večkrat potreben salto mortale. Vem, da niste an-glofil, zato vam bom povedal, kaj si mislim o njih. Kot imperialisti niso prav nič boljši od Nemcev. Dejstvo je, da so v zadnjih stoletjih povzročili vse večje vojne. Anglija je sovražnica Slovanov. Toliko ji je do nas kot do Bušmanov ali Hotentotov, samo naš strateški prostor je zanje zanimiv... Brez vesti bi nas porabili za topovsko hrano proti Nemcem. To je aristokratska, vzvišena in gospodovalna rasa. Zato se bo težko priključita na njihov voz, treba bo precej napora.«
»Razmišljal sem o njih, gospod prezident. Ne zamerite mi, če vam zaupam informacijo, ki vam bo morda koristila. Med nami so ljudje, ki bd pričakali Angleže brez nas, ki smo bili z Nemci.«
«Tudd to mi je znano. Zato sem poklical vas, da napravimo skupino, ki se bo lahko uprla temu ali onemu odtenku kavarniške politike.«
Prešla sta na pogovor o razmerju sil med partizani in domobransko vojsko. Ko je Valjhun pripovedoval o svojih izkušnjah iz boja z Vosom, z brigadami ter organizacijami

OF, je tajnica dvakrat naznanila stranke, ki pa jih je prezident zavrnil, tako zelo ga je zanimalo Valjhunovo mnenje.
“Zelo dobro, gospod poročnik. Presenečen sem, ko tako trezno presojate položaj. Midva bova sodelovala tudi v prihodnje.«
Vstal je in šel k svoji pisalni mizi. Brkljal Je po njej in poiskal dve v usnje vezani mapi.
«Gotovo vam ni znano, da sem napisal študijo o čet-mištvu in o vstajah. Vidite, to je delo,« mu je s ponosom dal v roke eno od map, «iz katerega so se učili bojevati gorski car general Mihailovič in njegovi četndlkL« Rahlo se je namrdnil ln ironično pripomnil: «Ker so ga prepodili komunisti, je kazno, da se ni naučil kaj posebnega.«
Dal mu je še drugo mapo.
«Tu je prvi načrt za uničenje partizanske vojske, ki naj bi ga bili uresničila Italijani. Tu je tudi opis organizacije specialnih udarnih grup jurišndh bataljonov in kontraband, s katerimi sta moj sin Vuk in moj zet Suvajdžič, oba odlična planinca in smučarja, reševala že Italijane, sedaj pa rešujeta tudi Nemce iz mnogih neprijetnih situacij. Iz te študije se je marsikaj naučil tudi poveljujoči general SS, daslravno ne bo tega nikoli priznal. Preberite to! čimprej! Potem mi boste poročali, kaj mislite. Rad se učim od ljudi, ki imajo izkušnje.«
=55
Valjhun je spravil prezidentove študije v aktovko, ko je vstopila tajnica in naznanila majorja Wolfa. Le-ta je bil pri prezidentu zelo redek gost. Njegov obisk je na prezidentov obraz zarisal neugodje. Tudi Valjhun ni mogel prikriti, da mu ni dosti do tega srečanja. Stisnil je prezidentu roko, toda pri vratih je že trčil ob majorja. Le-ta pa ga je prijazno povabil, naj stopi nazaj, saj želi govoriti tudi z njim v zadevi, zaradi katere je prišel k prezidentu.
»Nič posebnega nimam gospod prezident. Rad pa bi vam povedal nekaj, kar sem že šefu politične policije.«
»Izvolite, gospod major,« je rekel prezident ter ponudil majorju cigare in natočil pijačo.
VVolf je v dušku izpli in se ostro zagledal v sivolasega prezidenta ki je postal ustrežljiv kot učitelj pred inšpektorjem, od katerega je odvisna njegova prestavitev ali napre-dovanje.	*
((Gospod prezident! Nismo zadovoljni s poslovanjem vaše civilne uprave in ne z delovanjem politične policije Dali smo vam proste roke, gospod prezident, toda z njimi tudi odgovornost.«	J
«Np moremo delati čudežev, gospod major. Dežela s« nam upira vsak dan bolj.«
«Ne gre za to. Upira se že od prvega dne, ko smo prestopili meje. Gre za nekaj drugega. Imam podatke, da vodstvo odpora dobiva dokaj točna poročila o delu vašegu urada in celo o vas osebno. Dokaj na tekočem so celo glede dela politične policije. Tako preprečujejo naše in vaše ukrepe-V imenu poveljujočega generala sem vas prišel opozorit, d3 skušajte sami urediti te stvari, če se bom moral vmešati Sam’ boJim’ 1,0111 Preveč razredčil vrste vašega aparata. Mimogrede naj vam povem, da pri vas že hodnik1 smrdijo po angleških iluzijah in taktiziranju.«
»Gospod major! Prosim vas... Morda ljudje, ki vai» dajejo te informacije pretiravajo... Njihov cilj je lahko, skaliti odnose med nami in vami.«
«Gospod prezident,« je oholo poudaril major Wolf ((svetujem vam, da gledate resno na stvar. Se vam ne zdi d» je nevarno prodajati kožo medveda, ki Je še v brlogu?«
((Gospod major, ta očitek bi morali nasloviti na konkreten naslov,« je z nekoliko drhtečim, vendar dovolj odločnim glasom povedal predsednik, hkrati je z očmi ošini' Valjhuna in strahoma pomislil, če se ni morda nrenaelii in mu preveč zaupal.	° 1
Wolf je zmagoslavno potegnil cigaro, puhnil dim in dejal skrivnostno:
»Gospod prezident, midva sva prijatelja! Vam ničes*1 ne očitam. Kar sem vam povedal, sem vam zato ker va« ms0^° 06111111 111 ne maram, da bi zašli v težave. Vem da se zavedate, da je naša koža tudi vaša koža. Nekateri pri v«S
1 Primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. januarja 1972
DOMAČI ŠPORT
DANES
sobota, is. januarja 1972
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
21.15 v Forliju
Intrepida — Bor
MOŠKA C LIGA
21.15 v Trevisu 8»ll'Acqua — Kras
MLADINKE
20.00 v Trstu, stadion «1. maj»
“or B — Sokol
KITZBttHEL, 14. - Karl Schranz, 34-letni avstrijski smučarski veteran, je danes pokazal, da se ne da kar tako. V smuku je gladko premagal vso svetovno elito v tekmovanju, veljavnem za svetovni pokal.
NAMIZNI TENIS
PRIJATELJSKA TEKMA
18.00 v Trstu, Montecengio
CGS — Sokol (moški)
JUTRI
NEDELJA, 16. JANUARJA 1972
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, Sv. Sergij
Inter SS — Zarja * * *
14.30 v Dolini
“reg — CRDA
14.30 v Starancanu
Staranzano — Vesna
14.30 v Štandrežu
■foventina — S. Michele
3. AMATERSKA LIGA
14.30 v Padričah
Primorec — Giarizzole
9.30 v Trstu, stadion «1. maj»
De Macori — Primorje
11.00 v Trstu, stadion «1. maj*
Union — Virtus
10.30 na Proseku
Olimpija — Esperia
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
10.30 v Trstu, stadion «1. maj*
Bor — Breg
15.00 v Trstu, stadion «1. maj»
Sokol — Libertas Brescia
MLADINCI
8-15 v Trstu, stadion «1. maj*
Kras — Bor
MLADINKE
10.00 v Banah
Sloga — Breg A
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
17.00 v Castelfrancu
Castelfranco
— Bor * * *
MLADINCI
11.00 v Trstu, Montecengio
lloyd — Bor
NARAŠČAJNIKI
17.00 v Trstu, Ul. del la Valle
Juventus — Bor
PRVENSTVO «POMLAD*
11.00 na Opčinah
Polet — Splugen
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA LIGA
9.30 v Nabrežini, PD I. Gruden
Kras — Julia
12.00 v Nabrežini, PD I. Gruden
Krat — FARI
SMUČANJE
SMUČANJE
V KITZBUHLU
Stari Schranz pokazal zobe
Lestvica smuka:
1.	Kari Schranz (Av.)
2.	Henri Duvillard (Fr.)
3.	Bemhaird Russi (Švi.)
4.	Mike Lafferty (ZDA)
5.	Kari Corddn (Av.)
6.	Erič Poulsen (ZDA)
7.	Gustav Thoni (It.)
8.	Malcolm Milne (Av.)
9.	Josef Loidl (Av.)
10. M. Currier (ZDA)
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Henri Duvillard (Fr.)
2.	Kari Schranz (Av.)
3.	J. N. Augert (Fr.) in Bern-hard Russi (Švi.)
5.	H. Messner (Av.)
6.	A. Bachleda (Pol.)
7.	G. Thoni (It.)
8.	Daetwyler (švi.) in H. Ros-sat - Mignod (Fr.)
Ekipna lestvica za svetovni kal:
2’23”70
2’23”95
2’24”85
2’25”26
2'25”78
2’26’25
2’26”37
2’26”43
2’26”48
2’26”55
26
po-
1.	Francija
2.	Avstrija
3.	Švica
4.	ZDA
5.	Zahodna Nemčija
6.	Italija
7.	Kanada
8.	Poljska
9.	Norveška
10.	Španija
11.	Avstralija
561
394
176
113
110
47
38
37
33
12
3
PRED PRVENSTVENIMI ODBOJKARSKIMI DOGODKI
«Plavi» okrnjeni v Forli Ženski derbi Bor-Breg
MOŠKA B LIGA

BOB
Zahodna Nemca Ziimmerer in Utz-schneidiger sta zmagala na evropskem prvenstvu v dvosedežnem bobu v St. Moritzu.
