DEMOKRACIJA LetolV. - Štev. 48 Trst - Gorica 1. decembra 1950 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 izhaja vsak petek )) LINIJA11 V nedeljo dne 26. novembra je Babič ponovno osrečil svoje poslušalce na konferenci komunistične partije Tržaškega ozemlja z nad in Jugoslavija vse uspelim govorom.. Saj je udeležence ponekod kar privzdigovalo! Tako veliko je bilo njihovo presenečenje. Če je bil dan Babiču nalog, da mora raztolmačiti in dokazati doslednost linije svoje komunistične partije, potem resno dvomimo, da bodo njegova izvajanja na višjem mestu dobila pričakovano priznanje. Nas ne zanima.o toliko spori med komunističnimi bratci, čeprav je njihova medsebojna diskusija in obmetavanje z očitki kar zabavno. Tej igri je bil sicer posvečen največji del Babičevega poročila, toda poleg teh ocvirkov je podal v prvem delu svojega govora sliko svojih najnovejših pogledov na probleme Svobodnega tržaškega o-zemlja. Tozadevna izvajanja so bila poglavitni predmet omenjenega presenečenja. V tržaškem vprašanju se je »linija« že doslej odlikovala. Zato ne bo škodilo, a ko izgubimo par besed s slavno zgodovino v odnosu na tržaško vprašanje. »Rajši smrt nego Trst« je bilo govorniško geslo jugoslovanskih politikov na Kongresnem trgu v Ljubljani v maju 1945. »Jugoslovanska armija« je tvegala v Trstu celo demonstrativno parado. Par dni zatem se je umaknila, ne da bi počila puška! »Trst bo naš!« so proglašali takrat, ko ni bil več naš, gnali so pristaše v lake podvige, kakršnim jih ne bi smela nikdar izpostavljati oblast, ki ni bila sigurna, da bo te kraje res dobila v svoje roke. Toda kljub vsemu so partijci mirno dali na mirovno 'pogodbo svoj podpis! Se več! Lepega dne nas je presenetila Titova ponudba Togliattiju: Trst ni bil več naš, niso niti hoteli, da bi postal naš, ponujali so ga Italiji! V zadregi je »Primorski dnevnik« dva dni lovil sapo, predno je spregovoril, in v takratnem uaiskem odboru je bilo kakor bi vanj • treščilo. Držali so. 'se -kMo, kot -po prekrokani nodt. Veselica je bila končana! Pameten človek bi dejal, da je bila Unija zlomljena, polomljena, izgubljena. Toda kdor je tako mislil, ni računal z njeno trdoživostjo in njenim poznavanjem ljudske naivnosti. Prišle so volitve. Babičeva gesla: »Vse za svobodno tržaško ozemlje! Mirovna pogodba je alfa in omega našega krajevnega širšega političnega programa!« Nekateri so požrli, mu zopet verjeli ter ga volili. Ni še dobro pobral volivnih glasov, evo ga zopet na delu: »Tržaško vprašanje mora biti rešeno v sporazumu z Italijo. Bratsko si bomo razdelili torto Svobodnega tržaškega ozemlja.« V tem smislu je govoril in pri tem pozabljal na o-bljube svoje stranke v času vojne, po vojni, na njen podpis na mirovni pogodbi in na svoj volivni gu-laž. Zastonj smo izpraševali Babiča, naj da jasen odgovor o namenih svoje stranke s Svobodnim tržti-škim ozemljem. Molčal je kot riba! Najbrž ga je bilo sram, odkrito priznali, kaj kuha za hrbtom svojih naivnih pristašev. Namesto Babiča pa je spregovoril Tito, ki je postal posebno po svojem sporu s kominformom do inozemskih novinarjev zelo zgovoren. Njegovo vodilo je: »V korist sporazuma z Italijo je treba Svobodno tržaško ozemlje odpraviti!« Tako se je bistro in jasno izrazil v svojem razgovoru z ameriškim novinarjem dne 6. novembra. Stvar je v Trstu v babičevskih krogih zopet delovala podobno kakor ponudba Togliattiju; saj so na najvišjem jugoslovanskem mestu izjavili, da so za likvidacijo samostojnega Trsta! Oni Slovenci, ki jih ne čakajo v Jugoslaviji »za vsuk primer« mehki fotelji, so upravičeno trpko pogledali v grenko bodočnost, kakršno jim je nakazoval tri Titov odgovor. »Linija« je bila zopet v veliki krizi. Zbala se je, da ne izgubi še zadnje pristaše! Da pomiri nekoliko svoje ovčice, je »Primorski dnevnik« nato naslednjo nedeljo kot posebno prilogo tiskal Tomšičevo razpravo o suverenosti nad Svobodnim tržaškim ozemljem. Kakor je znano, pobija dr. Tomšič znane izjave rektorja Cammarate, po katerih naj bi Svobodno tržaško ozemlje sploh nikdar ne obstojalo. Se več! »Primorski dnevnik« je par dni po objavi Titove izjave smatral za potrebno napisati, da so prav Titove besede dokaz, da Prvi člen programa Slovenske demokratske zveze se glasi: »Svobo:lno tržaško ozemlje kot mednarodna državna tvorba je gotovo dejstvo. To dejstvo sprejemamo in smo za politično neodvisnost STO-ja, ki mora vzdrževati dobre prijateljske odnošaje do vseh držav, zlasti do sosednih držav in do držav svojega zaledja.« S tem je označeno naše stališče tudi nasproti Jugoslaviji. Mi smo in ostanemo za brezkompromisno neodvisnost STO-ja in njegovo ■zgraditev. Ali to nas ne more ovirati, da ne bi videli v Jugoslaviji domovinsko državo slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, prav tako kakor vidijo tržaški Italijani, ki so pristaši STO-ja, v Italiji domovino Italijanov. Tudi mi smo po svoji krvi, jeziku in kulturi del Jugoslovanov! Zato je naravno, da 'se tudi mi zanimamo za u-sodo Jugoslavije in jugoslovanskih bratov, ne da ibi se s tem niti za las oddaljili od svojega programa, ki zahteva brezpogojno ohranitev in zgraditev STO-ja. Naš odnošaj kot demokratskih, za narodnost in svobodo borečih se Slovencev tu <*b Adriji, nas sili, da razlikujemo med Jugoslavijo kot državo in domovino jugoslovanskih narodov in med režimom, ki danes začasno nad to državo vlada. Režima, to je vlade in njenih metod nikakor ne ■moremo istovetiti z državo, ki živi preko kratkih mej individuelna-ga življenja in predstavlja narod Iz roda v rod, kakor je bil izoblikovan po jeziku, veri, šegah in navadah skozi vekove. Kot zamejni Slovenci moramo želeti in želimo jugoslovanskim narodom in njihovi državi varnost in ugled na zunaj, znosljivost in strpnost v medsebojnem življenju ter napredek in blagostanje na znotraj. Mi sočustvujemo zato z jugoslovanskimi narodi in delimo z njimi žalostne in svetle dneve, tudi z u-nimi sto in stotisoči, ki so danes razkropljeni po vsem s-vetu, ker so. tudi, 9.AlJ-®Pyi Jugoslavije^, , Naše'sočustvovanje ni samo duševno: tisoči in tisoči paketov, ki jih slovensko ljudstvo kljub svoji gospodarski