VESTNIK
LETNIK XL.	CELOVEC, PETEK, 16. AVGUST 1985
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
ŠTEV. 33 (2239)
Kdo ogroža mir v dežeti?
Tovarna ceiuioze Obir zavrača neresnične trditve in očitke
„Trditve, da na južnem Koroškem vlada veiik nemir, da se v tovarni Obir na deiojemaice izvaja pritisk z nedovoijenimi ukrepi in da se deia rasistična politika apartheida, so neresnične." Tako je ned drugim rečeno v tiskovni izjavi, s katero je tovarna ceioiuze Obir na Rebrci ogdovoriia na trditve, ki sta jih minuti teden objavila koroška dnevnika „Karntner Tageszeit mg" in „K!eine Zeitung".
OD 40-LETNIC! ZMAGE NAD FAŠiZMOM
vabimo na
tovariško srečanje
V NEDELJO 25. AVGUSTA 1985 S PRtČETKOM OB 14. URi PRI PERŠMANU V PODPECi
Srečali se bomo bivši partizani, aktivisti in demokrati iz treh dežel — Avstrije, Italije in Slovenije, da skupaj obudimo spomine na težke čase boja proti zločinskemu fašizmu. Prireditve se bodo udeležili tudi predstavniki I. avstrijskega bataljona ter Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora z Dunaja.
Poleg govornikov bo kulturni spored, ki ga bosta izvajala mešani pevski zbor SFD ,.Zarja" iz Železne Kaple in godba na pihala Glasbene šole iz Šmihela pri Pliberku.
Pričakujemo vas na prireditvi, kjer se bomo srečali, pogovorili in poveselili v tovariškem vzdušju!
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
informacijsko zborovanje v „0birju"
Pisanje obeh listov (značilna je že podobnost člankov; čeprav je eden podpisan in drugi ne, se poznavalcu naravnost vsiljuje vtis, da je vse skupaj nastalo na istem zelj-niku) predstavlja nezaslišen napad na tovarno Obir, njeno vodstvo in uslužbence. Bralec dobi vtis, kakor da bi v tovarni vladalo pravo nasilje, kakor da bi Slovenci popolnoma zasužnjili svoje nemško Sovoreče sodelavce, kakor da bi Zaposlitev sploh dobil le tisti, ki se prizna za Slovenca — skratka: tovarna Obir naj bi bila trdnjava slovenskega nacionalizma, koroški odtenek apartheida, morda kar po vzorcu južnoafriških rasistov. In da b' bila zadeva bolj ..verodostojna", ie svoje maslo dodal še sam deželni glavar, ki je takorekoč uradno
oznanil, da bo v tej deželi naletel na odpor vsakdo, ki bi poskušal izvajati pritisk nad drugimi(l).
Take očitke je tovarna upravičeno zavrnila z vso odločnostjo ter v svoji izjavi za tisk nedvoumno povedala, da je resnica povsem drugačna. Tako v tovarni vsa leta, odkar je prišlo do sedanje lastniške ureditve, vlada ozračje dobrega sodelovanja in medsebojnega razumevanja, kar je tudi omogočilo, da se je tovarna razvila v uspešno delujoče podjetje, ki je v lanskem letu doseglo promet v višini 1,2 milijarde šiiingov. Do 95 odstotkov vseh uslužbencev prihaja iz neposredne okolice in v zadnjih letih so bili delojemalci brez izjeme zaposleni s privolitvijo obratnega sve-
ta in na podlagi njihovih sposobnosti.
Neresnične trditve, ki jih je v omenjenih člankih kar mrgolelo, so se torej zelo hitro razblinile v nič. Seveda pa se ravno zato vsiljuje vprašanje, kaj je resnični namen in kdo tiči za sedanjimi napadi na tovarno Obir. Ti napadi prihajajo v trenutku, ko je tovarna pred velikimi investicijami, s katerimi naj bi proizvodnjo občutno povečali (skoraj na trikratni obseg) ter dodatno k obstoječim 200 delovnim mestom ustvarili še nadaljnjih sto, obenem pa rešili tudi pereča vprašanja varstva okolja. Prvi pogoj za to pa je seveda, da v podjetju vlada dobro medsebojno'razumevanje in sodelovanje mimo vseh razlik po narodnosti in jeziku ali političnem prepričanju. Delavci so vsekakor zainteresirani na takem vzdušju in na razvoju, ki jim bo tudi v bodoče zagotavljal varna delovna mesta. Zato odklanjajo početje tistih, ki od zunaj vnašajo v podjetje nemir s tem, da širijo neresnične trditve. S tem namreč ne oorožajo le notranje klime, temveč škodujejo podjetju tudi navzven, obenem pa kalijo mir v deželi.
Če se spomnimo nekaj let nazaj, ko je šlo za rešitev reberške tovarne, moramo ugotoviti, da so se avtorji sedanjih hujskaških člankov in tisti, ki se od njih nočejo distancirati (npr. predsednik obratnega cveta delavcev StraBer, ki bi se moral v prvi vrsti postaviti za koristi delavcev), pravzaprav znašli v isti vrsti s tistimi, ki so takrat za vsako ceno hoteli preprečiti novo rojstvo tovarne. Ali jim danes morda ne gre v račun, da se v časih splošnih gospodarskih težav prav to podjetje uspešno razvija?
V torek popoldne je vodstvo Tovarne celuloze Obir v Reberci vabilo na informacijski sestanek vse delavec in nastavijence. Direktor Obirja inž. Feliks VVieser je na tem sestanku poročal o projektu za sanacijo okolja, povedal pa je tudi, kako se je obrat gospodarsko razvil: leta 1980 je imel Obir 220 milijonov prometa, lani pa je narasel promet na 1,2 milijarde šilingov. Tudi število delavcev je med 79 in 85 naraslo od 147 na 167. Iz poročila je bilo razvidno, kako močno tovarna upošteva lokalne potrebe: od vseh delavcev jih je 95 odstotkov doma v najožji okolici, tudi 90 odstotkov vajencev je iz občin Železna Kapla in Žitara vas. Sta-
tistika sama pa tudi dokazuje, da napad v dnevnikih KTZ in Kleine Zeitung, češ da Obir nastavlja le Slovence ne drži.
Ob koncu so udeleženci informacijskega sestanka sprejeli z aplavzom izjavo javnosti, v kateri ugotavljajo, da si je podjetje pridobilo ugled pri trgovinskih partnerjih, da pa stoji Obir pred važno in odgovorno nalogo preobrazbe podjetja — tudi na sektorju varstva okolja. Zato pozivajo odgovorne, tudi občini Železno Kaplo in Žitaro vas, da se pri tem vprašanju hitro odločijo. Na koncu pa so odločno zavrnili tudi napade v Karntner Tageszei-tung in Kleine Zeitung, zaradi katerih bi Obir utegnil utrpeti škodo.
PHEBERtTE
no
strani
2 Žetezna Kap!a: „Amtssprache ist deutsch!"
2	Sto !et turizma v Portorožu
3	Mednarodno zanimanje za razstavo panjskih četnic
4	Spominski pohod na Jepo
5	Drabosnjakovdom na Kostanjah
je dograjen
7 S!ovenciv9.sto!etju niso biti revni?
Neresnice ne postanejo resnične
pa naj jih kdo še tako trmasto ponavija
O/? ?Mjr4z/ZČMfjšZ/? p?*Z/ožnosfZZ?, HStno fw p;smc??o, pcmav/jd ^oroš^Z Ježe/n; g/uc^r WdgMcr svojo očZt??o Mdj/m/j	irt/Ztev, </% je Noroš^cm č/c?? 7
%vs;?*Zjs^f č/rždtme pogoje v cc/otZ Zzpo/njc?!. .Sct/gj /?c-?*cmo to njegovo ozrmrn/o v „WZffzer ZcZfMMg", t/t?ctmZ-Z*K, ^tereg^t Zzt/djatc/jZc% je rcpH^/Z^t zfvsrrfjg — torej v /ZstK Mru</negt! ztMČajg. 7o;/u /?/j«/? terna nerernfea ne /?o posta/% manj nerernfena, W%gner Z?o v naj^o/jiern p?*Z-mera t/osege/ /e to, ((4 g% (*o m^rsZMo zače/ /rrfmerjatf s frrnattfrn otrobom, ^Z venomer ponav/ja, </% nečeta noee jfstZ a/f </% Z?očc fmetf ^o/očene fgraee . . .
Scvetfa pa v W<tgMfrjevcm primera ne gre za trmastega otroka in ie z/atti ne za igračo. Gre za ce/o resno vprašanje spoštovanja met/?Mro</??f pogoje in gre za reševanje manjšinski/? vprašanj, ki so za prizadeto narodnostno skapnost žZ^/jcnjs/tcgg pomena. Pri sedanji zakonski areditvi, ki je v pravem pomena kesede ža/osten torzo manjšinske zaščite, se razen Wagnerja nikče v Avstriji in še manj v mednarodni javnosti ne apa resno trditi, da ki ki/ č/en 7 že izpo/njen. Pa areditev je mog/a nastati samo na pod/agi samovo/jnega to/mačenja in prikrojevanja do/oči/ državne pogodke, ki je seg/o prav do poska-sa revizije mednarodnega dokamenta, na katerem je zgrajena neodvisnost naše države. Zato ta areditev, ki pomeni okčatno okrnitev manjšinske zaščite, nikdar ne more predstav/jati izpo/nitve prevzetik okveznosti.
Vendar ŠVagnerjeva trmog/avost ni omejena zgo/j na č/en 7 državne pogodke — enako trmasto ponav/ja tadi svoje trditve o vprašanja dvojezični/? označk v
žitrajski /jadski šo/i. A'ot najvišji referent za šo/stvo si izstav/ja ze/o s/ako spričeva/o, če še do danes n: agotovi/, da so v šo/ak razen razredov tadi še dragi prostori, ki pa se jik ne da oštevi/čiti, ne po araksko, ne po rimsko. /War koče svoje /astne nedostatke zakrisati z ža/jivimi napadi na vodjo žit?ajske šo/ef
5ieer pa s/akosti svojik argamentacij najko/je kaže že kar na začetka omenjenega č/anka v „Wiener Zeitang", ko vsem tistim, ki se kavijo z manjšinsko prok/ematiko, takorekoč očita, da to de/ajo samo zato, da imajo zapos-/itev. Ce/otno manjšinsko po/itiko zredacirati na takšno „krepko izpoved" je sposoken res samo č/ovek ŠVagner-jevega kova/ Danes, ko o manjšinskik prok/emik resno razprav/jajo na najvišjik mednarodnik /oramik in ko v mednarodnik dokamentik, kot je npr. ke/sinška sk/epna /istina, priznavajo in poadarjajo važno v/ogo manjšin kot povezova/nik č/enov med narodi in državami, so takšna arogantna sta/išča v skrajni meri dep/asirana.
Zato ki ŠVagnerja svetova/i, da ki se tadi sam enkrat zamis/i/ v vsekino svoje /astne ..zapovedi," s katero dragim grozi za primer, da ki kdo kje izvaja/ kakšen pritisk. Njegovo ok/astniško poačevanje dragik je namreč že ze/o podokno pritiska, ki je nevaren to/iko ko/j, ker se pri tem /akko opira na svoj po/ožaj in na svojo ok/ast — kar pa k/jak tema še nikakor ne pomeni, da ki se zaradi tega tadi njegove neresnične trditve, kot npr. g/ede č/ena 7 itd., mora/e čadežno spremeniti v resnico, k a krez zamere, gospod deže/ni g/avar; „krepke izpovedi" pač izzovejo krepke odgovore.
Peter Gstettner
odgovarja na nekatera vprašanja, ki mu jih je zastavit Siovenski vestnik. Zanimalo nas je predvsem, kaj misli strkovnjak za pedagoška vprašanja o najnovejših Wagnerjevih napovedih v zvezi z .novimi ureditvami" v manjšinskem šolstvu. VVagner je v „Wiener Zeitung' med drugim zapisal, da bo nova ureditev deloma prikrojena modeiu. ki ga je predstavita celovška univerza. Gstettner take trditve zavrača. Univerza se od vsega začetka trudi za izboljšanje dvojezičnega pouka, od deželnega glavarja napovedana nova ureditev pa dejansko ustvari točitev dijakov po jezikovnih vidikih. Vse kaže. da je VVagner našel svoj kompromis s H*G in KUD. Gstettner meni o .novem modelu": „To je kapitulacija manjšinskošolske politike pred zahtevami heimatdiensta in svobodnjakov."