Italijanski bob je bil osmi
UMETNOSTNO DRSANJE
V Gdteborgu vodi na evropskem prventsvu v umetnostnem drsanju po šestih obveznih likih Avstrijka Beatrix Schuba.
Italijanka Trapamese Je tretja.
Drevi se bo začel povratni del A in B moške odbojkarske lige. O tem, kako se je odrezal Bor v prvem delu prvenstva nimamo več kaj povedati. Ne moremo pa mamo u-gotovitve, da je «plava» šesterka zašla v krizo, iz katere se bo lahko izvlekla le s skupnimi močmi in veliko prizadevnostjo.
Prav drevi se našim fantom ponuja lepa priložnost, da bi prekinili dolgo obdobje neuspehov, saj so doživeli kar pet zaporednih porazov. Toda glede na zelo okrnjeno postavo, ki bo odpotovala v Forii, verjetno ne moremo pričakovati razveseljivih vesti, kljub temu, da bo stala na nasprotni strani mreže šibka ekipa Intrepide. Zelo verjetno bodo tokrat ostali doma kar trije standardni člani prve šester-ke Plesničar, Orel in Fučka, poleg tega pa leži te dni v postelji z visoko vročino tudi Edi Stairc. Razlogi teh odsotnosti so bolj ali manj objektivni, toda prepričani smo, da bi se dalo z nekoliko dobre volje vse pravočasno urediti in premagati marsikatero težavo. Slej ko prej ta pot ne vodi iz krize, ampak pelje v še globljo.
■11..........................................................................................................................
V AMATERSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Zelo pomembna nastopa luventine in Primorja
2. AMATERSKA LIGA
TROFEJA GRANZOTTO veleslalom
10.00 na Piancavallu
'skmujejo tudi člani SPDT
ZARJA
Bazovoi bodo gostovali pri Inter I SS, katerega so v prvem delu prvenstva premagali s tesnim izidom 2:1, z enajstmetrovko v poslednjih minutah tekme. Zdaj bo naloga Zarje gotovo težja. Bazovoi so namreč v zadnjih petih tekmah osvojili le eno točko, kair dokazuje, da v ekipi nekaj ne gre. Vsekakor bodo morali člani Zarje v tej tekmi zaigrati uspešno, saj zaostaja Inter za njimi le za tri točke in bi pomenil poraz padec v kritično področje. Vsekakor pa bi se slovenska ekipa verjetno zadovoljila tudi s točko.
BREG
Severin Kozina, trener Brega je o tekmi s GRDA dejal: »Obolelega vratarja Faventa bo v nedeljo zamenjal Turian. Rezerva pa bo mladi Rapotec, čeprav še ni okreval po poškodbi, ki jo Je dobil v tekmi z Liibertasom. Tudi Zonta še ne ve, če bo lahko nastopil, Samec pa bo nosil št. 13. Težav imamo torej precej, kljub temu pa računamo na zmago, čeprav to ne bo lahko. CRDA sicer ni učinkovita, igra pa lepo in je ne kaže podcenjevati. Čeprav je zadnja, se še vedno ni sprijaznila z izpadom. Vendar, če bodo vsi igralci opravili svojo dolžnost, menim, da bomo po dolgem času le prišli do obeh točk.*
VESNA
Po zmagi nad Zarjo gledajo Križami z optimizmom tudi na tekmo s Staranzanom, pri katerem bodo gostovali. Toda njihova naloga ne bo tako lahka, kot kaže. Staran-zano je res zmagal le enkrat (proti Zarji) in Je s 5 točkami na zadnjem mestu. Prav zato pa bo izid tekme z Vesno za Furlane zelo pomemben. Zato menimo, da bi morala Vesna igrati bolj zaprto, kajti domačini bodo gotovo množično pritiskali na nasprotna vrata. Če se bo to res zgodilo, bi se morali napadalci Vesne spuščati v protinapade. Čeprav menimo, da je v tem srečanju mogoč vsak izid, bi se verjetno Vesna zadovoljila tudi le s točko.
JUVENTINA
Najtežjo nalogo bo imela Juven-tina, ki bo gostila S. Michele. Res je sicer, da je v zadnjih tekmah igrala zelo dobro in Je osvojila
vse tri slovenske derbije. Toda nedeljski gost Štandrežcev je ekipa, ki je v 13 nastopih osvojila 26 točk in Je prejela le 3 gole. Predvidevanja govore torej v prid gostom.
3. AMATERSKA LIGA
Odigrali bodo zadnje kolo zimskega dela prvenstva, ki bo odločalo o naslovu zimskega prvaka.
PRIMOREC
Pred nedeljsko tekmo z ekipo Giarizzole je predsednik Primorca Marcelo Kralj dejal: «Naši fantje igrajo končno brez strahu. Otresli so se stare hibe in zdaj gledajo na svoje možnosti bolj optimistično. V dveh tednih premora smo odigrali dve prijateljski tekmi. Premagali smo s 3:1 Devin, ki je v naši skupini trenutno drugi. Stock,
ki vodi v skupipj,, pa smo prema gali kar s 6:2. Vse to je povečalo
našo samozavest in v nedeljska tekmi računamo na ves izkupiček.*
PRIMORJE
Najvažnejša tekma bo gotovo med Primorjem in De Macorijem, ki si trenutno delita prvo mesto
lestvice s 16 točkami. Vratar Primorja Danilo Štoka meni o nedeljski tekmi: »Menim, da smo moč nejši od nasprotnika in bomo zato zmagali. Sicer De Macori ne podcenjujem, toda ekipa ima nekoliko šibko obrambo. Zato mu bomo vsilili svojo igro s hitrimi protinapadi. Postava ekipe še ni sestavljena, verjetno pa bo nastopil dobri branilec Bukavec.
UNION
Poraz proti skromnemu COOP bo Union skušal popraviti z zmago proti Virtusu. Če mu bo to uspelo pa Je težko napovedati. Ta ekipa Je letos že večkrat razočarala OLIMPIJA Levi branilec Olimpije Marjan Štoka: ■ «Ž? lestvica kaže, da je Esperia soliden nasprotnik. Ker pa je naš položaj na lestvici neroden, boimo napčli,, (,vse , sile za zmago. Letos smo zmagali le dvakrat, proti Viirtusu in COOP, obakrat na domačih tleh. Tudi v nedeljo bomo igrali doma . . . Glede postave ni še nič določenega, kaže pa, da bo namesto Husuja igral Starc.*
B. R.
Če bi Bor drevi nastopil s popolno postavo, bi mu drevišnji nasprotnik ne smel povzročati težav, zlasti če bi Tržačani zaigrali tako, kot v svojih najboljših dneh. V dosedanjih desetih nastopih je Intrepida zmagala samo dvakrat proti Unipolu iz Modene in Ferroniju iz Verone. Lani jo je Bor doma z medlo igro odpravil s 3:2.
Glede na drevišnje okoliščine pa se Intrppidi ponuja enkratna priložnost, da se maščuje za poraz, ki ga je doživela v Trstu.
G. F.
MOŠKA C LIGA
Drevi čaka šesterko Krasa iz zgoniške občine težka naloga in to na igrišču ekipe iz Trevisa, ki se bori za boljša mesta moške C lige. V lanskem prvenstvu so Kraso-vi fantje pripravili lepo presenečenje in so prav v Trevisu zmagali s 3:2. Upjam,o da bodo tudi danes napeli vse sile in skušali premagati te močne nasprotnike.^ Prepričani smo, da to ni nemogoče in fantje bodo gotovo skušali popraviti zadnje negativne rezultate. Žal, se je prav ta teden odpovead! nadaljnjemu tekmovanju eden najmočnejših in tehnično najbolj pripravljenih odbojkarjev iz Zgonika, Igor Guštin, ki zaradi študija ne more nadaljevati z igranjem, vsaj v tem prvenstvu. Igorju želimo, da bi se čimprej povrnil v Krasove vrste
Jev od Bora. Znano je pa tudi, da je Bor proti Bregu vedno zaigral dobro. Prepričani smo torej, da bo tekma borbena in zanimiva, zmagovalca bo pa določil potek srečanja sam.
Tekma bo na sporedu na stadionu «1. maj* ob 10.30.
INKA
in s tem pomagal ekipi.
Tekma med Krasom in Trevisom bo ob 21. uri v športni palači CO NI, Drevored Vittorio Veneto.
V. K.
ŽENSKA B LIGA
V predzadnjem kolu ženske B lige bo v nedeljo na sporedu zani mi v slovenski derbi med Bregom
in Borom, ki sta že stara in tradicionalna nasprotnika.
Zmaga te ali one ekipe bi tokrat ne bila zgolj prestižnega po mena. Zaradi položaja, ki ga zasedata na lestvici, bosta namreč oba ligaša dala vse sile od sebe za zmago. Bor trenutno deli z dvema ekipama prvo mesto. Jasno je, da mora zmagati, če hoče svoj položaj obdržati in ostati še vedno ned najboljšimi svoje skupine.
Tudi Bregu Je zmaga zelo po trebna. Sedal Je namreč na petem mestu s samo štirimi točkami. Ne mislimo govoriti o nevarnosti izpa da, ki Je za sedaj pri Bregu ni, vendar bi osvojitev dveh točk dala ekipi večjo gotovost, pa tudi pogum, ki je za odbojko prav tako važen.
Težko je za nedeljsko tekmo napovedati zmagovalca. Žal bcsta obe postavi nastopili nekoliko okrnjeni: pri Bregu še vedno ne bo Sedmakove, v Borovih vrstah pa žara di bolezni ne bo mogla nastopiti Hrovatinova. Izkušenost dolinske e-kipe in pa tradicija govorijo v ko rist Brega: ta je namreč v doseda njih prvenstvih osvojil več derbi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiii



■	• v- v, *
___ .
Z BOLOGNA
Adanii; Roversi, Prini; Cresci, Janich, Fedeie; Perani, Grego-ri, Savoldi, Bulgarelli, LandAni. NAPOLI
Zoff; Ripari, PogMana, Zurlini, Panaznato, Montefusco, Somrani, Juliano, Manservirsi, Altafini in Improta.