šibkosti in nemoči oo-šilja od tu v Jugoslavijo, so za to zgovoren dokaz. Zato tudi nas zaboli, vsak udarec, ki zadene naše brate tam preko meje, pa naj bo to suša ali lakota, ali politično preganjanje in kratenje osnovnih človeških svoboščin. Prav tako nas vzradošča vsak viden uspeh, vsak napredek, ki ga Jugoslavija zaiznamuje v zunanjem ■svetu ali v notranjem življenju. Sedanji mednarodni položaj Jugoslavije in vloga, ki jo . igra med Združenimi narodi, so prve svetle točke njene izunan.je politike po drugi svetovni vojni, pa čeprav je to izadržanje povzročeno od potrebe po gospodarski pomoči, ki jo nudi jugoslovanskim narodom veliki ameriški narod. Zato pozdravljamo tudi mi Slovenci s STO-ja z napredek in podvig je napredek našega naroda; njeno trpljenje in ponižanje je udarec za nas vse. Zgodovinska resnica je namreč, da se usoda matičnih držav odraža tudi na njihovih zamejskih manjšinah. In sedanji jugoslovanski režim? Mi smo demokrati, pristaši svobode in kot taki moramo biti in smo proti komunističnemu režimu v Jugoslaviji, ki sloni na sili in diktaturi ene same stranke. Ta režim predstavlja danes Jugoslavijo v svetu in med združenimi narodi. Kot realisti sodimo mi vsekakor po dejanjih. Obsojali smo Titov nHŠLH ST H SE! Cammarata: »Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodna skupnost, ne samo da ni nastalo, temveč je nemogoče, da nastane — in ta nemož-nost je v bistvu stvari — in zato ni več dovoljeno dvomiti, da suverenost Italije nad omenjenim predelom, ne samo da ni ugasnila, ampak je še veljavna, čeravno ni učinkovita.« (Govor 4. decembra 1949) Babič: »Tržaško ozemlje, kakršno je bilo določeno z mirovno pogodbo, ni bilo nikdar vzpostavljeno. Sile, ki so se bile sporazumele iza taikšno kompromisno rešitev tržaškega vprašanja, niso nikoli resno mislile o njegovem uresničenju. Tržaško ozemlje nima zlasti v sedanjem mednarodnem položaju nobenih pogojev, da bi se vzpostavilo v duhu mirovne pogodbe.« (Poročilo partijcem 28. novembra 1950) IH KHJ 1ŠCETH 7 ». . . lažji sporazum med velesilami in popustljivost Jugoslavije, ker pač ne bi šlo za vrnitev Trsta Italiji, temveč samo za vzpostavitev italijanske začasno suspendirane uprave.« (Prof. Manlio Udina v »Giornale di Trieste« 0. decembra 1950) Tržaški Slovenci! Ali ste izpregledali to igro? Nevaren razvoj dogodkov na Koreli Ofenziva oboroženih sil OZN na Koreji je naletela na srdito protiofenzivo kitajskih in severnih komunističnih edinic. Gen. Waiker, poveljnik VIII. armade, ugotavlja, da je Mac Arthur z ukazano ofenzivo rešil vojsko OZN uničenja, ki bi mu bila gotovo izpostavljena, ko bi pasivno čakala na temeljito pripravljajočo se komunistično ofenzivo. Vendar si ameriš>ki vojaški in politični krogi ne prikrivajo nevarnosti, ki preti njihovim edinicam! Položaj je namreč nevarnejši od onega pri Fusanu, 'ko so bile komunistične čete skoro že na tem, da vržejo ameriške in južne korejske čete v morje. Tedaj je Mac Arthurjeva zamisel o izkrcanju pri Inchonu rešila položaj in vojna sreča se je bliskovito nasmejala silam OZN. Danes ,se sile OZN umikajo pred silovitim nasprotnikovim pritiskom in trenutno ni videti možnosti, da bi se mogle uspešno postaviti v bran vsestransko nadmočnemu sovražniku. Mac Arthur je v pretresljivem sporočilu OZN javil: »Začela se je nova vojna!« globokim čutom bratske solidarnosti ono velikodušno pomoč, ki prihaja iiz Amerike našim stradajočim bratom onostran državne rofej*-. Ni važno, ali je sedanje obupno stanje jugoslovanskih narodov, v kakršnem se še niso nikoli znašli v zadnjih sto letih, posledica naravne suše ali umetne suše, povzročene od krize režima in komunistične (kolektivizacije. Dejstvo je, da ljudstvo v Jugoslaviji strada. Ameriški narod je to razumel in jugoslovanski narodi ne bodo pozabili, od 'kod jim prihaja pomoč v najhujši sili. Tako je naše stališče do Jugoslavije — države naših bratov: njen režim, ko je prišel na pariško mirovno konferenco kot stoodstoten satelit Sovjetov, 'ko je hodil čez dm in »trn iza boljševiško politiko, ko je sklepal kupčije s Togliattijem jo Trstu in STO-ju, ko je odklanjal Marshallov načrt in iz tega načrta izvirajočo podporo, ki) je podpiral grške komuniste v grški, državljanski vojni in trgal jugoslovanskemu ljudstvu od ust, zato, da je krmil Albanijo in vzdrževal grški komunizem; in obsojamo njegovo megleno politiko glede tržaškega vprašanja, ki s paktira-njem, brez in preko Tržačanov iz-podkopuje mil-ovno pogodbo z Italijo in ogroža obstoj STO-ja, ki po- Od srede do srede_ 22. NOVEMBRA: Celo laburistič- meni edino mogočo stvarno rešitev tako delikatnega tržaškega vprašanja. Priznavamo pa, da je novejša zunanja poitika Jugoslavije krenila v marsičem na pot stvarnosti. Vemo sicer, da se je sedan.i: jugoslovanski režim približal zahodnemu svetu iz potrebe po gospodarski pomoči in iz strahu pred osamljenostjo, ni pa pri tem prav nič spremenil svoje idejno - politično .gledanje. Ali Tito je izjavil, da je pripravljen boriti se ob struni zahodnih držav proti vsakemu napadalcu — tedaj tudi proti Sovjetom. In to šteje danes v svetu! Ali nas kot sonarodn;ake jugoslovanskih narodov ne more zanimati samo, kaj Tito velja za zahodni svet kot maršal in vojak, ampak zanima nas predvsem sedanja usoda naših bratov kot ljudi, zanima nas, iza koliko je Titov preokret na zahod odvil komunistični vijak sile in terorja v notranjosti Jugoslavije. Sam Tito je odgovoril: niti za las! Kdor upošteva, da smo bili mi prvi, ki smo pričeli' javno borbo za svobodo proti komunizmu, bo razumel naše stališče. Režimi so prehodni — narodi su večni. Zato se zavedamo, da je prehoden tudi komunistični Titov režim, ki sloni na sili in diktaturi, kakor so bile prehodne v zgodovini vse take diktature. Njegovo sedanjo zunanjo politiko, v kolikor gre složno z demokratskim zahodnim svetom, podpiramo. Njegovo notranjo politiko pa obsojamo, ker jo moramo kot Slovenci in demokrati obsojati, ako hočemo biti zvesti svojim demokratskim načelom, svojemu narodu in sami seoi. 'Titov režim je v notranji svoji p .