DVOJEZIČNOST V DVOJEZiČNi OBČiNi ŽELEZNA KAPLA-BELA:
„Amtssprache ist deutsch!"
Ko je občinski odbor dvojezične občine Žeiezna Kapia-Beta na svoji predzadnji seji obravnavat zahtevo po enakopravnosti siovenščine tudi pri sejah občinskega odbora (zahtevo je viožii odbornik KPA Gidi Sitter), jo je večina občinskih odbornikov odkioniia. Župan Juvan pa je za občinsko predstojništvo izjavi), da o tem ni treba skiepati, saj se tako že trije odborniki (KP-jevec Sitter ter odbornika EL Smrtnik in Hanjžič) pri sejah posiužujejo samo siovenščine. in potem res ni prišio do skiepa, da je siovenščina enakopravna, da bi torej na sejah vsak odbornik iah-ko govorit ati nemško aii siovensko.
Že na zadnji seji pa se je pokazalo, kako je v resnici z enakopravnostjo slovenščine. Takoj po prvem diskusijskem prispevku je župan Juvan (SPO) pozval odbornika Sit-terja, naj svoj prispevek prevede v nemščino. Sitter tega ni storil, tudi pri drugih točkah ne, čeprav ga je župan vedno znova pozival, temveč je odločno povedal: „Zad-njič sem govoril tudi samo slovensko, pa nič niste zahtevali prevajanja, danes, ko je navzočih le ma-io ljudi, pa si to upate. Jaz ne bom prevajal, ker slovenščina sicer ni enakopravna!"
Toda ofenziva občinskega pred-stojništva je postala še bolj očitna. Ko je odbornik EL Smrtnik zahteval popravek zapisnika prejšnje seje prav o tem vprašanju ter predložil občinskim odbornikom tudi uradni „Karntner Gemeindeblatt", ki v svojem paragrafu 45 med drugim
določa, da je uradni jezik v Železni Kapli poleg nemščine tudi slovenščina, je župan Juvan izbruhnil: „Amtsprache ist deutsch!" Ali ka-pelški župan ne pozna avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena? Ali se mu avstrijski zakonski predpisi tako malo mar, da zahtevo po njihovem spoštovanju zavrne z izbruhom, ki nevarno spominja na čase, ko so po naših krajih viseli nacistični pozivi ..Karntner, sprich deutsch!"?
Škoda in celo sramotno pa je ob tem tudi dejstvo, da se razen odbornikov EL in KPA nihče ni distanciral od takih nemškonacional-nih izbruhov v občini, ki je celo uradno priznana za dvojezično, v kateri je slovensko prebivalstvo v večini in v kateri vsi odborniki tudi slovensko vsaj razumejo.
Na zadnji seji občinskega odbora so odobrili nakup mostovni-ce (Bruckenwaage), ki bo stala pri
Kmečki zadrugi in bo dostopna vsem občanom. Imela bo večjo zmogljivost kot dosedanja občinska mostovnica, ki nikakor ni več ustrezala. Pri tem vprašanju se je skušal FPO-jevski odbornik Reiter povzpeti na isto nacionalistično raven (..Amtssprache ist deutsch!") kot občinsko predstojništvo, vendar mu to ni prav uspelo.
O nameravani povezavi občin Železna Kapla in Zitara vas ter tovarne celuloze Obir na Reberci za skupno gradnjo kanalizacije tokrat niso mogli glasovati, ker je še vse preveč nejasnosti, tudi v samem besedilu tozadevne pogodbe. Zato pa so glasovali o povišanju prispevka interesentov za četrti gradbeni odsek kanala — z utemeljitvijo, da bo prispevala dežela pol milijona šilingov manj v ta namen, kot je bilo predvideno v proračunu, torej je treba občanom ustrezno povišati njihov prispevek. Proti povišanju je glasoval le odbornik Sitter, ki je opozoril, da se bodo s tem stroški povišali za več kot 600 šilingov na enoto in torej znašali več kot 14.000 šilingov za priključek. Kolikšna bo končna vsota, trenutno še sploh ni znano, vendar že zdaj kaže, da bo to ogromna obremenitev prebivalcev.
KiRCHSCHLAGER NA CELOVŠKEM SEJMU:
Treba je napraviti konec škandalom ki bremenijo ugied
Avstrije v svetovni javnosti
Otvoritev letošnjega celovškega sejma je zvezni predsednik dr. Kirchschlager izkoristil za resno opozorilo, da je treba napraviti konec škandalom, ki so povzročili hudo škodo medn. ugledu Avstrije. Obžaloval je, da pred leti ni imel uspeha s svojim pozivom, da moramo osušiti moralna močvirja. Nasprotno so se škandali v gospodarstvu in politiki še množili in stopnjevali vse do sedanjega vinskega škandala, ki pomeni že pravo poplavo nemoralnosti. Kot najvišji predstavnik države in varuh njene zakonitosti je zahteval ..moralno oborožitev": povrniti se moramo spet k spoštovanju vrednot, kot so poštenost, marljivost ter neoporečnost v politiki in gospodarstvu.
Avstrija si je pridobita v svetu velik ugled s svojo politiko nevtralnosti, s svojo kulturo in znanostjo, je dejal predsednik Kirchschlager. Toda v zadnjih letih so razni škandali ta ugled nevarno izpodkopali in ga skoroda že povsem uničili. Zato moramo poskrbeti, da bo postala naša država spet znana po svoji poštenosti in ne po škandalih. Pri tem lahko učinkovito prispeva tudi celovški sejem, saj mednarodni javno-
sti predstavlja sadove uspešnega gospodarskega razvoja Koroške in Avstrije.
Vinskemu škandalu je posvetil del svojega govora tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Haiden, ki je dejal, da pri pogajanjih o novem zakonu o vinskem gospodarstvu ne sme biti nobenega popuščanja, ker le z najstrožjimi predpisi si bo Avstrija spet pridobita v svetu ugled, ki so ji ga zapravili neodgovorni ponarejevalci in zastrupljevalci vina. Koroški govorniki — od predsednika sejma Dermutha preko celovškega župana Guggenbergerja in predsednika trgovinske zbornice Baurechta do deželnega glavarja Wagnerja — pa so se v glavnem omejili na hvalisanje domačega gospodarstva, pri čemer so zlasti poudarili tudi vlogo celovških sejemskih prireditev.
Ob robu: VVagner je v svojem govoru menil, da se stvari enkrat lahko prikažejo take, kakršne v resnici so — ker v bližnji bodočnosti na Koroškem nimamo volitev. S tem je vodilni deželni politik javno potrdil, kar vsak samostojno misleči državljan že davno ve: da se izjav, ki jih politiki dajejo pred volitvami, ne sme jemati preveč resno.
Uspešno sodelovanje med ZSZ in gradbeniki iz Slovenije
V uspešno poslovno sodelovanje med Slovenci na Koroškem in gospodarstvom v Sloveniji sta se vključila tudi Zveza slovenskih zadrug v Celovcu ter Splošno gradbeno podjetje Tržič. Tržiški gradbeniki po naročilu ZSZ na Koroškem postavljajo večnamenske montažne objekte, v katerih bodo prostori krajevnih posojilnic, prodajalne izdelkov za široko potrošnjo ter skladišča kmetijskih strojev, opreme, gnojil in drugih potrebščin za kmetijstvo.
Prvi tak objekt so zgradili lani v Kotmari vasi, drugega pa pred kratkim v Globasnici. V tem mesecu se nameravajo lotiti še tretjega, in sicer v Železni Kapli, dogovarjajo pa se že za postavitev četrtega montažnega objekta.
SGP Tržič v sodelovanju s svojimi kooperanti iz Kisovca pri Zagorju in Ljubljane doma izdela sestavne dele montažnega objekta, ki jih nato v dobrem mesecu dni postavi na temelje, ki jih pripravi naročnik, ki sam napelje tudi vse potrebne instalacije.
K sklenitvi posla med tržiškimi gradbeniki in ZSZ je pripomoglo predstavništvo Gospodarske zbornice Slovenije v Celovcu. Odločilno pri tem pa je bilo to, da je SGP Tržič ponudilo primeren tip montažnega objekta za potrebe zadrug. Načrte zanj so napraviti sami v svojem biroju. Gre za objekt iz jeklene konstrukcije s kovinsko streho in obložen z lahkim betonskim ma-
terialom. S predelnimi stenami ga lahko razdelijo na večje število po* trebnih notranjih prostorov.
Posel, ki so ga vključili v okvir sejemske menjave med Koroško i" Slovenijo, je za SGP Tržič in njegove kooperante finančno ugoden. Za prvi objekt so dobili milijon šilingov, za druga dva, ki sta večja, pa skupaj pet milijonov šilingov-Kot računajo, bodo na Koroškem zgradili še več takih montažnih objektov, saj se zanje že zanimajo nekateri trgovci.
L. S.
Gradnja
daljnovoda
med Avstrijo in Jugoslavijo
Dravske elektrarne Maribor so kot pooblaščeni investitor pripravile investicijsko tehnično dokumentacijo za izgradnjo dvosistemskega daljnovoda 400 kV Maribor-Avstrija, poroča ljubljansko Delo. Skupna dolžina daljnovoda bo 61 km, od tega na jugoslovanski strani 24 km, vrednost gradnje daljnovoda in pripadajoč'" naprav pa ocenjujejo na 3.300 milijo* nov dinarjev.
Po mednarodnem sporazumu med avstrijskim in jugoslovanskim elektrogospodarstvom naj bi bil daljnovod dograjen do septembra 1987. Zato predvidevajo, da bodo z gradnjo začeli prihodnjo pomlad, do tedaj P.u bodo zimske mesece 1985-86 izkoristili za izsekanje delov trase po gozdovih.
Poučen izlet v Auschwitz
Letos smo obhajali 40-ietnico konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. Letos smo obhajati tudi 40-ietnico osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerih so umoriti več miiijonov ne-doižnih žrtev. Med temi taborišči je bii tudi Auschvvitz (poijsko ime kraja je Osvviecim), kjer je po osvoboditvi 27. januarja 1945 ostaio „največje pokopaiišče, ki ga pozna zgodovina civiiiziranega sveta".
V ta kraj strašnega spomina in ne-presiišnega opomina prireja Družba za poiitično izobraževanje v innsbrucku vsako ieto za veiikonoč-ne praznike iziet, ki je povezan s primernim poučnim sporedom. Tako se bodo n. pr. udeieženci tega
obiska ieta 1986 pred potovanje"* na Poijsko srečati na Koroške"*' kjer se bodo seznaniti z zgodovin" in današnjo stvarnostjo koroških Siovencev.
Udeieženci se bodo zbrati 22-marca 1986 na Koroškem, 24. n*a'-ca bodo odpotovati na PotjskO; kjer bodo 25. in 26. marca obiskati nekdanje taborišče, 27. marca s' bodo ogiedaii še staro poijsko "*"* sto Krakow, 28. marca pa se bod" vrniii domov. Stroški potovanja bodo predvidoma znašati 2400 šit'"' gov na osebo. Prijave sprejema do 31. oktobra tega ieta dr. Andreas Maisiinger, innrain 52, 6020 in"S-bruck (tei. 05222) 724-2712).
Sto let turizma v Portorožu
Portorož, središče slovenskega turizma na jadranski obali, praznuje letos stoletnico ^poklicne gostoljubnosti". Točno pred sto leti, kot so razkrili zgodovinarji, so namreč na pobudo piranskega zdravnika Giovan-nija Lugnianija preuredili del kemične tovarne v poskusno zdravilišče ter odprli tudi prvih deset turističnih sob.
Leta 1902 so takratni občinski možje zgradili tramvajsko povezavo med Piranom in Portorožem, dve leti pozneje pa so Portorož povezali z ozkotirno železnico tudi s Trstom in Piranom. Nekaj let pozneje je lastnik velikih graških pivovarn Reininghaus zgradil v Portorožu drugi najlepši in največji hotel na Jadranu — hotel Palače, ki je bil namenjen izključno petičnim gostom in smetani avstrijskega dvora. Hotel Palače stoji še danes in ko ga bodo prenovili, kar naj bi se zgodilo čez leto ali dve, naj bi ponovno postal najrazkošnejši hotel ob jugoslovanskem delu jadranske obale.