Z MANTOVA
Tancredi; Depetrini, Masiello, Tomeaizzi, Bertuolo, Micheli, Petrini, Maddč, Nuti, Dell’Angelo, Badiana.
INTER
Vieri; Bellugi, Facchetti, Oriali, Giubertoni, Burgnich, Pellizzaro, Bertini, Boninsegna, Mazzola in Corso.
Z MILAN
Oudicini; Zignoli, Sabadini, Ro sato, Schnellinger, Anquilletti, Benetti, Bigon, Biasiolo (Zazza ro). Prati.
ATALANTA
Rigamonita; Maiggioni, Divina, Savoia, Vavas&ori, Moruzzi, Leonardi, Leoneinii, Magistrelli, Mon-donico, Doldi.
Z ROMA
Ginulfi; Liguori, Petrelli, Salvo-ri, Bet, Santarini, Franzot, Del Sol, Žigoni, Cordova, Amarildo. TORINO
Castellini; Mozzini, Fossati, Zec-chini, Creser, Agroppi, Rampan-ti, Ferrini, Pulici, Sala, Bui.
C VERONA
Colombo: Namni, Sirena, Ferrari, Batistom, Mascalaito, Orazi, Ber-gama-schi, Reif, Mascetti, Mariani.
CATANZARO
Pozzani; Pavani, D’Angiulli, Mal-dera, Busatta, Spelta, Franzon, Mammii, Bertuccioli, Brača.
Z VARESE
Bariuzzi; Valmassoi, Rimbano, Morini, Dellagiovanna, Dolci, Bo-nafe, Mascheroni, Braida, Bonat-
ti, Dolso.
LANEROSSI VICENZA Bardin; Poli, Stanzial, Fontana, Carantini, Calosi, Damiani, Cic-oolo, Maraschi, Faloppa, Begat-ti.
C JUVENTUS
Carmiignani; Spinosl, Marchetti, Furino, Morini, Salvadore, Hal-ler, Causio, Anastasi, Capello in Bettega.
FIORENTINA Superchi; Galdiolo, Longoni, Sca la, Brizi, Orlandini (Pellegrini), Esposito (D’Alessi), Mazzola (Orlandini), Clerici, De Sisid Chiarugi.
Z SAMPDORIA
Battara; Santin, Sabatini, Boni, Negrisolo, Lippi, Salvi, Lodetti, Ordstin, Suarez, Fotia.
CAGUARI Albertosi; Martiradonna, Poletti, Cera, Niccoiai, Tomasi-nd, Domen ghini, Nene, Gori, Brugnera in Riva.
Jutri bo ženska odbojkarska e-kipa Sokola nastopila na domačih tleh. V dvorani na stadionu «1. maj* se bo namreč srečala z ekipo La-bertas iz Brescie, ki je skupno z Borom in Primavero na vrhu lestvice. Tekma bo za nabrežinska dekleta zelo važna, saj je njihov položaj na lestvici že kritičen in bi zato nujno potrebovale zmago, ki vsekakor ni nedosegljiva, saj Libertas ni posebno blesteča ekipa, pa čeprav je v prejšnjem kolu premagala tržaško OMA s čistim 3:0. Vendar pa tudi Sokolova šesterka ni najbolje razpoložena, saj so nabrežinska dekleta po pekočem porazu v Gottolengu precej demoralizirana. Še enega poraza pa bi si ne smele dovoliti, kajti v tem primeru bi bile možnosti za obstanek v ligi res zelo majhne.
S. J.
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI LIGI
Jutri prvo kolo
Nastopila bo tudi ekipa Krasa
Jutri se začne letošnje namiznoteniško prvenstvo ženske lige, v katerem nastopa tudi ekipa zgondške-ga Krasa. V skupini B so poleg Krasa še tržaške ekipe Julia, ARAC in FARI ter Recoaro iz Bočna. Favorit za končno zmago je seveda Recoaro, pri* katerem nastopa tudi državna prvakinja Santifallerjeva. Izločilni del prvenstva se bo zaključil 13. februarja, sledila pa bodo finalna srečanja.
Kras ima možnost, da s v tem prvenstvu uvrsti na drugo mesto, premagata pa bi moral vse tri tržaške ekipe. Ta rezultat so sicer zgoniška dekleta dosegla že na turnirju za Tržaški pokal, vendar bodo tokrat tekmovale po sistemu Davis, kar bi lahko spremenil moč kake ekipe. Kras bo verjetno nastopil v standardni postavi Milič -Kobal, vendar pa ima tudi Vesna-verjeva možnost, da bo nastopila v tem prvenstvu.
Spored prvenstva Je tak:
16. 1. Kras — Julia Kras — FARI 23. 1. Recoaro — Kras 30. 1. Kras - ARAC
5.	2. Julia — Kras
6.	2. Kras — Recoaro 13. 2. ARAC - Kras
FARI — Kras
Bologna - Napol!
Juventus - Fiorentina Mantova - Inter Milan - Atalanta Roma - Torino Sampdoria - Cagliarl Varese - L.R. Vicenza Verona - Catanzaro Foggia - Lazio Livorno - Genoa Perugia - Bari Sambenedett. - Parma X Cosenza - Pescara 1
1 Z
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
2
1
X
1
2
1
X
1
X
.....................................
JUTRI V RAZNIH LIGAH
Polne roke dela za naše ekipe
Bor in Polet imata te dni s ko-1 bi tako imeli pravico nastopa na
. «1    1  1.« Ja.1a r\miottn cta Ir T l-J fi Ir n /vi iok 7.oL\ niAPClA CPVP-
šarko polne roke dela. Društvi sta namreč izredno zaposleni Bor ima ekipo v D ligi, mladince, naraščajnike, dečke in mdnibasket letnikov 1960 in 1961, Polet pa ekipo v prvenstvu «Pomlad», dečke, minibasket letnikov 1961 in 1960 in mladinke: to se pravi osem ekip bo nastopilo v raznih prvenstvih.
D LIGA
»Plavi* bodo jutri v Castelfranco Veneto igrali proti prvemu z lest vice. Odveč je. da pristavimo, da bo srečanje dokaj težke zj\ naše košarkarje. Id so poleg tega počivali dober mesec dni. kar jim je seveda prej škodovalo kot koristilo
Kaj meni o tem trener Mari? »Naša naloga v Casidfrancu bo seveda izredno težka Castelfran-cr je namreč prvi v lestvici in prav v nedeljo ie v Vidmu premagal močno peterko Frlulana Co-satto. Kljub temu pa sc bomo zeio potrudili, da bomo domačinom prekrižali račune.*
Borova postava: Adrijan žava-dlal, Fabjan. Rudes. Lakovič. Starc, Škerlj, Pertot, Ambrožič. Rajmund Kralj. Začetek tekme bo ob 17. uri.
JUTRIŠNJE KOLO Treviso - Tiger GO Friulana D UD - Virtus PF Hannibal - Pro Pace PD Cianocolori - Šanson VE Castelfranco - Bor Počitek: CUS Padova MLADINCI
Težave z mladinsko ekipo. Dva najboljša Borova igralca Danijel Zavadlal in Mladen Šare jutri ne bosta nastopila proti ekipi Lloyd Adriatico. ker morata « šolo na sneg.
Poleg tega ne bo mogel nastopiti niti Valter Hrvatič, ker si je poškodoval gleženj. Skratka, prava smola. Tokrat pa bodo borovci i-grali proti ekipi Lloyd Adriatico, ki je prvi na lestvici skupno z Ital-sidrom Borova postava:	Stojan
Hrvatič, Barazutti, Francia. Koren, Kapič. Martin Kralj Pertot. Tekma bo ob 11. uri. v telovadnici Montecengio.
JUTRIŠNJE KOLO POM - Italsider I..loyd - Bor (11.00)
Ferroviario - Servolana NARAŠČAJNIKI
Borovi naraščajniki bodo v .jutri igrali proti ekipi Juventus. »Plavi* so v nedeljo iztržili dragoceno zmago proti Servolani in imajo tako .še nekaj upanja, da bodo osvojili I drugo mesto v končni lestvici in
kvalifikacijah. Zato morajo seveda v vseh preostalih srečanjih zmagati.
Tekma Juventus - Bor bo jutri, ob 17. uri v telovadnici v Ul. della Valle.
JUTRIŠNJE KOLO Cianocolori - Lloyd Inter 1904 - Italsider SABA - Servolana Juventus - Bor (17.00)
PRVENSTVO »POMLAD* Poletovd bodo jutri nastopili na lastnem igrišču proti močni peterki Spliigen iz Gorice. Tekma bo ob 11. uri. Openci so v zadnjih srečanjih zelo napredovali in trener Tavčar je prepričan, da bodo openski košarkarji tudi jutri dali vse od sebe. čeprav bo tudi v tem kolu manjkal najboljši strelec Pa leta Robert Gantar Polet bo torej nastopil z naslednjo postavo: Kraus, Sosi Edi in Marko Sosič. Dolenc. Starc. Guštin, Tavčar;.	,
JUTRIŠNJE KOLO Arte - Ardita Polet - Splugen (11.00)
Italsider - Ricreatori POM - Uoyd Adriatico DEČKI
Jutri se bo začelo tudi prvenstvo dečkov. V prvem kolu bodo borovci zaposleni v šoli Brunner proti ekipi iste šole. To bo prvi nastop naših mladih košarkarjev ki bodo tako startali v tem prvenstvu z upanjem, da bodo pridobili čim več izkušenj.
b. 1.
iger. Tekmovanja se lahko udeležijo mladeniči in mladenke rojeni od 1959. do 1961. leta, ki so se že prijavili in imajo potrebne dokumente. Odhod bo s Trga C. Batfeisti ob 6.30. Kdor se misli podati z lastnim prevoznim sredstvom na to tekmovanje, se mora javiti na turističnem uradu v Fomi di Sopra ob 10. uri.