-litiki skrajni komunistični režim in kdor se bori proti komunizmu in kominformizmu, se mora boriti tudi proti zablodam Titovega komunizma nad jugoslovanskimi narodi. Ali ne bi bili v očeh 90 odst. jugoslovanskih narodov izdajalci demokratske ideje, ako bi pričeli sedaj tudi samo od daleč podpirati Titov notranji režim s svojim molčanjem? Kakšno vlogo bi igrali mi tržaški Slovenci pred bodočo demokratsko Jugoslavijo, ako bi v sedanjem trenutku odrekli demokratičnim nekomunističnim množicam tam preko meje svojo moralno podporo in pomoč? Naša politična pot je ravna in taka bo tudi o-stala. Mi gremo naprej! Kdor jo mož-značaj, ne bo omagal. Dr. J. Agneletto Hud poraz komunistov v Nemčiji Prejšnjo nedeljo so se socialisti močno uveljavili na Hesenskem in Wurtembergu-Badenu, kjer so se odločno povzpeli na prvo mesto. Se pomembnejši uspeh pa po dosegli izadnjo nedeljo, '26. nov., na Bavarskem, ki je veljalo za nekakšno trdnjavo nemških demokršča-nov. Volitev se je udeležilo skupno 6,025.798 volivcev. Posamezne stranke pa so dobile naslednje število glasov: socialisti 2,586.659, demokr-ščani 2,526.780, bavarska avtonomistična stranka 1,656.512, Zveza be guncev 1,135.759, neodvisni demokrati 652.139, Stranka obnove 260.188, komunisti pa samo 178.683 glasov. Število glasov, ki so bili oddani za demokrščane, je sicer samo malo manjše kakor pri prej- šnjih volitvah, toda velika večina I rajo ukloniti vsem tistim poniževal-volivcev, ki so pri prvih volitvah nim omejitvam, kakršne bi Nem-glasovali 'za komuniste, je sedaj cem radi visilili posebno Francozi, oddala svoje glasove socialistom, I Poleg tega zahteva Sehuhmacher niso z Italijo v teku nobena pogajanja. Bili smo torej zopet na starih tirih: »Zaupajte nam, mi vas ne prodajamo!« To je bil smisel pisanja našega »druga« »Primorskega dnevnika«. Toda »linija« je postala gibka, pozabila je na premočrtnost, hoče biti kot kača! Babiča je pičilo in na partijski konferenci, komaj dva tedna potem, ko je »Primorski dnevnik« objavil dr. Tomšičevo razpravo proti rektorju Cammara-ti, se je nepričakovano in nenadoma popolnoma solidariziral s Cam-maratinim mišljenjem. Izza predsedniške mize so »generalni sekretar« »ex offo in ex cathedra« izjavili: »Tržaško ozemlje določeno z mirovno x>ogodbo ni bilo nikdar vzpostavljeno!« Torej: Svobodo Cammarati, smrt Tomšiču! Kar je ix>vedal, to je odslej partijcem zakon. »Linija« se je zopet izkazala: po njenem mi ne živimo torej na nekem Svobodnem tržaškem ozemlju, temveč na luni! In da ne bi kdo sanjaril še v bodoče, je Babič dodal: »Tržaško ozemlje nima sploh nobenih pogojev, da bi se vzposti-vilo!« Hočete dokaz? Babič ga daje: Tristranska izjava. Citali smo, da jo je pred dnevi še Francija kot zadnja pokopala. Babič pa jo je v nedeljo čudežno oživel v oporo svoji trditvi! Velika je njegova moči Nekaj pa je Babič na koncu koncev jasno povedal: zanj ni mirovne pogodbe, zanj ni Svobodnega tržaškega ozemlja. Slepomišenja je torej konec. Kako je to gledanje v skladu z njegovim govoričenjem o bodočnosti, si borno ogledali prihodnjič. Upajmo, da ne bo v par dneh zopet preklical tega, kar je rekel včeraj. Pri »dosledni liniji« je namreč vse mogoče! Tudi stalne izpre-membe... * * * ki so se na ta način povzpeli na prvo mesto in bodo imeli v novi bavarski zbornici verjetno 66 mandatov, medtem ko jih bo demokr-ščanom ostalo samo 64 (od prejšnjih 104). Kakor je znano, je socialistični voditelj Schuhmacher vodil voliv-no kampanijo v iznaku borbe prct.i ponovni oborožitvi nemškega naroda pod takimi pogoji, kakor jih je pripravljen sprejeti demokrščanski voditelj in sedanji predsednik vlade Zahodne Nemčije Adenauer. Socialisti so pripravljeni sodelovati pri obrambi Zahoda samo pod častnimi pogoji in ob popolni enakopravnosti, nikakor pa se ne ma- tudi izpremembo dosedanje gospodarske in socialne politike v Zahodni Nemčiji. Ker so volitve pokazale, da podpira nemški narod Sohuhmaeher-jeve zahteve, je verjetno, da bodo tudi velesile morale upoštevati to razpoloženje. Zaradi tega bodo morali biti najbrž načrti za sodelovanje Nemcev pri zahodni obrambi izpremenjeni, kar bo imelo za posledico zakasnitev napovedanih u-krepov. Tako smo že čitali, da so Združene države, zaradi prepočasnega reševanja tega vprašanja, odgodile pošiljanje novih vojaških ojačenj v Nemčijo. Višinski o ,,pravični" vojni Ameriški zastopnik na glavni skupščini ZN senator Cabot Lodge je pojasnil stališče Združenih držav h govoru, ki ga je nedavno i-mel Višinski, ko je razlagal nauk, da je vojna proti imperializmu ali kapitalizmu pravična in se je ne more smatrati za napad. Lodge je navedel sledeče besede Višinskega: »Po Leninu pravična vojna ni napad, temveč je osvobodilna vojna vsaka vojna, ki namerava braniti narod pred zunanjim napadam in pred poskusom zasuž-njenja, ali pa osvoboditi ga kapitalističnega suženjstva, oziroma v svoboditi kolonije in podložne dežele imperialističnega jarma.« Višinski je nadaljeval in trdil, da listina ZN »skrbno čuva in posvečuje« gori navedena Leninova načela, ki jih sedaj »izraža veliki 'Stalin«. Lodge pa je ravno to napadel :ri trdil, da listina ZN »niti ne čuva skrbno, niti ne posvečuje« katere koli vrsrte vojne. Listina pozna in priznava le silobran proti napadu. Ameriški igovornik je k temu še dodal: »Mi nismo skušali prikriti dejstva, da smatramo sovjetsko vladavino za samodržno in tlačitelj' sko. Mislimo, da bi bil ruski narod veliko na boljšem in srečnejši, če bi mu njegova vlada dovolila misliti po svoji lastni glavi in da gre ven ter si ogleda svet. To pa ni' pomeni, da hočemo označiti vojno, ki ibi uiničila sovjetsko vladavino, za pravično. Ce ibi Sovjetska k ve za nastopila proti žrtvi napada, se bodo ZiN pridružili tistim, ki bi zatrli tak napad.« na parlamentarna skupina ni več zadovoljna z angleško zunanjo politiko. — V Beogradu bo začela delovati jugoslovanska komisija za UNESCO. — Na Koreji so začele sile OZN z novo ofenzivo proti severnokorejski vojski. — Indija ne priznava novega nepalskega kralja Gynane.ndra. — Izid nogometne tekme Anglija - Jugoslavija: 2:2; uspeh je za Jugoslavijo važen, ker se doslej še nobeno evropsko moštvo ni vrnilo iz Anglije nepremagano. — Rimska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o izvedbi mirovne jjogodbe potekajo zadovoljivo. — Francija ne želi, da bi se vojna v Indokini raztegnila s posegom Amerike in Kitajske. 