-taborniška revijô XLV WOO Î0Ô5JT NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 8. - 9. september POROD-u TOTeM v Ilirski Bistrici Razpis v avgustovskem 20. in 21. september Predstavitve projektov udeležencev temeljnih in nadaljevalnih tečajev za inštruktorja I. stopnje Razpis v avgustovskem POROD-u 22. september u Začetek akcije Rekreacija 2000 Razpis v majskem POROD- 29. september - 1. 10 ROT (organizator MZT Ljubljana) 7. - 8. oktober Priprave na jesenske posvete starešin, načelnikov rodov, družin in klubov po območjih Koledar akcij ZTS 20. - 22. oktober Jesenski posveti po območjih 21. - 22. oktober JOTA IN JOTI Razpis v tem Taborniškem vestniku 28. oktober Skupščina ZTS 30. - 31. oktober ČUJ (srečanje vodnikov mariborskega območja) Miklavž pri Mariboru Andreja Hazabent (02/629 13 77) mail4haza@yahoo.com 30. oktober do 5.11. Jesenske počitnice POMEMBNO! Na 21. skupščini ZTS, ki bo 28. oktobra, bo izvoljeno novo vodstvo Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije. Voljo članov na volitvah novega vodstva bodo na skupščini zastopali načelniki in starešine rodov ter območnih zvez. Letošnje volitve so še posebej zanimive, saj gre za generacijsko zamenjavo na vodilnih položajih Zveze. Kandidati za položaje bodo dokončno znani šele 18. spetembra, ko se izteče kandidacijski rok. Več o volitvah in najnovejše vesti o volitvah lahko najdete na spletni strani volitve.rutka.net. Vrhunec leta V prvih Taborih, ki so luč sveta ugledali že leta 1951, lahko preberemo, da je prav taborjenje tista stvar, ki jo taborniki vse leto nestrpno pričakujejo in na njem dokažejo in pokažejo, kaj vse so se med letom naučili. Danes je drugače. Mnogi taborni prostori so že tako opremljeni, da so podobnosti s taborjenjem le še v spanju v šotorih, spet drugi so čisto preživetje v naravi. Ker taborniki običajno gredo le na svoj tabor in mogoče še h komu na obisk, se je Črtomir odpravil po poletnih taborih slovenskih rodov in ugotovil, kako taborijo, kako so prijazni in še mnogo zanimivosti. UVODNIK Med reportažami se je v tej številki znašel tudi Etnostep na Kozjanskem, državni mnogoboj, Pugy pa je pod drobnogled vzel letošnje poletne tečaje. Hribolazci boste veseli, saj se je na strani Tabora vrnil Albatros, tokrat s potepom po hrvaškem otoku Cresu. V septembru ne moremo brez omenjanja šole. Predvsem zato, ker se bo ravno te dni spet začelo intenzivnejše delo v vodih. Sicer pa - uživajte v novi taborniški sezoni. Matija Tonejc 2 revija Tabor VSEBINA Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Obisk taborov* 4 Poletni tečaji* 9 Peš do Ljubljane 11 Etnostep* 12 Državni mnogoboj 16 Sea Scout 18 IZ PRVE ROKE Zvezni dogodki 20 Techuana 22 Joti in jota 27 STROKOVNO Internet 28 Glasila 29 Orientacija 32 Narava 33 ŽVN 34 Astronomija 36 Izleti 38 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Igre in pesmi 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Obisk taborov, stran 4 Taborjenje je vsako leto znova najlepše doživetje vsakega tabornika. Poletni tečaji, stran 9 Etnostep, stran 12 Nepozabno - prijazni domačini, lepa beseda na vsakem koraku, prijaznost, pomoč, prostovoljno taborniško delo, zanimivo delo in enkratno prijateljsko vzdušje med taborečimi. Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo samo pisne o dpovedi do 31. januarja za tekoče Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, šolstvo in šport Republike Slovenije. leto. [pela Novak NASLOV UREDNIŠTVA: Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mošta Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 001/300- št. 89/98) sodi časopis mf ¡d proizvode, za katere se Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, 08-20, fax 001/13-01-477, E-mail: zts@puest.arnes.si; obračunava davek na dodi ¡no vrednost po stopnji 8%. Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, WWW: http://www.zts.org. Grafična priprava: Tridesii in d.o.o., Ljubljana Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 Tisk: Tiskarna Skušek d.o. o., Ljubljana ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in SIT, za tujino pa 100 DEM. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Barbara Železnik-Bizjak. Tekoči račun: 50101-078-47184. Naslovnica: Blaž Verbič september @ OOOOOONO Taborjenje je vsako leto znova najlepše doživetje vsakega tabornika. Je kraj in čas, ko se odtrgaš od vsakodnevnega udobja, a tudi napetosti in težav civilizacije. Je miren kraj sredi narave, je čas, ki ga preživiš v družbi svojih prijateljev. Je višek letnega programa in priložnost za nora doživetja, za sklenitev prijateljstev in za še več. Rod dobre volje Toda taborjenje je tudi priložnost za negovanje šeg in navad, ki pa se od roda do roda rahlo razlikujejo. Nekateri rodovi organizirajo ločene izmene za MČ-je in GG-je, drugi ločene tabore, pri tretjih mlajši taborijo manj časa, nekateri pa imajo po starosti mešane tabore. Eni pozdravljajo rodovo, drugi Zvezino, tretji državno zastavo. Nekateri svojim tabornikom pripravijo fizično napor-nejši program, drugi izkoristijo tabor za pripravo bodočih vodnikov. Taborjenja se po svoji izvedbi rahlo razlikujejo od rodu do rodu, toda osnovna je vedno enaka. Še pomembnejše je, da se zavedamo, da nas ta raznolikost bogati, in da lahko veliko dobrih idej "poberemo pri sosedih". Dobrodošli na potovanju po taborih. Rod dobre volje iz Ljubljane vsako leto menja kraj svojega taborjenja. Letos so taborili ob Soči, v Kalu Koritnici blizu Bovca. Taborni prostor je skrit s ceste in kar dvignjen nad reko. Je tudi zelo blaten v dežju, ki ga ni primanjkovalo, res pa je, da je teren primeren za kopanje jarkov, kar sem izkusil že prvi dan. Taborno vodstvo je bilo, z izjemo strešine, mlado - taborovodja je bila stara 22, vodniki in vodje programa pa 16 do 18 let. Kljub mokremu vremenu in mladosti so doživeli zelo zanimiv tabor, ki jim bo še dolgo ostal v spominu, na zelo svojstven način pa so bili vodniki motivirani tudi za nadaljnje delo na odgovornejših funkcijah v rodu. E revija Tabor AKTUALNO Rod soških mejašev Rod soških mejašev iz Nove Gorice je ponovno taboril v Podbeli ob Nadiži, na skrajni zahodni točki Slovenije. Taborni prostor je odmaknjen od vsakršne ceste ali večjega zaselka, čisto na samem, in z njega se odpira pravljični prizor na (takrat) toplo reko Nadižo. RSM je mlad rod, ki so ga pred petimi leti na novo ustanovili nekdanji taborniki. Sedaj ta skupina grč skrbi za tehnično izvedbo tabora, hkrati pa na taborjenju kalijo in preizkušajo kandidate za nove vodnike. V pomanjkanju v taborništvu izurjenih PP-jev, so iznašli izviren način vzgoje kadrov. Med letom poučujejo starejše GG-je in PP-je v vodniških znanjih, na taboru pa jih še zadnjič preizkusijo in glede na potrebe in izkazane sposobnosti razvrstijo med vodnike in pomočnike vodnikov. Vodi so mešani po starosti in spolu, zanje pa skrbijo kandidati za vodnike. Program pripravljajo in, predvsem v obliki delavnic, izvajajo programerji - izkušeni in med letom aktivni vodniki in načelniki, ki se po potrebi tudi priključijo vodom. Zelo zanimiv sistem izobraževanja kadrov, ki v RSM odlično deluje. september BP OOOOOONO Rod dveh rek Rod dveh rek iz Medvod menja vsako leto taborni prostor. Letos so taborili v soseščini RSM, na tabornem prostoru ob avtokampu pri Podbeli. Čeprav je prostor manj pravljičen kot RSM-jev, pa ima prednost grajene kuhinje in stranišč. Tabor so vodili PP-ji in mlajše grče, pri RDR pa slovijo po tem, da svojih malčkov ne čuvajo. Tako imajo MČ-ji dvodnevni, GG-ji pa že tridnevni bivak. Vsako leto za vse svoje člane organizirajo "uzbuno" - ponoči jim s pomočjo sporočil in potnih znakov preko zgodbe razkažejo okoliške ruševine in/ali pokopališče, obenem pa jih še bogato prestrašijo. RDR-jevci dan pred odhodom na taborjenje organizirajo tudi "zbiralno akcijo", na katero starši prinesejo večje količine sadja, zelenjave in drugih koristnih potrebščin, potrebnih za cenejšo izvedbo taborjenja. AKTUALNO XI. SNOUB Rod XI.SNOUB iz Maribora že 30 let tabori na svojem tabornem prostoru v Gornjem Gradu. Tehnična izvedba tabora je zelo utečena (zidana stranišča in kuhinja, že dolga leta isti ekonom in kuharica), smeri in lokacije izletov in bivakov poznajo vsi vodniki, zato si lahko brez pomisleka privoščijo izredno mlado taborno vodstvo (starešina stara 21, taborovodja 20, vodniki okoli 17 let), povsem v skladu z motom: taborništvo je gibanje mladih za mlade. En dan - 24 ur taborjenja, se celoten tabor igra "koman-dose". Pri tej igri se skupina petih ali šestih PP-jev odpravi v gozd v okolici tabora, naslednjih 24 ur pa morajo preživeti tako, da opazujejo dogajanje v taboru in izkoristijo nepazljivost straž za nabavo za preživetje potrebnih stvari - hrane, sekir, šotork. Seveda so pravila igre zelo kompleksna, zato da igra tudi ob udeležbi MČ-jev poteka mirno, kakor tudi, da se zagotovi preživetje vsem komandosom.Vsako leto pripravijo "narobe dan", dodaten dan, ki poteka med polnočjo in četrto uro zjutraj, med katerim malčki spoznajo Gornji Grad ponoči in opazujejo peka pri delu. Gornji Grad je vsem taborečim dejansko drugi dom. september BP OOOOOONO Rod gorjanskih tabornikov Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta ponavadi tabori v Železnem, letos pa so izjemoma taborili v Pustem Gradcu ob reki Lahinji, na daleč najbolj pravljičnem tabornem prostoru, kar sem jih kdaj videl. Lahinja je pri Pustem Gradcu mirna, skoraj stoječa, vendar še vedno svojih pet metrov široka in dva metra globoka reka, ki s svojo strugo oblikuje otok, na katerem je krajinski park. Dostop do tabornega prostora je možen samo peš (traktorji in kanuji so edina alternativa) skozi ne preveč zaraščen visok iglast gozd. In potem se na koncu potke odpre pogled na velik taborni prostor. Na visok jambor, lepo postavljanje šotore in veličasten vhod. Enkratno. Nepozabno. Pravljično. RGT-jevce sem obiskal med PP izmeno. PP-ji, ki so sicer med taborom vodniki, vodje programa ali načelniki, so po taborjenju ostali kot zahodnica. Toda poleg pospravljanja tabornega prostora so izvajali še aktiven program - dnevno in nočno orientacijo, dirke s kanuji po Lahinji, nočne igre... Na koncu, ko so vse pospravili, pa so opravili še dvodnevni spust s kanuji po Kolpi Pomembni dnevi 24. oktober - svetovni dan Organizacije združenih narodov Ko je 50 držav sveta ob koncu 2. svetovne vojne ratificiralo dokument, s katerim naj bi se podpisnice zavzemale za mir in blaginjo na svetu, je bil to začetek delovanja Organizacije združenih narodov. Ta organizacija, ki jo sestavljajo predstavniki skoraj vseh držav sveta, v današnjem času predstavlja jedro globalnih prizadevanj za reševanje problemov in izzivov človeštva. Zahvaljujem se vsem rodovom, ki so me sprejeli medse, me gostili in mi omogočili zbrati material za ta prispevek. 8 revija Tabor v AKTUALNO i živžav v Ribnem ru Šali Na tabornem prostoru Šaleške zveze v Ribnem je bilo tradicionalno živahno. Taborjenjem rodov iz Velenja in Šoštanja, so se priključili tudi taborniki iz Rodu Franc Lešnik iz Miklavža ter skupina murnov iz Ljubljane. Na vodniški šoli so se poleg Zmajev kalili še bodoči vodniki iz Sežane, Habo pa je pripeljal tudi štiri svoje gojence iz Doma Malči Beličeve iz Ljubljane. Poleg novih šotorov je bila sveža pridobitev tudi stenčas sredi tabora Koprive so lahko odlična il priloga tla -i. \ M y "Udeleženci imajo v času tečaja večinoma rastlinsko prehrano, brez nekaterih začimb (soli), beljakovin in maščob seveda ne gre," je povedal vodja tečaja Borut Cerkvenič, ki je letos v svojo ekipo povabil Andrejo Osvald. V tečaju sta sodelovala tudi Milena iz Idrije in Albert iz Ilirske Bistrice, ki sta na dobri poti, da postaneta specialista preživetja z rastlinami. Tečaj preživetja z rastlinami za prehrano in zdravje Tisti, ki so letos poleti želeli izvedeti čim več o rastlinah so se konec julija udeležili tečaja preživetja z rastlinami za prehrano in zdravje. 