Tečaj za trenerje odbojke v Gorici
V ponedeljek zvečer, ob 21. uri, se bo začel v prostorih gor iškega športnega društva AGI tečaj za odbojkarske trenerje. Vprašanje trenerjev je na goriškem športnem področju zelo kočljivo. S tem mislimo predvsem na slovenske ekipe, ki se zaradi pomanjkanja tehničnih voditeljev čestokrat ne morejo povzpeti do zadovoljivih in kakovostnih rezultatov. Sedaj se torej ponuja prilika, da si vsako športno društvo priskrbi vsaj po enega trenerja. Tečaja se lahko udeležijo vsi, ki se na odbojko nekaj razumejo in jih trenersko delo veseli.
TENIS
V letošnjem teniškem tekmovanju za Davisov pokal se bo Italija v prvem kolu v skupini A pomerila z Avstrijo. Jugoslavija pa s Poljsko.
SMUČANJE
Na evropskem mladinskem smučarskem prvenstvu v kraju Madon-na di Campiglio je v smuku zmagal predstavnik Italije Herbert Plank.
V ZIMSKIH ŠPORTIH
Mladinske igre na Goriškem v Forni di Sopra
V nedeljo, 16. januarja bodo v Fomi di Sopra smučarska tekmovanja v okviru goriških mladinskih
O B V E S I II A
ŠD Polet priredi v nedeljo, 16. januarja, avtobusni izlet v Trbiž in Sv Anion. Oc" V 7 Opčin (pekarna Čok) ob 7. uri. Cena 1400 lir. Družine imajo popust. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan. Prnseška ulica 18, telefon 212-136
SPDT obvešča, da bodo v nedeljo, 16. januarja odhodi avtobusov v Trbiž potekali po sledečem razporedu:
AVTOBUS A: ob 6. uri iz Trsta, Ul. Cicerone (RAI).
AVTOBUS B: ob 6. uri iz Trsta, Ul. Cicerone (RAI), ob 6.15 Iz Barkovelj (bencinska črpalka Shell).
AVTOBUS C: ob 6. uri s Proseka (telefonske kabine).
AVTOBUS D: ob 6. uri Is 1*-sta, Ul. Cicerone (RAI), ob 6.20 z Opčin (semafor), ob 6.35 iz Križa.
SPDT obvešča, da tisti, ki ne bodo na seznamih vpisanih izletnikov v Ul. Geppa, ne bodo smeli na avtobus.
Prosimo tečajnike, ki morajo nadoknaditi tečaj, naj do četrtka obvestijo kdaj se bodo udeležili izJeta.
?Q tega ne razločujejo. Zato upam, da boste z večjo vnemo tiste, ki vas Izdajajo. Tudi gospod poročnik vam bo ^hoagal, čeprav ima brata v Švici. Mi mu zaupamo.))
Wolf je popil še en konjak in dejal še bolj zaupljivo: «Naj povem, kaj me je pravzaprav prineslo k vam. To u4! vas ne preseneti in ne razžalosti. Izvedel sem, da spet Popravljajo atentat na vas. Tokrat vam življenje ne ogrožajo osovci, temveč vaši lastni ljudje. Usti, ka bd radi v primeru 'Tigleške invazije pričakali novega okupatorja v drugačni se-J^vl, kot delegacija, ki bi mu ponudila po stari slovanski r^vadi kruha in soli.»
, Prezidentu so se osušile ustnice in na obraz mu je legla ujrrha senca Besede iz majorjevih ust so zvenele kot glas Pogrebnih zvonov. Ni vedel, ald naj se mu zahvali ali naj vpraša. Zato je Wolf dodal:
. «Predlagam vam, da v svoje varnostne vrste vključite ?rdi poročnika Valjhuna in še katerega njemu podobnih.))
gg le zasmejal in se obrnil k Valjhunu: «Vi boste pri-oidld v to, kajne?«
«Sev©da!»
Potem se je Woll obrnil k predsedniku:
. «Ne vznemirjajte se. Samo na vrhove udarjajo strele. j6 vam niso prišli do živega doslej, vam tudi ne bodo. Ge-■'Orai ste, vojak z dušo in telesom. Niste vatikanski iluzio-da bi se dali zaklati kot kokoš, s tolažbo, da boste pri-u1 topu v nebesa. Vi pripadate nam, ka bomo napravili na "Otolji red. Tudi jaz bom napravil vse, da vas zaščitimo.))
Wolf se je Izjemoma razgovoril bolj, kot je bila njegova livada. Tajnica jim je nekajkrat postregla. Vsakokrat, ko r® Prišla, jo je zeleno oplazil z očmi in gledal za njo, dokler z4 zaprla za sabo vrat. Čutil je, da je dekle pred njimi v UjhH zadregi. Ni si še znal razložiti, ali naj to pripiše mrtva-glavi na svoji kapi aild jo vznemirja kot moški.
6Lepo tajnico imate, gospod prezident.»
. “Pridno, skrbno in zanesljivo, kar je najvažnejše,)) je aoflal prezident.
Wolf ga je pogledal.
«Ali pa ste o tem trdno prepričani?))
«Seveda, gospod major, že precej časa dela pri nas in je preverjena.))
((Najbližji so nam lahko tudi najnevarnejši. Upam, da na to niste pozabili,» je dejal Wolf pomenljivo.
Valjhun se je poslovili	od	obeh ves	omotičen.	Čedalje bolj
se je zapletal v nevarne	zanke. Tudi	major Wolf je bil v
nadaljnjem razgovoru za	to,	da Valjhun odide	na ozemlje,
kjer se pripravlja napad	na	Dolomite.	Poročila	s tega pod-
ročja so bila redka in nezanesljiva. VOS jim je močno razredčil mrežo. Zato naj bi poročnik med svojimi znanci nadomestil izgubo in organiziral nov kanal.
Na poti proti domu je zavil v cerkev. Pokleknil je pred oltar in užival v vijoličasta tihoti, v kateri so utripali plamenčki sveč. Sklenil je roke in molil. Prosil je boga, naj mu da pameti, da bo doumel, kaj se dogaja, in da bo spoznal, katera pot je prava.
Zaprl je oči. Skozi mrakobo je videl neskončnost, v katero je držalo nešteto poti, ne samo dve. Mižal je tako dolgo, da mu je pred očmi vstal privid: trnova pot, strma in vijugasta, posuta s kamenjem. Na njej je v daljavi videl Kristusa, ki nese križ na temno goro. šel bo za njim, po pota trpljenja in odrešitve...
Divizija je obstala v hribovju na desnem obrežju Poljanske Sore. Stiskala je dolomitski bok kot borilec nasprotnika, ko se mu posreči dober prijem in zato noče odjenjati, čeprav se ga nasprotnik besno otepa.
Od tod so brigade v pustih deževnih jesenskih nočeh vdirale globoko v Dolomite. Pri kmetih, ki so imeli sinove pri belih, so pobirale hrano in živino. Potrebovale so jo za oskrbovanje zaledja in za bolnišnice. Primorska je oiia do kraja izčrpana
Bataljon Orlova se je držal že nekaj dni na osameli Gabrški gori. Zapiral je gozdnat hrbet, ki so ga sem in tja
poživljali lazi in redki zaselki na pobočjih. Tik pod grebenom se je v edini, zapuščeni, s plesnobo in žalostjo napolnjeni domačiji nastanil Orlov s svojim štabom. Čete so bile kljub nenehnemu dežju vkopane na položajih dan in noč.
Odkar je bil Pajk v bolnišnici, se je Orlov oddahnil. Čeprav ga je imel rad, se je vseeno naveličal njegove pretirane skromnosti in opozarjanja. Prepričan je bdi, da je Pajka razvoj preraste!. Čete so dopolnjevali z novinci, zvečine mobiliziranci, s katerimi pa je bilo treba delati tako kot v redni vojski. Odnosi enakosti so bili umestni v hudih časih, takrat, ko so največje breme nosili prostovoljci s prepričanjem in zavestjo. Orlov, ki je bil tik pred vojno odslužil staro jugoslovansko vojsko pri planincih, je že imel ustaljen pogled, kakšna naj bd bila redna vojska. Njena moč naj bi temeljila na spoštovanju voditeljev in brezpogojni disciplini. Kot se je sam po pasje podrejal brigadnemu vodstvu, tako je zahteval disciplino od četnih vodstev. Njegova pridobdt-niška miselnost pa je zlahka osvojila načelo, da tisti, ld so za zmago žrtvovali več in so pomembnejši, lahko tudi več dobijo, in da večjim dolžnostim ustrezajo tudi večje pravice.
Prva sprememba, ki jo je uveljavil v prenovljenem štabu, je bila uvedba posebne bataljonske kuhinje. Njegove nekoliko mastne j še zalogaje pa je zagrenil odpor kuharja Nandeta. Le-ta se je bil zaklel, da štabu ne bo posebej kuhal In da gre raje za navadnega borca. Orlov se je požvižgal nanj, med mobiliziranci je našel hotelskega kuharja, ki Je svoj čas pripravljal jedi veliki gospodi. Vesel, da se je rešil straže in nevarnih patrulj, je novi kuhar dal od sebe vse, da je zadovoljil neprezahtevni štab.