23. NOVEMBRA: Ameriški po- slanik v Beogradu G. Allen se je eno uro razgovarjal z notranjim ministrom Rankovičem. — Združenje jugoslovanskih gradbenikov je izstopilo iz Svetovne sindikalne zveze. — Anglija zagotavlja Kitajsko, da na Koreji ne .bodo ogrožene kitajske koristi. — Tri zahodne sile protestirajo zaradi sovjetskega vmešavanja v avstrijske zadeve. — V Zahodni Nemčiji bodo izpustili na svobodo 14 vojnih zločincev. — Kitajci so izpustili na svobodo skupino ameriških ujetnikov s Koreje. — Francoski general Juin predlaga pogajanja z indokitajski-mi uporniki. 24. NOVEMBRA: Kardelj izjavlja, da bi Jugoslavija v primeru napada na svoje državno ozemlje ravnala v duhu listine OZN. — Mac Arthur je začel s splošno o-fenzivo na vsej korejski fronti. — V Jugoslaviji so izpustili na svobodo Sretana 2ujeviča. — V Zahodni Nemčiji so obnovili 7. ameriško armado. — Politični odbor OZN je sklenil, da povabi kitajsko zastoptsvo k razpravi o sovjetskem, protestu zaradi »ameriškega napada na Kitajsko«. — Indija izjavlja, fia ne bo posredovala v Indokini. — V tejcu si' razgovori med. SZ iu ZDA o mirovni pogodbi S Japonsko. — Podpisan je sporazum med ZDA in Jugoslavijo o načinu in višini prehrambene pomoči jugoslovanskim narodom. 25. NOVEMBRA: Dokončno je sklenjeno, da bo Eritreja avtonomna država v federaciji z Abesinijo. ZDA grozijo, da bodo z drugimi prizadetimi državami podpisale ločen mir z Japonsko. — A-meriška ofenziva na Koreji uspešno napreduje. — Na Kitajskem so začeli zbirati nove »prostovoljce« za Korejo. — V ZDA že par dni <•azsajajo hudi viharji, ki so povzročili mnogo človeških žrtev in ogromno škodo. — V teku so pogajanja med Anglijo in Francijo o medsebojni preskrbi z važnejšimi surovinami. — Upor v Nepalu je končan z zmago vladi zvestih čet.' 26. NOVEMBRA: Kitajci in severni Korejci so sprožili protiofenzivo proti prodirajočim vojnim silam OZN in jih mestoma prisilili do umika. — Anglija bo upravljala Eritrejo do njene priključitve k Abesiniji. — Jugoslavija in ZDA so podpisale pogodbo, na podlagi katere bodo ameriški odposlancii nadzirali razdelitev ameriške prehrambene pomoči. 27. NOVEVBRA: Tudi pri ne- deljskih volitvah na Bavarskem so zmagali Schumacherjevi socialisti, ki niso naklonjeni zahodnim načrtom o ponovni nemški oborožitvi. — Kitajsko odposlanstvo je navzoče na seji VS in političnega odbora OZN. — Sile OZN se na Koreji naglo umikajo zaradi silne komunistične protiofenzive. — Kitajski nacionalisti so začeli napadati kitajske komunistične postojanke na celini in otočju. — SZ podpira egiptske zahteve proti Angliji. — 28. NOVEMBRA: Španija zahte-va od Anglije izpraznitev Gibraltarja. — Francoska vlada je podala ostavko, ker je bila poražena v parlamentu v zvezi z razpravo z indokitajsko »generalsko afero«. — Na Koreji je nastal zelo resen položaj za sile OZN; v ZDA so zaradi tega sklicali na posvet državni svet za narodno varnost, Anglija pa ne štedi s kritikami na račun ameriške politike na Koreji. — Obnovljeni so redni diplomatski odnosa ji med Jugoslavijo in Grčijo. — Izredni kitajski komunistični zastopnik pri OZN zahteva, naj OZN izvaja kazenske ukrepe proti ZDA zaradi »napada na Formozo in Korejo«. Maj* Mal-S-~ je primerov v zgodovini da bi bila enemu človeku prisojena tolifittitta važnost ikot Mao Tse Tungu, 'd&' je Itemu preziranemu narodnemu vodji, breiz: iposebne na-obrazbe in 'brez ro.seibne zunanje pomembnosti, prisojena vloga odločilnega činilca v sodobnem svetovnem dogajanju. Ce gledamo m moralno odgovornost človeka in državttTka, tedaj je njegov položaj naravnost strašen. Od njega zavisi ne le,: Italija —, ki bi s svojimi državljani tako ravnala, kakor kaže najnovejši jezni izbruh glasila italijanskih demokristjanov. Ze davno so ti ljudje izgubili vse moralne in druge razloge, pa tudi vojno, da bi še kdaj lahko gospo* darili kot »višja rasa« nad kremenitimi in civiliziranimi Kraševci. K posameznim ugotovitvam- »Citta-delle« pa še nekaj pripomb. Ve naj, da so se slovenski meščani Trsta prav dobro zavedali velikega dogodka, ko so se lahko v svojem lepem materinskem jefci-ku veselili zmage nad fašizmom v najlepši tržaški dvorani, v srcu Trsta. Simbolični dogodek je še bolj podčrtala bivša dvorana tržaškega »fašja«. Slo je za viden dokaz zmage pravice, posebno primorskih Slovencev, nad nasiljem tistega mogočnega »pokojnika«, ki je mislil, da bo s svojo rimsko nadutostjo osvojil ves svet. Istočasno je bil to tudi vzpodbuden opomin majhnim Mussolinijem, ki morda še vedno sanjajo o pretekli slavi... »nostalgici!« Lep primer svojega neznanja, a-li pomanjkanje vsake srčne olike, je pokazal »učeni pisun« s'tem, da je skušal osmešiti težke čevlje naših Kraševcev ter njihovo nevednost pri uporabi stranišč. Kje je neki videl te čevlje? Pa tudi, če bi jih bil videl, bi se mi ponosno nanje sklicavali, saj bi bili nov dokaz velike kulturne zrelosti našega kmečkega ljudstva. Pač pa vedo naši Kraševci prav dobro — in iz tega, kot olikani ljudje,- ne delajo politične reklame —, da so številni Italijani, morda celo sam veleučeni pisun ali njegovi starši, prišli po prvi svetovni vojni v naše kraje v cokljah, copatah in z raztrganimi cunjastiml bisagami čez ramena. Zdaj bi pa radi prav Miklavževanje za odrasle Kakor vsako leto, bo tudi letos 2. decembra od 20.30 ure dalje MIKLAVŽEVANJE v prostorih Slovenske demokratske zveze v ulici Machiavelli 22-11. Vabimo prijatelje in znance, da se udeležijo prireditve in preživijo večer v prijetnem razpoloženju. Za splošno razvedrilo bo skrbel salonski orkester; pevski duet pa bo pel slovenske narodne pesmi. Bogato bo preskrbljeno za buffet. Posebno veselje bo vzbudil prihod sv. Miklavža z razdeljevanjem daril. tem Kraševcem delili kulturne lekcije, tistim, pri katerih so se naučili civiliziranega življenja, vključno tudi uporabo stranišč. Naj gredo rajši spet učiti svoje sorojake na jug! Naš narod je poznal dvorane in stranišča, ko ni bilo