14 tečajnikov iz cele Slovenije je na Pohorju cel teden nabiralo rastline in pripravljalo juhe, priloge, solate in razne čaje in napitke. Danes bodo za kosilo palačinke s koprivami! september 9 OOOOOONO Na lov za novimi kadri Vodniški tečaji v času počitnic Poleg taborjenj so v poletnem času pod šotori potekali tudi vodniški tečaji. Zveza tabornikov je za "novince" organizirala tečaj v Gozdni šoli v Bohinju, Pomursko območje pa je tečajnike priključilo kar k rednemu taborjenju. Na podoben način že vrsto let organizira šolanje vodnikov tudi Rod jezerskih zmajev iz Velenja, letos pa so se jim priključili tudi udeleženci iz Sežane. V Ribnem so poleg Velenjčanov vodnike šolali tudi v Rodu pustega gradu, svoj dom pa je na prostoru Rodu belega bobra našla tudi vodniška šola MZT. Jeseni se bo za tečajnike začelo resno delo, rezultate pa bodo novi vodniki merili predvsem po številu članov v svojih vodih. D0 Vsi se zavedajo, po kaj so prišli Inštruktorski tečaji v Gozdni šoli Zadnje dejanje poletnega izobraževanja ZTS so vsekakor inštruktorski tečaji. Gozdna šola je tako letos pod svojo streho sprejela 51 tečajnic in tečajnikov dveh temeljnih tečajev in enega nadaljevalnega. Znanja, ki so jih tečajniki v času tečaja pridobili, so obogatili tudi z nekaterimi novimi spretnostmi, predvsem pa so usklajevali poglede, izmenjavali izkušnje in gradili samozavest, s katero bodo kasneje lažje in učinkoviteje izvajali zastavljene naloge. Tečaj je povezoval vsebinski okvir Butalcev. Tako so bila že imena tečajev povezana s to tematiko (Kljukci, Meketači, Podvrbosmuki), kanarčki so pripravljali dnevni časopis Butalski gnoj, pika na i pa je bilo ustvarjalno vzdušje, ki so ga vodstvo in tečajniki skupaj gradili od začetka do konca tečaja. K pestrosti tečaja je prispeval tudi skavtski inštruktor iz Danske Soren Friis, ki je poleg predstavitve svoje organizacije v pogovoru udeležence poučil o številnih možnostih izmenjave in sodelovanja ter tako zelo nazorno prikazal mednarodno dimenzijo skavtstva. Kako do novega kroja? Na zadnjem inštruktorskem tečaju, ki se je končal v nedeljo, 20. avgusta, so pri podiranju šotorov pomagali tudi taborniki, ki so člani posebnih enot civilne zaščite. Ker jim je bilo med podiranjem šotorov vroče, so nekateri odložili kroje na klop sredi tabora. Po končanem delu pa enega kroja s kratkimi rokavi ni bilo na klopi. Ker je oškodovani imel v žepu kroja tudi uro, prosi tistega, ki si je kroj "sposodil", naj vrne vsaj uro. Naslov je v uredništvu revije Tabor AKTUALNO Daljši sprehod Peš iz Bele krajine v Ljublja Dvaindvajset Rašičanov nas je in dva pridna uvožena Rožnikovca. Zapuščamo kičasto lep prostor ob Lahinji v Beli krajini. Sest dni PP-tabora je za nami. Bilo je krasno. In zdaj gremo domov. Peš vinogradov nas ponosen vinogradnik povabi v hladno zidanico in ponuja vin-ce. Ko mu povemo, da smo taborniki, reče, da ga lahko tudi razredči z vodo, ampak da bi nam dal samo vodo - to pa res ne gre. Potem popusti in se nam čudi. Mi pa odgrizemo naprej v hrib. Na Mirni gori postavimo šotore, v kuhinji planinskega doma pa nam Kuli pripravi večerjo. S stolpa se odpira krasen pogled na 900 m nižje ležečo Belo krajino. Nas pa zanimajo samo naše spalne vre- 27 km Titovko na glavo in čez Rog v dolino. Dan za jugonostalgike. Partizanska bolnica Zgornji Hrastnik in Baza 20. Manjkali so samo še medvedi in dan bi bil popoln. Pozno popoldan smo že v Dolenjskih Toplicah. Zapojemo nekaj partizanskih in nekaj cerkvenih (da smo nevtralni) in nabito poln bazen se v nekaj minutah tako izprazni, da se lahko pošteno naplavamo. 17 km Dopoldne je še suho. Pridemo do Stavče vasi, kjer nas v hišo vzame Malči, včasih izredno pridna članica Črnih mravov. Deževno popoldne posvetimo Peš na pot "Daj, Neža, Travca, zribajta vidva tele kanuje - Buhy, so šotori že na kamionu? - Irena, boš ti sesula latrino, ne? - Ste spakirani? - No, vzemite vsak še eno tuno in grisine za na pot - ltemo drvemo" V civilizaciji potrebuješ za zastrašujočo razdaljo 500 m do trgovine najmanj terensko vozilo. Zdaj pa to - 125 km in pet dni. Še zadnjič pogledamo svoje še neožuljene noge in - kaj pa nam drugega ostane - gremo. 12 km Pozno popoldan krenemo iz Črnomlja na Mirno goro. Med potjo mimo Tinca bo naslednje leto za obliže potrebovala sponzorja operacijam na naših žuljih, spanju in splošni zabavi. Trije neustrašni klonijo žuljem in se pridružijo Kuliju, ki nam v razpadajočem "jugecu" vozi hrano in šotore. 36 km Četrti dan hodimo po zaraščenih in neoznačenih poteh ob Krki, ki jih imenujejo E7. Mimo Žužemberka in izvira Krke čez Polževo v Višnjo Goro. Domačini nam sredi mestnega trga odprejo vodomet s pitno vodo in prijazna mam-ca nam prinese piškote. V sosednji vasi nas okoli idilične cerkvice čakajo že postavljeni šotori in večerja. Zadnji večer pa je tako ali tako vedno lep. Blaževa kitara, narabutana koruza in še zadnje zganjanje romantike. 33 km Novo jutro. Ljubljana kliče. In sladoled tudi kliče. In domač tuš. In ko "pojemo" Djurdjevdan pred hotelom Union nas čudno gledajo. Ko pri Prešernu zapojemo pesem slovesa, je že noč. Na Bavarskem dvoru se zares poslovimo, si povemo, da je bilo na taboru na-aajboljše in da se imamo raaadi in da se bomo pogreeešali in... No, pa saj se že jutri vidimo na bazenu in pojutrišnjem je palačinka- party. Meti, RaR september BP OOOOOONO Etnostei Ti izjansko 2000 * BlažVerbič Nepozabno - prijazni domačini, lepa beseda na vsakem koraku, prijaznost, pomoč, prostovoljno taborniško delo, zanimivo delo in enkratno prijateljsko vzdušje med taborečimi. Vse to in še več je ostalo v spominu udeležencem tabora ETNOSTEP v Dob-ju na Kozjanskem od 5. do 12. avgusta. Etnostep je projekt PP tabora v okviru Evrokorakov s poudarkom na etnologiji. Etnostep je bil letos organiziran prvič, vendar želi postati tradicionalen. V taboru na majhni jasi pred šolo in po sosednjih vaseh smo v enem tednu zbrali in zapisali precej etnoloških podatkov o prehrani, umetnosti, glasbi, plesu, vodnih virih, gostilničarstvu, družinskem življenju in komunikacijah v vsakdanjem življenju nekoč in danes. Delo je potekalo zelo sproščeno. Razdeljeni v tri skupine smo obiskovali domačine in jih spraševali v okviru zastavljene teme. Vsako od skupin je vodil študent ali študentka etnologije in s svojimi izkušnjami pomagal pri izbiri vprašanj. Vedno smo naleteli na zelo dober odziv pri domačinih, vsi so bili pripravljeni pomagati in vedno izkazali tudi svojo gostoljubnost in nas pogostili. Vendar pa smo z našo taborniško prijaznostjo gostoljubnost tudi vrnili. Pomagali smo pri spravilu sena in pri sekanju drv pri starejših domačinih, z mlajšimi pa smo odigrali igro nogome- ta in odbojke, na koncu pa za vse pripravili razstavo in pokazali, kaj vse smo uspeli izvedeti na naših raziskovanjih. Pokusili pa smo tudi hrano kozjanskih gospodinj in sami pripravili nekaj naših lokalnih specialitet. Na koncu smo se spet vsi razšli in se z vlakom odpeljali nazaj v svoje kraje po Sloveniji. In vsi smo si na koncu obljubili, da se drugo leto spet vidimo na etnostepu. Raziskovanje in poizvedovanje o vodnih virih NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK:__________ ROD: ULICA: POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _______ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! PDŠLJiTE NA ZTS - REViM TA9DR, PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA revlla Tabor AKTUALNO Krške tabornice med počitkom na izletu Zahvala za opravljeno delo na travniku Andrej Rutar - vodja projekta ETNOSTEP 2000 - ne toliko Evropski korak kot korak vsakega posameznika, ki je doprinesel k dobrem vzdušju in skupinskem delu na taboru. Po mojih ocenah smo vsi odšli domov z novim znanjem in doživetji, ki jih bomo hranili v sebi vsaj do naslednjega skupnega srečanja. Same priprave na tabor niso bile tako zahtevne. Bolj me je mučilo majhno število udeležencev, ki se je pri realizaciji izkazalo za pozitivno. Skupina 18 tabornikov in tabornic, kateri se je že prvi dan pridružila še dijakinja iz Dobja, se je že prvi dan odlično ujela ter nato preko delavnic, raziskovanja, kuhanja domačih specialitet, iger in petja še bolj utrdila prijateljstva. Ogromno je h kvaliteti pripomogel Blaž Verbič (tabornik/študent etnologije), ki je s še dvema sošolkama in svojimi bogatimi izkušnjami na tem področju, udeležence naučil prefinjenosti in iznajdljivosti pri odkrivanju vseh vrst znamenitosti. Lahko zaključim, da je vredno kaj takega ponoviti, sam pa bom gotovo še pomagal pri tovrstnih projektih - s tako ekipo udeležencev in mentorjev je res lepo delat. september BP QQQQQQNO Mnenja udeležencev Jessy iz Grosuplja: Bija in Tina iz Krškega: "Bilo nas je malo in tako smo se takoj dobro ujeli. Bili smo kot velika družina. Domačini so nas prijazno sprejeli in bil je res en poseben tabor, drugačen od ostalih. Upam, da bomo zadevo ponovili." Luka iz Ajdovščine: "Poleg dobre zabave smo naredili tudi veliko koristnih stvari. Všeč mi je bilo, da nas je bilo malo in smo se tako boljše spoznali. Pa tudi prijaznost domačinov me je prijetno presenetila." Jaka iz Krškega: "Všeč mi je, da so taborniki opravili nekaj prostovoljnega dela pri domačinih in pri njih tudi poskusili razne jedi, spoznali njihov kraj in običaje." Kuharica Meta: "Taboreči so bili zelo pridni, prijazni, v glavnem super. Zdi se mi, da niso veliko pojedli, ker se jih je večina najedla že pri domačinih." Tabornica aeseca "Ljudje so bili zelo prijazni, pokrajina lepa, raziskovanja so bila zelo zanimiva, slabih stvari skoraj ne bi znal našteti." Tadej iz Ajdovščine: "Bilo mi je všeč, ker sem spoznal veliko novih prijateljev, ker smo obiskali ogromno prijaznih domačinov, ker se je odvijal pester program in ker so mi dovolili pogovore po mobite-lu." Jan iz Krškega: "Čist divje. Všeč mi je bilo, da nas je bilo malo in smo se tako bolje spoznali in postali dobri prijatelji. Najbolj všeč mi je bilo raziskovanje po hišah." Nova Rutkina stran xxx.rutka.net bo odslej skrbela za še lepše, boljše in hitrejše tabornice in tabornike meseca. reviia Tabor AKTUALNO Pisanje vtisov s tabora za domače Emil Mumel Letošnji etnostep v Dobju na Kozjanskem mi je bil zelo všeč. Že sama priprava programa je kazala na uspeh akcije. Pri pripravi sta se zelo potrudila Andrej Rutar in Blaž Verbič kot tabornika in kot študent etnologije. Tečajniki so bili za delo zelo zagnani in so ga sprejemali z veliko mero odgovornosti in zaupanja. Vsa raziskovalna dela in tudi prostovoljno pomoč domačinom na kmetijah so opravili zelo dobro. Imeli smo vso podporo vodstva šole, domačinov in občine Dobje. Da naši želodčki ne bi bili prazni, je zelo lepo skrbela kuharica Meta. Pri etnološkem delu izvedbe programa sta Blažu pomagali Marjeta in Neva. Celoten tabor je bil zelo dobro pripravljen in izpeljan in taboreči so delovali kot ena velika družina prijateljev. Nekaj dni sem sodeloval tudi sam in nikakor mi ni žal. september BP Vsi smo si želeli, da pokažemo znanja in spretnosti, ki smo jih pridobili na taborniških srečanjih med letom. Da se pomerimo in nagradimo našo prizadevnost. In če bi dejal, da se bo tistega junijskega petka popoldne na travniku ob Krki zbralo toliko tabornikov z vseh koncev Slovenije samo zaradi tekmovanja, tega nihče ne bi verjel. Njihova pričakovanja so presegala boj z ocenami in časom, želeli so si druženja in zabave. In tega je bilo na mnogoboju dovolj. Ponovno vsi skupaj preizkušanja moči posameznih ekip. Da je dober rezultat delo celotne ekipe, še enkrat dokazuje, da je delo v majhnih skupinah pravilna usmeritev organizacije. Prostočasne dejavnosti Državni mnogoboj je bil po dolgem času zopet organiziran za vse veje skupaj. Tako se je več kot 600 udeležencev z raznobarvnimi rutkami od 9. do 11. junija zbralo na Otočcu pri Novem mestu. Gostitelj, člani Rodu gorjanskih tabornikov, so se že v petek zagnali v priprave in res vzorno uredili tabor. Tudi večina udeležencev je prispela že v petek, kljub temu, da se je tekmovalni del začel šele v soboto. Tekmovanje Tekmovanje je potekalo v duhu Prostočasne dejavnosti so bile ena izmed oblik, s katerimi smo udeležence pritegnili k ustvarjalnosti. Poleg delavnic ročnih spretnosti, na katerih so predvsem MČ-ji in GG-ji slikali, izdelovali lesene piščalke in pionirske objekte iz špagetov, je organizator pripravil večerni ogenj, glasbeni koncert in v nedeljo tudi lutkovno predstavo. Panoge so potekale po v naprej pripravljenem urniku in na ta način je celotno tekmovanje potekalo nemoteno, sodniki, člani komisije za program, pa so svoje delo opravili korektno. revlla Tabor AKTUALNO Osvežitev Vročina in lepo vreme udeležencev nista mogla odvrniti od pogledov proti hladni osvežitvi - reki Krki. Tako so se prvi pogumneži kaj kmalu znašli v objemu hladne osvežitve. Ker pa zgledi vlečejo, je bilo v vodi kmalu vsesplošno rajanje, "špricanje" in tunkanje. Nova prijateljstva Takšna in podobna srečanja na državni ravni pomenijo tudi spoznavanje in sklepanje prijateljstev. Seveda ni manjkalo tudi snidenj starih prijateljev iz preteklih akcij in za pogovore o šoli, ljubezni, preživljanju prostega časa in načrtih za prihodnost. Tako še bolje spoznavamo druge in sami sebe. Zabavno druženje z namenom Državni mnogoboj je na lep način ponazoril osnovno sporočilo BiPi-ja, da je skavtstvo zabava z namenom. Tak pristop je pomemben pri pripravi različnih aktivnosti v organizaciji, saj je za mlade pomembno, da jih pritegne zabava in druženje, skozi dejavnosti pa seveda zorijo in osebnostno rastejo. V svetu, kjer se otrokom in mladim skrajšuje čas igre, zorenja in oblikovanja svoje osebnosti, pa je to še kako pomembno. Hvala organizatorju Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta za odlično organizacijo mnogoboja, in članom komisij, ki so prišli pomagat