Orlov je bil vesel, da Je preprečil imenovanje Vojka za bataljonskega partijskega sekretarja. Čeprav sta si bila včasih dobra prijatelja, se mu je zaradi Ane In Primoža zameril. Ko pa ga je nekajkrat oelo kritiziral zaradi neskromnosti in napak, ga sploh ni maral več videti. V bataljonu sta bila Vojko in Primož edina, ki sta se mu upala odkrito upirati in ki sta mu rahljala težko pridobljeno avtoriteto
Ce Pero ne bd bil ranjen, mu to ne bi bdlo uspelo. No-
vemu brigadnemu namestniku pa je odločno dejal, da ne mara nemškega dezerterja za partijskega voditelja, pa če je še tako zgrajen in načitan. Na srečo se je tudi Vojko uprl — ni maral iz čete — in tako je Orlov dobil štab ljudi, ld jih je zlahka ovijal okoli prsta.
Na Gabrški gori je bdlo za štab odlično, za čete pa težko kot še nikoli dotlej. Nemci so vsak dan poskušali, zdaj tu zdaj tam, prebiti brigadno obrambo, zato so morali branilci tudi ponoči vztrajati v luknjah, že nekaj dni so Jih nadlegovale hude plohe. Komandir, Bosanec Šali, se je kljub dežju s Primoževim vodom spustil k cesti, v bližino mesta, in dvakrat silovito nažgal Nemce v koloni, ko se še niso utegnili raaviti v strelca Nekoč pa Je udaril celo po kamionu, ki je potem zavozil s ceste v valovje narasle reke.
Naslednji večer Je ruski bataljon napadel postojanko Gabrk, in četa je morala spet na cesto. Do jutra so Rusi pregnali žandarje iz bunkerjev in iz šole — po podzemskem hodniku so Jim pobegnili v gozd. Ko so se vračali iz so se z njimi srečali. Rusi so imeli nekaj mrtvih in dvajset ranjencev. Med njimi je bilo precej Mongolov s poševnimi očmi, ki so preklinjali dež in močno zaudarjali po žganju.
S pobočij Gabrške gore so zagledali šest nemških tankov. Pozdravile so jih salve njihovih topov. Od obveščevalcev, ki so pribežali za njimi, so izvedeli, da so Nemci privlekli iz mesta nekakšne možnarje in raketne
Z dsljnametnimi topovi so tolkli tudi iz škofje Loke. Granate so plahutale in z jedkimi poki udarjale po grebenu, sem in tja, tjavdan.
Proti večeru je Orlov poklical Vojka. Le-ta si Je šotorko in odšel skozi naliv. V štab je prišel do kože premočen. Orlov in novi komisar sta ležala za pečjo, čez njen rob so moleli njuni umazani škornji. Za mizo je pisar ukaz za čete. Orlov si je bil za štab priskrbel nov, nemški prenosnd pisalni stroj, študentu, strojepiscu pa Je da za stroj odgovarja z glavo. Odkar je imel bataljon to veliko pridobitev, so deževale v čete okrožnice, v brigado* štab pa poročila.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnin«
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. januarja 1972
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/]
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno '
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir	»Mali oglasi’
50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio P1 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri iSocietš Pubblicitš Italiana1'
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaia In tiska ZTT - l”1
PO DOLGEM PREMORU IN ZASTOJU V POGAJANJIH
Ponovni Jarringov sestanek s predstavniki Izraela in ZAR
Reakcije na Sadatov govor - Zaključek Konference za solidarnost med afriškimi in azijskimi državami
stinskih revolucionarnih sil je zvečer izdalo sporočilo, s katerim javlja, da je nasprotnikova akcija propadla, ker so odporniške enote pravočasno opazile sovražnika.
Napad fašističnih pretepačev na komunistične aktiviste
RIM, 14. — Skupina desničarskih mladeničev je danes zjutraj v Rimu napadla skupino komunistov, pred hišo v Ulici Pavia, kjer je sedež komunistične zadruge.
Aktivisti KPI so ravno obešali na oglasne deske nekaj manifestov, ko so se nenadoma prikazali fašisti, ki so jih napadli. Eden izmed teh je streljal proti sedežu KPI s samokresom za rakete in je razbil nekaj šip. Komunistični aktivisti so seveda odgovorili na napad fašističnih pretepačev, od katerih se je moral eden zateči v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti teden dni. Na kraj spopada so prihiteli agenti bližnjega komisariata, kji so pomirili duhove. Ni znano, če so aretirali koga izmed fašističnih pretepačev.
NEW YORK, 14. — Posebni predstavnik OZN za Bližnji vzhod Gu-nar Jarring se je včeraj spet sestal z načelnikom izraelske delegacije, danes pa z egiptovskim poslanikom Mohamedom Hasanom El Zaya!om. Sestanki za rešitev krize na Bližnjem vzhodu trajajo z daljšimi ali krajšimi odmori skoraj štiri leta in pol. V začetku tedna se je Jarring najprej sestal in posvetoval z novim tajnikom OZN Kurtom Waldheimom, ki je v preteklih dneh izjavil, da ima morda na razpolago enega ali dva nova prijema za dokončno rešitev krize.
Diplomati, ki so se pogovorili z Jarringom trdijo, da se ne namerava preveč oddaljiti od memoranduma, ki ga je sestavil februarja lani in s katerim je zahteval, na.1 se pred začetkom pravih pogajanj Izrael obveže, da bo um°knil svoje čete s Sinajskega polotoka V preteklih dneh se je Jarring sestal tudi s predstavniki velelo in očitno skuša sedaj s pomcčio tajnika Waldheima najti kompromis, na o-snovi katerega bi bilo mogoče nadaljevati pogajanja.
TEL AVTV, 14. - Vč-raišnje izjave egiptovskega predsednika El Sadata so v Izraedu sprejeli s precejšnjim optimizmom. Izraelski tisk komentira na različne načine Sa-datove izjave, vendar je v vseh poročilih prisotno preoričanie, da je skušal Sadat s svoj;m govorom nakazati možnost nadaljevanja političnih pogajanj za rešitev krizr1.
Nestrpno se sedaj pričakujejo politične iniciative egiptovske vhde, ki bodo dejansko pokazaH k-ko namerava Sadat postopati nei prihodnjih pogajanjih za zopetno odprtje Sueškega prekopa.
KAIRO, 14. — Egiptovski Ust «A1 Abram* objavlja danes vest, da bodo ZAR v kratkem preosnrvali vlado. Nova vlada bo ses’ avl lena ob zaključku sestankov, ki jih ima predsednik Sadat prav v teh dneh 7, najvidnejšimi političnim« osebnostmi. Časnik poroča dalje, da bo sedanjega ministrskega predsednika Mahmuda FavvziJa zamenjal Aziz Sidki, medtem ko bo Fawzi Postal zaradi svojih izkušenj osebni svetovalec predsednika Sedata.
Zamenjavo mora sicer še potrditi arabska socialistična zveza.
Po štirih dneh se je v Kairu danes zaključila Konferenca za seli darnost med afriškimi in azijskimi državami, katere se je udeležilo 63 držav, kot opazovalci pa so bili prisotni še predstavniki 33 držav.
Ob zaključku konference so sestavili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Izrael nemudoma umakne svoje čete z zasedenih področij, obsojajo politiko • ZDA, ki nudijo o-rožJe in pomoč sploh Izraelu, dalje zahtevajo, naj ZDA nemudoma prekinejo svojo «umazano vojno* v Indokini. Ob zaključku resolucije navzoče države poudarjajo, da podpirajo gibanje za narodno osvoboditev v Angoli, Mozambiku, Gvineji in Južni Afriki.
TEI j A VTV, 14. — Libanonski glasnik Je sporočil, da je enota izraelske vojske preteklo noč napadla kraj Kafra v Libanonu, kjer ima palestinsko osvobodilno gibanje svoje oporišče. Poveljstvo pale-
MiuiiiiiiimimiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiimmiamitiiitiiumiiiiimiiiMmiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiniiiiiiiiiiuimiiimii
VČERAJ Nfl GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
Otvoritev vsakoletne razstave «Moda 72»
Na sejmu razstavlja 190 jugoslovanskih podjetij
V NAPETEM PREDVOLILNEM OZRAČJU
Zelo ostri politični spopadi med Aliendejem in opozicijo
SANTIAGO DE CHILE, 14. - V pričakovanju glasovanja, ki bo potekalo prihodnji teden v dveh pokrajinah južno od Santiaga za nadomestitev enega parlamentarca in enega senatorja, se napetost v Čilu čedalje veča, čeprav glasovanje samo na sebi ni posebno važno, pač pa so važni dogodki, ki so do njega privedli. Predsednik Allende se mora z vsemimi svojimi silami boriti proti prevratniškim poskusom reakcionarne desnice, ki ruši ravnotežje in skuša povzročiti vladno krizo ter odstraniti predsednika Al-lendeja, še preden bi potekla šestletna doba, za katero je bil izvoljen.
Pri ustvarjanju sedanjega ozračja so igrali in igrajo zelo važno vlogo razni činitelji, ki so notranjega in zunanjega značaja. Analiza teh postane izredno zanimiva zaradi vloge, ki sta jo Čile in njegova pot v socializem zaigrala v Južni A-meriki. Z izvolitvijo AUendeja in sestavo vlade, v kateri je morala krščanska demokracija stopiti v opozicijo, je bila odpravljena v prvi vrsti osamljenost Kube. Do tistega trenutka je bila Južna Amerika lovišče ZDA, s spremembo političnega ozračja v Čilu pa se je začala ta oblast majati. Nova vlada je pripravila načrte za vrsto socialnih in gospodarskih sprememb, ki bi povedle državo do splošnega napredka in bi ojačile temelje, kar bi bilo izredno spodbudno za druge južnoameriške države. Prav te nevarnosti so se ZDA s svojimi za-
veznicami najbolj bale.