Tako je Portorož že pred prvo svetovno vojno postal mondeno letovišče, ki je za svoje goste prirejalo tudi raznovrstne prireditve, izlete, simfonične koncerte in podobno. Takšen, kot je danes, pa je Portorož nastal šele po letu 1960. Pred tem je bila njegova
podoba več desetletij približno enaka — nekaj manjših hotelov, letoviške vile, trgovinice in drugi lokali. Po vojni se je začel dopustniški utrip vračati v Portorož šele po letu 1954, ko je bila bivša cona B Svobodnega tržaškega ozemlja priključena Jugoslaviji. Za ta „pohod" sodobnega turizma je bilo seveda premalo tisto, kar je ostalo iz predvojnih časov. Do leta 1972 so gradili nove hotele in leta 1976 je zaživel še turistični kompleks Bernardin.
Načrtovalci so novi Portorož zasnovali tako, da bi privabili čimveč zahtevnejših gostov. Poleg tega naj bi celoten kraj živel s turizmom vse ieto, izkoristil ugodno lego, saj je med vsemi jadranskimi turističnimi središči najbližji Srednji Evropi. Takrat je nastalo tudi prireditveno in kongresno središče Avditorij, širile so se površine za šport in rekreacijo, hoteli so dobili pokrita kopališča z ogrevano morsko vodo itd. V zadnjem obdobju je bilo zgrajeno še sodobno letališče v Sečovljah, ki omogoča pristajanje in vzletavanje zasebnih in manjših potniških letal; nedaleč od njega pa je tudi sodobna marina, ki ima v morju več kot 1000 privezov ter velja za najsodobneje opremljeno
na vsej jugoslovanski obali Jadrana.
Najnovejša pridobitev Portoroža je zgradba novega talasoterapevtske-ga zdravilišča tik ob hotelu Palače. V novih termah je na voljo 23 kadi in 46 kabin za različne kopeli (blatne in biserne) in podvodno masažo, najsodobnejše naprave za elektrote-rapijo, uvedli pa so tudi novosti v terapiji — ročna manipulacija hrbte-
nice in posebna shujševalna dieta. Ta zdraviliški objekt je največja letošnja turistična naložba v Sloveniji. Nove terme sprejmejo 160 gostov na uro.
In v čem je skrivnost portoroškega zdravilišča? Pravijo, da zdravje in turizem kar nekako silita skupaj. Zdravniki pogosto trdijo, da imajo vse naravne zdravstvene terapije več uspeha, če bolnik spremeni tudi kraj bivanja. Danes človek išče predvsem miru, počitka in naravne dejavnike za utrditev svojega zdravja. !n vse te tri prednosti ima Portorož: tu je še vedno čisto ozračje, podnebje je iz-
redno ugodno, tu raste bujno rastlinja zaradi bližine solin pa je tu še vrsta elementov, ki pridejo v ozračje s so* linskih polj.
Portoroški zdraviliški turizem do* življa pravi preporod. Do tega J^ prišlo ne le zato, ker je bil kraj i"*^* novan kot naravno zdravilišče, ten*' več tudi zaradi same nove zdraviliški stavbe in seveda tudi zaradi mis^ nosti, s katero želijo zdravilišče P" sto letih ponovno izkoristiti kot o"* skočno desko v turističnem razvoj"* In če zapustimo zdravilišče, je ^ sodobnega turista v Portorožu zanin". vega in privlačnega tudi še marstk"' drugega. Na primer Casino, slov'* portoroška igralnica, ki je med n"j bolj znanimi v Evropi. V več nih dvoranah je gostom na voljo ve kot dvajset igralnih miz z rule*o< chemin de fer, baccara, trente et rante, black jack in z igralnimi avto mati. Portoroško igralnico obišče vsa dan povprečno 400 gostov.
Med tisočimi uglednih gostov, k so letovali v Portorožu, so bili s*e vilni državniki, pisatelji, filmski ig*^. ci, glasbeniki in drugi umetniki iz vse^ delov sveta. Zgodovina Portoroža 1 torej bogata. Današnji Portorož pa številnih področjih dokazuje, d".J. dostojen naslednik velike trad'C'r! trudi se, da bi iskal vzore za j"*^ predvsem v tistem, kar je bilo v P*^ tcklosti uspešnega.
(Po Rodni gr"*!')
16. avgust 1985
VESTNIK
Štev. 33(2239)-H
Panjske čelnice potujejo v Milan
Lani septembra smo si panjske četnice, ki so prava sicvenska posebnost, prvič iahko ogledali na razstavi v Celovcu. Medtem si jo niso ogledali samo v Ljubijani, temveč tudi v Trstu in Gorici, jeseni 1935 pa si bodo panjske četnice s Koroške ogiedovaii tudi še itaiijani v okoiici Milana. V teku enega ieta bo videio torej to razstavo izredno širok krog ljudi v treh državah.
Pred letom dni se prav gotovo tudi marsikdo izmed koroških Slovencev sam še ni zavedal, da je ned nami živela umetnost, ki je drugi sosednji narodi sploh ne poznajo. Razstava, ki jo je Slovenska prosvetna zveza pripravila skupaj s slovenskimi čebelarji na južnem Koroškem, pa je spravila to dejstvo spet v spomin.
!z svoje narodopisne zbirke je SPZ vzela najbolj ohranjene in zanimive čelnice, ki so jih že v pet-
V okviru „Kuiturnih dni Siovencev iz Avstrije"
so bite panjske čeinice na ogied v Cankarjevem domu.
desetih letih zbirali v Podjuni, Rožu in na Zilji. Izposodila pa si je še nekaj čelnic od slovenskih čebelarjev iz Šmihela in okolice Pliberka, Železne Kaple in Bilčovsa. Pustila jih je obnoviti, zraven pa Prikazala še orodje, s katerim so delali čebelarji; s spremnim besedilom, ki je v slovenščini in nemščini objavljeno tudi v posebni brošuri, pa je zaokroženo to material-
no pričevanje o umetnosti poslika-vanja panjskih čelnic.
Iz Celovca je razstava najprej potovala v Bilčovs, Šmihel in Železno Kaplo, nato je letos v okviru ..Kulturnih dni Slovencev iz Avstrije" razstava bila na ogled letos marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so jo odkrili tudi Slovenci iz Italije. Aprila meseca je bila razstava na ogled v Kulturnem domu v Trstu, maia pa še v Gorici. S tem pa potovanje koroških panj-
skih čelnic še ni bilo zaključeno.
Trenutno tečejo priprave za preselitev panjskih čelnic v okolico Milana, kjer bodo jeseni v najmanj treh krajih razstavili čebelarsko opremo in čelnice iz Koroške. Najprej bo razstava gostovala v lepih razstavnih prostorih gradu v kraju Carimate blizu Milana, od koder jo bodo prepeljali tudi š v mesti Como in Bergamo.
Članico jugoslovanskega kluba v Milanu, gospo Tatjano VVolf-Bellot-to, smo vprašali kako se je odločila za posredovanje te razstave v oddaljeni Milan. Povedala nam je, da je že leta 1978 z uspehom organizirala razstavo panjskih čelnic iz Slovenije; čeprav so bile to tedaj le kopije, so zbudile precej zanimanja pri Italijanih, ki te zvrsti ljudske umetnosti ne poznajo. Prepričana je, da bo tudi razstava iz Koroške zbudila najmanj enako zanimanje. Poskrbljeno pa je tudi že za publiciteto, saj bo sponzor razstave, industrijalec Orsenigo, priredil poleg tega še modno revijo. „Za razstavo se ne zanima samo izbrana publika. Zanimanje je med širšo publiko, saj so to izredno lepe stvari, ki imajo tudi historičen in sociološki pomen. Italijani tega ne poznajo. To je pač posebnost iz alpskega predela, ki so jo razvili Slovenci. To zanima danes ljudi. Tudi pri turizmu je opaziti, da se ljudje zanimajo za življenje, za kulturni razvoj in za posebnosti tistih krajev ki jih obiščejo, tudi v tem oziru je to zanimivo", je dejala Tatjana Wo!f-Be!!otto in dodala, da bodo razstavo pokazali morda tudi v samem mestu Milan.
Znano je, da so na Koroškem poleg preprostih samoukov poslikavali čelnice tudi slikarja peter Markovič in Marko Pernhart, kljub temu so panjske čelnice bile v prvi vrsti prave ljudske galerije na prostem. Na njih so ljudje v posvetnih in nabožnih motivih slikali svoje lastno življenje, ponekod so čelnice celo edini vir, iz katerega je mogoče sklepati na zgodovino do-tične kmečke družine.
Vsekakor je ta razstava en korak v smeri stalne razstave oz. stalnega narodopisnega muzeja, ki ga potrebujemo koroški Slovenci. Z razstavo glinastih lončevin hoče Slovenska prosvetna zveza nadaljevati delo na tem področju. Zato je vsak, ki ima kakšno glinasto posodo, naprošen, da posodi za to razstavo primerne predmete Slovenski prosvetni zvezi, ki po potrebi poskrbi tudi za restavracijo predmetov.
Brucke 2-85: Uradna interpretacija koroške stvarnosti v letu 45?
Izšla je nova izdaja koroške kulturne revije DIE BRUCKE. Težišča nove številke so tudi tokrat razni jubileji bolj ali manj slavnih koroških tradicionalnih (domovinskih) inštitucij. Bolj zanimivi so vsekakor prispevki o ustvarjanju na likovno-umetniškem področju ter vrsta prvič objavljenih novih dei nekaterih koroških pisateljev, med drugim Janka Messnerja in Janka Ferka. Mnogo prostora je dobi) tokrat tudi deželni glavar Wagner za svoj prispevek. V bilanci o Koroški v letu 1985 in njenem nadaljnjem razvoju pa se - kakor že mnogokrat — poskuša le v hvalospevih in neverjetnih trditvah, uredništvu revije pa očitno ni hotelo uspeti, temu siromaštvu postaviti ob rob kaj bolj dodelanega, strokovnega, karkoli realističnega pač.
Kabaret „Alpenrot" pri Joklnu
Naslednji dvojezični večer
v	dvojezični taberni „Pri Jo-kinu" bo v sredo, 21. avgusta
teči" teta 1984 bil deležen po-kabaret Arthurja Burza „AI-penrot" — kritično karikiranje koroških in avstrijskih družbenih razmer..
Celovški študent ip avtor komada ..Alpenrot" je o svojem delu nekoč sam dejat, da ga je napisal med drugim tudi zaradi tega. ker se ..sramuje za protislovenska dejanja svojih rojakov na Koroškem". Burz igra v svojem komadu sam glavno vlogo. V vseh dosedanjih nastopih so sodelovali tudi ..Drabosnjako-
vi	komedijanti". Tako je njihov nastop na „ Kontaktni teči" leta 984 bil deležen pozitivnega odmeva. Menda pa se je zdaj sestav igralcev in Igralk nekoliko spremenil. Vsem radovednežem in tistim, ki kabareta še niso videti, priporočamo, da si igro ogledajo.
Trditev o tako imenovani „demo-kratični" predaji oblasti iz rok vojnega zločinca Rainerja v roke neke na hitro konstituirane prehodne deželne vlade je bila sicer že tolikokrat natrpana na papir - in leta je, kakor pravi pregovor, potrpežljiv —, da nikogar ne čudi več. Ce tudi VVagner imenuje bivše nacistične funkcionarje, ki so ta ev-ropsko-edinstveni načrt spletli in izpeljali, dobre avstrijske patriote.
Niti primerjava, češ koroška deželna politika po 2. svetovni vojni ima za nedeljeno Koroško iste zasluge, kot jih je imel svojčas baje „abwehrkampf" ni edinstveno VVag-nerjeva. Kaj ne spominjajo njegove besede „Waren es nach dem 1. VVeltkrieg die VVaffen. die sprachen, um die Heimat ungeteilt zu erhal-ten, so muBten es nach dem 2. VVeltkrieg die VVaffen des Geistes
und die der Oberzeugungskraft sein, die eine Entscheidung zugun-sten der Landeseinheit bewirkten" na neki zelo sličen odstavek „Ruf der Heimat" iz leta 1970? Leto zma-
OBIŠČITE
Wemer Bergovo galerijo
V PLIBERKU Odprta je dnevno
od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
ge nad fašizmom je torej v reviji DIE BRUCKE deležno zelo svojevrstnih interpretacij. Več o tem in o nekaterih boljših prispevkih pa v naslednji številki.