v teh krajih niti sluha o Italiji in njeni kulturi! Morda je pa prav to tisto, kar jih najbolj jezi in bode v oči! •Najlepši je pa zaključek! Ali je res možakar tako naiven, da ne vidi dalje od nosa? Slovenci smo bili v Trstu še pred 'Dantejem, pa ne samo na Krasu, tudi v sredini mesta. Imeli smo svoje kulturne in gospodarske ustanove, svoja gledališča in dvorane, ki so jih upepelili prav nositelji dvatisočletne kulture. In spet jih bomo imeli! Prav v središču mesta, kakor nekdaj, ker tako 'zahteva novi čas — doba demokracije in socialnega napredka vseh ^narodov na temelju človeških pravic ter mednarodnega sodelovanja! Nobena sila nam tega ne bo preprečila! Evropa gre po poti napredka in prav Trst je izarodek nove evropske protišovinistične miselnosti. Tisti pa, ki ovirajo napredek in vtikajo glavo v pesek, da bi tega ne videli, bodo razočarani, kakor »rajnki« Mussolini. Nova sapa človeške enakopravnosti jih bo odnesla v pozabo, pa čeprav morda danes zavzemajo važna nezaslužena mesta in s,o morda oblečeni v škrlatna oblačila. Pomnijo naj, Slovenci gremo naprej z novim časom! Živinski semenj v Nabrežini Prihodnji torek 5. decembra imamo spet naš mesečni semenj. Ta ie po svojem vrstnem redu že tretji. Medtem ko je -prvi še precej dobro izpadel, ne moremo to trditi o drugem. Kje so vzroki za to? Predvsem bi se morali vsi Občinarji, a posebno naši kmetovalci, dobro zavedati, kakšen pomen ima ta semenj za našo občino na splošno, a iza Nabrežino še posebno. Ze od nekdaj s.o bili semnji v naših krajih, posebno tisti v Sežani in Gorici zelo upoštevani, ker so tu naši kmetovalci zamenjavali svojo živino in drugo blago, a posebno koristni so bili tudi zaradi tega, ker so tam naši kmetovalci bili obveščeni o tržni ceni svoje živine in drugih pridelkov. Tega se menda danes preveč dobro ne zavedamo; zato bi bilo nevarno, ako bi posebno mi Občinarji ta semenj zanemarjali in dovedli, da bi počasi izhiral. Zaradi tega toplo priporočamo vsem, ki imajo interes na 'tem, da semenj ostane, da se vsaj sedaj v začetku redno in aktivno udeležujejo semenjskih kupčij. Nekaj krivde je tudi na naših mesarjih. Niti domači mesarji niti Tržačani se ne 'Zanimajo preveč za naš semenj. Seveda oni dobijo živino iz Jugoslavije s posredovanjem svojega konzorcija, a kljub temu bi lahko tudi oni prispevali svoj delež za napredek našega semnja. Pri zadnjem tržnem dnevu se je dogodila še druga neprijetnost, katera bi lahko imela usodne posledice za to našo novo ustanovo. Medtem ko so italijanskim trgovcem pustili na bloku, da so svojo živino lahko peljali iz Italije na naš semenj, niso dovolili istim italijanskim kupcem, kateri so tu kupili živino, da bi jo lahko odpeljali iz našega ozemlja v Italijo. Naša oblastva namreč ne dovolijo ek-sport tukajšnje živine, oziroma ga dovolijo, ampak samo s predpisanim izvoznim dovoljenjem, katero se pa lahko dobi samo v Trstu. Zaradi te neprilike je pri zadnjem semnju mnogo italijanskih kupcev zapustilo naš semenj, ne da bi sklenili kakšno kupčijo. Naša občinska uprava se je še isti dan zanimala, da bi odpravila to nepriliko, a kljub raznim posredovanjem ni bilo mogoče rešiti te zadeve še iste- Posebno veselje Vam bo povzročil Sv. MIKLAVŽ z razdeljevanjem daril v soboto 2. decembra v prostorih SDZ. Ideološka kriza v Babičevi KP Dejstvo, da se je Titova »socialistična« Jugoslavija uvrstila med do včeraj osovražene »satelite an-gloamerišikega imperializma«, deia velike preglavice komunistom v Babičevi KP. Aktivisti gledajo negativno na dejstvo, da se je Tito »prodal« Ameriki z$ ladjo grana, in ne vedo, kako toi »dialektično« upravičevali novo pot. Dejstvo, da so se znašli na slični politični liniji kot osovražena »dolarska zve-iza«, jim ne da miru. In premišljujejo, da za »dolarsko zvezo« vendar ... ni dokazov, da bi dobivala dolarje, medtem ko »ovčica bela« jih kar javno sprejema z odprtimi rokami. Med pristaši Titove frakcije v Trstu se opaža, da so mnenja glede dolarjev deljena: prva grupa, katero baje vodi Ukmar, je mnenja, da je denar le denar, pa naj ga da kdor koli, in da z denarjem (posebno dolarji) si človek lahko olajša in olepša življenje. Druga grupa, kateri je na čelu Franc Stoka, bolj skeptično gleda na stvar, in se iz dneva v dan bolj bliža komin-formizmu. Sam Stoka je baje že v nemilosti... Naloge komunističnih sindikatov Odkar je komunističen veter odnesel Babičevim sindikatom v Trstu večino injihovih pristašev, jc postalo sindikalno eno najvažnejših vprašanj Babičeve frakcije tržaške komunistične stranke. Tako so se s tem vprašanjem .bavili tudi aktivisti titoističnih komunistov v Trstu na svojem sestanku prve dni meseca novembre. Ugotavljali in premlevali so, zakaj se njihovo sindikalno gibanje tako nezadovoljivo razvija. Med ostalim so ugotovili, da je posebno nedelaven bdbičevski novinarski in grafični sindikat. Toda, kakor pravijo, se je v njegovo obrambo dvignil sam predsednik tega sindikata tov. Hreščak. Na splošno presene- ga dne. Sedaj se je pa ta zadeva zadovoljivo rešila ter je upanje, da se bo na tem prihodnjem semnju sklenilo nekaj več kupčij kot do sedaj. Občinska uprava je namreč dosegla od višje carinske direkcije v Trstu, da se bo živina, ki pride iz Italije, vpiše na bloku, in tista, ki bi ne bila tu prodana,, se lahko po tem vpisu vrne spet domov. Živina pa, ki je iz našega ozemlja, a je prodana kupcu v Italijo, dobi potrdilo občinskega žvinozdravni-ka in župana, s čimer ima za tisti dan prost Izhod iz našega ozemlja. O tej bgodnosti so italijanski kupci že obveščeni bodisi po okrožnicah naše uprave, kakor tudi po oglasil1 v raznih časopisih. Zaradi tega pričakujemo za prihodnji torek večje zanimanje za ta novi semenj, ki pa ni samo živinski, ampak je dobro obiskan tudi od raznih drugih kramarjev. čenje je ut&otovil, da je njegov sindikat v nemogočem položaju. Kadar koli zahteva namreč sindikat v interesu delavcev ali nameščencev kakšno poboljšanje, potem dobi vedno eden in isti odgovor: vi morate čuvati interese svojega delavskega podjetja, ne pa intererese delavcev. Delavci potem seveda vidijo, da se sindikat ne briga za njihova vprašanja in nekateri celo izjavljajo, ako gre tako naprej, da ga bodo zapustili. 