Če govorimo o notranjih spremembah, ki so se pojavile v zadnjih mesecih se moramo najprej ustaviti pri sami krščansko demokratski stranki. Za časa predsedniških volitev je stranko vodil Tomič, ki je imel za seboj najmočnejšo napredno skupino. Tomič pa je začel izgubljati na moči in v stranki je prevladala reakcionarna desničarska skupina, ki jo vodi bivši predsednik republike Frey. Opozicija se je tako ojačila in postala prevratniški činitelj.
Že od same izvolitve je imel predsednik Allende ogramno sovražnikov, ki so mu pogosto tudi stregli po življenju. Večkrat se je le za las izmaknil atentatom. Ob sebi in za seboj pa je imel ljudstvo, ki je vanj in v njegove načrt« verjelo. S pomočjo ministrov, ki so vodili posamezne sektorje, je tako začel uresničevati gospodarski načrt: podržavil je bakrove rudnike — ki predstavljajo glavni vir bogastva za državo in ki jih je do tedaj izkoriščala Amerika, podržavil je bančne zavode — katerih kapitali so bili tudi last drugih držav, začel je nadzorovati razdeljevanje zemlje in se skušal podati na pot gospodarskega razvoja.
Desničarskim silam je spodletel poskus, da bi z nezaupnico v poslanski zbornici odpravile ministra Toho. še pred glasovanjem v senatu je Allende imenoval notranjega ministra Toho za obrambnega ministra, na njegovo mesto pa je
.   m ■■ m ■■ i ■■ m ■■ i ■■ mi         ■■■■■mn
DRUGO ZASEDANJE NA PROCESIJ PROTI SINDIKATU MILANSKIH ODVETNIKOV
PREDSEDNIK ODVETNIŠKEGA ODBORA OBSODIL LENERJEVO DELOVANJE
Tudi ostali obtoženci so potrdili predsednikovo stališče
MILAN, 14. — Danes se je v Milanu nadaljeval proces med Car labresijevim odvetnikom Lenerjem in sindikatom milanskih odvetnikov, katerega .je Lener obtožil obrekovanja.
Dogodek, ki je dal povod za proces se .je pripetil pred nekaj meseci. Tedaj je Lener obtožil obrekovanja odvetnika prof. Carla Smu-raglio, ki ie branil Pinellijevo vdovo Licio Rognini, češ da je odvetnik napisal obtožnico proti Cala-bresiju, ki je sprožila preiskavo dr. D’Ambrosia.
Obtožba proti odvetniku Smuragli je sprožila val protestov vsega demokratičnega javnega mnenja in organizacij, ki so izrazili prizadetemu odvetniku svojo solidarnost. V svojem protestu je bil posebno oster sindikat odvetnikov, ki je videl v Lenerjevem ravnanju nesramni poskus ustrahovanja svojega nasprotnika in milanskih sodnikov sploh.
To tezo je danes med zasliševanjem potrdil tudi predsednik milanskega sindikata, ki je najprej podčrtal, da ima sindikat pravico izrekati ocene o delovanju svojih članov, posebno ko gre za tako očiten poskus ustrahovanja Pripomnil je tudi. da sindikat ni imel namena osebno prizadeti odv. Lener-
ja, pač pa je hotel braniti principe odvetniške etike.
Tudi ostali obtoženci so se vsi strinjali z izjavami svojega predsednika.
Takoj ob začetku današnjega zasedanja je branilec sindikata zahteval, naj dodajo aktom procesa zavrnitev sodnika Biottija na procesu Calabresi — «Lotta comtinua* in obtožbo I-enerja proti odvetniku Smuragli, poleg tega pa naj pokli čejo slednjega naj bi pričal pred sodiščem. Sodniki so sprejeli prvi dve zahtevi, tretjo pa so zavrnili.
Po zaslišanju obtožencev so proces odložili na 1. februarja.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 14. - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so nocoj odprli 17. jugoslovanski sejem «Mode 72». Na tej najelitnejši vsakoletni prireditvi jugoslovanske tekstilne industrije razstavlja letos 190 podjetij. Letošnji sejem jugoslovanske mode predstavlja obiskovalcem vse vrste modnih tkanin, lahko in težko konfekcijo, pletenine, trikotažo, usnjene izdelke, čevlje in razne modne dodatke. Kot običajno so tudi tokrat med razstavljavci zastopana domala vsa najpomembnejša jugoslovanska podjetja. Tako so na letošnjem sejmu zastopana najštevilnejša slovenska podjetja in sicer je razstavljavcev iz Slovenije kar 82, sledi Hrvaška z 42, Srbija z 39, Bosna in Hercegovina s i7, Makedonija 7 in Črna gora s tremi podjetji. Sejem bo trajal do vključno 22. januarja.
Sejem je otvoril direktor Združenja modnih hiš in predsednik pripravljalnega odbora Rudi Polak, ki je med drugim dejal, da letošnji sejem mode sovpada z revolucionarno modernizacijo tehnologije tekstilne industrije v razvitih deželah. saj so tej industriji v državah, ki veljajo kot vzor gospodarskemu razvoju, vrnili njeno veljavo. «0 teh dosežkih*, je dejal Polak, diodo morali razmišljati pristojni dejavniki*, pri čemer je mislil predvsem na jugoslovanske ban ke, ki bodo morale omogoči J te.i
industriji hitrejšo modernizacijo, saj .jim bo prav angažiranje sredstev v tekstilni industriji zagotovilo visoko rentabilno naložbo, istočasno pa odprio široke možnosti konkurenčnega uveljavljanja v izvozu in na domačem trgu. 7a njim je uradno sejem otvoril predsednik mestnega sveta Ljubljane inz. Miha Košak.
Tudi letos spremljajo sejemsko prireditev modne revije po vsel republiki. Centralna modna revija v Ljubljani, ki jo prireja Center /a sodobno oblačenje, bo potrošnikom prikazala praktično uporabnost izdelkov jugoslovanske tekstilne in usnjarske industrije ter tako s sejmom Moda 1972 dopolnila to naj-večjo sejemsko prireditev.
Neva Lukeš
Od 14. februarja dražji avtomobili tovarne Renault
RIM, 14. — Tudi tovarna Renault bp povišala cene svojih avtomobilov od 14. februarja dalje. Tovarna ni še sporočila za koliko bo povišala cene, njen glasnik pa Je izjavil, da Je morala Renault sprejeti ta ukrep, zaradi povišanja pro izvednih stroškov.
Rop v Rcllunu
BELLUNO, 14. — Trije oboroženi mladeniči so danes zjutraj oropali podružnico Katoliške banke v Venetu v vasi Ponte delle Alpi blizu Belluna.
Po prvih ugotovitvah uradnikov so mladi banditi odnesli približno deset milijonov lir. Takoj po ropu so se banditi oddaljili z avtom «giulia 1300», za volanom katerega je sedel četrti pajdaš.
Mladeniči so izvedli rop danes zjutraj približno ob 8.45. Vdrli so v banko in so se približali blagajniku ter so mu z orožjem v roki zagrozili, naj jim takoj izroči ves denar, ki ga ima v blagajni. Ko so čakali na denar, se Je eden izmed roparjev zavedel, da je starejši človek ravno vnovčil ček za
197.000	lir. Približal se mu je in mu iztrgal denar iz rok. Nato so mladeniči skočili v avto in pajdaš, ki Jih je čakal s prižganim motorjem je hitro odpeljal.
Direktor bančne podružnice je takoj obvestil karabinjerje, ki so ustanovili bloke na vseh bližnjih cestah.
Samomor jetnika v ravenskem zaporu
RAVENNA, 14. — V ravenskem zaporu je danes naredil samomor 51-letni jetnik Adelmo Gori, ki je čakal na proces zaradi obtožbe namernega umora. Gori je 21. septembra ubil na Korzu Garibaldi svaka Tirsa Benninija.
Truplo samomorilca je našel paznik. Takoj je poklical zdravnika, ki pa ni mogel storiti drugega kot ugotoviti jetnikovo smrt. Gori se je baje obesil z rjuho.
Napad na dobitnika loterijske nagrade
MILAN, 14. — Po navadi pravimo nekomu, ki je kupil zmagovito srečko loterije, da ga je sreča poljubila, to pa ne drži v primeru 48-letne-ga Rosolina Monteverdija iz Milana. Mož je namreč prijavil karabinjerjem napad štirih malopridnežev, ki so ga zvezali in mu zamašili usta ter ga temeljito preiskali, da bi našli zmagovito srečko. Ker baiiditi niso našli listka, ki je bil vreden štiri milijone lir, sb mu odnesli uro, denarnico in hranilno knjižico.
Monteverdiju je uspelo, da se je
razvezal in obvestil policijo šele eno uro po odhodu banditov.
Dva mrtva v prometni nesreči blizu L’Aquik
AVEZZANO (L’Aquila), 14. — Dve osebi sta umrli, tri pa so bile ranjene v prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti, ki povezuje Avez-zano z Villavallelongo. 23-letni delavec Franco Baldassare se je peljal skupaj s štirimi prijatelji s svojim avtom vrste «fiat 600» proti domu, ko je čelno trčil v nasproti vozeči tovornjak.
Poleg Baldassarreja, ki je vozil, je umrl tudi 23-letni delavec Stefa-no Favorini. Ostale tri potnike pa so prepeljali hudo ranjene v bolniš- ^	^
nico, kjer so si zdravniki pridi žali tg^ale volitve. Za javno varstvo bo prognozo.	skrbela čilska vojska, ki bo morala
še posebej nadzorovati bivšega predsednika Eduarda Freya in oba kandidata bližnjih volitev, da bi se jim kaj ne pripetilo. Ukrep je sicer skoraj običajen ob volilni kampanji, vendar je bil v tem trenutku še posebej potreben zaradi incidentov, ki so se v preteklih dneh pripetili v pokrajinah 0’Higgins, Colchagua in Limares.
skočil obrambni minister Riosa, ki so mu očitali, da je dovolil ustanovitev oboroženih skupin izven armade. S taktično potezo je prehitel nasprotnike in se izognil krizi. Skušal je tudi pridobiti zadostno število glasov za predlbg proračuna za leto 1972, vendar mu to ni uspelo, ker so se opozicijske stranke združile v blok. Salvador Allende je že večkrat izjavil, da se bo odločil za državni referendum, če bodo opozicijske sile povsem Zavrle njegovo zamisel, da bi prišel Čile v socializem po parlamentarnem sistemu.