Umetniki iz Opatije razstavljajo v mestni hiši v Celovcu
Ladislav Sosteric: Dislokacija, olje 1983
Prejšnji četrtek je bila otvorje- sluge za to gredo v prvi vrsti Av-na v galeriji celovške mestne hiše strijsko-jugoslovanski družbi, ki skupinska razstava likovnih umet- vztrajno koristi vsako priložnost za nikov in umetnic iz Opatije. Raz- razširitev kulturnih in prijateljskih stavljajo Zdenko Balabanič, Jakov stikov do Jugoslavije in ki letos ob-Smokina, Branka Marčeta, Ermanno haja 30-letnico svojega obstoja. V Steli, Claudio Frank, Ksenija Mo- okviru juiblejne slovesnosti je pod-gin, Ivo Kalina, Ladislav šošterič predsednik Avstrijsko- jugoslovan-in Ljubomir Karina. Prevladujejo ske družbe inž. Truppe ob navzoč-oljnate slike, v motivih pa pretež- nesti in sodelovanju celovškega žu-no jadransko okolje.	pana Cuggenbergerja, kulturnega
referenta Metelka in opatijske žu-Opatijo in Celovec že nekaj let panje Marije Petkovič otvoril raz-povezujejo prijateljski odnosi. Za- stavo.
Židovske pesmi,
Kuiturno poletje pri Joklnu se nadaljuje. Konec julija je bil na sporedu kantavtorski večer z Lino Hofstadter, preteklo sredo pa je bral pisatelj Bern-hard C. Bunker.
LINA HOFSTADTER, po rodu Prcdaričanka, se poleg svojega učiteljskega poklica — poučuje na Tirolskem — zadnje čase ukvarja tudi z literarnim ustvarjanjem, še bolj znana pa je kot interpretka židovskih narodnih in uporniških pesmi. Poleg teh pa je pripravila za večer pri Joklnu tudi razne pesmi na temo „tretji svet" ter nekaj svojih.
BERNHARD C. BUNKER, po rodu Korošec, ki živi in poučuje na Dunaju, je mnogim že dovolj znan, čeprav morda manj po svojem literarnem ustvarjanju, zato pa tem bolj zaradi svojih konfliktov z ..domovini zvestimi" dušami. Pred leti je namreč z ostrim peresom zabeležil nekaj kri-
APZ Tone Tomšič se zahvaljuje Slov. vestniku
Pred nedavnim smo poročali o nastopih Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič na Poljskem. Zdaj nam je zbor poslal naslednjo zahvalo: „Iskreno se Vam zahvaljujemo za članek, ki ste ga objavili dne 26. 7. 1985 v vašem glasilu o uspešni turneji Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič na Poljskem. Posebej smo Vam hvaležni za vaše čestitke. V želji, da bomo kmalu spet zapeli na Koroškem, Vas lepo pozdravljamo in Vam želimo veliko uspehov."
Avstrijski rock ob Baškem jezeru
Ljubitelji rock-glasbe se gotovo že veselijo na koncert na prostem, ki ga kot „Open-Air-Festival" napovedujejo za soboto 24. avgusta 1985 v Zgornjem Dobju blizu Baškega jezera.
Od 18.00 naprej bodo na zemljišču jahalnega centra (Reitsport-zentrum) nastopili „Ostbahn-Kurti und die Chefpartie", „Minisex" ter celovška skupina ..Harlekin Com-pany". V predprodaji stanejo karte 125 šil., pri večerni blagajni 150 šil. (predprodajo organizirajo Lander-bankfiliale, tujskoprometni urad v Bačah in jahalni center v Zgornjem Dobju). Koncert bo ob vsakem vremenu.
Koroško narečje
tičnih opazk na račun tistih Korošcev, ki se ob vsaki priložnosti radi demonstrativno uniformirajo s koroškim gvantom, in je zato sprožil pravcati val ogorčenja v koroškem nemškona-cionalnem taboru.
Bunker piše navadno v koroškem (nemškem) narečju. Tokrat se je predstavil pri Joklnu s ciklom „DdzoM fon	z'tvV(	;<r?ir?M-
Obiskovalcev je bilo obilno na kulturnih večerih dvojezične celovške ta-berne in v njej gostujočega „literar-nega kafeja".
Naslednji prireditvi: 21. 8. kabaret Alpenrot — 04. 09. Madchen, Jung Frau, Hcxe (nove avtorice iz Celovca)
Lina Hofstadter
,Zlata harmonika' vabi
Blizu Celia, v kraju Ljubečna, letos že petič tekmujejo z diatonično harmoniko za pokal .Zlata harmonika Ljubečne*. Tamkajšnje kulturno umetniško društvo se lahko pohvali z največjim tekmovanjem harmonikarjev v alpskih deželah, ki se ga letos udeležujejo harmonikarji iz Slovenije in Italije, vabijo pa tudi harmonikarje iz Avstrije, zlasti Slovence iz Koroške, naj se udeležijo tega tekmovanja.
Letos qe bilo že 10 izbirnih tekmovanj, na kaierih je nastopilo preko 350 harmonikarjev. V poifinaie, ki bo 31. avgusta 1985 na Frankolovem, se je uvrstilo 60 tekmovalcev, ki se bodo skušali uvrstiti med 25 najboljših za veliki finaie v Ljubečni 1. septembra 1985.
Kdor igra na diatonično harmoniko in se hoče udeležiti polfinala, naj pohiti in javi svoje sodelovanje do 30. avgusta Kul-turnoumetniškemu društvu Ljubečna (Ljubečna 52, 63211 Škofja vas, Celje), tel. 03-063-35453.
Spominski pohod na Jepo
Oblačno, nič kaj prijazno vreme, ko se odpravljamo od doma. Namenjeni smo spet enkrat, kot že tolikokrat, na našo mogočno Jepo. Toda danes ne gre le za običajen, nedeljski izlet — prav te dni se spominjamo smrti staroste slovenske-
še vidna Jepa, je zdaj zavita v gosto meglo, iz katere rosi hladna vlaga. Le par korakov vidiš pred seboj in treba je stopati previdno, da ne zdrsneš po spolzki skali. Ob pogovoru razmeroma hitro napredujemo in ko se vzpnemo do gre-

ga planinstva na Koroškem, gospodarja koče na Bleščeči planini Jozeja Miklavčiča. Ravno v zadnjem času, ko preti nevarnost izgube življenjskemu delu vnetega planinca in rodoljuba, še močneje čutimo povezanost s tem našim domom. Odpravimo se na pot, ki jo je neštetokrat prehodil in s svojim znojem pojil rajni Jozej. V majhnih skupinah rinemo proti vrhu Jepe in le redko srečujemo druge izletnike na poti. V zgodnjih, jutranjih urah
Škocijan
Svetovno znani Slovenski oktet je začetek avgusta nastopil v Avstriji v treh krajih, in sicer v sklopu prireditve ..Eggenberger SchloB-konzerte" v Gradcu, nato pri koroškem „Carinthischer Sommer" v Osojah in nenazadnje v farni cerkvi v Škocijanu. Tam je navdušil oktet predvsem s sakralnimi skladbami staroslovanske glasbe. Podal je tudi kompozicije Jakoba Petelina Gallusa in Petra Iliča Čajkovskega. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo cerkev, je bilo prevzeto od lepote pesmi, kakor tudi od glasbene izpiljenosti nastopajočih in marsikateri inozemski dopustnik je na ta večer postal privrženec slovenske pevske ustvarjalnosti.
bena nam zapiha ledeno mrzli veter v obraz. Od hoje razgretim in prepotenim, se nam dozdeva, kot bi stopili pod mrzlo prho. Toda vemo, da do vrha ni več daleč, čeprav nas obdaja tod le še gostejša sivina. In končno na vrhu! Iz gostega pajčolana se luščijo znani obrazi že dospelih planincev, ki so si poiskali zavetje pred vetrom v neki kotanji. Hitro se znebiš prepotene majice ali srajce in se ogrneš s toplo jopo in vetrovko, vseeno pa se ti dozdeva, da leze mraz do kosti. Naravnost občudovanja vredni so nekateri izmed pohodnikov, ki so prispeli na vrh edinole v nekem športnem ogrinjalu ter v kratkih hlačah. Med temi sta prav najmlajša — enajstletni Peter in komaj sedemletni Kristijan VVrolich, ki sta z očetom v prav rekordnem času osvojila vrh. Dobra dvajseto-rica se je kljub neugodnim vremenskim razmeram oddolžila Joze-ju Miklavčiču in mu potrdila, da hoče tudi naprej ohraniti njegove ideale, ljubezen do naših planin, do naše rodne zemlje. In med majhnim okrepčilom vedno spet teče pogovor o njem, ki je bil eden najbolj prizadevnih graditeljev slovenske postojanke, koče nad Arihovo pečjo in o tem, da bi jo utegnili izgubiti. Ta dom je v svojem sedem-
najstletnem obstoju dajal tisočerim planincem, izletnikom in sprehajalcem streho, družil je ljudi najrazličnejših narodnosti in tako postal mesto srečanja vseh, ki ljubijo planinski svet in zdravo naravo. V njem je vloženo toliko truda, toliko skrbi in toliko ljubezni, da bi bila njegova izguba neizmerna, za slovensko planinstvo na Koroškem pa celo usodna. S takimi mislimi smo se poslovili od vrha Jepe, ki je bila tokrat neizprosno hladna in skrivnostno zavita v neprodirno, vlažno meglo. Pot nazaj ni bila prijetna, saj je čevelj kar drsel po spolzkem kamenju in prav naš Lu-bo je to boleče občutil ob nekem spodrsljaju in naslednjem padcu. Toda bolj, ko smo se spuščali navzdol, bolj je izginjala megla, ponehaval je veter in pod Komnico nas je že ogrevalo zopet toplo sonce. Še dve neprijetni strmi strugi in že smo na Bleščeči. Tam je vse živo ... Med mnogim znanci tam pozdravimo tudi številne Miklavčičeve sorodnike, predsednika SPD Celovec Franci Kropivnika in predstavnico jugoslovanskega konzulata v Celovcu, navdušeno planinko Marijo Škorjak-ovo. Nekaterim je je bla pot na Jepo prenaporna in so šli le do Berte ter se od tam vrnili, drugi pa jo kar naravnost zavili na Bleščečo planino. Pri koči je bila ob treh gorska maša, pri kateri smo se še posebno spomnili očeta Miklavčiča. Maševal je g. Janez Tratar iz Dobrle vasi, ki je sam vnet planinec in rad zahaja v domače in sosedne gore. Ob pesmi in prijetni družabnosti se pomudimo še nekaj časa na planini ter se nato pričnemo polagoma poslavljati. Ko si segamo prijateljsko v roko nas vse navdaja le ena želja, da se še mnogokrat srečamo tukaj, na našem skupnem domu.
F. Č.
Iščemo
VAJENCA
za ZADRUGO-MARKET v Kotmari vasi.
Pogoj: zaključek obvezne šole in znanje obeh deželnih jezikov. Interesenti naj se javijo pri Posojilnici Bilčovs, telefon 0 42 28 - 22 25
PRtREDtTVE
TINJE
FRANCOŠČINA V IGRI
od nedelje 25. 8., ob 18. uri do sobote 31. 8. ,ob 13. uri.
Vodita: Cecilija Tissandier, Pariš, jezikovna igra, konverzacija mag. Andreja Cikulnig, Celovec — osnovno slovnično znanje, jezikovna sredstva, besedni zaklod, pismene vaje.
BILČOVS
RAZSTAVA
Ernsta Arbeitsteinna je odprta do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Bilčovs.
Za vsako sliko dobite 20 % popusta.
GLOBASNICA
POLETNA NOC
v soboto 17. 8. 1985 ob 20.30 uri pri Šoštarju v Globasnici.
Za ples igra ansambel „Fantje treh dolin".
Prireditelj: SKD Giobasnica.
„MALI PRINC" (predstava)
v petek 23. 8. 1985 ob 20. uri v Domu v Tinjah.
Nastopa: Ensemble 365 z Dunaja.
Slovensko kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku vabi na ogled razstave
.ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA
v prostorih „Raiffeisenbank" v Rožeku.
Cas: v poslovnem času banke, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Dom v Tinjah
SLOVENSKE POČITNICE
od nedelje 25. 8. ob 18. uri do sobote 31. 8. ob 13. uri.
Vodi: Miha Vrbinc s skupino profesorjev, učiteljev in študentov.