pri izvedbi. Naj bo to primer, ki bo vzpodbudil tudi druge, da članom ponudijo podobne akcije. Emil Mumel, načelnik za program ZTS september BP QQBQQBQO EA SCO Et ™®UTiNG Z vetrom v jadra novega programa EUROSEA 6 Poljska, 8 - 12. junij 2000 Na seminarju, na katerem je sodelovalo 48 udeležencev iz 21 držav, so bile predstavljene akcije pomorskih skavtov Evrope v zadnjih treh letih (moram priznati, da sem bil zelo presenečen, česa vsega se ne lotijo skavti drugod). Večino časa je seminar potekal po delavnicah. Predstavljene so bile teme od predstavitve na internetu, izobraževanja vodij, baz podatkov za vodje in evropskih predpisov, ki vplivajo na "Sea scouting". Pomorsko skavtstvo v Evropi Po zadnjih podatkih, ki jih je pripravila Evropska skavtska regija, v Evropi izvajajo program v 28-ih državah. Ocena članstva je okoli 95.000, posamezne skupine pa so velike od 16 pa celo do 167 članov. Pri izvajanju programa prednjačijo nizozemski, poljski, finski, švedski in angleški skavti. Glavna atrakcija seminarja je bilo jadralno-orientacijsko tekmovanje na njihovih jadrnicah, ki jih uporabljajo za učenje jadranja. Posadke udeležencev (od 6 do 8 članov) so bile zelo pestre in naj omenim le to, da smo ekipa "New Zeland" prepričljivo premagali ostale posadke (skrivnost uspeha je bila v drugačni taktiki). Poleg tega so organizatorji pripravili tudi mednarodni večer, tržnico in kapitanovo zabavo, ko sta nas zadnji večer zabavala kapitana Črnega Viteza, jadrnice, na kateri je lansko leto potekal Peace Cruise. O pomorskih skavtih in njihovih aktivnostih in o seminarju lahko izveste še kaj več na spletni strani www.seascout.org/europe. Iz Perkoza Matjaž Jesenšek - Jessy "SEA SCOUTING" Nova programska vzpodbuda za popotnice in popotni- Ko je Lord Robert Baden Powell leta 1908 napisal priročnik Skavtstvo za dečke, so nekatere skavtske enote vključile v program tudi posebne dejavnosti, povezane z vodo in ob vodi (veslanje z različnimi plovili, splavarje-nje, preučevanje življenjskih sistemov povezanih z vodo...). BiPi je dodatni program sprejel z navdušenjem, njegov brat pa je kot vzpodbudo leta 1912 napisal priročnik "Sea scouting for boys" (v dobesednem prevodu priročnik za "pomorske" skavte, mišljeno pa za skavte, ki imajo poseben poudarek na programu povezanem z vodo - pri nas v preteklosti npr. Porečani). "Sea Scouting" je samo vsebinska veja skavtske organizacije, ki zagotavlja vzgojo in izobraževanje mladega človeka skozi program, ki je povezan s specifičnim življenjskim okoljem (npr. za AKTUALNO rodove, ki delujejo ob morju ali pa v krajih, kjer je življenje močno povezano z reko ali jezerom). Poleg rodov s slovenske obale bi kot primer lahko navedli Pokljuški rod iz Gorij in Blejsko jezero kot pomemben gospodarski dejavnik predvsem z vidika turizma. Specifičen primer so tudi rodovi ob večjih rekah kot so Drava, Soča, Mura, Krka in druge, ki so z gospodarstvom (hidroelektrarne, ribiški turizem, spla-varjenje lesa) ali drugimi vejami (okoljevars-tvo in ohranjanje specifičnih življenjskih sistemov) povezane z življenjem tamkajšnjega prebivalstva. Specifični primer so tudi obmejne reke (Kolpa, Dragonja...) ali pa Ljubljansko barje. Tudi program akcij in taborjenj taksnih rodov (ali pa samo skupin znotraj njih) je močno povezan z vodo, seveda pa je za taksno dejavnost potrebna tudi specifična oprema (recimo kanuji, oprema za rafting, jadrnice, potapljaška oprema...). V primerih, ko gre za drago opremo, je dovolj, če se s kakšnim od društev, ki specifično dejavnost izvajajo, povežemo in si opremo samo izposodimo. Namen programa vodnih dejavnosti je povečati atraktivnost osnovnega skavtskega programa na tak način, da članom ponudimo več programskih možnosti, v okviru katerih lažje razvijajo specifične veščine in spretnosti povezane z njihovim načinom življenja. Tako dosežemo boljšo motivacijo in osebno rast posameznika ter razvoj spretnosti vodje. Program je še posebno učinkovit pri starostni veji PP. Cilj programa je, da imajo člani takšnih skupin: • razvite osnovne veščine in spretnosti vodnih dejavnosti • možnost, da organizirajo in se udeležijo "vodne" ekspedicije • imajo na razpolago svojo ali izposojeno opremo za izvajanje teh dejavnosti • imajo usposobljene voditelje, ki imajo znanje veščin in spretnosti vodnih dejavnosti. Pugy Vodni krst POMORSKIH TABORNIKOV Jessy Pred slabim mesecem dni, na sončno soboto smo taborniki Srebrnega galeba iz Kopra izpeljali vodni krst, ki je bil uvod v našo novo prihodnost. Zakaj? Odločili smo se, da bolje izrabimo pogoje, ki nam jih poklanja narava ob morju. Ker imamo idealno lokacijo za delovanje v okolici vode je bilo že nekaj časa v naših glavah, da je potrebno nekaj storiti. In smo. Odločili smo se, da oživimo program pomorskega taborništva. Prva priložnost je bila že vodni krst na morju. Dobili smo se na rtu Se~a pri zloglasni restavraciji Ribic in takoj nadaljevali s prijetnim veslanjem v kanujih do krajinskega parka Sečoveljske soline. Po dobri uri popotovanja s kanuji so se naši mlajši člani odpravili na kopanje z vodniki, ostali pa smo pričeli s pripravo na krst. Najprej je bilo treba speči 4 kg sardel na "pirogrillu". Zalo zanimiva stvar, vam povem. Sploh tam, kjer velja prepoved kurjenja v naravi. Seveda so bile sardele neočiščene, saj se pravi pomorci nimajo časa ukvarjati s tako majhnimi stvarmi, kot je čiščenje sardel. Pečene sardele so tako lepo zadišale po polotoku, da je vonj privabil marsikaterega gosta, med njimi tudi znano taborniško družino Vrč-kovnik (zaupali so nam, da je dišalo prav do Velenja). Nato smo našo načelnico oblekli v Pojzedona, pripravili pozejdonov voz in vse je bilo nared za vrhunec dneva, krst. Pozejdona smo dali v voz (beri kanu) in odpeljali do svojih krščencev. Vsak krščenec je moral nastaviti svojo rit, da ga je tja Pozejdon lahko "špiknil". Za poslastico je sledila še pečena sardela, ki jo je moral vsak novi pomo-rec pojesti kar celo. Tako smo "odprli" naše novo poglavje v želji, da se bodo tudi ostali obalni rodovi odločili za podoben program aktivnosti. Ob tem vam lahko izdam še to, da se v ''hangarju'' že prenavlja jadrnica, ki smo jo dobili v dar od očeta naše Ane. Se vidimo na morju! september BP Z_PRV E _ROK E PRIPRAVE NA JESENSKE POSVETE Od 19. do 21. oktobra naj bi v večini območij potekali jesenski programski posveti. Del programa posvetov bo namenjen delu območij, poleg tega pa bodo območna vodstva v sodelovanju s programskimi komisijami ZTS pripravila tudi nekaj aktualnih programskih vsebin iz usmeritev dela v prihodnje. O usmeritvah in projektih, ki v prihodnosti čakajo ZTS na področju programa, so se člani komisij na posvetu v Bohinju konec avgusta že dogovorili, sledi pa se usklajevanje z načelniki območij in pa pripravljalni posvet, ki bo potekal 6. in 7. oktobra na Skomarju. Na tem posvetu bodo poleg območnih načelnikov sodelovali se njihovi programski pomočniki. I Pugy Postopek kadrovanja za nove organe ZTS Kandidacijska komisija je 12. 6. 2000 pregledala prispele kandidature za volitve funkcionarjev oz. novih organov ZTS. Do razpisanega roka 10. 6. so na sedež ZTS prispele naslednje kandidature: dve za načelnika ZTS, ena za načelnika za program, vzgojo in izobraževanje odraslih in mednarodne zadeve ter ena za člana IO ZTS za posebne projekte. Ker število ne omogoča normalne izvedbe volitev novih organov ZTS na 21. skupščini, je starešinstvo ZTS podaljšalo rok za oddajo kandidatur do ponedeljka, 18. septembra do 17. ure, ko bo komisija pripravila volilni razglas. Komisija prosi rodove uprave, vodstva OO ZTS in druge organe v ZTS, da predlagajo kandidate in se na ta način bolj tvorno vključijo v postopek izvolitve novih organov ZTS. BE revila Tabor I Z_PRVE_ROKE Aktualno iz starešinstva ZTS Na seji starešinstva, ki je potekala sredi junija v Ljubljani, so se člani starešinstva najprej lotili zapleta okoli sprememb statuta Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Po dokaj odprti razpravi je starešinstvo ZTS sprejelo odločitev, da se v obdobju od seje starešinstva do konca septembra IO ZTS in MZT Ljubljana dogovorita o uskladitvi statuta MZT (kot območne organizacije) s statutom ZTS. Če do tega roka usklajevanje ne bo uspešno zaključeno, bo starešinstvo ZTS Mestni zvezi tabornikov Ljubljane odvzelo status območne organizacije in začelo z aktivnostmi za ustanovitev območne organizacije na območju mesta Ljubljana. Starešinstvo je v nadaljevanju obravnavalo tudi predlog teksta Izjave o vzgoji v ZTS. Dokument, ki ga je delovna skupina oblikovala od ustanovitve skupine decembra 1998, je šel skozi dolg postopek razmišljanja, komu je sploh namenjen, poenotenja in določitve vrednot in metod, ki bi jih morali v ZTS še posebej razvijati. Temu so bile namenjene tudi delavnice, na katerih so sodelovali člani rodov in območij, ki so še dodatno razširili obseg razmišljanja o vsebini in obliki takšnega dokumenta. Kljub temu, da je do skupščine le malo časa, je pomembno, da dokument z argumentiranimi popravki sprejmemo in na ta način državi, vzgojno-izobraževal-nim institucijam in javnosti predstavimo našo vzgojno-izobraževalno vlogo. Starešinstvo ZTS je na koncu sprejelo Izjavo o vzgoji v ZTS kot predlog za javno razpravo pred sprejetjem na Skupščini ZTS. Pisne pripombe, ki jih bodo rodovi in območja poslala do 15. 9. 2000, bo obravnavala delovna skupina za vzgojno izjavo. Starešinstvo je sprejelo tudi višino članarine za leto 2001 (ta se poveča za 10% glede na lansko leto), registrirali 66 rodov, ki so izpolnjevali pogoje za registracijo, sprejeli koledar akcij ZTS v letu 2000/01 in imenovalo organizacijski odbor za pripravo Zleta ZTS v Tolminu leta 2002. Več o starešinstvu si lahko preberete v Taborniškem vestniku in POROD-u. september 2B Z_PRVE_ROKE TECHUANA - ALTERNATIVA NARAVI Mednarodni tabor "Techuana 2001" bo med 3. in 12. avgustom 2001 potekal v bližini slovensko-italjansko-avstrijske tromeje. Razpis pričakujte v rodovi posti in na internetu (techuana.rutka.net)! In kaj vse bomo tam počeli? Plavali bomo v bližnjih jezerih Se vozili s kanuji po Dravi Canyoning Dvodnevni potepi in enodnevni izleti v gore Planinarili Na ekskurzijah raziskovali sosednje dežele Postavljali pionirske objekte Se učili plese Spoznavali nove igre Preživeli progo preživetja Obiskali grad Hochosterwitz, Zemljo čudes in Minimundus Sodelovali pri postavljanju svetovnega rekorda za Guinnessovo knjigo rekordov Izdelali toteme Obiskali ruševine gradu Finkenstein in opazovali orle na gradu Landskorn Izdelali peči za pečenje pizze in kruha Izlet v Beljak in druga okoliška mesta Predstavljali taborniške tehnike v Talent-O-Rami Se potepali s kolesi Zgradili radijski oddajnik, pripravo za dimljenje postrvi in bojler za vodo Izdelovali bumerange Se učili igrati na dromljo Plezali... TECHUANA - NARAVNA ALTERNATIVA 22 revna Tabor taborniški vestnik UREJA: IVO ŠTAJDOHAR. LETO Razpis za TOTeM 2000 Rod Snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na Taborniško Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, ki se bo zgodilo KJE? V Ilirski Bistrici, stadion Trnovo (cca. 300 m od železniške postaje) KDAJ? 8. in 9. septembra 2000 Program petek, 8. septembra popoldne prihod, prijava ekip in nastanitev zvečer taborni ogenj in žrebanje skupin (sistem tekmovanja bo prilagojen številu ekip) sobota, 9.septembra tekmovanje in spremljevalne aktivnosti KDO? Mešane ekipe četvork (2Ž +2M in do 2 rezervi, vendar sta na igrišču lahko le 2 predstavnika istega spola hkrati). Starostnih omejitev ni, čeprav je tekmovanje mišljeno za kategorijo PP in mlajših grč. KAKO? Za prenočišče bo poskrbel organizator (1 šotor na ekipo), prinesite pa spalno vrečo, armafleks, menažko, kitaro oz. kakšen drugi instrument in veliko dobre volje. PRIJAVNINA? 2500 SIT na osebo na ŽR 52210-678-92841 s pripisom "za TOTeM" Prijavite se lahko do 5. 9. 2000 (po tem datumu 20% višja prijavnina) na naslova: Miha Škerlavaj, Pod Stražico 13, 6250 Ilirska Bistrica, 067 400 410, e-pošta: miha.skerlavaj@lycosmail.com ali Kovačič Gregor, Maistrova 18, 6250 Ilirska Bistrica, 067 400 940, e-pošta: gregor.a.kovacic@kiss.uni-lj.si, kjer smo vam na voljo za vse morebitne dodatne informacije. ZLATA PUSCICA Pozor, pozor! V tem taborniškem letu tradicionalnega lokostrelskega tekmovanja Zlata puščica še ni bilo, zato smo se odločili, da vam namesto ene ponudimo kar dve - puščici namreč. Zlato in Srebrno. Slednja je novost, ki se je boste razveselili vsi, ki nimate lokostrelske opreme in tudi sicer v tej panogi niste dejavni. Gre namrec za šaljivo tekmovanje, za opremo poskrbimo mi, dobra volja pa je tudi zagotovljena. 