Zunanji činitelji so predvsem gospodarskega značaja, čeprav se za temi očitno skrivajo politične težnje. Ob izvolitvi je Allende — in z njim njegova vlada — podedoval od prejšnjega predsednika, ki je sedaj tudi njegov največji nasprotnik, Eduarda Freya, 2,2 milijarde dolarjev mednarodnih dolgov. Allende je tedaj zaprosil države, naj mu odobrijo desetletni plačilni rok. Prav v tem trenutku, ko se bijejo ostri notranji politični boji, pa so se zbudili tudi upniki: tako se je 4. januarja oglasila ameriška družba Kennecott, ki je bila lastnica 929 milijonov dolarjev kapitala v nacionaliziranem rudniku «E1 Tenien-te», in zahtevala plačilo prvega obroka 5,8 milijona dolarjev; o-glasila se je nato tudi druga ameriška družba Anaconda, ki zahteva takojšnje plačilo 12 milijonov dolarjev kot odškodnino za nacionalizirani rudnik bakra. Istočasno pa cena bakra na svetovnem tržišču neprestano pada in dobiček čilskih podjetij je že padel za deset centov pri vsakem funtu kovine. Na srečo je AUendeju le uspelo, da je prekinil stavko rudarjev v Chuquica-matu, kar bi že itak težaven položaj še poslabšalo.
čilsko gospodarstvo je torej kot še nikoli odvisno ob bitke za baker, medtem pa se mora predsednik Allende braniti pred močnim nasprotnikom Freyem, ki skuša na vsak način onemogočiti napredek in tako izpodriniti sedanjega predsednika. Od tega ostrega boja je odvisna politična prihodnost Čila, hudo je le to, da se desnica ne omejuje na lojalen boj, temveč se poslužuje tudi najbolj podlih sredstev, kot so atentati ali neutemeljeni očitki, pri katerih sodeluje v prvi vrsti desničarski tisk. Pred nekaj dnevi je skupina mladih desničarjev izvedla atentat na guvernerja neke južne pokrajine, ki jim je slučajno spodletel. Ozračje postaja skoraj nevzdržno in z lahkoto se predvideva, da bo leto 1972 izredno razgibano, če že ne dramatično.
Važnejših dnevnih vesti ni dosti, zaradi tega pa niso nič manj pomembne. Vlada je izdala uradno poročilo o razlastitvi 1199 posestev v južnem delu države. Od novembra leta 1970 do danes je država prevzela nadzorstvo nad 1.585 večjimi kmetijami in posestvi. Drugi ukrep, ki ga je danes izdal predsednik Allende, zadeva -pbkraji-ne, v katerih bodo v kratkem po-
TRŽAŠKI DNEVNIK
V DOMAČEM PROSVETNEM DOMU
Danes že tretja ponovitev «Pe triko vih sanj» na Opčinah
Predstava bo izjemoma zvečer
Kolera v Indoneziji
DŽAKARTA, 14. — Funkcionar indonezijskega zdravstvenega urada je danes izjavil, da je epidemija kolere v spodnjem delu otoka Ce-lebes povzročila smrt 600 ljudi v dveh tednih.
iiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
DANES V PULJSKI LADJEDELNICI UUflNIK
Slovesno poimenovanje 225.000- tonske ladje
Tanker «Berge Istra« je naročil ladjar iz Norveške — Botrica bo soproga predsednika republike Jovanka — Jugoslovanske ladjedelnice letos rekordne
PULJ, 14. — V puljski ladjedel-14 ladje s skupno 95.202 brt oziro-
Danes zvečer bo na Opčinah že tretja repriza pravljične igre Pavla Golje aPetrčkove poslednje sanje*. Igro si je opensko občinstvo ogledalo že lani na Štefanovo ter še prejšnjo nedeljo. Obakrat je bila predstava popoldne, da so si jo lahko ogledali predvsem otroci, danes pa mora društvo žal igro uprizoriti zvečer. V igri nastopa namreč več kot 50 igralcev in dobiti vse skupaj na oder ni lahko delo. Med tednom so odrasli ves dan zaposleni. ob nedeljah pa. ko so vsi prosti, ni otrok. Marsikdo se namreč udeležuje smučarskih izletov, ki jih prireja športno društvo Polet, drugi gredo na smučurijo s starši, med počitnicami so bili na zi-movanju, sedaj pa se je za zimski šport ogrela še openska srednja šola «Srečko Kosovel», ki bo svoje dijake popeljala na sneg od 23. do 30. januarja. Tako sta za igro spet dve nedelji izgubljeni. Igralci upajo, da jim bo občinstvo vse to oprostilo, saj bo otrokom, pa tudi , njihovemu zdravju, prav gotovo pri-I jalo, če se po nekaj mesecih šole ! in intenzivnih vaj za igro nekoliko spočijejo in razgibajo. Zato prosijo najmlajši svoje sošolce in njihove 7name, naj se opogumijo in kljub mrazu pridejo na predstavo zvečer, saj za enkrat ne bo nič hudega, če bodo šli spat nekoliko pozneje.
Kaj izkoristimo priliko, ko že govorimo o Petrčku, da omenimo tudi nekatere, ki jih gledališki kritik ni mogel pohvaliti, ker so večino svojega dela opravili za kulisami. To sta predvsem Viktor (Tor-či) Sosič in Rinaldo Vremec, ki sta ves čas skrbela, da je bilo pripravljeno vse, kar je bilo za igro potrebno, od kulis do najrazličnejših rekvizitov, pa tudi dolgoletni odbornik prosvetnega društva Tabor Mario Sosič, ki vsa ta leta, odkar se je na Opčinah prosvetno delo prebudilo, skrbi za vsa električna dela v dvorani, še posebno pa ob raznih prireditvah. To pohvalo smo jim dolžni zaradi njihove prizadevnosti, pa tudi zato da bralce opozorimo da je vsak uspeh sestavljen iz brezštevilnih drobnih žrtev, dela, ki ne prinese vedno vidnega zadoščenja.
No, pa je pri openskem Petrčku le prišlo do zadoščenja za vse tiste, ki so pri njem delali, in tu ne mislimo le na tisto neposredno zadoščenje, ki ga vsem prinese končni navdušen aplavz občinstva. Tu gre za globlje zadoščenje, za dejstvo, da komaj vsajeno seme že klije. Saj pravzaprav niti ne vemo, če vam skrivnost smemo zaupati, a upamo, da nam mladi iznajdlji-veži ne bodo zamerili, če kar naravnost povemo, da so se nekateri izmed njih naveličali poslušati režiserko in druge ter kar na svojo pest nekaj naštudirali. Če smo prav informirani, gre za «Rdečo kapico», ki jo bodo nekateri gledališki kratkohlačneži te dni uprizorili v neki openski hiši. Premiera bo seveda le za ozek krog sorodnikov in prijateljev, vendar mislimo, da iz tako navdušenih otrok ne bo openski dramski skupini tež-
ko najti v bodoče nove navdušene igralce. Pa tudi ustanovitev posebne otroške dramske skupine je ob takih novicah kar realna perspek-
**V°'	Ž. Gru<lqn
Deželna pomoč za delavce «lucky Shoe»
Deželni odbor je včeraj obravnaval položaj nekaterih tržaških obratov, ki so v zadnjem času zašli v težave in ki napovedujejo odpust delavcev. Deželni odbornik za delo Stopper je dejal, da se je v četrtek sestal s predstavniki delavcev, zaposlenih pr; podjetjih «Lucky Shoe», »Cotonificio San Giusto* in «Vetrobel», ki so jih spremljali nekateri sindikalisti. Stopper je naglasil, da bo dežela budno spremljala razvoj dogodkov v omenjenih treh obratih ter se zavzemala za rešitev ustreznih problemom, med tem časom pa je sklenila podeliti tržaški občini poseben denarni prispevek za delavce «Lucky Shoe», ki so v tem trenutku v najslabšem položaju.
Reakcija PSIUP na Palcrmov govor
Govor, ki ga je imel državni prav dnik dr. Palermo ob odprtju sodn®" ga leta, ni mogel, ostati brez politi]' nih odmevov, tudi zato ne, ker je b" v bistvu predvsem politično dejani®1 Prva, povsem odklonilna reakcij*' prihaja z leve. V tiskovnem sporo]! lu, ki ga je izdala tržaška federacij® PSIUP, je med drugim rečeno: «Gf® za nepreklicno zaprt odnos do la]' skega poročila dr. Mayerja, ki r vsaj skušal analizirati, na zgodo# ski ravni, odnos Trsta do odgovornil1 dejavnikov državne politike. V por« Čilu je prisotna močna protisindikaj; na in protidelavska ost, ki je tu® interklasistično in paternalistično **' govarjanje ni moglo prikriti.
V odnosu do študentske kontest*' cije in vloge, ki jo ima šola v drui' bi, je prisotna Gentilijeva vizij®' medtem ko čudi rasistična trditev • 'nebrzdanem pritekanju nezaželen)" tujcev v naše mesto',* se zaključuj® izjava PSIUP.