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero", športna sekcija v Ločah in Slovenska športna zveza vabita na
1. MEDNARODNI KROS TEK na Stari grad
v soboto 17. avgusta 1985 Masovni start: ob 17. uri v Ločah (637 m) s ciljem na Starem gradu. Proga: 4 km iz Loč po gorskih poteh do Starega gradu (841 m), za šolarje je skrajšana proga.
Prijave: Joško Wrolich, 9582 Loče, tel.: (0 42 54) 29 95 in pred startom na startnem prostoru.
Startnina: 40 šil. oz. 200 N. D.
Po tekmovanju bo v gostilni Wrolich slavje zmagovalcev Tekmovanje bo ob vsakem vremenu!
Dom v Tinj ah
GALERIJA TINJE
Razstava del Branka Čušina „akvare-li in risbe"
ROMANJE TREH ŠKOFIJ
k Marijinemu svetišču MADONNA MISSIONARIO v TRICESIMO v soboto 17. 8. 1985
Spored. 8.30 — 9.30 zbiranje romarjev; 10.00 bogoslužje, prti katerem so-mašujejo škofje iz Vidma, Ljubljane, Celovca in Gorice. Po bogoslužju srečanje romarjev.
Prevoze naj organizirajo posamezne župnije same!
Sele
VESELICA
v nedeljo 18. 8. 1985, od 12. ure naprej v gostilni Trki v Selah.
Igra ansambel „Tone Hervol" iz Kranja Prireditelj: gasilci Sele-Borovnica
Hodiše
KOROŠKI VEČER
v soboto 17. 8. 1985 ob 20.30 uri pri Cimžarju v Dvorcu Sodelujejo: mešani pevski zbor ,,Edinost" iz Škofič — MGV „WurzenpaB" — oktet „Drava" — mešani pevski zbor „Zvezda" iz Hodiš Za ples igra ..Planinski sekstet Prireditelj: SPD Zvezda v Hodišah
NAGRADNO TEKMOVANJE
„P!anine v sliki"
Slovensko planinsko društvo Celovec ob svojem jubileju — 85-letnici organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem — razpisuje nagradno tekmovanje pod geslom ..Planine v sliki".
Vabimo ljubitelje planinske fotografije, da sodelujejo s svojimi slikami s planinsko tematiko. Tekmovanje je razdeljeno na dva dela.
A.	Fotografije z gorskimi oziroma planinskimi motivi (črno-bele in barvne slike)
B.	Fotografije, ki dokumentirajo društv. planinsko dejavnost (črno-bele in barvne slike)
Fotografije pod A naj bodo označene z geslom (Kennvvort), da žirija, ki jih bo ocenjevala, ne bo vedela za katere osebe (avtorje slik) gre. Velikost teh fotografij mora biti enotna 20x28 cm. Vsak udeleženec nagradnega tekmovanja lahko sodeluje z največ petimi fotografijami.
Fotografije pod B: Tu je število fotografij (črno-bele ali barvne) neomejeno, prav tako tudi velikost formata. Pri teh slikah je treba na zadnjo stran napisati polni naslov, da jih lahko vrnemo lastnikom.
Najboljša dela bodo primerno nagrajena.
Dela bo ocenjevala posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej).
Slikovni material pošljite najkasneje do 4. oktobra 1985 na naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, 9020 Klagenfurt, Gasometergasse 10; tel. 0 42 22 - 32 5 50.
Vabimo vse fotoamaterje k sodelovanju!
Vodja foto-sekcije SPD Celovec Hanzi Rehsmann
12 smrtnih žrtev v neurju
Prejšnji teden je deževje povzročilo prave katastrofe. Poplave niso naredite samo materialne škode, marveč so zahtevale kar 12 človeških žrtev. Najbolj prizadete so bile dežele Tirolska, Solnograška in Zgornja Avstrija. Tudi na Koroškem v doiini Malte je reka preplavila cesto, tako da je bil za kratek čas prekinjen promet po znani alpski cesti do maltske pregrade.
Verjetno bi bilo še več žrtev in materialne škode, če ne bi meteorologi pravočasno svarili pred prihajajočim neurjem, ki so ga napovedali 24 ur poprej.
Koroška je bila tokrat v zatišju Visokih Tur, ki so zavrle nevihtam oziroma neurju pot na Koroško. Napovedana nanla sprememba vremena z neurji, je prišla s severozahoda, zato je nismo na Koroškem preveč čutili. V trpkem spominu pa imamo leto 1965, ko je deroča Drava porušila mnogo mostov in napravila ogromno škode. Takrat pa je „huda ura" prišla z juga.
Drama ANDORA
(napisal švicarski pisatelj M. Frisch) v ponedeljek 26. 8. 1985 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu v R. Prireditelj: Katoliška prosveta v soboto 24. 8. 1985 ob 20. uri v Mestni dvorani-Rathaussaal v Borovljah Prireditelj: Katoliška prosveta Nastopa ..Thsater ensemble 365"
Alpski klub ,,Obir" na Obirskem vabi na
4. TEKMO KOSCEV
v nedeljo 25. 8. 1985 s pričetkom ob 14. uri pri Jerebu na Obirskem Tekmovali bomo v petih skupinah Zabavali bodo obirski vižarji in trio Pavlič
V primeru slabega vremena, bo tekma v nedeljo 8. 9. 1985 ob istem času
ŽEGNANJE NA SEDLCAH
v nedeljo 18. 8. 1985 s pričetkom ob 8. uri
POHOD NA PECO
Srečanje s planinci iz Mežiške doiine
v nedeljo 18. 8. 1985
Zbirališče: ob 4. uri zjutraj pri ljudski šoli v Libučah ali ob 8. uri zjutraj pri spodnji postaji sedežnice (Petzenkonig) ob 13. uri kosilo v Ula-tovi koči, nato družabnost Prireditelj: M)PZ ,,Kralj Matjaž" — Libuče
Zitara vas
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
V nedeljo 18. 8. 1985 ob 20. uri v ljudski šol'i v Ziitari vasi Nastopajo: dekliški zbor iz Zelinj otroški zbor iz Šentlipša — ansambel „Energija" — otroška folklorna skupina SPD „Trta" — MoPZ SPD ,,Trta" — pevski kvintet iz Šentlipša Prireditelj: SPD „Trta" Zitara vas
Rožek
VEČER SLOVENSKE PESMI
v nedeljo 18. 8. 1985 ob 20.30 uri V gostilni Woschitz na Muti v Rožeku Sodelujejo: MoPZ „Bilkta" iz Bilčov-sa — MePZ „Zvezda" iz Hodiš — trio „Oraže" Iz Borovelj
Prireditelj: KD ,,Peter Markovič"
Dom v Tinjah
Potovanje sadjarjev? kmetov in dru* gih interesentov po Jugoslaviji Grčiji
od torka 3. 9. do torka 10. 9. 1985 Vodi dipl. inž- Franc Lombcrger, Kmetijski zavod Maribor
Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah
Menjava denarja
Stanje v sredo 14. avgusta 19SS
Za 100 dinarjev dobite	6.50
Za 100 dinarjev plačate	7,75
Za 100 Itr dobite	1.01
Za 100 lir plačate	1,09
Za 100 mark dobite	693,70
Za 100 mark plačate	710,00
šil-
ši'-
šii-
Šil-
Šil-
šil-
90 tet Aljaževega stolpa
Še so možne prijave
STROKOVNA, KMETIJSKO GOSPODARSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU - VELIKOVEC sporoča staršem in dekletom, da so še možne
prijave za šolsko leto 1985-86 v
STROKOVNO ŠOLO
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih.
VZGOJNI CILJ — pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
OBVEZNI PREDMETI:
verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, strojepisje, kuhanje, šivanje, ročnosti, ročno delo.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (POLITEHNIČNI LETNIK). Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
Prijave so možne: po telefonu 0 42 32 - 38 96, pismene ali osebne. Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole 9100 Volkermarkt, KlosterstraRe 2.
Lahko spet z avtobusi preko
Vršiča
Pred 90 leti je župnik Jakob Aljaž ^Dovjega na vrhu Triglava postavil si°ip, ki še danes obstoja. Ta stolp is že od nekdaj simbol slovenske-93 planinstva. Zato je Planinska ^eza Slovenije v sodelovanju s Planinskima društvoma Dovje Moj-j^ana in Ljubljana-Matica točno na postavitve" tega stolpa pred 90 7. avgusta, vabila na sloves-^°st pri stolpu. Vendar neurje s ^Pegom na vrhu Triglava je to složnost preprečilo, tako da je bila ^koliko nižje v Triglavskem domu. , 0 veiikih zaslugah Jakoba Alja-a pri osvajanju slovenskih vrhov in '^Pitvi narodne zavesti, je govoril Predsednik PZS Tomaž Banovec.
90-ietnico Aljaževega stolpa ^ vrnili Aljaževemu stolpu staro °dobo. Namesto z živordečo so "3 Prepleskali s prvotno sivo bar-° Nazaj je dobil tudi pločevinasto Ustavo z letnico 1895.
istega leta je začel izhajati tudi ^aninski vestnik, tako da letos stožci obhajajo kar dva izredno po-ernbna planinska jubileja.
O
^nedeljo 21. juiija je Planinsko rtistvo PTT iz Ljubljane obiskalo 3se Karavanke. Na programu so
imeii obisk Javornik nad Selami, kamor bi jih moral voditi odlični poznavalec selskih hribov predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Kropivnik. Na žalost pa je tisti dan deževalo, tako da je Javornik padel v „vodo". Franci Kropivnik je zato povede) ljubljanske planince v Gure. Ob tej priložnosti so se ustavili tudi pri Miklavžu v Bilčovsu, kjer so bili prisrčno sprejeti. Čeprav ljubljanski planinci, med katerimi je bii tudi tajnik Planinske zveze Slovenije tovariš Dobnik, niso dosegii svojega načrtovanega cilja, so biii kljub temu zadovoljni, saj so jim tudi privlačne Gure nudile lep prijeten užitek.
3
Letos obhaja Osterreichischer Touristenklub - Avstrijski turistični klub, tretja največja avstrijska planinska organizacija, 100-letnico svojega obstoja. Rojstvo te planinske organizacije je bilo leta 1885 v Oberdrauburgu, njeno območje pa je bil Hochstade! v Lienških Dolomitih, kjer so že tri leta po ustanovitvi društva otvorili svoj prvi pia-ninski dom, Hochstadeihaus. Avstrijski turistični klub ima 38 sekcij
in ena teh je tudi na mešanem ozemiju Koroške v Železni Kapli in oskrbuje Kapelsko kočo/Eisen-kappier Hutte na Obirju.
Za časa avstrijske monarhije je ATK v triglavskem pogorju imel dvojezične krajevne napise, v nasprotju s tedanjim Nemško-avstrij-skim planinskim društvom, ki je plava! na valovih ponemčevanja slovenskih gora.
Kostanje
Na sončnih Kostanjah je Slovensko prosvetno društvo „Drabos-njak" preuredilo nekdanji farovški hlev v kulturno hišo, imenovano Drabosnjakov dom. Ta dom bo na jezikovno izpostavljeni narodnostni meji igrai važno vlogo ohraniti naš siovenski živelj še za v bodoče. Kostanjški prosvetaši so v ta dom vložili mnogo dela, tako da je sko-ro končan, manjka mu samo še notranja oprema. Vsaka gradnja stane denar in tako je tudi pri ko-stanjških prosvetaših, ki se tem potom obračajo na vse, ki jim je ohranitev slovenske kulture, ne samo prazna fraza, temveč dejanska skrb, da finančno podprejo to plemenito akcijo samopomoči, ki je živ dokaz trdoživosti in voije našega ljudstva na prisojnih obronkih Osojskih Tur. Otvoritev „Drabosnjakovega doma" bo predvidoma še letos jeseni.
Predsednik SPD „Drabosnjak" Janez Lesjak in pobudnik za izgradnjo Drabosnjakovega doma, ima velike načrte, ki jih bo, kakor ga poznamo, tudi uresničil. To so ureditev muzeja, dvorane in klubske sobe. S primernimi prostori, meni Lesjak, bo lažje negovati Dra-bosnjakovo dediščino, bodisi z „ži-vimi pričami", kot so to uprizoritve ..Izgubljenega sina" in „Drabos-njakovega pasijona", ali pa z ohranjenimi zapuščinami našega velikega bukovnika, ki bi jih razstavili v muzeju ..Drabosnjakovega doma". Ta dom bo torej imel pomembno poslanstvo in zato je tudi vreden, da se ga podpre.