7. oktobra boste torej vsi na puščici - Zlati, Srebrni ali pa kar na obeh. Za borih 1500 SIT na osebo boste na tem edinstvenem taborniškem tekmovanju preizkusili kako mirna je vaša roka in kako oster je vaš pogled, poleg tega pa se boste še noro zabavali. Z veseljem vas pričakujemo. Z I RTT XLVII V^K m VI 2 TOKA Rod Aragonitnih ježkov ponovno organizira Taborniško Orientacijsko Kolesarsko Avanturo - TOKA 2000. Zgodila se bo 9. septembra 2000. Vse informacije: raj.rutka.net/toka00/toka.htm OPIS TOKA - Taborniška Orientacijska Kolesarska Avantura Sobota, 9. september 2000, Start: 14h Informacije: raj.rutka.net/toka00/toka.htm ali marko.obid@kiss.uni-lj.si ali na GSM 041 759 190 (Mare) Z gorskimi kolesi je treba prevoziti progo 35km, ki poteka po cerkljanskih hribih. Proga je primerna tako za rekreativce kakor tudi za tekmovalne kolesarje. Obvezna je uporaba zaščitne čelade. Štartnina: 1000 SIT NATECAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO Revija Tabor razpisuje natečaj za najboljšo fotografijo, posneto na letošnjem državnem mnogoboju. Tema fotografij je poljubna, strokovna žirija, sestavljena iz treh članov uredništva, pa bo fotografije pregledala in izbrala najboljše. Nagrada za najboljše fotografe bo objava fotografij na naslovnici revije Tabor in na publikacijah Zveze tabornikov, avtorjem pa bomo za objavljeno fotografijo izplačali tudi avtorski honorar. Pogoji razpisa: • Fotograf mora biti član Zveze tabornikov Slovenije. • Fotografije morajo biti posnete na letošnjem državnem mnogoboju. • Velikost fotografije naj bo vsaj 10 x 15 cm. • Diapozitive sprejemamo. • Fotografije morajo biti na hrbtni strani (diasi na okvirčku) označene s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja. Fotografije, ki ne bodo ustrezale pogojem razpisa, bo lahko avtor dvignil na Zvezi tabornikov dva meseca po roku oddaje (to velja tudi za vse neizbrane fotografije), ali pa mu jih bomo na njegove stroške poslali na dom. Fotografom, katerih fotografije bomo izbrali, bomo ostale, če ne bomo izbrali vseh, vrnili po pošti na domač naslov. Rok za oddajo fotografij je 20. oktober 2000. SEPTEMBERC2000) -23 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVII TI POVE)! ROT 2000 Ker smo taborniki veliko v naravi in ker tudi fotografiramo, je razpis Urada Republike Slovenije za mladino kot nalašč za vse, ki imate lepe fotografije s taborjenja ali pohoda. Akcija Ti povej! v sodelovanju s slovenskimi fotografi organizira poletni foto natečaj na temo identiteta Slovenije. Pogoji sodelovanja so starost pod 30 let in poslana fotografija na naslov: Urad za mladino, Štefanova 1, Ljubljana. Rok za oddajo fotografij je 15. september, zato pohiti. Nagrade so take, ki jih ne moreš kupiti za noben denar - dan v fotografskem laboratoriju, dan s fotoreporterji Dela in dan v studiu Klik. Več o natečaju najdeš na www.tipovej.org. CIC 2000 BO! Člani Zmajevega rodu vabimo vse nadobudne tabornike, da se nam v mesecu septembru pridružijo na Čičevem memorialu. To je tradicionalno orientacijsko tekmovanje, ki bo letos potekalo od petka, 22., do sobote, 23. septembra v prostorih OŠ v Borovnici. Tekmovanja se lahko udeležijo mešane ekipe (2 deklici in 3 fantiči ali dva dečka in 3 dekliči) v treh kategorijah: • GG 12-15 let (vključno letnik 85) • PP 16-20 let (letniki 84 do 80) • grče nad 21 let (letnik 79 in starejši) Starost tekmovalcev se šteje po koledarskem letu. Tekmovalni del v petek zajema vrisovanje, topografske teste in nočno signalizacijo (Morse). V soboto sledi orientacijski pohod. PP ekipe se lahko same odločijo, na katere kontrolne točke bodo odkorakale in katerih nalog se bodo lotile. Na izbiro imajo: prvo pomoč (teoretično in praktično), test ŽVN, semafor, skico in opis terena, skico in opis poti, profil terena, prehod in skico minskega polja in hitrostno etapo. Kontrolne točke se točkujejo glede na oddaljenost in zahtevnost orientacije. Mladi GG-ji še nimajo te svobode, njihova (orientacijsko bistveno lažja) pot z nalogami je vnaprej določena. štartnina bo letos znašala 9000 slovenskih tolarjev in sicer jo nakažite na žiro račun 50101-678-48108 s pripisom za ČlČ-ev memorial najkasneje do petka, 15. septembra. Ekipe lahko prijavite preko e-pošte ali telefona. Zamudniki bodo odšteli še dodatnih 1000 slovenskih tolarjev, na dan tekmovanja prijave niso mogoče. Kot so pozorni bralci že ugotovili, so letošnja pravila igre malce drugačna od lanskih. Vabimo na ogled propozicij: akcije.rut-ka.net/cic. Dodatne informacije in prijave na: C tel. 061 662-346 ali 031 840-773 (Bili-Biljana Hacin), e-pošta: ..... ~ ' " " ni-lj .si Zmaji vabimo! bilih @ hotmail.com ali sasa.fratina@student.fmf.uni-lj.si Pridi, poglej in zmagaj! ORGANIZATORJA: Zveza tabornikov Slovenije in Mestna zveza tabornikov Ljubljana. DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: Republiško orientacijsko tekmovanje - ROT 2000 - bo potekalo v okolici Ljubljane od petka, 29. septembra, do nedelje, 1. oktobra 2000. PRIJAVE: Vse prijavnice mora organizator prejeti najkasneje v petek, 21. septembra 2000. Prijava je veljavna s priloženim potrdilom o plačani štartnini. V prijavi poleg rodu in kategorije obvezno navedite tudi ime, priimek, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov vodje ekipe. V primeru, da prijava velja za več ekip, navedite podatke za vse vodje ekip. Prijavite se lahko tudi po elektronski pošti, vendar mora prijavo opraviti načelnik ali starešina rodu. Prijave zbiramo na naslovu: Rok Sušnik, Verje 42, 1215 Medvode, e-pošta: susnika@siol.net. število ekip je omejeno na 64, v primeru večjega števila prijavljenih ekip bomo upoštevali tiste, ki so se prijavile prve. ŠTARTNINA: štartnina za ekipo znaša 14.000,00 tolarjev. Štartnine organizator ne vrača in je ne sprejema na dan tekmovanja. Nakažite jo na račun Mestne zveze tabornikov Ljubljana, Parmova 33, 1000 Ljubljana; ŽR: 50102-678-709907, sklic na številko 2000+šifra vašega rodu. PRAVILA TEKMOVANJA Veljavna pravila za tekmovanje najdete v priročniku Taborniški mnogoboji, 1999. INFORMACIJE: Vse informacije lahko najdete tudi na spletnih straneh www.mzt.org in rot.rutka.net . Elektronski naslov za informacije v zvezi z ROT-om je mzt@rutka.net, telefonska številka pa je 041/267-601 (Tine). Informacije, ki v tem razpisu niso zajete (tema testa, zbirno mesto, prevoz) bodo objavljene naknadno in sicer na spletnih straneh in v pošti po rodovih. Želimo vam čudovit taborniški september. PREDSTAVITVE OSEBNIH PROJEKTOV INŠTRUKTORSKIH TEČAJEV 1. STOPNJE V Komisiji za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS smo se odločili, da vzpodbudimo tečajnike nadaljevalnih tečajev iz preteklih let, da z opravljeno predstavitvijo projekta končajo nadaljevalni tečaj za inštruktorja I. stopnje. Ker letos podelitve inštruktorskih nazivov v poletnem času ni bilo, smo se odločili, da po predstavitvah na Skupščini ZTS aktivnim EPTEMBERC2000) TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR LETO XLVII LII vestnika pa objavljamo (ali se bomo) pomembnejše sklepe s te seje. Starešinstvo ZTS se je seznanilo s poročilom skupnega odbora ZTS in ZSKSS za pripravo akcije Luč miru iz Betlehema 1999 in odboru ZTS - ZSKSS priporočilo, da naj čimprej oblikuje odbor za pripravo akcije Luč miru iz Betlehema 2000, ki naj pripravi predlog poslanice. Prisotni so se seznanili s predlogi opisov delovnih nalog za člane rodovih uprav, za načelnika in starešino OO ZTS ter pomočnike načelnika OO ZTS za delo z MC, GG, PP in vzgojo kadrov. Starešinstvo predlaga rodovom in OO ZTS, da jih pričnejo uporabljati pri svojem delovanju. Imenovan je bil organizacijski odbor za pripravo zleta ZTS v letu 2002 v sestavi: predsednik odbora: Milko Okorn načelnik odbora: Tomaž Strajnar odgovoren za program: Andrej Rutar vodja tehnične izvedbe: Rok Uršič promocija in propaganda: Igor Bizjak blagajnik: Ivo Stajdohar tajnik: Mateja Justin Starešinstvo ZTS je ugotovilo, da je Borisu Mraku, Lenki Puh in Josipu Skobernetu potekel mandat v Upravi Skavtske fundacije in jih ponovno imenovalo na iste funkcijo. Sprejeta je bila informacija o postopku kadrovanja za nove organe ZTS. Na predlog kandidacijske komisije je starešinstvo podaljšalo rok za oddajo kandidatur in sicer do ponedeljka 18. septembra 2000 do 17.00 ure. Pred zaključkom seje je starešinstvo ZTS je sprejelo še informacijo o specialnostih in specialistih v ZTS ter zabeležilo nekaj pobud: da naj IO ZTS in starešinstvo razpravljata o vprašanju članstva oziroma o delovanju registriranih in neregistriranih enot v območjih, da preučimo možnosti, za statutarno zagotovilo, da bi imeli rodovi z večjim številom članstva tudi več delegatov na skupščini ZTS, in da naj razmislimo o tem, da člani IO ZTS ne bi imeli pravice glasovanja v starešinstvu ZTS. ČLANARINA ZA LETO 2001. Zavedajoč se vedno večjega problema odvoda članarine na ZTS, je starešinstvo na 8. seji dne 17. 6. 2000 po daljši razpravi sprejelo sklep o članarini za leto 2001. SKLEP 11 a) Priporočena članarina za leto 2000 - 2001 je 2.400,00 tolarjev. b) 1100 tolarjev ostane za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov, del članarine, ki jo rodovi odvajajo na žiro račun ZTS za skupne naloge, je 1.300,00 tolarjev. inštruktorjem te nazive tudi podelimo. Zato vabimo vse tečajnike, ki projekta še niso predstavili, da to opravijo in s tem zaključijo tečaj za inštruktorje 1. stopnje. Predstavitve projektov tečajnikov nadaljevalnih tečajev bodo: • v sredo, 20. septembra ob 17. uri ali • v četrtek, 21. septembra ob 17. uri. Osebni projekt je naloga, ki si jo zastavi vsak tečajnik(ca) v dogovoru s potrebami v rodu ali območju. Oblika predstavitve ni predpisana. V bistvu gre za poročilo o tem, kako si opredelil problem, ki je osnova projekta, kakšen program nalog si si zastavil(a) in zakaj, da bi projekt izpeljal(a), kaj in kako si že opravil(a), kakšni so rezultati in na koncu tvoja ocena celotnega projekta (ovrednotenje). Zaželjeno je, da projekt oddaš tudi v pisni obliki (oblikujemo knjižnico projektov, ki bodo kot pripomoček na voljo načelnikom in bodočim inštruktorjem). Predstavitve projektov bodo potekale v sejni sobi na ZTS, Parmova 33 v Ljubljani. Za čim bolj nazorno predstavitev lahko uporabiš video rekorder, diaprojektor, grafoskop, tablo s papirjem in flomastre oziroma sredstvo, ki ga prineseš s seboj. Na voljo imaš 10 minut. Prosim te, da na sedež ZTS po telefonu 300 08 20 takoj sporočiš svojo udeležbo. POTRDILA O IZOBRAŽEVANJU Ce ste v preteklosti obiskali kakšnega od tečajev, seminarjev ali delavnic, ki jih je v okviru neformalnega izobraževanja organizirala ZTS, potem lahko za to izobraževanje pridobite potrdilo o sodelovanju. V svetu in tudi pri nas delodajalci pri izbiri kandidatov v veliki meri poleg formalne izobrazbe upoštevajo tudi znanje pridobljeno skozi neformalno vzgojo in izobraževanje. 8. SEJA STARESINSTVA ZTS V sejni sobi podjetja Delo v Ljubljani je bila 17. 6. 2000 ob 10.00 uri 8. seja starešinstva ZTS. Na seji je bilo prisotnih 24 članov (od 42) vseh, kar je 57,14%, od tega predstavniki iz 8 (od 10) območnih organizacij ZTS. Starešinstvo je o vseh točkah razpravljalo in sprejelo sklepe z zapisnika 7. seje, poslovniku o delu 8. seje starešinstva, informaciji o delu IO ZTS med 7. in 8. sejo, predlogu Izjave o vzgoji v ZTS, registraciji rodov v letu 2000, poročilu o akciji Luč miru 1999, koledarju akcij v letu 2000 - 2001, članarini za leto 2001, opisih del in nalog funkcionarjev v rodovih in OO ZTS, zletu ZTS 2002, razrešitvi in imenovanja v Skavtski fundaciji, informaciji o postopku kadrovanja za nove organe ZTS, informaciji o specialnostih in specialistih v ZTS ter o priznanjih in odlikovanjih. Predlog besedila s pozivom za vključitev v javno razpravo o Izjavi o vzgoji v ZTS so rodovi prejeli po pošti, na straneh Taborniškega SEPTEMBERC2000) -25 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVII c) Tako zbrana sredstva bodo namenjena: - 60 tolarjev za odgovornostno zavarovanje vodnikov in drugih funkcionarjev, - 410 tolarjev za literaturo za vodniške in inštruktorske tečaje ter Taborniški vestnik, - 110 tolarjev za delo območnih zvez, - 115 tolarjev za mednarodne članarine, - 55 tolarjev za materiale za promocijo in propagando - 550 tolarjev za po tri priloge MEDO in GOZDOVNIK: MEDA naj bi prejel vsak prijavljen MČ, GOZDOVNIKA pa vsak prijavljen GG v letu 2000-2001, ter priznanje za PP za udeležbo v programu EU zate in AWARD. d) Članarina mora biti pobrana in odvod članarine nakazan na žiro račun ZTS do 31. 12. 2000. Po tem datumu bo odvod na ZTS 1.600 tolarjev. e) Rodovi bodo lahko na osnovi prijave članstva (oddani podatki o članstvu na elektronskem mediju) za do 15. 12. 2000 prijavljene člane poravnali članarino v dveh delih: polovico do 31. 12. 2000 in drugo polovico do 31. 3. 2001. Članske izkaznice se izdajo po celotnem vplačilu članarine. REGISTRACIJA RODOV-DRUGI DEL Starešinstvo ZTS je na 8. seji dne 17. 