'Na te besede ni bilo baje nobenega odgovora. Saj ga tudi ni mogoče dati. Delavci in nameščenci edinega večjega 'komunističnega podjetja v Trstu, .tiskarne v ulici Monteechi, vidijo lahko na tem primeru v otipljivi obliki, kakšne so njihove pravice v komunističnih režimih in napram komunističnim delodajalcem. V koliko ibo ta nauk upoštevan, je seveda odvisno od posameznikov, njihove samozavesti in treznosti. Slovenska opereta v Trstu Na Miklavžev večer, dne 5. de-cenibra, bo ob 17.30 in ob 21. uri v koncertni dvorani Zavezniške vojaške uprave (nasproti nebotičnika) vprizoritev priljubljene slovenske operete dr. Gržinčiča »Miklavž prihaja«. V opereti nastopa šentjakobski šolski pevski zbor, moški zbor, solisti, med njimi baritonist prof. Marijan Kos in veliki orkester. Dirigira prof. Karlo Sancin, režira Drago Petkovšek, plese je naštudirala prof. Krasulja Suhadolčeva, sceno pa je zamislil ing. arh. Simon Kregar. Opereta ne bo samo za otroke veliko doživetje, ampak bo zaradi svoje umetniške vrednosti tudi odraslim lep in nepozaben ved ir. Po opereti bo Miklavž obdaroval navzoče. Darila sprejema ves uo-nedeljek in v torek do 12. ure trgovina Fortunat (poleg cerkve sv. Antona Novega). V dvorani sami ne bo mogoče več sprejemati paketov. V isti trgovini tudi lahko vsakdo dvigne Gledališke liste, ki so Obenem vabilo na prireditev. Ker ne bo v dvorani dovolj prostora za vse, ki bi želeli videti opereto, bodo mogli notri le tisti, ki bodo pravočasno dvignili vabilo. Najlepši odgovor na nedavno neevropsko pisanje nekega tukajšnjega časopisa o zadnji slovenski kulturni prireditvi v isti dvorani bo ta, da bo spet zmanjkalo prostora in da bomo dostojno, ponosno in disciplinirano prišli in odšli iz dvorane. Nova maša v Dolini V nedeljo 3. decembra se vrne v Dolino častiti gospod Lovriha Marij, novomašnik. Novo mašo bo imel 8. decembra. Novomašnik je dolinski rojak. Kot deček je odpotoval s svojim starši v Argentini-jo, tam postal duhovnik in se sedaj za svojo slovesno novo mašo vrača v rojstno vas. Po kratkem bivanju med rojaki se bo spet vrnil v Argentinijo in bo deloval v škofiji La Plata. Izvedeli smo tudi, da 'so svojemu novomašniku plačali velike potne stroške Dolin-čani in nekaj dobrih ljudi iz mesta. Tako je ta nova maša v resnici izreden dogodek, ki je Dolini v veliko čast. V zadnjih letih se je (zaradi komunistične hudobije v tej vasi izgodilo veliko slabega proti duhovnikom. Sedaj pa ima prav ta vas lepo priliko, da popravi sramoto, ki so jo s svojimi zločini vrgli na Dolino skriti posamezniki. G. novomašniku iskreno častita-mo in mu želimo, da 'bi bil njegov veliki praznik v rojstni vasi v korist mnogih! Nova revija „Stvarnost“ Kakor smo že javili, 'bo izšla decembra v Trstu prva številka nove, neodvisne slovenske revije »STVARNOST«, po kateri se že dolgo čuti potrebo. Naroča se: Via S. Anastasio 1-c, Trst. Tam je tudi uredništvo. Letna naročnina za predplačnike (4 številke) 550 lir za STO in Italijo. Naročnino je pošiljati na naslov upravi, ček. račun 11-7223, z označbo: »za revijo STVARNOST«. Širite „DEM0KRACIJ0“ Mizarji kmetovalci podjetniki » deske smre» kone, mdce* snooe in fr. dih t e s o o, trame In par. kete nudi najugodneje CALEA TEL. -----—-------- 90441 TRST v,Ul« Sonnino, 2 4 Stvarnost Jugoslavije Ob priliki jugoslovanskega praznika Zedinjenja prinašamo članek odličnega slovenskega naprednega politika, diplomata in znanstvenika Bogumila Vošnjaka o jugoslovanski stvarnosti. Mislim, da je dokaz nenormalnih razmer, nekega nezdravega razpoloženja duha, prirodna posledica vsake emigracije, alko se najdejo ljudje, ki idvomijo o možnosti obstoja Jugoslavije. Jugoslavija živi, ona je živa organizacija, četudi komunistična, in me moremo pač trditi, da ogromna večina nekomunističnih Jugoslovanov ni prepričana, da živi v državi, ki bo nadaljevala svoje življenje, tudi kadar ne ,bo več rdeče zvezde na jugos! 1-vansiki zastavi. In v to mi verujemo s silno vero ljudi, ki jih ne more premotiti današnje lažno stanje. Ali se oni, ki s tako lahkoto podcenjujejo življenjsko silo jugoslovanske misli, ne zavedajo, da bi v primeru poskusa razkola današnje Jugoslavije iteklo mnogo krvi. In ali nismo mi nesrečni Jugoislovani izgubili že več krvi kot kateri koli drugi inarod na svetu? Ali mislijo vsi tisti Samoslovenci, Samohr-vati in Samosrlbi, da bo ne Evropa, ampak svetovno javno mišljenje, ki ga danes predstavlja Amerika, gledalo tako brezbrižno na veliki problem, da bo na najdeli-katnejši točki evropske politike naenkrat nastala anarhija, ki bo vznemirjala ves evropski vzhod, vas Balkan, in toi bo ovirala splošno konsolidacijo? Jugoslavija je evropska, je svetovna potreba! Hvala Bogu, da v gledanju na življenjsko potrebo Jugoslavije demokratični Slovenci nismo osamljeni. Slovenski socialisti so včlanjeni v jugoslovanski socialistični stranki in za m jih se problem sploh me postavlja. Važno je pa vprašanje, katero stališče zavzema SLS. Z veseljem ugotavljamo, da tudi ta važni politični činitelj zavzema v emigraciji popolnoma korektno stališče. Temu ,se ni treba čuditi, ko vendar ipravi »Dogovor« z dne 29. oktobra 1944, da se strnejo in povežejo v Skupno borbo proti zunanjemu in notranjemu sovražniku vse slovenske narodne in jugoslovansko usmerjene sile. In leto pozneje, 29. oikitotora, izjavljajo zastopniki Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanske nacionalne stranke (odbor za Slovenijo) in Socialistične stranke Jugoslavije (odbor za Slovenijo), da stoje vse stranke na stališču kontinuitete Jugoslavije, edine ;so si pa tudi v tem, da sc-življenje v Jugoslaviji ne more nadaljevati na osnovah in samo z u-stamovami, kakršne so obstojale v času, iko so sovražne sile zasedle Jugoslavijo, in da vse tri stranke smatrajo, naj bo Jugoslavija federativna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stališče „Slovenlje“ V »Sloveniji«, glasilu katoliške skupnosti, ki iizhaja v Clevelandu (v iSev. Ameriki), in sicer v uvodniku druge številke, smo čitali sledeče besede: »Ne moremo iti lahkomiselno preko dejstev, da mejimo na severu in zahodu na kompaktno naseljena kulturno visoko stoječa in biološko zdrava naroda, Nemce in Italijane. Zgodovinska dejstva zadnjih sto let, trenutni položaj Slovencev v Trstu, Italiji in Avstriji moramo stalno imeti pred očmi, posebno takrat, kadar se v tej ali oni obliki pojavljajo in propagirajo načrti, po katerih naj bi se Slovenija odtrgala od bratskega juga... Mi vemo, da ni bilo vse prav v Jugoslaviji. Mi bi želeli že v naprej izločiti, kar ni bilo prav. Vemo pa, da je Slovenija v dobrih 20 letih napredovala kot nikoli prej... Nikoli pa ne smemo pozabiti in prezirati tega, kar so nas učili največji Slovenci in kar so tudi zgodovinska dejstva potrdila, da je za naš narod povezanost in sodelovanje z jugoslovanskimi brati iz gospodarskih in narodno-političnih razlogov najkoristnejše...