• Občinska uprava sporoča, da s® od danes na ogled za 20 dni na ob' činski oglasni deski v Ul. Malca® ton 3 odlok občinskega odbora od dnf 13. januarja 1972 ter dva seznain® (abecedni in po vsotah) štirih P« pravkov, ki so jih napravili uradn" na štirih izjavah za plačevanje davka na prodaje in gradbene uporab® v letu 1970.
• Danes ob 20. uri bodo na Opčin*l>
na Narodni ulici 188/1, odprli no)'® prostore sedeža komunistične sekcij® Prisoten bo tajnik tržaške federacij® inž, Antonino Cuffaro.
■ ■lt■lllll■IIHllll■ll■ll■l■l■■t■lll■tllllll■l1lllt■ll■llllll■lll■■■l■lll■■ll■l■■f■■ll■l■■l■■■■■ll■■lllll■lllll■l■■■llllllllll■l|l”*
PO NAPOVEDANI STAVKI OSEBJA
Sestanek upravnega sveta bolnišniške ustanove
Odv. Morgera bo sindikalistom obrazložil sklepe in pobude za izboljšanje položaja v sanatoriju «Santorio»
Ker so sindikalne organizacije napovedale večdnevno stavko v bolnišnici za pljučne bolezni «S. San-torio*, se je včeraj zbral na izrednem sestanku pod predsedstvom odv. Morgere upravni svet deželne bolnišniške ustanove.
Odv. Morgera, sanitetni nadzornik prof. Stemimi in glavni tajnik dr. Berni so se srečali s sindikalnimi predstavniki in z odgovornimi za bolnišnico «S. Santorio*.
Na podlagi teh pogovorov je odv. Morgera orisal upravnemu svetu tiste pobude, ki so jih do sedaj sprejeli za boljše delovanje bolmš niče, katero je do marca 1971 upravljal INPS. Ko je deželna bol-nišniška ustanova postala odgovorna za to bolnišnico, pravi poročilo, ki so ga izdali na koncu sestanka, je dala vso prednost sanitetnim potrebam in Je celo poslala precej kvalificiranega in nekvalificiranega osebja, ki je pomagalo prejšnjemu osebju, posebno še, ker so bolnišnici dodali oddelek za težke bolnike. Glede vprašanja asistenčnega osebja je upravni svet potrdil načrt sanitetnega nadzorstva, po katerem osebje tega oddelka postane enakopravno z osebjem vseh osta-. lih oddelkov bolnišniške ustanove, j Za osebje navadnih oddelkov pa o-stane veljaven stalež, ki ga je predvidevala ureditev INPS, s tistimi
spremembami, ki bi bile potreba® za izboljšanje zdravstvene oskrbe
Glede na vprašanje osebja, ki 'e spadalo pod INPS, proučujejo kal®0 jim zagotoviti vse tiste pravice, k0' lenih so bili deležni pred «poenO’ tenjem* bolnišnic.
Odv. Morgeri je svet dal poobl®' stilo, da obrazloži vse te sklepe sindikalnim organizacijam in skuša preprečiti stavko.
» posač) varnos®
Manjši požar na motorni ladji
Včeraj popoldne ob 16.25 je ka motornega čolna javne «Cruiser» nepričakovano zagledal* bleščeče opozorilne rakete, ki so P®' hajale z motorne ladje «Gina Giubj0' Na -Cini Giubjano* je namreč * nik čolna je ukazal odpluti proti ladji. medtem pa je obvestil o dogodi11 posadko motornega čolna gasilcev te® luško poveljstvo.
v Narodni ulici 188/1, odprli nov® strojnem oddelku izbruhnil manjši P« žar, ki pa na srečo ni zahteval človeških žrtev ne večje gmotne šk« de. Gasilci so namreč pogasili ogeri v približno eni uri. Poleg gasilcev 1] agentov javne varnosti so ladji, k* je prijavljena na seznamu luške/" poveljstva v Cagliariju, priskočili 1,8 pomoč še financarji ter vlačile® «Tripcovich».
niči »Uljanik* bodo jutri dopoldne slovesno poimenovali 225.000-tonsko petrolejsko ladjo, največjo doslej izdelano enoto v jugoslovanskih ladjedelnicah. Botrovala bo soproga predsednika republike Jovanka Broz. Pričakujejo, da bo slovesnosti prisostvoval tudi predsednik Tito. Ladji bodo nadeli ime «Berge Istra*, s čimer bodo poudarili prijateljstvo in sodelovanje med jugoslovansko ladjedelsko industrijo oziroma njenimi obrati v Istri, in Norveškim ladjarjem Sigvalom Berge-senom, ki je pred meseci naročil supertanker.
«Uljanik» je sestavni del ladje-delskega združenja Jadranbrod s sedežem v Zagrebu. Poleg puljskega obrata je v «Jadranbrodu» združenih še pet ladjedelnic, in sicer «3. maj* in »Viktor Lenac* na Reki, Titovo brodogradilište v Kraljeviči, «Jozo Lozovina - Mosor* v Trogiru m «Split» v istoimenskem mestu. V lanskem letu so omenjene ladjedelnice skupno izročile naročnikom 25 ladij s skupno 464.996 bruto registrskih ton oziroma 695.194 ton nosilnosti. Od tega je odpodlo na izvoz 23 ladij, ki so jih naročile So-! vjetska zveza, Indija, Norveška, j Brazilija, Velika Britanija, Mehika, | Panama, Turčija, Libija in Švica. »Uljanik* je lani izročil naročnikom
ma 158.170 ton nosilnosti.
Za tekoče leto si jugoslovanska ladjedelska industrija obeta rekordno proizvodnjo: na podlagi že doseženih sporazumov bodo namreč ladjedelnice zgradile skupno nad milijon ton (nosilnosti) novega ladjevja.
Delna preosnova grške vlade
ATENE, 14. — Grški ministrski predsednik Patakos je danes delno preosnoval svojo vlado s tem, da je imenoval dva pomožna ministra in pet podtajnikov. Papadopulos, ki je predsednik grške vlade in o-brambni ter zunanji minister, je za slednji ministrstvi imenoval dva pomožna funkcionarja in sicer Xanto-pulosa Palmasa in Sotiriosa Agapi-tidesa.
SANTIAGO DE CHILE, to. - Tukaj so sporočili, da je bil predsednik čilske republike Salvador Ellende povabljen na obisk v Jugoslavijo in Bolgarijo. Vabili sta izročili jugoslovanska in bolgarska trgovinska delegacija. ki ju je nedavno sprejel predsednik Allende.
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15, 23.15 Poročila;
7.30	Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. Pesmi; 12.10 Svet leta 2000; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Glasbeno popoldne; 16.50 Jazz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Duo Simini - Silvestri;
19.10	Družinski obzornik; 19.20 Popevke; 19.40 Slovenski madrigalisti; 20.00 Šport; 20.50 Kriminalka: Peter je izginil; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
I RS)
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Popevke v krogu; 16.00 Kvartet za godala iz Celovca.
K.OPEK
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.30,
17.00,	19.15, Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.15 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.30 Današnji pevci;
12.00,	12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Juke box; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.30 Orkestri; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Glasbena oddaja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 17.00, 20.00,
23.00	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Radio za šole; 12.10 Spored s P. Baudom; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lu-pom; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Popevke; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo;
16.30	Popevke; 17.00 Veliki variete; 18.55 Radijska igra «Poklic gospe Warren»; 21.35 Jazz; 22.10 Sodobna glasba med zvokom in zvenom.
SOBOTA, 15. JANUARJA 1972
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30,
19.30,	22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Gaber in Simon and Gar-funkel; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zbori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 »Alto gradimento*; 16.35 Spored s F. Valeri; 18.15 Poje Milva;
20.10	A. Boito :	«Mefistofele» ;
23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Simf. koncert;
16.10	Ital. sodobna glasba; 18.45 Oddaja o kinu in gledališču; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.15 Radijska priredba.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Schubertove simfonije; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Tenorist A. Deller; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci;
13.30	Mozartov oratorij; 14.20 P. I. Čajkovski.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.30,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 9.50 Radijskim poslušalcem; 10.20 Pri vas doma; 12.10 P. I. Čajkovski: »Romeo in Julija*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Po domače z godci in pevci; 13.15 Zabavna glaisba; 14,10 Sobotno popoldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Klavir v ritmu; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Z ansamblom Silva Štingla;
18.15 Iz operetnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Mladinski radijski klub; 21.00 Z velikim' orkestri; 21.30 Zabavna radijska igra; 22.20 Oddaja za naše iZ' seljence; 23.05 S pesmijo in ple-som v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30 TV v šoli: tečaj angleščine, (11.30) Srednja šola in (12.00) Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi)
13.30	Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 14.20 Prenos smučarske tekme; 15.00 TV v šoli — ponovitev; 17.00 TV za najmlajše: igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; Pokaži kaj znaš; 18.4® Kulturna oddaja; 19.15 Poje Um-berto Boselli; 19.30 Nabožna oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21 00 Variete z R. Via-ne'lom; 22.15 Sekstant; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik: 21.15 Oddaja o Angliji; 22.05 TV priredba: «Antonio Meucci*; 23.05 Prenos evropskega prvenstva v umetnem drsanju.
JUG TELEVIZIJA
12.55 Kitzbiihel; Smuk za moške!
16.30	Košarka Beograd: Jugoplast’; ka; 18.00 Obzornik; 18.15 Vesel’ tobogan; 19.20 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Goteborg: Ev ropsko drsalno prvenstvo; 22.30 Oddelek S, serijski barvni film! 23.20 Poročila.
koprska barvna tv
12.55 Prenos smučarske tekme! 16.30 Prenos košarkarske tekme Beograd — Jugoplastika; 19.45 Konec tedna v barvah; 20.05 Risanke; 20.15 Poročila: 20.30 TV film: »Astronavt*; 21.20 Prenos evropskega prvenstva v umetnem drsanju.