6. naslednjih 18 rodov izpolnjuje pogoje za 2000 ugotovilo, da tudi registracijo enot v letu 1999/2000: 1. Rod II. grupe odredov Celje 2. Rod temnega hrasta Hrastnik 3. Rod Lilijski grič Pesje,-Velenje 4. Rod topli vrelec Topolšica 5. Rod Polde Eberl - Jamski Zagorje 6. Rod izpod zelenih Dobrovelj Letuš 7. Rod belega konja Slovenske Konjice 8. Rod sivih jelš Trebnje 9. Rod zelenega Jošta Kranj 10. Rod morski viharniki Portorož 11. Kvedrov rod Ptuj 12. Rod Bičkova skala Ljubljana 13. Rod Sivega volka Ljubljana 14. Rod Beli bober Ljubljana 15. Rod severnica Maribor 16. Rod ukročena reka Maribor 17. Rod srebrnih krtov Idrija 18. Rod puntarjev Tolmin RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH KAPACITET GOZDNE [OLE IN TABORNIH PROSTOROV V RIBČEVEM LAZU V LETU 2001 I. Gozdna šola Za dejavnosti vzgoje kadrov so termini v GS ZTS v letu 2000/2001 že navedeni v koledarju akcij. Vsi ostali termini: jesenske počitnice, božične počitnice in novoletni prazniki, zimske počitnice, prvomajski prazniki, del poletnih počitnic in seveda nezasedeni konci tednov) so na voljo drugim uporabnikom. Prednost pri dodeljevanju terminov bodo imeli uporabniki po naslednjem prednostnem redu: 1. tečaji ZTS 2. vodniški tečaji OO ZTS 3. vodniški tečaji rodov in ZTO 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 taborečih oseb oziroma 50 ležišč v hiši. Cene za bivanje (prenočišče in prehrana) bodo med 2.300,00 in 3.800,00 SIT (cenik je na sedežu ZTS) glede na to, ali so udeleženci člani ZTS ali ne, kakšna je velikost skupine, koliko časa bodo v GS ali je izmena v kurilni sezoni ali ne in kakšne dodatne storitve in jedilnik želijo. Člani ZTS so taborniki, za katere so rodovi odvedli del članarine na ZTS in ki bodo imeli veljavno člansko izkaznico, ZTS si pridržuje pravico do popravka cen glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu. Pri večjih skupinah bo možen popust in sicer na vsakih 30 udeležencev eden zastonj. Zbiranje prijav traja do 6. oktobra 2000 oziroma do zasedbe kapacitet. II. Taborna prostora v Ribčevem lazu ZTS ima v Ribčevem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 taborečih, na spodnjem pa 80. Najem tabornih prostorov je 12.000 SIT na dan za oba skupaj, 6000 za zgornjega in 8000 SIT na dan za spodnji taborni prostor. Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti še stroške najema in praznenja kemičnih stranišč in kontejnerja za smeti. Prosimo vse rodove, ki želijo v prihodnjem letu taboriti v Ribčevem lazu, da pošljejo na sedež ZTS prijavo, v kateri naj navedejo željeni termin taborjenja in predvideno število udeležencev. Zbiranje prijav traja prav tako do 6. oktobra 2000, oziroma do zasedbe kapacitet. EPTEMBERC2000) I Z_PRVE_ROKE ibi@rutka.net Lep počitniški pozdrav vsem skupaj. Taborjenja so za vami, "Radijska žaba" pa je tudi končala svoje popotovanje po taborih. Med svojim prvim potovanjem je radioaktivna Žaba prepotovala nekaj več kot 1500 kilometrov in se predstavila na 6 taborih. Samo šestim taborom, bodo rekli nekateri, a za začetek je to popolnoma v redu. V kratki predstavitvi so udeleženci spoznali delček radioamaterskega dela in se na koncu tudi sami preizkusili pred radijskim mikrofonom. Radijska žaba bo s tem nadaljevala tudi v prihodnosti. Sedaj pa k letošnji JOTA, ki že trka na vrata. Do nje nas loči še mesec dni in še vedno imamo nekaj časa, da se pripravimo. Zlet v zraku v zadnjem času spremlja tudi igrica, ki dodatno popestri celotno radijsko dogajanje. Letošnja igrica bo na koncu predstavljala zbirko sličic, ki bodo pripovedovale zgodbo. Zgodbo boste sami oblikovali. Pri igranju igrice bo potrebno sodelovati v radijskem, internetnem, skavt-skem medmrežju; odveč pa ni niti pomoč prijateljev, članov voda ... več kot jih bo - lažje bo. Kratek opis igrice Udeleženci boste zbrali 7 sličic, ki jih bodo člani WOSM-a postavili na internetne strani, v oblačke vpisali tekst in tako sestavili zgodbico, ki jo lahko pošljete do 1. novembra v Ženevo na sedež Svetovne skavtske organizacije. Najbolj izvirni izdelki bodo objavljeni na njihovi domači internetni strani. Podrobnejša navodila za igrico so že na poti v rodove. Lep 73 Prijavite se in sodelujte na JOTA 2000 Tudi če sami ne poznate nobenega radioamaterja, pa bi radi sodelovali, mi to sporočite in poskusili bomo rešiti težavo. Prijava naj vsebuje kontaktno osebo, naslov, e-poštni naslov in telefon. Pošljete jih lahko na elektronski naslov pibi@rutka.net ali po pošti: PRIMOŽ BAJEC, PIVSKA 1, 6230 POSTOJNA. Zadnji rok za prijavo je 1. oktober. Vsa dodatna pojasnila in tekoče informacije dobite tudi na internetnih straneh: www.scout.org/jota ali jota.rutka.net. Leto je naokoli in spet se približuje čas, ko se bomo "ircarji" zbrali, oblikovali majhne skupinice, zagnali IRC odjemalce in se podali novim pogovorom naproti. Lanski JOTI je potekal zelo dobro. Ker pa je tudi med taborniki računalniška pismenost iz leta v leto večja, pričakujem, da bo letos udeležba na tem megalomanskem srečanju še večja. Dopisni seznam Tudi letos se lahko prijavite na dopisni sezman, kjer vas bom sproti obveščala o vsem potrebnem (pravila, spremembe, uporabne zadeve). Tisti, ki ste na seznam že prijavljeni, vam ponovna prijava ni potreba. Za vse tiste, ki ste novi pa bom ponovila postopek prijave. Poslati morate e-pošto na naslov: majordomo@m42.cx. V telo sporočila (body) napišite le še: "subscribe joti" (brez narekovajev), vse ostalo mora ostati prazno. Verjetno se sprašujete, komu je tak dopisni seznam namenjen. Nujen je za tiste, ki se boste lotili organiziranja JOTI-ja znotraj rodu, kajti tukaj boste prejeli vse napotke. Za vse ostale je pa ta seznam zaželjen, kajti tukaj bomo izmenjali tudi vse težave (tehnične, organizacijske), ki nas pestijo. Med JOTI-jem se bomo Slovenci dobivali na že dobro znanem kanalu #zts, dodatno pa bo v uporabi še #joti.si. Novosti Kot ste že verjetno opazili, je bila spletna stran www.scout.org prenovljena. Moram priznati, da so se zelo potrudili, saj je na strani vse kar potrebujete in še malo več ;). Za vse tiste, ki ne znate niti angleškega, španskega, nemškega, francoskega ali nizozemskega jezika, pa lahko najdete vse potrebne informacije na strani naše predrage RUTKE (joti.rutka.net). Stran bo v kratem tudi prenovljena. Letos se je glavno JOTI organizacijsko jedro premaknilo na področje Ljubljane. V ta namen bi povabila čim več sodelavcev iz ljubljanske regije, ki bi mi pomagali pri organizaciji. Poleg tega bi prosila vse rodove iz Ljubjane, ki bi se JOTI-ja udeležili v večjem številu, da mi pošljejo e-pismo na gaby@rutka.net. Na JOTI-ju vas čaka Gaby septemper 27 STROKOVNO Ko bodo jeseni topli dnevi odšli, se bo prava vročina v naši Zvezi šele pričela! Vse v pričakovanju 21. skupščine ZTS, ki bo 28. oktobra in na kateri bo ena izmed glavnih točk izvolitev novega vodstva ZTS. RutkaNET se je v to dogajanje že aktivno vključil s stranjo na naslovu volitve.rutka.net. Naša želja je, da bi ta pomemben dogodek približali predvsem širši taborniški javnosti in s tem posameznika - tabornika spodbudili k aktivnejši in odgovornejši vlogi v naši organizaciji. Omenjene strani vam predstavijo skupščino, pravila, na njej najdete razpis volitev in obrazec za prijavo kandidata, po izteku kandidacijskega roka (18. septembra) pa vam bodo na voljo tudi predstavitve kandidatov in virtualne volitve na spletu. Osrednja stran, povezana z volitvami pa bo najbrž stran foruma (ki jo sicer najdete tudi na forum.rutka.net). Pričakujemo, da se bodo na njem sprožile najrazličnejše razprave, povezane s posameznimi kandidati, njihovimi programi, delom ZTS v preteklem obdobju, prav tako pa tudi o sedanjih problemih ZTS. Tu lahko aktivno sodeluješ tudi TI, predvsem pa upamo, da se bodo na dogajanje odzvali posamezni kandidati. Sicer pa nas pred skupščino čaka še marsikaj. Do naslednje številke Tabora bo to vsekakor ROT. Poleg uradne strani na rot.rutka.net, vam bo pri pripravi na najbolj zahtevno taborniško tekmovanje pomagal tudi Rutkin semafor -e-skavt.rutka.net/semafor - in gradivo za učenje Morsejeve abecede, ki ga boste našli na gradivo.rutka.net/dokumen-ti/morse.html. Pa še nekaj za sprostitev. Nekaj rodov je že pripravilo fotogalerije s svojih taborjenj: RAJ - Obretanovo - raj.rutka.net/tabor00 RSO - Podvrh - rso.rutka.net/tabor2000 RZS - Gornji Grad - rzs.rutka.net/t.htm Začeli smo tudi z izborom najlepše fotografije tabornice na dvomljivem naslovu xxx.rutka.net, na katerem lahko neštetokrat glasujete za več fotografij. Tista z največ glasovi bo seveda objavljena v reviji Tabor! Za konec pa še pohvala Rašiškemu rodu, ki je svoje strani preselil na RutkaNET; najdete ga na rar.rutka.net. 28 revija Tabor STROKOVNO Matija Vsako poletje uredništvo skoraj zasujete z glasili. Je pač tako, da je čas pred taborjenjem najprimernejši za izdajanje glasila, ki ga lahko predstavite staršem tabornikov, ki bodo šli na tabor. Je pa tudi res, da se poleti najde tistih nekaj trenutkov prostega časa, ko se lahko rodovo glasilo v miru sestavi. ertete Glasilo Rodu Tršatega Tura junij 2000, št. 8 Ertete nas že na naslovnici pozdravi s sporočilom: "juhuhu, počitnice so tu, zdaj pa hitro vsi na tabor," iz česar ugotovimo, da so glasilo razdelili med tabornike malo pred poletnim taborom. Domiselno je sestavljen list z zadnjimi informacijami, saj ima spisek potrebne opreme za taborjenje, zraven vsakeka kosa inventarja pa je kvadrat, v katerem lahko označimo, kaj že imamo v nahrbtniku. Glasilo je polno reportaž in navadnih, posebnih in važnih obvestil. RTT-jevci oziroma ertetejevci se pohvalijo tudi z obnovo "bajte" na Mokrcu. Uredili bodo ležišča, jedilnico, preuredili kuhinjo in izkopali jamo za cisterno za zbiranje vode. Brzice Glasilo Društva tabornikov Rašiški rod Ljubljana april 2000 Brzice niso niti najmanj dolgočasno glasilo. Ko preberemo vse članke z večjih akcij, se lahko kar nekaj časa za- bavamo s križanko, povezovanjem točk, kvizom in še s kako razvedrilno nalogo. Oče in mati Brzic sta Meti in Miha, ki v vsebino nista pozabila vplesti tudi strokovnih člankov. Tako lahko v Brzicam preberemo vse o klopu, tej majhni hudobni in okuženi stvari, ki lahko marsikomu zagreni življenje. Za konec pa še pohvala RutkaNET-u, saj ga je Meti v svojem sestavku "Ko se odpraviš surfat..." predstavila kot odlično izhodišče za raziskovanje svetovnega spleta. Skozi taborniške oči, seveda. Ščuka A'la millenium |b ® -A« .ll»2?" ■jgSjjp- • Cajtng cerkn'ških tabornikov LEJTU DVATAUZNT (Beri: leto 2000) Cajtng cerknških tabornikov lejtu dvataužnt (beri: leto 2000) Niti Ščuka ni mogla ubežati poletnemu taborjenju. Na zadnji strani lahko preberemo vse o taborjenju v Žagi ob Kolpi. Toda prava zanimivost nas čaka šele, ko glasilo odpremo na četrti strani. september HH STROKOVNO Caty se pritožuje, da ji vsi težijo: "kej napis za Ščuko, sej ni važn kaj, samo da je." Nalogo je vzela zelo resno in napisala kratek in zabaven esej o NOT-u. In če želite brezplačno oglaševati kakšno storitev, to ni več noben problem. Ščuka vam namreč ponuja možnost brezplačnega oglaševanja v vaši kopiji glasila - na strani za oglase so pripravili prazen okvir posebej v ta namen. Zmaji podatkov iz mladosti. Preden sem prebral peto številko so me od tipkanja že pošteno bolele roke, ampak na pomoč mi je priskočil strokovni članek o "Sindromu zapestnega kanala". Kar se sliši zelo učeno je nekaj nasvetov glede bolečin v zapestju, ki jih dobimo pri tipkanju. Na koncu je še zelo hiter tečaj desetprstnega tipkanja -v samo desetih stavkih se ga lahko naučimo. Kranjski tabornik Viharnik «M Glasilo Zmajevega rodu iz Ljubljane marec, maj 2000, št. 4 in 5 Ker Zmaji izhajajo - tako piše v ko-lofonu - ko je čas in dovolj gradiva, bi kdo pomislil, da ne izidejo prav pogosto. Toda letos sta izšli že dve številki. Četrta številka je nekoliko obilnejša, v oči pa pade predvsem razpored akcij na zadnji strani glasila. Vsi bodoči novinarji in rodovi propagandisti morajo nujno prebrati novo vrsto intervjuja -"inter-net-vju" -, ki ga je posebej za Zmaje v sodelovanju z Rifletom iznašla Jana. In kar dolg je, prava zakladnica malih in velikih Rifletovih skrivnosti in Glasilo postojnskih tabornikov pomlad/poletje 2000, št. 1 Tudi Viharnik je taborno razpoložen. Del glasila, ki je namenjen informacijam o taborjenju bi skoraj lahko rekli priloga, saj bi strani lahko iztrgali iz sredine glasila in jih uporabili kot informator. Ceh v svojem uvodniku razglablja o tegobah uvodnika, saj "imaš pri članku temo, idejo o čem pisati, pri uvodniku pa si prepuščen samemu sebi in svoji domišljiji." Poleg Snow Jama, ki ga je za Viharnik spisal Gušter, lahko beremo o zimskem vzponu na Snežnik in opravimo test "Ali sem zadovoljen s svojim življenjem". uradno glasilo Zveze tabornikov občine Kranj april 2000, št. 4 Kranjski tabornik, zvarjen po zahtevnem receptu, serviran kot dober časopis. Tako hvali odgovorna urednica Newitza Kranjskega tabornika. In popolnoma prav ima. Sicer je izidu tako kakovostno narejenega glasila botrovala 20. obletnica RSŽ-ml., vendar v njem najdemo obsežen pregled dogodkov, navodila o internetu, besedilo o Indijancih in kot se za obletnico spodobi -kratko zgodovino in predstavitev legend RSŽ ml. Vas zanima, koliko je orientacijskih tekmovanj v Sloveniji? Kranjski tabornik nam pove, da jih je deset, potem pa še vsako tekmovanje predstavi. Seveda pa je taborništvo tudi zabava, ekologija in način življenja. O vsem tem piše Kranjski tabornik. Za konec tehnično zelo dobro izdelanega glasila popestrijo vozli. Dobri stari vozli, s pomočjo katerih smo na taborjenjih odkrivali naš skriti pionirski talent. revija Tabor STROKOVNO Žabica Žabica HIM KONJliEsK/ftiČMHGIČO Tli! Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana junij 2000, št. 9 Ob prvem pogledu na naslovnico je nekaj narobe. Ob drugem tudi. In ob tretjem in .... Kako to, da je na junijski številki na naslovnici igriv tabornik v puhovki. Le kaj so pri Žabici hoteli s tem povedati. Vsekakor so bili z naslovnico malo bolj skrivnostni kot s člankom "Aleš Posega trenira skok v daljino", v katerem so tako razložili teorijo vzpona veljaka MZT, kot tudi vse možne, nemožne in pričakovane teorije zarote, ki se lahko pripetijo, če bi bil Aleš Posega izvoljen na mesto načelnika ZTS. Vanč se je dodobra napo-slušal tračev, da je lahko sestavil tako informacijsko pestro besedilo. Kritičen, a zelo konstruktiven, je tudi Helenin sestavek o žaboriju, ali žabji orientaciji, ki je nastala predvsem zaradi previsokih štartnin na drugih orientacijskih tekmovanjih. Žabori je namenjen učenju in spoznavanju vseh nalog, ki se opravljajo na ostalih orientacijskih tekmovanjih. Ker je organizacijo prestižnega slovenskega taborniškega tekmovanja prevzela MZT, se spodobi, da tekmovanje oglašujejo tudi v svojem glasilu. Letos bodo oni organizirali ROT, obljubljajo pa občutno nižjo štartnino kot zadnja leta -le 14.000 SIT. TaBorcek Glasilo Rodu Mladi bori Ajdovščina maj 2000, št. 3 TaBorcek že poznamo -razdeljen je na strani posameznih vodov, ne manjka pa mu reportaž in zanimivih člankov. Tudi ta številka je obdržala posebnost tega glasila -ima dve križanki. Eno za MC-je in eno za GG-je, poleg tega pa še kup ugank. Ajdovski taborniki se zavedajo nevarnosti, ki preži v gozdu in zato je Tadej napisal nekaj o klopih, posebej v ta namen pa so uvedli rubriko Nevarnosti v naravi. Zanimiva sta še članka o sodelovanju s starši in modra GLASILO RODA MLADI BORI AJDOVŠČINA TaBorcek Letnik 1999/2000, Številka 3 Ajdovščina, maj 2000 beseda načelnika. V slednji načelnik RMB-ja Medo predstavi žalostno usodo taborniškega doma na Kovku. Rod namreč ni zmožen zbrati sredstev za obnovo, prav tako pa teh sredstev nima lastnica doma, občina Ajdovščina. Mnenje tabornikov o Vodstvo ZTS Ali meniš, da ZTS potrebuje novo, drugačno vodstvo? NE: 10,67% ■ NE VEM: 8,43% ■ Skupaj glasov: 178 september HH STROKOVNO ROT 2000 se bliža Le še nekaj tednov nas loči od letošnje najpomembnejše orientacijsko topografske preizkušnje - Republiškega orientacijskega tekmovanja (ROT). ROT je najzahtevnejše taborniško tekmovanje z več desetletno tradicijo. Po precejšnjih težavah z organizatorji, spremembami pravil in skromno udeležbo v začetku devetdesetih let v zadnjih letih ponovno pridobiva na pomenu, kakršnega je imelo še v osemdesetih letih, takrat pod imenom STPM in v majskem terminu. Naj vas spomnim: letošnji ROT bo potekal od 29. septembra do 1. oktobra v okolici Ljubljane. Redki se zavedajo, da je ROT v mnogočem podoben različnim ekipnim vzdržljivostnim preizkušnjam, ki jih lahko spremljamo na različnih satelitskih televizijskih programih. Od ekipe zahteva široko tehnično (strokovno) znanje, dobro fizično pripravljenost in tudi psihično stabilnost. Čeprav je orientacija osnova ROT-a, saj mora ekipa predvsem prehoditi predvideno progo, pa morajo najboljše ekipe pokazati mnogo znanja in izkušenj z vseh področij življenja v naravi. Udeležba na ROT-u je za tabornika ali za ekipo najboljša možnost preizkusa svojih sposobnosti v tekmovanju z drugimi ekipami ali s svojimi cilji. Pri ROT-u so zmagovalci, ni pa poražencev: vsak, ki pride na cilj in pri tem opravi vsaj del nalog, je bil uspešen. Vsekakor pa je za uspeh in sploh za dobro počutje ekipe na ROT-u koristno, da so njeni člani na zahtevnost tekmovanja pripravljeni. Osnova je fizična pripravljenost. Vsak udeleženec mora biti sposoben v dveh dneh prehoditi do 50 km s preko 10 kg težkim nahrbtnikom na ramenih. Čeprav je dolžina tekmovalne proge največ 30 km se moramo zavedati, da je to zračna razdalja med kontrolnimi točkami in da v resnici vsaka ekipa prehodi mnogo daljšo razdaljo. Temu moramo prišteti še bivakiranje, ki ne omogoča optimalnega počitka pred drugim dnevom. Fizična zahtevnost je tudi razlog omejitve starosti udeležencev na najmanj 15 let. Koristno je, da je večina članov ekipe fizično dokaj enako pripravljena, najhuje pa je, če je en član mnogo slabši od ostalih. Zaradi utrujenosti, nepredvidenih težav na progi in slabo opravljenih nalogah prihaja med člani ekip pogosto do trenj in prepirov, ki nemalokrat povzročijo tudi to, da se ekipa razide ali celo odstopi. Zaradi tega je pomembno, da se vsi člani ekipe predhodno zavedajo naporov, ki jih čakajo in so pripravljeni na skupno reševanje težav. To seveda sodi med prej omenjeno psihično pripravo ekipe. Ostane še tehnična (strokovna) pripravljenost ekipe, kjer pa se lahko člani ekipe medsebojno dopolnjujejo. Ekipa, v kateri le en član opravlja večino nalog, ostali štirje člani pa zgolj hodijo in nosijo opremo, bo težko posegla v vrh uvrščenih. Že pri gibanju po terenu s pomočjo karte je pogosto koristen posvet o izbiri poti. Največ pa pridobi ekipa, v kateri so med člane porazdeljene risarske topografske naloge tako, da jih čim več izdelajo sočasno: na primer eden skico terena, drugi skico poti, tretji in četrti profil terena in peti poročilo o prehojeni poti ali skico minskega polja. Upam, da bo teh nekaj napotkov koristilo ekipam v zadnjih pripravah pred odhodom na ROT, morda pa še koga dodatno vzpodbudilo, da se vendarle preizkusi na najzahtevnejšem in najpomembnejšem taborniškem tekmovanju. Torej: nasvidenje konec meseca na ROT-u v Ljubljani. Pepl 32 revlla Tabor I ~ i s/"- Hi 4 Simbolika rodovega imena: Za nas tabornike Dobrovelj predstavljajo učilnico v naravi; v njenih gozdovih si postavimo vodove kotičke, v katerih včasih tudi prespimo. Tam se taborniki naučimo živeti z naravo. ROD IZPOD ZELENIH DOBROVELJ Področje delovanja: RIZD deluje na področju Letuša, Bra-slovč in Šmartnega ob Paki. Leto ustanovitve: Ustanovljen je bil leta 1989 v Letušu. Število članov: 45 Struktura rodu: 1 vod MČ, 4 vodi GG in klub PP. / Najbolj zagrizena članica rodu: Lea Presker, Podgorje 5, 3327 Šmartno ob Paki. september Dobrovlje je raztegnjena in s samotnimi kmetijami poseljena planota, ki se kot podaljšek mogočnejše Menine planine zaključuje s Savinjsko dolino in Celjsko kotlino. Iz razgibane kraške planote se dvigajo vrhovi Grmada, Šunc, Konjšek, Bezovec in Podgorski hrib, z njih pa se nam odpira razgled na vrhove Zasavskega hribovja, goro Oljko, Plešivec, Golte in Kamniško-Savinjske Alpe, poleg narave pa je možno občudovati tudi delo človeških rok; spodaj ležeče vasi Letuš, Braslovče, Šmartno, Polzelo, Mozirje in Nazarje ter številne nasade hmelja. STROKOVNO 1 Tadej Beočani| in Rado Malnar Bivakiranje Tabornik seveda zelo rad tabori. Z raznimi izleti in prenočevanji zunaj tabora oz. koč, si pridno nadgrajuje znanja o naravi. Nemalokdaj pa se lahko znajde v kočljivi situaciji. Kdaj, kje, kako prenočiti? Bivakiranje je tista prvinska stvar, ko znaš poskrbeti za prenočevanje v naravi, ne da bi ogrožal sebe, druge ljudi in navsezadnje naše okolje. / J vi f* L " J \ A /. m Bivakiranje, nam dobro znana beseda, pa v sebi skriva ogromno na žalost lahko tudi neljubih presenečenj. V izogib neprijetnostim je vsako našo akcijo potrebno skrbno premisliti in načrtovati! Pri prenočevanju v naravi taborniki radi govorimo o planiranem oz. prisilnem bivaku. V čem je razlika? V bistvu je skoraj ni! Postopek premišljenega preživetnika je vedno enak. V danih razmerah si z danimi sredstvi ustvariti zadovoljivo varnost in pogoje za preživetje! Torej drobcena razlika le obstaja v količini opreme, ki jo imamo s seboj. Več kot je znanj in izkušenj, praviloma manj je opreme, seveda v enakih pogojih - okolju. Pri bivaku takoj opustimo misel na francosko posteljo, rogljičke in toplo kavo. Razmišljaj o zaščiti pred mrazom, vlago...! Ne govorimo o najhujšem, pa vendar bodimo odgovorni. Pomembno je, da na akciji vedno skrbno nadzorujemo zdravstveno stanje, utrujenost, možnosti za spremembo vremena in navsezadnje na bližino noči! Za varno bivakiranje boš lahko poskrbel le takrat, ko se boš zanj pravočasno odločil. Škoda govoriti, da je sredi naliva, po možnosti v temi, ves trud skoraj zaman iskati prostor in graditi bivak. Četudi boš imel srečo in ostal nepoškodovan, pa bo verjetno tvoje delo zaman. Premočen, utrujen in neprespan boš slabo začel naslednji dan. Torej zgodnja in premišljena odločitev o prenočevanju je nujna! Bolje ure prekmalu, kot minuto prepozno. Pri izbiri prostora za bivak je dobro upoštevati dejavnike, kot so npr. nevihte v Sloveniji, večinoma prihajajo iz severozahoda, oskrba, bližina pitne vode je skoraj nujna. Material za morebitno kurjenje ognja je dobrodošel. Zadek oz. hrbet bivaka mora biti obrnjen v smer proti stalnemu vetru. Bivaka ne postavljaj v bližini naraščajočih voda, da te ponoči ne bi zbudil hladen curek mokrega presenečenja (struge hudournikov, vodne jameH). V nevarnosti pred udarom strele se izogibaj samotnim drevesom. V kotlinah se rada zadržuje megla, vlaga in hladen zrak. Na vrhovih nas lahko preseneti močan veter. Če reviia Tabor STROKOVNO želiš mirno spanje, bodi pozoren na stečine - stalne poti divjih živali. Opla! Tudi mravlje so med njimiHBrez panike! Verjetno bomo vsem pogojem res težko zadostili, pomembno pa je, da jih poznamo in da zavestno sklenemo kompromis. Pri izgradnji oz. iskanju bivaka pa se zavedajmo, da je bivak še vedno le zasilno bivališče. Zanj porabimo kar se da malo časa in energije. Že po nekaj "igranih" bivakih boste začutili, da so prava mesta pod podrtimi drevesi, ob stenah, skalnih razpokah, previsih, jamah, pod gosto krošnjo dreve-saHIzurjeno oko bo take danosti hitro opazilo in z veliko manj energije, predvsem pa prijaznejše do narave (brez pretirane sečnje), bomo hitro uredili naše bivališče. Pozor, bivak vedno začnimo urejati pri sedišču (v sili, na suhem presedena noč, je zelo pogosta in običajna oblika bivakiranja) oz. ležišču. Največkrat z dobro izolacijo od hladnih in mokrih tal opravimo vse. Ko potrebujemo streho iz priročnih sredstev, se zavedajmo, da čeprav bolj prepustna a strma streha, bolje odvaja vodo kot položna. Verjemite, položne neprepustne strehe, recimo tudi iz gosto naloženega smrečja ni. Ko gradiš streho sledi napotku, da veja položena tako kot je rasla, bolje zadržuje in "usmerjeno" odvaja vodo. Tehnično bi mogoče lahko temu rekli, da je njena pokrivnost boljša. Kakorkoli se je že na začetku dobro zavedati, da nadomestila za dnevno sobo ne bomo kmalu našli. K ugodnem počutju in obvarovanju zdravja bo veliko pripomogla tudi dobra telesna pripravljenost. Skrb zanjo pa naj bo del vsakdanjika in ne le "praznično" darilo telesu! Primernost oblačil ima lahko pri bivakiranju ključno vlogo. Več o tem pa si preberite že v prejšnjih Taborih. Na koncu pa se lahko zopet reče, da ga ni recepta, so le napotki, ki ob trdem delu prinesejo zadovoljstvo in uspeh! Pridno vadite in bivakirajte v domačem okolju. Nabirajte potrebne izkušnje, če pa naletite na življenjsko silo, se za vsako ceno ne dokazujte! Neka definicija trdi, da je bivakiranje najboljša izraba danih možnosti in če si dovolj iznajdljiv, je lahko to tudi hotelsko spanje na kredit. septemper 35 STROKOVNO Večkrat smo že imeli možnost prebrati o skrivnostnih pojavih, ki si jih človeška pamet še ne zna razložiti. Eden takih pojavov so vsekakor "skrivnostni odtisi v žitu". Pravzaprav gre za nekako potlačeno klasje, ki se sredi žitnega polja razprostira tako na široko, da je pravo presenečenje moč opaziti šele iz zraka. Od blizu izgleda le kot po naključju poteptano klasje, z zraka pa se nam pokaže v najrazličnejših oblikah, ki najbolj spominjajo na fraktale (oblike ponavljajočih se vzorcev osnovnih celic kaosa, ki spominjajo celo na red). Nekateri verjamejo, da je to skrivna govorica vesoljcev nam neznane naprednejše vrste, ki se nam nikakor noče pokazati, o njih beremo le kot poročila o videnjih tako imenovanih NLP. Drugi so prepričani, da je to ključ do skrivnostnega znanja prebivalcev Atlantide. Tretji pa seveda, da je vse skupaj brez veze in da so nori tisti, ki se sploh sprašujejo o takih stvareh, ki z realnostjo nimajo nič skupnega. Kakorkoli že, letos smo se tudi Slovenci pridružili karavani držav, ki se lahko pohvalijo s tovrstnimi čudeži. V noči z 19. na 20. junij so se skrivnostni krogi pojavili tudi na slovenskih tleh in sicer na njivi Zelkovih iz Pečarovcev pri Murski Soboti. 