« S temi besedami je jasno povedano, da geopolitični položaj Slovencev brezpogojno zahteva povezanost s slovenskim jugom in da so vse cemtralno-evropske fantazije samo smrtonosni strup za Slovence. Vsalka realna slovenska politika mora biti istočasno tudi jugoslovanska. Slovenski narod Slovenci so narod razumnikov. NoDen narod na Balkanu in v Vzhodni Evropi nima toliko inženirjev, strokovnjakov in drugih intelektualcev. Kam pa bomo z njimi, ako se bomo sami brez vsake potrebe zapirali v ozko preoblju-deno, z intelektualci in strokovnimi delavci prenasičeno Srednjo Evropo? Na jugu in jugovzhodu so nam pa na stežaj odprte skoro deviške, neizKoriščene dežele. Naše isdmoslovenstvo, ki bi se želeio povezati s Srednjo Evropo, bi nam odjedalo one bogate možnosti, katere nam daje jugoslovanska skupnost. Izven vsakega dvoma je, da je Jugoslavija zdrava, harmonično zaokrožena gospodarska enota, kjer je dana prirodna podlaga za vse panoge kmetijstva, kjer se nahajajo vse surovine Za industrijsko proizvodnjo, 'kjer je, kakor v 'nobeni drugi deželi v Evropi — im še celo v svetu, tako bogastvo vsem mogočih rud. Poleg tega je Jugoslavija pomorska država z najbolj oblikovano obalo in najkraisinejš> mi lukami. In tako Jugoslavijo b: naj razkosali, ker se nekaterim skomine cedijo za prividom Srednje Evrope, katerega je vendar že likvidiralo 1. 1918?! V.si oni, ki si tako lahkega srca v duhu, četudi ne v stvarnosti, želijo razkosanja Jugoslavije, se ne zavedajo, da bi razpad Jugoslavije neizmerno škodoval politični stalnosti jugovzhodne Evrope, ki bi se porajala po padu komunističnih režimov. Ker toi v primeru nenadnega razpada ne obstojala meja med Hrvati in Srbi, bi prišlo do isrhsko-hrvatske napetosti, ki bi onemogočala vsako normalno življenje. Odpiralo bi se ponovno makedonsko vprašanje, italijanski in nemški imperializem kakor tudi madžarska pohlepnost bi ponovno svojatali naše dežele. 'Posledica bi bila katastrofa za vse. Srbi bi izgubili vzhodne kraje in Vojvodino, .Slovenci bi prišli v obupen in brezizhoden položaj, hrvatske meje bi se porinile na jug in kar je glavno vsi skupaj bi izgubili morje. Vsi ti vročekrvni politični fantasti, ki hočejo iznajti nekaj boljšega, kar je Jugoslavija, naj se zavedajo vsega tega in naj vzamejo v rake izvestne zemljevide, ki poka-zujejo, kako bi ižgledale naše dežele, ako bi prišlo do razkosanja. Vse 'to ne bi bilo niti v interesu evropskega, niti svetovnega miru! .In poklicana bo tudi Amerika kot največja aintikamuriistična svetovna sila, da .bode glasnik politične pameti in razboritosti. Ena stvar je, ki Jugoslovanom ne manjka, to je politični temperament, in v tem pogledu so si Slovenci, Hrvati in Srbi pravi bratje, kar prihaja do izraza tudi danes ■med emigranti. Predvsem gre za težke očitke zaradi zločinov, ki so se odigrali na naših tleh med H:'-vati in Srbi. Toda vsi bi se morali zavedati, da iza te zločine ne odgovarjajo niti Hrvati niti Srbi, ampak v prvi vrsti tedanji Berlin in Rim kakor .poleg tega Paveličev totalitarizem. Titov režim je prevzel to strašno dediščino in s precejšnjo spretnostjo napovedal vojsko kateremu koli šovinizmu, ki bi 'Skušal izkoriščati te strašne dogodke. Bodimo iskreni: ako 'bi se nekaj tako strašnega dogodilo v kateri drugi evropski državi, to b! dovedlo do njenega nedvomnega razpada! Moramo priznati, da so Jugoslovani vendar uspeli, da se sprostijo od čustvenih posledic take meščanske vojne. In končno 'so bile tudi druge države žrtve meščanskih vojn in so se ponovno našle v državni skupnosti. V takem položaju je borba proti preveliki čustvenosti na svojem mestu. Cas zaceljuje vse rane. Poleg tega bi pa bilo koristno preudarjati, da je bila državljanska vojna 1. 1941 in 1942 posledica razbitja Jugoslavije, in ida je bilo razbitje Jugoslavije posledica neizmernega žrtvovanja Jugoslavije, ki ,se je vrgla v borbo, da' rešuje zaveznike. Ako to pomislimo, ni pač pretirano zahtevati, naj 'bi tudi 'takratni -zavezniki upoštevali potrebo, da včasih s prijateljsko rolko in besedo posežejo med sprte brate. Moram priznati, da sem bil neizmerno iznenaden, 'ko sem čul svojčas iiz us-t srbskih političnih ljudi v Zedinjenih državah trditev . da pred 'ustavodajno skupščino ne sme priti do nobenih političnih sporazumov. Pri presojanju tega vprašanja bi bilo dobro posedi nekoliko v preteklost. Na Krfu 1. 1917 je prevzela srbska vlada in mi delegati »Jugoslovanskega odbora« največje politične odgovornosti in nam ni prišlo na um, da bi se bili skrivali izza bodočih volivcev jugoslovanske u-stavodajne skupščine. Mi smo imeli smelost postaviti jugoslovanski vseobsežni državni program, kakršen je našel svoj izraz v Krfski deklaraciji, ki je bila -tudi sprejela od javnega mnenja doma kakor v emigraciji z največjim navdušenjem. Prav značilno je bilo, da mi zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev tedaj še obstoječe avstro-ogrske monarhije nismo imeli nobene formalne legitimacije od strank v domovini Iza tak smel korak. V takih trenutkih je smela iniciativa, pogumni politični čin vse, rešitev in obstoj; strašljivost in neodločnost pa pomenjata politično katastrofo! In sedaj prenesimo naša razmo-trivanja v naše čase. V Jugoslaviji vlada komunistični režim, ki je bil ljudstvu vsiljen zaradi politike zaveznikov. Posledice