Denarno podporo lahko prenaka-žete na Posojilnico Šentjakob v Rožu, „Drabosnjakov dom", kto. 1040. Za storjeno denarno pomoč se SPD „Drabosnjak" na Kostanjah že v naprej iskreno zahvaljuje.
Cesta preko Vršiča je spet uspo-sobijena tudi za avtobuse, kar do sedaj ni bila, ker je bil stari most južno pod sedlom Vršiča dotrajan. Promet preko 1611 m visokega gorskega prelaza Vršiča je bil do pred kratkim možen samo z osebnim) vozili. No, sedaj pa že vozijo spet
Letalska nesreča
V nedeljo opoldne se je na območju Fiattnitza ponesrečilo športno letalo, v katerem so zgubile življenje štiri osebe — pilot in tri žene.
Letalo je vzletelo iz St. Johanna na Tirolskem in bi moralo pristati v Feldkirchnu.
Vzrok za nesrečo je bila megla. Očividci so poročali, da so za trenutek videli letalo, ki je po vsej verjetnosti zašlo v megli in se hotelo rešiti iz grabna oziroma doline, vendar manever pilota, da bi se rešil iz pasti, ni uspel in tako je letalo treščilo v pobočje in se razletelo. Ljudem, ki so prihiteli na kraj nesreče, se je nudil žalosten pogled. Ena omenjenih žena je ležala 15 metrov stran od razbitin letala. Vsekakor je bila posadka letala takoj mrtva. Mrtve ponesrečene so prepeljali v mrtvašnico v VVeitensfeid.
avtobusi in tovornjaki, kar je velika pridobitev za turizem savske in soške doline.
Onemogočen avtobusni promet preko Vršiča je prizadejal obema turističnima centroma Kranjski gori in Bovcu precej škode, saj sta bila do pred kratkim odrezana eden od drugega. Pomanjkanje avtobusnega prometa pa so močno občutile tudi planinske postojanke na tem območju, saj so se pri Tičarjevem domu oziroma Erjavčevi koči ustavljali avtobusi in njihovi potniki kaj pokonzumiraii.
Sedaj so na tej lepi alpski cesti spet normalne razmere, ki vabijo izletnike in planince, da obiščejo ta lepi naravni svet v osrčju Julijskih Alp. Kranjska gora in Bovec sta se spet zbližala, le škoda, da do tega ni prišlo že prej.
Berite in širite
VESTIMK
so naši planinci zgradili kočo samo ^ dobo 16 let, potem pa jo prepustijo
drugim?
.. Letošnje jubilejno leto Slovenskega planinskega društva Celovec — jetnica organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem, se je celo s prijetnim dogodkom. Slovensko planinsko društvo Celovec je 3Hreč bilo z začetkom novega leta sprejeto v Zvezo avstrijskih planskih društev - Verband aipiner Vereine Osterreichs. To je bil vsekakor , ^cltat skupnih prizadevanj koroških planincev obeh jezikov. Veliko je . emu uspehu predvsem pripomogla edina slovenska planinska postopka na Bleščeči, Koča nad Arihovo pečjo, kjer se je kovalo in kuje finsko tovarištvo in medsebojno razumevanje.
. Pred nedavnim pa je koroško javnost pretresla nezaslišana vest, ^ )e beljaško okrajno sodišče prav to kočo prisodilo v last in posestev sefu Stickru, lastniku zemljišča, na katerem stoji koča.
^ Borba za ohranitev edine slovenske planinske postojanke, se vleče leta 1982 naprej, tako da imajo to zadevo sedaj v rokah pravniki. Omur še zdaleka ni prišlo na misel, da bi se razsodba mogla glasiti ^ c nezaslišano krivična. Ogorčenje ne samo planincev, temveč vseh, !p Poznajo to kočo, je nepopisno. Ostane samo še upanje — SPD Ce-je proti tej razsodbi vložilo priziv — da bo deželno sodišče kot namenja instanca drugače razsodilo, kajti v pogodbi gotovo ne piše, da ^ 16 letih obstoja koče, le-ta preide v drugo last. Tako enostavna ta . sva prav gotovo ni, ker je popolnoma nelogična, da društvo, ki plačuje ^.icninino, po tako kratkem času zgubi svoj dom. Naši planinci in z s-J" ostala koroška javnost z zaupanjem zrejo v prihodnost, da bo rta-^ Pcja obravnava, ki bo v Celovcu, uvidela upravičenost ohranitve tega inskega doma srečanja na Bleščeči
P
r^nc Petek
SPOMINI
23
jim nastopom proti temu in s svojo grožnjo da bom v dežei-nem zboru tudi javno nastopi! proti, dosegel, da je svojo zami-sei umaknit. Morda gre tudi za pomoto v časopisnem poro-čitu, ki mogoče niti ni slučajna.
V
zadeva moje ravnanje v dežetnem zboru, je bito da sem bit vedno nezaupljiv do predlogov, ki so jih ' krščanski socialci, npr. glede skrajšanja šolske obvezno-?°čitnic in podobno in sem jim v glavnem nasprotoval, k* mi ni bil po volji postopek krščanskih socialcev, ki .Pti'l navado pred glasovanjem o kaki taki zadevi stopiti k ti 'Lu Poljancu, pozneje k Starcu, in reči: „Gospod župnik, to podpreti kot župnik." Jaz sem bi! zmeraj proti ' ^4 bi se župnik pri zadevah slovenske politike na Koke ž odločal kot župnik. Zmerom sem stal na staiišču: „Vi te, .Laj slovenski poslanec in tako se morate tudi ravnati; ' nočejo kaj doseči s pomočjo cerkvene organizacije, naj Angažirat škofa aii pa naj škof to stori, nas to ne zani-LJede nastopanja v deželnem zboru smo se dostikrat dr-S^J^avila, da pri predlogih, ki nam ustrezajo, ne bomo gla-4 j 'P'*oti, pač pa bomo odklonili vse druge predloge, četudi \ Rajajo krščanski socialci. Tako se je dostikrat zgodilo, da Psovali enako s socialisti, ne da bi se o tem z njimi kaj ^rjali.
V
S s, t'sku
iz tedanjega časa je poročilo, da sva leta 1930 ovenča v deželnem zboru, Starc in jaz, glasovala skup-. tsčanskimi socialci in Landbundom proti predlogu social-
'iti^'Sokratov, ki je hotel doseči, da bi šolska obveznost ve-^ciej do konca šoiskega leta, v katerem učenec izpolni 16. ]gtQ, ne giede na to, katerega datuma je bil rojen. NrJ^jega glasovanja st danes ne vem razlagati, ker sem sicer Vstopal za podaljšanje šolske obveznosti in sploh za vse ^hi[ so pospeševali izobrazbo. Ko je nekoč Starc hote) kati skrajšanje šotske obveznosti za eno leto, sem s svo-
OBČtNSK! ODBORNtK V VELiKOVCU
Pri občinskih volitvah leta 1924 sem bil izvoljen za občinskega odbornika v Velikovcu. Pri tem je šlo za to, da bi kot občinski odbornik skušal rešiti nekaj praktičnih vprašanj, v prvi vrsti urediti položaj Narodnega doma v Velikovcu. Hiša sicer ni bila zaplenjena, odvzeli pa so ji gostilniško koncesijo, niti niso dovolili, da bi prostore dali v najem, tako da je bilo treba doseči, da bi hišo lahko uporabili za kak koristen namen.
V občinskem odboru so večino imeli nemški nacionalci, bilo pa je tudi 7 socialnih demokratov, ki so bili v opoziciji. Ali je v občinskem odboru bil tudi kak predstavnik krščanskih socialcev, se ne spominjam več. Med socialnimi demokrati je bil tudi Wedenig, sedanji deželni glavar, ki je tedaj bil tukaj sekretar stranke. Wedenig je bil edini, ki je v debatah govoril, drugi socialdemokratski odborniki so v glavnem le molčali. Jaz sem se pri glasovanju držal socialdemokratske opozicije, sicer pa je moje stališče v občinskem odboru bilo z eno besedo obupno. Bil sem menda izvoljen tudi še naslednjo dobo. V glavnem smo dobivali 100 do 110 glasov deloma na obrobju mesta, nekaj pa tudi v mestu samem.
Drugo vprašanje, o katerem je občinski odbor razpravljal in ki je zadevalo slovenske interese neposredno, je bila šola v Št. Rupertu. Kakih drugih posebnih problemov Iz mojega sodelovanja v občinskem odboru se ne spominjam.
Omenil sem že da sta v Velikovcu obstajali dve občini, ožja meščanska komuna in pa politična občina, ki je obsegala tudi najbiižjo okoiico. V zvezi s tem sta delovala spet dva občinska odbora. Kako se je volil odbor meščanske komune, mi i ni znano, na vsak način pa je volilno pravico imel samo tisti,
kdor je bil z listino potrjen član mestne komune. Omenil sem že, da sta pred vojno bila sprejeta v komuno dva Slovenca, Pogačnik in Čarf, ki so ju potem po plebiscitu izključili. V tem položaju je politična občina imela primeroma jako malo opraviti, kajti mestna komuna si je prizadevala, da vse stvari, ki so imele kak materialni interes, potegne nase. Le to, kar je bilo treba plačati, tisto so prepuščali politični občini. V svojih rokah so imeii most, mestni gozd in mestna posestva, meščansko šolo, elektrarno in podobno. Značilno je recimo, da je komuna elektrarno sezidala že leta 1900, medtem ko so v neposredni okolici, na Vinogradih, komaj kilometer od Velikovca, elektriko dobili šele lansko leto. Meščani so imeli tudi svojo meščansko bolnišnico, dobivali so drva in druge deputate. Med drugim je bil star privilegij članov komune, da jim je ena izmed treh pivovarn, ki so svojčas delale v Velikovcu, vsako nedeljo dajala po dva vrčka piva zastonj. Vsako nedeljo dopoldne okrog 11. ure so se zbirali velikovški meščani in pili svoje zastonjsko pivo. Pravili so, da hodijo k „Elf-Uhr-Messe" (k enajsti maši). Imeli so tudi požarno obrambo. Mostnino na dravskem mostu so pobirali do leta 1918. Spodaj ob mostu je bila mestna muta.
V bojih leta 1918 in 1919 je bil most poškodovan, potem pa so Jugoslovani napravili novega. Od Leitgeba so dobili les, traverze so dobili iz Maribora in ta jugoslovanski most je stal do predlanskim. Zdaj seveda ni bil več lastnina velikovškega mesta, saj so ga sezidali Jugoslovani in zato je po plebiscitu prišlo do pogajanj. Na račun sanacije mestne hranilnice, ki je tudi bila last komune, je avstrijska zvezna vlada vzela nase njen dolg, zato pa je most prevzela v svojo last. Od tistega časa je bil most državen in je odpadla mostnina. Avstrijska vlada se je menda pogajala tudi z jugoslovansko vlado zaradi prevzema mostu oz. odškodnine, pa mi ni znano, kako so to uravnali.
Pri tej priložnosti naj še povem, kako je nastal omenjeni hudi dolg velikovške mestne hranilnice. Šlo je menda za blizu 2 milijona kron.
(*5e
Kangtica dobre volje
ooooooooo-bo^oooooooooooo^^^c
V hišici na robu gozda so živeli mati, oče, brat in sestra. Oče je hodil v tovarno. Mati je urejala vrt in hišo. Deček je pridno hodil v šolo, a doma se je najraje gugal.
Samo sestrica je bila neprestano žalostna in cmerava. 2e navsezgodaj, ko se je zbudila, je razprostrl čez njen obraz črne peruti velik in turoben ptič. Ves dan je ni zapustil.
Zato se je deček igral zmerom sam. Ni skušal razumeti sestrice, zakaj je žalostna, zakaj se ne igra z njim, ampak je bil jezen nanjo.
Deček je bil preveč površen in lahkomiseln, da bi opazil nad sestrinim, obrazom turobno ptico.
Nekega dne se je pred hišo na robu gozda ustavil starček. Bil je ubožno oblečen, a njegov obraz je žarel od zadovoljstva.
..Pozdravljen, deček! In dobro naj ti tekne, da boš zrastel velik in močan," je nagovori) dečka, ki je jedel na trati pred hišo velik kos s sladko marmelado namazanega kruha.