19. junija zvečer je znanka Zelkovih iz Šalamencev videla svetlečo kroglo velikosti Lune, ki se je pomikala proti mestu, kjer so naslednje jutro opazili kroge. Zunanji obroč je meril 32 metrov v premeru (približno 1 m debeline), osrednji krog pa je meril 8 m v premeru. Žito je bilo položeno v nasprotni smeri urinega kazalca in je bilo nepoškodovano, dokler ga seveda obiskovalci niso pohodili. Meja med pšenico in ječmenom je potekala neposredno po sredini kroga. Celoten znak je najbolj spominjal na astro- Slike angleških krogov v žitu LUNINE MENE: Prvi krajec 5. 9. 2000 ob 18:29 Polna luna 13. 9. 2000 ob 21:39 Zadnji krajec 21. 9. 2000 ob 3:30 Mlaj 27. 9. 2000 ob 21:54 Prvi krajec 5. 10. 2000 ob 13:00 Polna luna 13. 10. 2000 ob 10:56 Jesensko enakonocje (začetek jeseni) nastopi : 22. 09. ob 19:24 ZNANE IZJAVE: Brez domišljije ni čudeža ! Brez čudežev pa je dolgčas ! 36 reviia Tabor STROKOVNO ut m M'G •i povezujejo z nastopom p< nca, kar nekateri povezujejo z nastopom polei nega solsticija (začetek poletja). Krogi v žitu so se namreč pojavili natanko 24 ur pred nastopom tega pomembnega astronomskega dogodka. Kroge v žitu so prvič odkrili v Angliji leta 1978 in se tam pojavljajo vsako leto vse od pozne pomladi in poletnih mesecev. Tvorbe so našli tudi po Evropi, kot tudi v ZDA, Kanadi, na Japonskem in v drugih državah. Krogi se navadno "pojavijo" ponoči, v nekaj sekundah, na poljih pšenice, ječmena, oljne repice, ovsa, sončnic in drugih rastlin. Rastline se upognejo, vendar se med nastajanjem krogov v žitu ne zlomijo in na tleh tvorijo fino tkane vzorce, podobne "rekam" žita. Avgusta 1996 je John Wheyleigh, mlad mož, ki je šotoril v južni Angliji pri Oliver's Castlu, posnel kratek videofilm, ki prikazuje dejansko nastajanje kroga v žitu v obliki snežinke. Na filmu lahko opazimo tudi štiri hitro premikajoče se svetlobne krogle, katerih prisotnost se zdi povezana z nastankom kroga v žitu. Nekateri raziskovalci menijo, da je bil trak le potegavščina. V večini profesionalnih videolaboratorijev, kjer so trak analizirali, pa so potrdili, da je film "čist" in da nikakor ni verjetno, da je nastal ali bil obdelan z računalnikom. Avgusta 1997, leto potem ko je bil posnet Wheyleighov videofilm, je Ilyes, državna koordinatorka Centra za preučevanje krogov v žitu v ZDA, opravila intervju z dvema češkima raziskovalcema krogov v žitu, ko sta stala v tvorbi "fraktal Koch 2" v kraju Alton Barnes v Angliji. Tvorbo so odkrili tistega dne zjutraj. Češka raziskovalca Zora in Prokop sta dejala, da sta zgodaj tistega jutra videla, kako so tri ločene skupine svetlobnih krogel prešle mesto, kjer so pozneje odkrili krog v žitu. Svetlobne krogle so kot na videoposnetku Johna Wheyleig-ha potovale skupaj in zelo hitro, njihove poti pa so bile pri vsakem prehodu enake. Poleg tega sta Čeha poročala, da sta med opazovanjem prvega kompleta krogel slišala nenavaden zvok. John Wheyleigh je poročal o podobnem zvoku, ki ga je prebudil in mu omogočil snemanje dogodkov, ki so sledili. Ilyes meni, da predstavljajo podatki, ki sta jih dala Čeha, najpomembnejšo zgodbo o krogih v žitu v letu 1997, ki jo videofilm Johna Wheyleigha nekako potrjuje. i liricfj jpg toner, /fy«£ Skrivnostni krogi v Pečarovcih september HH STROKOVNO Otoška potepanja Poletje je mimo, toda nikjer ne piše, da gremo lahko na morje samo v največji vročini. Nasprotno - izlet, ki vam ga predstavljam danes, je primeren ravno za jesenski čas, za tako imenovano indijansko poletje ali pa za kakšen pomladanski termin. Vabim vas namreč na otok Cres in še malo na Lošinj. Zadeva se vam bo, dragi bralci, morda zdela nekoliko eksotična, a ni. Vzemimo na primer taborniški rod s kolikor toliko dobro stoječim klubom PP z 10 člani. Ker je kategorija PP namenjena tabornikom starosti 16-20 let, klube pa vodijo ponavadi mlajše grče, pomeni da ima verjetno marsikateri izmed tabornikov že opravljen vozniški izpit. Iz taborniške prakse je znana dobrohotnost staršev otrok tabornikov, ki za marsikatero taborniško akcijo odstopijo svoj avtomobil, ravno tako ima marsikateri mladec že lastnega. No, nadobudni PP-ji se v petek popoldan usedejo v avto in so v nekaj urah na Cresu. Na Cres lahko pridemo iz dveh različnih smeri. Za izhodišče vzamemo vsakič Ljubljano, ostali pa si razdalje ustrezno prilagodite. Prva različica nas vodi iz Ljubljane proti Postojni in nato proti Ilirski Bistrici. Mejo s Hrvaško prečkamo na mejnem prehodu Rupa ter nadaljujemo proti Opatiji. Nad Opatijo se usmerimo proti Pulju in nadaljujemo do Brestove. Tu se vkrcamo na trajekt (č 100 HRK). Trajekt nas odloži na Cresu v Porozini. Nadaljujemo v smeri jug v osrčje Cresa. Druga različica nas vodi iz Ljubljane preko Kočevja do Broda na Kolpi, kjer prečkamo mejo. Nadaljujemo mimo Delnic proti Reki (cestnina ~ 10 HRK) ter sledimo kažipotom za most na otok Krk. Preko mosta dosežemo Krk (mostnina ~ 10 HRK) ter nadaljujemo proti mestu Krk oziroma trajektnemu pristanišču Valbiska. Odtod nas trajekt (~ 80 HRK) popelje v Merag na otoku Cresu. Strmo vzpenjajoča cesta nas po treh kilometrih pripelje na cesto iz Po-rozine proti jugu. Za izhodišče za naša otoška potepanja predlagam enega izmed šestih avto-kampov na otoku. Najbližji izhodiščem je Bijar pri Osorju, a izberemo lahko tudi katerega izmed preostalih petih ali pa se namestimo na Lošinju (5 kam-pov). Za prijetno izvedbo potepanj niti ni tako pomembna lokacija nastanitve, saj brez manjših avto-transportov tako ali tako ne bo šlo. V času prvomajskih praznikov, ko smo neformalna skupina MZT "MZT na rajžo gre" pohajkovali tod okoli, nam je za izhodišče služilo apartmajsko naselje Miholaščica v bližini znane Martinščice. Osorščica (589 m) Osorščica sodi v tisti del potepanj, kjer vas vabim še malo na Lošinj. Je na- Pogled z Osorščice na Nerezine... 38 reviia Tabor STROKOVNO mreč na otoku Lošinj. Sicer pa sta bila otoka Cres in Lošinj nekdaj eno. Dandanes ju na mestu, kjer ju je nekdaj povezovalo kopno, povezuje dvižni most. Prekop pod njim so že pred davnimi 4000 leti izkopali Liburni. Le-ti so prišli na otok v drugem tisočletju pred našim štetjem. Izhodišče za vzpon na Osorščico so Nerezine, kjer na koncu mesteca (če se pripeljemo iz Osorja, v desnem ovinku), pri kapelici zavijemo desno navzgor na kolovoz in nato na drugem odcepu levo, vse dokler ne naletimo na začetek markirane poti. Ta začetek, ki ga lahko še obdelamo z vozilom, je orientacijsko najzahtevnejši. Skoraj nemogoče se je izogniti iskanju , verjetno pa si je možno pomagati z informiranjem preko domačinov. Stik z markirano potjo je skoraj nezgrešljiv. Manjše parkirišče ob kamniti ograji in rdeče markacije nam dajo vedeti, da je čas, da zapustimo vozilo. Pot je sprva položna ter nekoliko zaraščena in poteka v koridorju med dvema kamnitima ogradama. Kmalu se začne strmeje vzpenjati v ključih. Pokažejo se prvi razgledi v smeri proti SV, proti Cre-su. Površine so namenjene paši ovc in tako nam tudi kakšno bližnje srečanje z njimi ne uide. V slabi uri dosežemo greben kjer skorajda trčimo v tablo na razpotju. Leva pot nas v nekaj minutah privede do sv. Nikole (sv. Mikule, ~ 550 m). To je majhna, slikovita cerkvica vrh vetrovnega grebena. Desna pot se najprej malo spusti, potem pa nas v dolgem, zložnem vzponu pripelje na najvišjo točko (še pol ure od table). Osorščica je pravzaprav ime celotnega masiva, a najvišji vrh se imenuje Televrin (589 m). Označuje ga betonski stebriček. Seveda to ni vse, kar se da početi za- ... in na Osor... nimivega na Cresu. Lahko si gremo ogledat še preostala zanimiva prazgodovinska naselja (Osor, Cres, Beli). Ce se bomo potrudili, bomo na nebu opazili beloglavega jastreba -največjega mrhovinarja, ki razpre krila tudi do 2,8 m in domuje tukaj. Pod Lubenicami je ena izmed najlepših plaž, v bližini se nahaja znamenita modra špiljaH Skratka še in še. Morje, sonce, zabava, aktivni oddih... Izhodišče: Nerezine; časovnica: 3h za vzpon (in sestop) na Osorščico; težavnost: lahka označena pot; primernost: glede na destinaci-jo (Hrvaška) je zadeva namenjena klubu PP, ki lahko vse skupaj poveže še s spoznavanjem zgodovinskih in drugih znamenitosti ter seveda z zabavo; vodniška literatura: izletniška karta Kvarner 1:100.000. . ter še proti sv. Nikoli. september HH VEČJE AKCIJE V LETU 2001 V prejšnji številki revije Tabor smo na Mednarodnih straneh predstavili koledar mednarodnih akcij, ki jih bodo organizirali skavti po svetu. V tej pa bomo nekaj več pozornosti namenili trem večjim, ki bodo najbrž pritegnile tudi veliko tabornikov. Techuana 2001 delujejo na tem območju (izmenjave, programi čezmejnega sodelovanja, partnerstvo v skupnih projektih). Pred tem bo od 16. do 25. julija v bližini Salzburga potekal tudi Avstrijski državni zlet, na katerem organizatorji pričakujejo okoli 6.000 udeležencev v starosti od 13-20 let. 7. Smotra Saveza izvidžača Hrvatske 2001 Sv. Martin pri Beljaku, od 3. do 12. 8. 2001 ŽIVO SOSEDSTVO Pod okriljem avstrijske regionalne (Koroške) skavtske organizacije in v sodelovanju z nemško DPSG, italijanskima AGESCI in CNGEI in ZTS se bo v času Techuane 2001 za okoli 2.000 mladih v starosti od 10 do 16 let dogajalo marsikaj zanimivega. Poleg zanimivega programa spoznavanja kulture sodelujočih (kulinarika, navade, jezik), izletov v zanimive kraje sodelujočih držav (Tromeja), taborniških dejavnosti in celo postavljanja rekordov (največji rutni vozel), bo zlet tudi odlična možnost za navezovanje stikov in trajnejšega sodelovanja med organizacijami, ki skimi brati in sestrami". Pobegnite od poletne vročine in poiščite navdih za življenje v naravi pod krošnjami stoletnega gozda in bistre vode jezer Bajer in Lepenice. Futuroscout 2001 Fužine pri Delnicah, od 20. do 30.7. 2001 TABORNIKI ZNAJO IN ZMOREJO (Izvidžači znaju i mogu) Iz potrebe po prenovi programa v Savezu izvidžača Hrvatske se je starešinstvo odločilo organizirati Smotru iz-vidžača Hrvatske. 7. zlet (od zadnjega zleta leta 1990 je preteklo že 11 let) bo potekal v organizaciji skavtov iz Splita in Rieke v Fužinah pri Delnicah. Idilična okolica Gorskega Kotarja bo udeležencem poleg običajnih dejavnosti taborjenja ponudila številne delavnice, progo preživetja, izlete v bližnjo in daljno okolico. Kot udeleženci boste lahko domačinom pomagali pri hišnih opravilih, seveda pa ne bo manjkalo druženja in možnosti za sklepanje poznanstev in prijateljstev s hrvaškimi "skavt- Francija - Jambville; od 21. julija do 2. avgusta 2001 EVROPSKI JAMBOREE ZA GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKE Nacionalne skavtske organizacije iz Francije, Poljske, Španije in Anglije skupaj pripravljajo Evropski jamboree (Futuroscout 2001) za gozdovnice in gozdovnike stare od 11 do 15 let. Poleg atraktivnega programa bodo organizatorji še dodatno poskrbeli za druženje preko meja - v prvih desetih dneh bodo udeleženci oblikovali mednarodne tabore, ki bodo raziskovali različne pokrajine Francije, v drugem delu (4 dni) pa se bodo vsi udeleženci zbrali na skupnem tabornem prostoru v Jambvil-lu pri Parizu. Organizatorji jamboreeja pričakujejo več kot 12.000 udeležencev iz vse Evrope. 