tega čina so bile in so največje narodne nesreče, kakršnih naše ljudstvo nikdar v svoji zgodovini . Zenske so, si . o:b sobotah skrbno, izlžkaie oblt.iko, za nedeljo. Imele so več oblclk. Najprej so imele tri do štiri bela pošterkama krila, potem ,so imela črno Ikrilo s širokim,, , svilenim trakom zelene, rdeče ali. plave barve. Krilo je bilo narejeno skupaj -z ozkim moderčkom. Spodaj je krog in krog krila šel trak-Dalje so ženske imele belo opleče, . t. j. bele, doma štikane (rekamira-ne) srajce za pod moderčkom, da Pred nekaj dnevi je,, načelnik a-meriškega odposlanstva' za gospodarsko sodelovanje (E.C.A.) v Trstu, minister Robert Galloway, podal novinarjem nekaj izjav, ki bolj jasno kot katere koli doslej osvetljujejo način delovanja Marshallovega načrta 'za gospodarsko obnovo na Tržaškem. Za naše čitatelje podajamo v kratkem bistvene točke teh iizjav. Prvo obdobje delovanja evropskega obnovitvenega načrta v Trstu moremo označiti z nekaj besedami: Preskrba delovnega ljudstva s hrano in najnujnejša obnovitvena dela. Od vseh dosedanjih dobav 'E.R.P., ki veljajo približno 30 -milijonov dolarjev, ali preko 20 milijard lir, so porabili za zagotovitev primerne prehrane Tržačanov preko 10 milijonov dolarjev. V drugem obdobju tržaške obnove so se osredotočili napori odposlanstva za gospodarsko sodelovanje in Zavezniške vojaške uprave predvsem v zagotovitvi dela tržaškemu delavstvu v že obstoječih obratih. Ladjedelnicam in drugim velikim tržaškim industrijam, ki dajejo kruha pretežnemu delu tržaških delavcev, je bilo treba preskrbeti naročil in jih tehnično usposobiti ■za nove naloge. Kot vemo, se je to v veliki meri posrečilo in brezposelnost, namesto da bi se povečala spričo hitrega naraščanja prebivalstva in prihoda tolikih novo-naseljencev, se je zmanjšala od približno 27.000 v letu 1947, na približno.20,000 v letu .1950. Tretje obdobje gospodarske obnove našega ozemlja bo nastopilo v kratkem: Sedaj, ko je bila v glavnem zagotovljena preskrba prebivalstva s hrano in z delom, je treba najti novih možnosti dela in zaslužka v industriji in v drugih gospodarskih panogah. V tem tretjem obdobju bo treba misliti na to, kako pritegniti v Trst nova podjetja in kako modernizirati ter povečati že obstoječe obrate, kako jih 'usposobiti za, tekmovanje na svetovnih tržiščih. V ta namen namerava tržaška uprava Marshallovega načrta posvetiti odslej večjo pozornost tudi srednjim in manjšim podjetjem; namerava jim pomagati pri nabavi opreme in strojev, stati jim ob strani s tehničnimi nasveti in jim pomagati pri iskanju novih tržišč v svetu. To zadnje poglavje -zanima v izredni meri prav tržaške Slovence. Medtem ko je vsa velika tržaška industrija v neslovenskih rokah, je med tržaškimi obrtniki izredno mnogo Slovencev, ki se jim morda izdaj po dolgih, dolgih letih odpirajo nove možnosti. Pozdravili smo že v preteklosti vsako pomoč, ki so jo 'zavetzniki nudili tržaški veliki industriji, da je lahko obnovila in vzdržala obratovanje, saj daje kruha tudi nemalemu številu slovenskih delavcev. Toliko bolj pa odobravamo in pozdravljamo napoved, da namerava Marshallov načrt priskočiti na pomoč tudi manjšina obratom, saj utegnejo od tega imeti korist tako Slovenski delavci, kot slovenski obrtniki in to v 'znatno večji meri kot doslej. Vprašanje, ki si ga moramo zdaj zastaviti, je naslednje: Kakšni so izgledi, da -pri tej napovedani pomoči srednjim in malim obratom, slovenski -obrtniki ne bodo zapostavljeni? V preteklosti smo pogosto slišali in čitali o tem, da tržaška civilna oblastva s svojimi svetovalci — poklicnimi udruženji — ne uradnice — pa imajo pravico, poleg polne oskrbe za porodništvo, tudi do odškodnine v obsegu 25.000 lir, če so prejemale stalno plačo, 15.000 za zaposlene od primera do primera in 12.000 za izredne zaposlitve. Ti zneski se delavkam izplačujejo v dveh obrokih. Tretje obdobje tržaške obnove in Slovenci (Nadaljevanje s 3. strani) nositi posledice izaradi tega, ker je komunistična partija leta 1945 prepovedala in onemogočila našim ljudem sodelovanje pri uprtavljanju naše dežele. Zaradi te komunistične (politike danes nimamo svojih zastopnikov tudi v nobenem izmed številnih gospodarskih organov, ki sodelujejo pri oblikovanju gospodarskih načrtov v Svobodnem tržaškem ozemlju. Kaj nam je storiti? Začeti se moramo zares združevati na vseh področjih javnega življenja. Najlaže pa nam bo to uspelo prav na gospodarskem poprišču. Cas je, da ustanovimo enotno gospodarsko organizacijo, v kateri bodo dobrodošli vsi gospodarsko aktivni Slovenci, ne glede na politično prepričanje, in ki ne bo na noben način vezana na politično stranko, ki je naše ljudstvo leta 1945 zavedla v žalostno stanje splošnega zapostavljanja, v katerem smo še danes. Predstavniki .take močne slovenske nepolitične gospodarske organizacije bi mogli dvigniti svoj glas pri obrambi naših u-pravlčenlh koristi z vse drugačnim učinkom, kot ga dosegajo osamljene pritožbe posameznih prizadetih rojakov, ali priložnostni članki v tem ali onem slovenskem listu. Zenske, ki naročeno delo opravljajo doma (»lavoro a domicilio«), ali pa ki veljajo kot hišne pomočnice, izplača Zavod za socialno skrbstvo (»Istituto Previdenza Sociale«) 12.000 lir ob priliki poroda. To pa se zgodi v primeru, da je delodajalec dolžan plačati 52 tednov prispevkov z dobo' dveh let pred porodom. Vse te, zgoraj navedene ugodnosti veljajo za primer, da niso delavkam že .-zagotovljeni boljši pogoji v delovnih pogodbah in pravilnikih, ker bi v takem primeru seveda ohranile pravico do boljših. Od javnih zavodov odvisne delavke pa z gori navedenimi ugodnostmi ne izgubijo ničesar pri ojpstnje čem njihovem položaju, kar se i'-če njihove plače in drugih doklad in pravic. Seja občinskega sveta V torek 28. novembra je zopet izasedal goriški občinsiki svet. To pot je najprej župan odgovoril našemu svetovalcu g. Bratužu, ki je zahteval takojšnje razpravljanje, da odpade z dnevnega reda zadeva o tako zvani Scelbovi dokladi občinskim uradnikom. Vzroka pa župan ni k temu navedel nobenega, zato so ugibanja med uradniki precej trpka. Nato je občinski svet do konca ,pi