„Dober dana, dedek. Ti pa nisi odtod, kaj?" je rekel deček.
..Nisem. Od daleč prihajam."
„Potlej si gotovo lačen. Na, jej!" mu je ponudil svojo malico.
Starec je vzel in se zahvali). S slastjo je jedel. A preden se je napotil dalje, je še spregovoril: „Kako naj ti poplačam dobroto?" Deček je zamahnil z roko: „Kaj ti bo. Saj nisem prodajalec. Malico sem ti dal, da ne boš lačen, ne zato, da mi jo plačaš."
Naš zanimivi svet
H Znameniti kapitan Cook (1728—1779) je bil prvi pomorščak, ki je objadral Zemljo od zahoda proti vzhodu. Na svojih potovanjih je odkril večino otokov v Pacifiku. Usodni so mu postali Havaji, kje so ga domačini lota 1779 ubili.
H Navada, da gostu ne natočimo prve pijače iz steklenice, sega nazaj v srednji vek, ko je bilo treba s tem, da je gostitelj natočil pi-jičo najprej sebi, prepričati ostale, da pijača ni zastrupljena.
H Izstrelki prvih topov so bili dokaj različni: skale, kamni, sulice, bruna in celo tleči storži. Šele v 14. stoletju so se pojavili kroglasti izstrelki, sprva kamniti, pozneje pa kovinski.
Nekateri kolibriji so manjši od čmrlja in udarjajo s krili 75-krat na sekundo.
H Najbolj bojevit iz družine tjulenjev je kačasti tjulenj, ki živi v arktičnih morjih in severnem Atlantiku od Nove Fundlandije preko Grenlanda in Islanda do Spitzbergov. Samci imajo mehurjast nos, ki ga v jezi napihnejo do dvakratne velikosti nogometne žoge in se rjoveč poženejo nad sovražnika.
H Skice padal je risal že veliki Leonardo da Vinci v 14. stoletju, v današnji obliki pa je patentiral padalo šele leta 1912 Rus Gleb Kotel-nikov pri fanco-skem patentnem uradu.
H Ko se je leta 1896 ob francoski obali potopil	parnik
„Drummond Castle", je pre-
Starcu je bil odgovor všeč. Rekel je: ..Spodobi se, da človek vrača dobro z dobrim. Kaj si želiš?"
„Nečesa si v resnici želim. Rad bi, da moja sestrica ne bi bila več turobna in žalostna. Želim si, da bi se z mano veselo igrala."
Starec se je zresnil: ..Pomaga) ti bom. A dobro me poslušaj. Zgodaj zjutraj naberi na jasi sredi gozda biserno roso. Najbolje je, da na jasi prespiš, da ti rose ne pobere SONCE. Urno se podvizaj. Še preden se sestra zbudi, ji nanizaj okoli vratu jutranjo roso."
To je dejal in resnega obraza odšel.
Deček se je še istega večera odpravil na jaso. S sabo je vzel zeleno kanglico z belimi srčki.
Utrujen od poti je v mesečini legel pod košato drevo in trdno zaspal.
V topli poletni noči je tako močno spal, da ni slišal čuka na veji, ki je prepeval popevko lepi sovi.
Zjutraj ga je požgečkalo po licih nekaj toplega. On pa nič. Drugič ga je požgečkalo po nosu in očeh. Deček pa je v snu zakrit obraz z rokami in zamižal, kot da ga ščemi-jo oči. Tisti trenutek ga je požgečkalo po ušesu nekaj prav toplega.
Mlasknil je z jezikom, ko da je jagodo: „Mjam, mjam. Mama, pusti me še malo spati ..
prijazen, da si mi prinesel tako lepo ogrlico!" Povzpela se je na prste in ga poljubila na usta.
Tedaj so rosne kaplje še bolj zasijale.
V sobo sta pritekla mati in oče. Tudi njiju je veselo in razposajeno poljubila, in tisti hip se je zazdelo, da je njena ogrlica zasijala kot čisto zlato.
Veselo so sedli k zajtrku in deklica je žuborela kot studenček.
„Ali odslej res ne boš več žalostna?" je vprašal bratec.
„Niko!i več!" je vzkliknila.
„Se boš igrala z mano gugalnico?"
Prijela ga je za roko: ..Pridi, pojdiva se igrat gugalnico!"
Razposajeno sta stekla na vrt. Njun smeh se je prepletal s šumom vetra v gozdu.
Na jasi sredi gozda pa je sedel starček. Od ginjenosti so mu polzele solze po licih. SONCE je slastno pilo solzo za solzo z njegovih lic. Z vsako solzo je grelo topleje in prijetneje.
Otroci! Ste tudi vi kdaj žalostni, cmeravi in in brez topline v srcu?
Ali zdaj veste, kaj morate storiti?
o
o
O
o
o
$
O
O
O
o
o
o
d
o
o
o
o
o
Deževna
pesem
8
o
d
o
o
o
o
d
d
d
d
0
d
d
d
o
d
MR/tZ /E V DEŽEL/, $ONCE SE 5KR/V/1, DEŽEK EO/ZEEVN/ VES D/l/V DA//VZ.'
GORE /Z/ EOE//1, AfES7/t, VZS/CE, TEMME GOZDOVE, SRZ/E /Z/ E77CE.
O
O
ZD4/ //// EE DM/V/l,
DZ SE NZ RONCD Č/S77 //07 SOEZZ ZZSVE7//0 VSOZVCD.
/ožc PcrcE?!
dddddddddddddddddddddddddd'

Trdnjava slabe vesti
Tedajci je deček odprl oči. Skoči) je pokonci: „Saj-saj vendar nisem doma!"
Nad njim se je sklanjalo veliko razmr-ščeno SONCE v dolgi rdeči srajci. Močno ga je zaščemelo po očeh.
„Joj, zaspal sem! SONCE, pobrato si mi vso roso, ali ne!?"
SONCE je zacingljalo z nekoliko zaspanim, a zlatim glasom: „Nisem, ne! Ali ne vidiš, da sem komajda vstalo? Še počesati se moram in obleči. Ti pa pohiti, saj veš, da imam rado vesele in zdrave otroke."
Tedajci je deček poskočit. Na listih trav in grmov je zagledat kaplje jutranje rose. Vedro so se gugale v vetru in čebljale:
„Tukaj smo! Tvoje smo!"
Brž je nabral v kanglico najlepše kaplje. Se urneje je stekel domov po najkrajši poti.
Ko je stopil v hišo, se je jela sestrica prebujati. Že se je skremžila, kajti na njen obraz je počasi sedala ptica žalosti. Deček je prehitel veliko črno ptico. Hitro je nanizal sestrici ogrlico iz bisernih kapelj rose okoli vratu.
Črna ptica je zakrilila s perutnicami in za zmerom izginita.
Če se boste kdaj peljati po cesti, ki iz Co-tomba, glavnega mesta Sri Lanke, poševno preseka ves otok, boste tahko na sredi poti začudeno obstati. Zagtedati boste vetikansko bazatt-no skato, ki se osamtjena dviga sredi planjave. Kdove kdaj in kako se je znašta tu? Vetikanska gmota je čisto gota in na prvi pogled zbudi vtis neke čepeče pravtjične zveri. Vtis je še močnejši, ker pri nu motita iz skate dve ogrom-ri, za dva moža visoki tevji šapi z mogočnimi
tjevega zeta tako razburit, da se je sktern . ščevati. Pridobit je za svoj načrt kraljeveg^^ na Kasijapo in skupaj sta organizirata med katerim so kratja ujeti in vrgti v . i Kasijapa pa je postat kr^tj. Starega kraj) mo zato niso ubiti, ker je menda imet " ^ je samo on vedet-
Deklica je skočila je veselo zasmejala: ,
iz postelje. Prvič se Ti si, bratec! Kako si
krcmpiji. Med njima se začenjajo stopnice, ki na prvi pogted vodijo naravnost v skato, a ko se povzpneš preko prvih, spoznaš, da poševno po goti steni vodijo na vrh skate. Več kot tisoč jih je in ko jih ves prepoten in prekti-njajoč tropsko vročino končno zmoreš, se znajdeš na vrhu skate.
Od tod je prekrasen razgted po smaragdno zeleni deželi, poteg tega pa so na vrhu števitni ostanki nekdanjih patač in svetišč. Ta skata — vetikanka se imenuje Sigirija ati ^Trdnjava v nebesih" in pred tisoč petsto teti je na njej 18 tet živet in vtadat kratj Kasijapa.
Zgodba o tem, zakaj je mogočni kratj zbežat v nezavzetno trdnjavo in preživet v njej dobršen det živtjenja, je zanimiva in poučna.
Sredi petega stotetja je Sri Lanki vtadat kratj Dhatu Sena, ki je bit znamenit vojskovodja in žeto dober organizator. Po njegovem naročitu so graditi vetike namakalne naprave, pretepa svetišča in četo botnišnice. Toda kratj je bit tudi strašno krut čtovek, nebrzdane jeze, ki je zaradi matenkostnih prekrškov ati zgotj iz muhavosti dat pobiti mnogo tjudi.
Med drugim je ukazat ubiti taščo svoje hčere samo zato, ker mu je hči nekoč potožita, da njen mož surovo ravno z njo. Ta zločin je kra-
cen zaktad, za katerega ]c samo un je skrit. Skušati so mu izvabiti to skr*' toda ker je ni hotet izdati, je Kasijap^.^ besnet; ukazat je očeta vkovati v vertgc ' * živega zazidati. Ko je kruto umorit tas^, očeta, se je Kasijapa zgrozit nad svojim njem. Začeta ga je peči vest, tjudi so se g^<,[
pa tudi sam ni več zdržat med tjudnrn-je v samoto in naše) zatočišče na skat'
ki jo je utrdit z vsemi sredstvi, ki so bita ^ na voijo in jo spremenit v nezavzetno Osemnajst tet je vtadat na tej skati, kamor a
Ja")
izgnata štaba vest.	^
Po osemnajstih letih pa se je zeodno, je njegov rntajši brat Mogatana sklenit P°^jc! prestoia. Zbrat je močno vojsko in jo P^^i' proti bratovi vojski, ki jo je vodit sam japa. V strašni bitki je Mogatana zmagal- ^ sijapa pa je med spopadom s svojim bo)r"m nom vred utonit v močvirju.
Pametne misH
Kar iz srca pride, predre kamenito Osei pohodi najiepše cvetiice.
Pamet je botjša kot žamet.
Nekateri ijudje od svoje sreče nimajo
ste'°'
Zajec in lisica
drugega kot strah, da jo izgubijo.
živel nesrečo samo Charles Marquardt — potnik, ki si je upal vzetti za potovanje kabino št. 13, ki so jo vsi drugi odklonili iz vraževernosti.
H) Znano je, da je med nevihtami nevarno stati pod drevesi; prav tako nevarno se je dotikati kovinskih predmetov, ki so povezani z zemljo. Nasprotno pa med bliskanjem ni nobene nevarnosti za potnike v avtu, ker je izoliran s pnevmatikami.
H Najdaljši popolnoma raven odsek železnice teče preko avstralske ravnine Nullarbor: dolg je 530 kilometrov.
H Prvo redno televizijsko oddajo na svetu so oddajali 2. novembra 1936 iz Alexandra Palače v Londonu.
H) Prav -tako kot človek tudi pes prej umre zaradi pomanjkanja spanja kot zaradi pomanjkanja hrane.
Zajec in lisica sta si bila v davnini dobra prijatelja. Kamor koti se je napotil zajec, ga je spremljala lisica; dru-govala mu je po hosti, v detelji ali v zelniku. Sploh je bil zajec tiste čase zelo srečen
..Striček zajček," mu je rekla nekoč lisica, „ati hočeš, da skupaj posejeva žito?"
„Hočem, tetka."
Posejala sta žito. Žito je obzelenelo, raslo in pričelo zoreti. Priše! je čas žetve. Zajec in lisica sta vzela srpe in se odpravita žet. Pa je bolj in bolj pripekalo sonce, ožgalo je lisico, ki je bila zelo tena, in pričela se je zvito pretvarjati.
..Zajček moj mili, ti žanji kar naprej, jaz pa moram oditi na onile hribček, da bom podpirala nebo. Ako bi se
nebo zrušilo in padlo, bi pokrilo vse lepo žito."
„Le pojdi, tetka!" je odgovoril zajček in je jel kar sam žeti. Lisica je odšla na hrib in na vrhu pokleknila, da bi podpirala oblake, ki so se prav tedaj pripodili čez nebo. Zajec je medtem požel žito na njivi, povezal v snope in spravil domov.