40 revna Tabor m STROKOVNO srni Predstavitev mednarodnih organizacij Sodelovanje med narodi, skupno reševanje problemov in spoznavanje lokalnih značilnosti posameznih narodov nas bogati. To je bilo vodilo, ki je 5. maja leta 1949 deset držav Evrope vodilo k razmišljanju o povezovanju na "starem kontinentu". Z Londonsko pogodbo je bil ustanovljen Svet Evrope. Ta želi na pragu novega tisočletja sooblikovati program na področju demokracije in človekovih pravic, socialne usklajenosti in varnosti državljanov, izobraževanja za demokracijo in kulturne raznolikosti. Svet Evrope je meddržavna organizacija s sedežem v Strasbourgu, ki jo sestavlja 40 demokratičnih držav Evrope. Cilji Sveta Evrope so: • varovati človekove pravice, pluralistično demokracijo in pravno državo; • ozaveščati ljudi in spodbujati razvoj evropske kulturne prepoznavnosti (identitete) in raznolikosti; • iskati rešitve za probleme, s katerimi se srečuje evropska družba (manjšine, sovraštvo do tujcev, nestrpnost, varstvo okolja, kloniranje ljudi, aids, mamila, organiziran kriminal itd.); • pomagati pri uveljavljanju trdne demokracije v Evropi s podporo političnim, zakonodajnim in ustavnim reformam. Te cilje Svet Evrope uresničuje s pomočjo odbora zunanjih ministrov držav članic, parlamentarne skupščine sestavljene iz parlamentarcev držav članic in kongresa lokalnih in regionalnih oblasti. Slovenija je članica Sveta Evrope od leta 1993. Nekateri Svet Evrope zamenjujejo z Evropsko unijo, čeprav so članice EU tudi članice Sveta Evrope. Pomen Sveta Evrope za mladino V okviru Sveta Evrope deluje tudi Evropski direktorat za mladino in šport. Svet Evrope s tem organom na različne načine vzpodbuja mlade, da bodo dejavni državljani v svoji lastni državi, Evropi in v svetu ter s tem aktivno sodelovali pri ustvarjanju lastne prihodnosti. To uresničuje skozi vzgojno-izobraževalno dejavnost usposabljanja mladine za organizacijo mednarodnih mladinskih dejavnosti, za delo v mednarodnih mladinskih organizacijah in za mladinske voditelje. Poleg tega pa za mladinske voditelje organizira tudi jezikovne tečaje in s tem povečuje možnost za mednarodno udejstvovanje mladih. Za potrebe podpore mladinske dejavnosti je bil leta 1972 ustanovljen Evropski mladinski center v Strasbourgu, zaradi večje svobode gibanja in odpiranja vzhodne Evrope pa leta 1985 še drugi v Budimpešti. Oba skupaj z različnimi mladinskimi organizacijami (tudi WOSM-om) pripravljata dejavnosti, ki mladim omogočajo preučevati teme, ki izhajajo iz potreb današnje mladine (vsako leto centra obišče več kot 2000 mladih). Večina teh aktivnosti, ki so za udeležence brezplačne, se financira iz Evropske mladinske fundacije. Ta je od leta 1972 prispevala že več kot 170 milijonov francoskih frankov za projekte v katerih je sodelovalo več kot 200.000 mladih. Fundacija podpira predvsem dejavnosti za mlade, ki temeljijo na vrednotah demokratične Evrope, vse dejavnosti pa morajo vključevati več narodnosti, povezovati morajo različne kulture, najpomembneje pa je, da jih pripravijo mladi sami. V zadnjem času je še posebej v ospredju vzgoja in izobraževanje mladih na področju človekovih pravic. V julijskem Europaku je Evropska skavtska regija posredovala informacije o številnih seminarjih in tečajih za mlade na temo priprava evropskih mladinskih projektov in povezav za pospeševanje socialne združljivosti. Več informacij lahko najdeš na spletni strani www.coe.fr/youth ali www.scout.org/europe. september Bff vojevic Nemanič iki" in kako Težko bi verjeli, da je Indonezija največje otočje na svetu, ki se razteza od Indijskega oceana pa tja do Pacifika, obenem pa združuje na tisoče različnih kulturnih vzorcev, dvakrat po sto milijonov ljudi, izolirana plemena in hiteče poslovneže v bančni četrti Jakarte. Velike razlike med otoki in tudi ljudmi so naredile ta konec sveta izjemno zanimiv in privlačen za vse vrste novodobnih iskalcev. Pa vendar je večini indonezijskih otokov nekaj skupnega. Vulkani! Če so se nama nekako izmuznili na Vanuatuju, sva se tukaj potrudila pokukati v nekaj bolj in nekaj manj mirujočih "zemljokuhalnikov". In danes vam bom izdala najin recept, kako zlesti na enega izmed njih. Najprej si moraš izbrati pravega. To pomeni takega, ki bo solidno visok, primerno oddaljen, dovolj znan, ne prezahteven in ravno prav ukročen. S Tja-žem se nama je s svojimi 3124 m za prvega zdel najbolj primeren Gunug Agung na Baliju ali Gora Mati, kot ga imenujejo domačini. Na pot se moraš odpraviti zgodaj zjutraj oziroma sredi noči, če sem natančnejša, je naša gručica odrinila že malo po polnoči. Do vznožja vulkana smo imeli namreč debeli dve uri vožnje po tihi, speči pokrajini. Zakaj smo šli sredi noči? V tropskih krajih je v hribe modro hoditi še bolj zgodaj kot je to že navada pri nas. Kmalu po sončnem vzhodu začnejo nastajati tropske sopare, ki če-sto pokvarijo razgled. Zato je najbolje, če na vulkan odrineš kar po večerji. S tem si povečaš verjetnost, da boš na vrhu ravno ob sončnem vzhodu. Na vznožju te s stopničastimi strehami in brezštevilnimi oltarji pozdravi takrat odnesla strehe 100.000 ljudem, se je od takrat že dodobra ohladila. Prihod sonca na obzorje, čez katerega so se sukale žveplene pare iz ognjenika, je bil na moč veličasten. Misel, da se nahajaš na robu gromozanskega "ekonom lonca", katerega vsebina in namere niso najbolj pomirjujoče, naju To je dokaz, da smo se res odpravili še v trdi temi hinduistični tempelj. Hitro, a spokojno smo opravili daritev iz riža, rož, sadja in dišečih paličic. V trdi temi smo se ozirali proti nedoločljivemu vrhu in med hojo z baterijami prebadali okolišnjo goščo. Teren se je divje vzpenjal, postajal vedno bolj gol in kmalu je bila steza le še topografski pojem. Lava, ki je z vso močjo nazadnje bruhnila leta 1963 in Na Baliju daritev ne opraviš le pred vzponom na goro, temveč je to del vsakodnevnega življenja 4E reviia Tabor RAZVEDRILO V najhujši vročini je najbolj prijetno dremati v senci - če si bo kdo zaželel prevoz, te bo pa že zbudil je kar vznemirjala. Stene kraterja so se strmo spuščale v rumenkasto žvepleno dno. Ko sva se ozrla naokoli, so se v daljavi proti modremu nebu in oceanu na pobočjih raztezale skrbno obdelane zelene riževe terase tu in tam posejane z malimi vasicami. Od enega do drugega vulkana sva potovala na najrazličnejše načine. Z malo pretiravanja lahko rečem, da kolikor je v Indoneziji pokrajin ali celo mest, toliko je tudi različnih načinov prevoza. Izbiraš lahko med avtobusi, kombiji, taksiji ... Če ti to ne ustreza, lahko presedlaš na zadnji sedež motorja, dobro oblazinjeni prtljažnik kolesa ali v kolesarsko rikšo. V kolesarskih rikšah je dovolj prostora za dva povprečna Indonezijca, Slovenca pa sta že kar malo utesnjena. In če na vrh tega dodaš še dva ogromna nahrbtnika in kak manjši klanec, se ti možakar za teboj, ki tako kolesno kočijo poganja, kar pošteno smili. Posebno doživetje je tu potovati z vlakom; vendar moraš, če hočeš užiti vso barvitost, potovati z najcenejšim "ekonomskim" razredom, kljub temu, da to pomeni počasno potovanje v natrpanih vagonih brez ventilatorjev. Cene za vozovnice so smešno nizke, a kaj kmalu ugotoviš, da boš na vlaku zapravil vsaj še enkrat toliko. Na vlaku kar mrgoli trgovcev, ki ti ponujajo najrazličnejšo doma pripravljeno hrano in pijačo, posladke in prigrizke pa tudi časopise in križanke ter igračke in usnjene denarnice. Vsakih nekaj kilometrov se zamenjajo, tako da je na vlaku vedno sveža ponudba. Smeti dosledno mečejo pod sedeže in vsakih nekaj ur pridejo čistilci, zadevo počistijo ter od potnikov poberejo prostovoljne prispevke. Ob pogledu na žveplene pare mi je nelagodno Lahko bi rekli že skoraj umetniška skulptura je v resnici znak za majhno bencinsko črpalko september BB [budi se zarana, pojdi k reki ali na goro in čakaj. raste svetloba, |e nastaja gora, ko rise drevesa, trave in vse drugo. Zapomni si glas tega jutra. eprav bo boječ in komaj slišen, ga zapri v uho. ii glas tega dne. Najčistejši. Najsvetlejši. dnesi ga v dan, potem še v noč in ne daj, da umre v tebi. RAZVEDRILO Pugy Speči stražar Določimo spečega stražarja. Drugi člani skupine so tatici. Stražar sedi na tleh z zavezanimi očmi in ljubosumno čuva dragocen predmet, ki leži pred njim. Toda stražar ne more biti kar naprej buden in zato zaspi. Tatiči v razdalji 30 korakov okoli stražarja oblikujejo krog. Na naš znak se začnejo čimbolj neslišno približevati. Približati se morajo tako blizu, da ukradejo zakled, ne da bi ob tem prebudili stražarja. Če stražar sliši bližajočega tatiča, pokaže s prstom v njegovo smer. Če je pokazal pravilno ali skoraj pravilno, mora tatič negibno obstati. Ko je negibnih že nekaj igralcev, jim dovolimo, da se vrnejo na zunanji obod in nadaljujejo igro. Paziti moramo, da se tatiči ne premikajo, medtem ko stražar določa, od kod je prišel šum. Na naš znak se tatiči ponovno začnejo približevati stražarju. Ne dovolimo, da tatiči tečejo ali se na zaklad vržejo. Tatič, ki je uspel dobiti zaklad, je v naslednji igri stražar. september BB rozdededoe 1 2 3 4 5 6 7 8 5 6 5 9 3 8 5 10 8 11 12 2 6 13 6 14 ^RiiRinonK Konec je. Mojega potikanja po gozdovih Slovenije, ko sem opazoval številna taborjenja namreč. In zato mi misli že uhajajo naprej. Najbolj v ospredju je seveda Skupščina ZTS, na kateri bomo dobili izvršno oblast (pa o tem kdaj drugič). Ker smo volkovi tako kot taborniki sistematični ljudje, sem razmišljal še malo dlje. Pred nami je leto 2001, ki bo postreglo s številnimi dogodki ob počastitvi okrogle obletnice ustanovitve ZTS. Verjetno se odbor za pripravo aktivnosti že pošteno trudi pripraviti program, ki bo javnosti pokazal kaj pravzaprav taborniki smo, kje je naše mesto in kakšna je naša vloga v sedanji družbi. In če se za-zrem še malo v prihodnost, je tu že Zlet tabornikov Slovenije, ki bo verjetno predstavljal vrhunec taborniških aktivnosti v letu 2002. če se spomnim zadnjega zleta v Velenju, je bilo prav gotovo tako. In ker se piše september leta 2000, je organizacijski odbor po izkušnjah iz prejšnjega že začel s propagandno dejavnostjo doma in v tujini, pripravo proračuna in zagotavljanja sponzorskih sredstev. Ravno to so bile namreč ključne točke, iz katerih bi se morali iz preteklega zleta največ naučiti, mar ne? Z znanjem do odgovora Branka Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Crko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pravilna rešitev je povezana s klopi. 1. Kateri objekt zanesljivo najdemo v vsakem taborniškem taboru? K - latrino, G -prostor s toplimi tuši, A - kadilnico. 2. Kateri od naštetih izrazov ne označuje tabornikov, ki so postavili tabor? E - predhodnica, S - konačarji, L - zidarji. 3. Kako iz kemično onesnažene vode dobimo pitno? O - ni enostavnih postopkov, F - s tabletami za razkuževanje, I - s filtriranjem. 4. Kakšne barve so cvetovi pljučnika? V - bele, Ž - rumene, P - rdeče, vijoličaste in modre. 5. Katera večja sprememba se je v zadnjem času zgodila na področju uporabe GPS? N - ZDA so prenehale namerno motiti signal, Z - Slovenija je dobila gosto mrežo permanentno delujočih referenčnih postaj, U - trčila sta dva satelita, ki posredujeta podatke, zato je natančnost določitve lege precej slabša kot včasih. 6. "Solze svetega Lovrenca": E - je naslov nove taborniške pesmi, I - je ime za meteorski roj iz ozvezdja Perzej, H - je naslov priročnika ZKSS. 7. Rod dveh rek deluje: J - v Ljubljani, O - v Zidanem mostu, M - v Medvodah. 8. Edina svetovna organizacija, ki je namenjena izključno otrokom vsega sveta, je: T - OZN, E - UNICEF, K - WOSM. 9. Kaj lahko storimo, če se želimo udeležiti mednarodne skavtske akcije in nimamo dovolj denarja? G - izkoristimo možnost sofinanciranja mednarodnih mladinskih izmenjav s strani Evropske unije, B - sprijaznimo se s kruto usodo, R - prodamo nekaj taborniške opreme. 10. Za kateri kontinent so značilne koale in kenguruji? N - za Afriko, D - za Ameriko, C - za Avstralijo. 11. Zakaj je odpadlo tekmovanje Kanu ščuka zlet? C - organizatorji so pozabili priti na zbirno mesto, F - Cerkniško jezero je bilo osušeno, L - rodovi so ga bojkotirali zaradi previsoke štartnine. 12. Na gradu Prem: O - je bil Bičikleta žur, C - je še ta počasnemu minevalo, A - so uresničevali sanje na kreativni delavnici KREART. 13. Kateri krvosesi se skrivajo v večini naših gozdov? P - vampirji, S - pijavke, T -klopi. 14. ROT bo letos potekal v okolici: A - Postojne, M - Maribora, S - Ljubljane. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 7-8/2000: KANDIDACIJSKA KOMISIJA ZTS. 46 revna Tabor RAZVEDRILO Nagradna križanka AVTOR: F. KALAN IZOBRAŽEVALNA USTANOVA KEMIČNI ELEMENT (Cl) EVROPSKI VELETOK LOVRO TUMAN PERZIJSKA KRALJICA 16. IN 3. ČRKA KALO ZANKA, NASTAVA NORD. IZRAZ ZA SMUČI KRAJ PRI POREČU CILJ STRELCEV STENSKI ČASOPIS (KRAT.) ZAREBRNICA HUSEINOVA OBER RELIKT ŠVEDSKI SMUC. CENTtR BRANE IVANC DIPLMAT ZLOBEC PESNIK MERMOLJA ZUNANJI DEL IGRIŠČA RADO ČASL OPIS, NAČRT DELAVEC V OLJARNI LESENA HIŠA RUSKA VLADARICA ŽIVAL RJAVE BARVE ORGANSKO VEČANJE POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU VRH PRI KRANJU BALONAR ŠORN VRH PRI LJUBLJANI LUKA V SEVERNEM JADRANU ELVIS PRESLEY PRVO NARAVNO ŠTEVILO ŽABA SPODNJI DEL POSODE NIKO ČUDEN MEHANIČNO UČENJE TANJA RIBIC ZDRAVILNA RASTLINA ZAPORNICA KULTURNA RASTLINA FIZIKALNO LEČJE REKREACIJA Pravilno izpolnjen kupon št. 5-6 je poslalo 35 bralcev TABORA, pravilne rešitve so: SOŠKA OLIMPIADA, NOT, SKANDIJ in AKROPOLA, žreb pa je izbral naslednje: knjižno nagrado je prejel Jošt Skubic iz Žirov. Baseball čepico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Tjaša Kobal iz Šoštanja. DROGINI nagradi sta prejeli Mimi Trajber iz Lendave in Janja Vodovnik iz Šmartnega ob Paki, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šla Barbara Papež iz Šenčurja, nagrado podjetjaJAZON pa dobi Nuša Leskovšek iz Maribora. Čestitamo! Nagradne kupone št. 9 pošljite najkasneje do 20. septembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. september PB 9ranENI 3-rLd 'A vabi v športne programe: - aerobike po 40. letu - latino, step in klasično športne programe za otroke od 3 - 7 let in vadbe za seniorje če se želite udeležiti športnih programov kluba Planet Sport Mite izpolnite kupon in ga pošljite. Tri nagrad^portnega kluba Planet Sport čakajo.