„Pridi, tetka, pomagala mi boš mlatiti!"
„Kar ti mlati, striček zajček; tudi danes moram podpirati nebo, da se ne bo zrušilo ter pokrilo vsega žita."
Zajec je vpregel vola in omlatil vse žito. Ko je vse delo opravil, je poklical lisico:
„Ej, tetka, pridi, razdelita si bova žito!"
..Sem že tu!" je prihitela lisica.
Vzela je žitno merico in dejala:
„Tebi, zajček, eno merico, meni pa devet, ker sem ti tetka."
Zajček je žalosten pobral svoje žito ih odšel.
„Zakaj si tako žalosten?" ga je vprašal pes, ki ga je srečal.
Zajec mu je povedal vse od kraja. Tedaj se je pes dvignil in mu rekel: ..Povedi me v njen brlog!"
Zajec je povede! psa v lisičji brlog. Pes je zlezel v brlog in se zakopal v žito. Drugi dan je začela lisica grebsti žito. Ko je tako brskala, je zadela na uho v žitu skritega psa. Mislila je, da je listek koruze in ga popadla. Tedaj pa je pes skočil in zadavit lisico.
Od tistega časa lisice smrtno sovražijo zajce.
Zgodovina je najbotjši učitetj, a i^a manj pozorne učence.	,
Kdor se drugi nesreči smeje, se ob svoji soizi.	<
*
*
,fi'
Besede tako tahko pomenijo vse ' Miadost najde moč in čas za vse-Kdor ničesar ne ve, mora vsakomer verjeti.
Bojim se tjudi, ki se ničesar ne bojijo ^
Svoboden je samo tisti, ki sam odto^ sebi.
Vsak jezik najboij ogrožajo iaži.	-
tščajo
Leta prihajajo in odhajajo in P"S^"'„jit' nas več stedi, kot jih puščamo mi ^
Resnica obstaja; izmištjati si je te taži.
Brez značaja čtovek ni čiovek, tem^o stvar.	^„,,i
Vsak si mora pomagati sam, če ho srečen.
Nedoižna iaž je koristnejša od žaiji^ resnice.
nik^r
Kdor nikdar ne začne, ne more končati.
16. avgust 1985
VESTNIK
Štev. 33 (2238) - 7
Slovenci razviti že pred več kot tisočletjem
Blizu Bleda so našli orodje, ki je izredno pomembno za slovensko identiteto
(!z TELEKSA)
mo), so jih gotovo z enako dobrim orožjem, kot so ga imeli Langobardi. Zakiad iz Zasipana nam zdaj potrjuje ta zgodovinski vir. Slovenci tedaj pač niso dajali v grobove svojih pokojnikov orožja. Bogata konjeniška oprema iz Zasipa nam zdaj daje dovolj jasno sliko o bojni moči tega Kranjca iz osmega in devetega stoletja."
Konjeniška oprema, najdena v Zasipu, je še drugače dragocena. Iz strokovne literature je znano, da so doslej našli na Slovaškem polovico konjskih žval, v Zasipu pa so biie v ledeniški groblji skrite cele žvale, in sicer tako dobro ohranjene, da bi jih lahko takoj vtaknili konju v gobec.
Del zasipskega zaklada (za lastnika, Kranjca iz zgodnjega sred-
SLOVENSKA VOJAŠKA MOČ
^ajdba iz Zapisa priča o tem, da ° bili tedanji Slovenci precej na-ednejši kot so bili doslej prepri-zgodovinarji.
Osti kopja in sulice, manjši tui-, ' ^ so nemara služili za to, da je j. ievnik zasadil svoje orožje v zem-if mu ga ni bilo treba držati, ka-^ je počival, stremena in konjske j 3ie pričajo o zelo dobri oborožitvi ^9a Slovenca, ki ni imel nič slabše lie opreme kot njegovi sosedje,
Ročaja za leseni vedrici, preprosta železna predmeta, ki sta imela za Kranjca iz Zasipa pri Bledu veliko vrednost.
venskih pa nič. Toda če so jih pre- njega veka so imeli ti predmeti ve-dovini, da so Slovenci premagali likansko vrednost, zato jih lahko magali (in verjetno so jih,saj lahko imenujemo zaklad) sta nadalje dve temu zgodovinskemu viru verjame- stremeni za konja. Očitno ju je last-
Srednjeveški zaklad, ki ga je našel Tone Jerkovič pod svojo hišo ^ Zasipu pri Bledu, ima veiikanski pomen za slovensko dediščino. Arheologa dr. Andrej Pleterski in dr. Timotej Knific sta prepričana, da je za Slovenijo arheloška najdba stoletja. Zaklad v katerem je štiriindvajset kovinskih predmetov, dokazuje, da je bil njegov lastnik odlič-opremljen vojak, zgleden kmet, ki je oral svoje njive, in podjeten obrtnik, ki je znal obdelovati les in kamen. Ker pa po prepričanju °beh arheologov ni nobenega dvoma, da je bil zadnji lastnik tega orodja in orožja Slovenec, Kranjec, Karniolec, spreminja ta najdba dosedanje domneve, da so biii naši predniki v prvih stoletjih naselitve P°d Alpami razmeroma zaostalo pleme, ki se je moralo vedno bati moč-oih sosedov.
^ ..Zgodovini Slovencev", repre-ontančni knjigi, v kateri so zbrani ^ izsledki o naših prednikih, je drugim napisano: „Ob prihodu Aipe g,-, giovani poznali tudi ne-atere obrti; le redke so opravljali Pecializirani delavci (kovaštvo), elezarstvo je v tem času precej Upadlo. Močneje se je v tej po-rajini začelo razvijati železarstvo
^11
''tem
stoletju. Prihod Slovencev je pogledu torej pomenil obču-
^di<i daljši zastoj v razvoju ..." d hadalje: „Gotovo je s slovan-
skim
lehnik
prihodom propadla zidarska
"natoše:„Požigainištvoinko-
astvo sta bila gospodarski temeij
, 'dajhna naselja, v katerih so biie
Požene večinoma sorodne družile.
o katerih je že dolgo znano, da so bili takratna vojaška velesila.
Dr. Timotej Knific nam je pripovedoval: „Pave! Dijakon piše v zgo-Langobarde, veliko vojaško silo. Ta podatek bi lahko bil presenetljiv, kajti v langobarskih grobovih so arheologi našli veliko orožja, v slo-
nik uporabljal skupaj, čeprav sta po izdelavi in po obliki različni. Nekoliko večje in lepše izdelano streme so najverjetneje izdelali rokodelci kje v tujini, verjetno v frankovski državi. Ni izključeno, da je drugo tako streme naš Kranjec v osmem stoletju izgubi) in si je zato skoval drugega podobnega, ki sicer ni tako iično izdelano, vendar priča o kovaških sposobnostih tega našega prednika.
..Ugibanja o tem, kakšni so biti Kranjci, so podobna ugibanjem o starih Vikingih," nam je dejal dr. Knific. „Kot zdaj kaže, so bili Kar-niolci svobodni kmetje, ki so poskušali biti v vsem čim samostojnejši".
Slovanske grobove, v katerih so bila konjska stremena, so doslej našli samo na Moravskem. Na Slovenskem takega groba doslej sicer niso našli, so pa zdaj v Zasipu našli obe stremeni.
Že samo ta najdba bi bila za Slovence nadvse pomembna.
BOGAT! SLOVENC! BOGATtH SOSEDOV
Del zasipskega zaklada sta bila med drugim na videz nepomembna predmeta, zvita ročaja za leseni vedrici, kakršnih doslej v Sloveniji še niso našli. V grobovih v Dalmaciji so takih predmetov našli že precej, na slovenskih tleh pa še nobenega.
Najditelj, ki za to ne bi vedel, bi slejkoprej gotovo zavrgel ta dva železna predmeta, ker nista niti atraktivna niti nimata za sedanjega človeka nobene vrednosti. Za znanost in za slovensko kulturno dediščino imata seveda velikanski pomen.
„Zasipski župnik Franc Oražem je za slovensko arheologijo in slo-
vensko kulturno dediščino naredil ogromno, ko se je z najditeljem zaklada dogovoril, da mu odstopi prav vse predmete, ki jih je našel in ne samo nekatere, na prvi pogled najbolj reprezentančne," nam je dejal arheolog dr. Pleterski. „Si-cer pa je zasipski župnik za slovensko arheologijo doslej odkril že vrsto predmetov, ki so mu jih prinesti domačini in bi bili v nasprotnem primeru za slovenski narod za vedno izgubljeni, če bi imeli po Sloveniji še veliko takih amaterskih arheologov in starinoslovcev, bi bila slovenska arheologija bogatejša za marsikatero najdbo. V zadnjem primeru je zasipski župnik skupaj z najditeljem Tonetom Jarkovičem rešil za slovensko znanost in kulturno dediščino izredno dragocenost, ki se je ta trenutek komajda dobro zavedamo."
„Stremen iz prvih časov naselitve pod Alpami Slovenci doslej nismo imeli," pravi dr. Knific, Jz česar bi nemara lahko sklepali, da smo bili v tistih časih zaostali in revni. Dalmatinci so biii bogati, kar je mogoče sklepati po pridatkih, ki so jih arheologi našli v grobovih. V veliki Moravski so bili domačini v osmem stoletju prav tako bogati, kar prav tako lahko sklepamo po najdbah v grobovih. Tudi sosedje na zahodu so bili bogati, kar potrjujejo najdeni materialni dokazi. Le Slovenci, Kranjci, naj bi bili revni in zaostali. Toda kako naj bi se obdržali, če bi bili tako revni in zaostali? Karniolci so bili skoraj gotovo enako razviti kot najrazvitejši sosedje, le v svoje grobove iz kdo ve kakšnih vzrokov niso dajali predmetov materialne kulture."
Slovenci pod Alpami so bili nemara še bolj razviti, kot lahko sklepamo po zadnji najdbi v Zasipu.
(se nadaljuje)
RADIO
TELEVIZIJA
ta
A V S T R ! J A 1
PETEK, 14. S.: 9 00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.30 instruk-^	cija: angteščina— 10.00 !n-
latinščina — 10.30 Krokodi) in nje-^'*ski konj — 12.05 ..daj nam naš kruh ..." — 13.05 Poročiia — 14.40 ]4,^ "aproti — 15.30 Počitniški koledar — ni, ^emenčkovi — 14 30 Za predšolske
1?^" —14.55 Mini-čVS — 17.05 Tao Tao —
1?^ "'sanka — 17.35 Anna, Ciro & Co. — za lahko noč — 18.00 Slike iz r,., "ie — 18 3Q _ Mj _ 1? 00 Avstrija da-1])^" 19.30 čas v sliki — 20 15 Komisar — ^1°dna revija — 21.20 Gostilničarka konjička — 22.05 šport — 23.05 Po-
Poročila — 9.05 The venice — 9.35 instrukcija: an-
^SS^a-^lOoSinstrukcijaiiatinščina —
% ^teči vražji bratje— 11.45 Nočni stu-
^9).i^^00 Poročita — 13.05 Avstrijski For-^rand-prix, trening — 14.15 Pobti-nad Zittertatom — 15.45 Woody t'iiqjecker predstavtjo — 15.55 Jakob in \i ^ *** 16.00 Pika nogavička — 16.30 ' 1,"* 16.55 Mini-čVS — 17.05 Gradbišče Opica v hiši — 17.55 Otrokom za 18 00 Dva krat sedem — 18.25 ' Magie — 19.00 Avstrija danes z Južne Tirotske— 19.30 Čas v '21^^0^ — 20.15 Sami prijetni tjudje čarobna pišča) — 23.00 Obraz na O.oo Poročita.
18.	15.00 Fanny — 14.30 Pu-
— 14.55 Krelling — 17.40 Helmi 18 30 Mi — 19 00
^3 ^ Rieb seniorjev
Avstrije — 19.25 Govor' dr. Adoi'
19.30 čas v stiki in šport — %^^9etica Vincitrice di Atcina — 22.35 ^ ""dio — 23.40 Poročila.
'9'	9 00 Poročila — 9.05
" — 9.30 TV kuhinja — 10 00 Instruk-%rtQ^9teščina — 10.30Pobtiskavanjev p ^ — 12.00 Moje ime je Dropsi — "o vzhodu, Oziris na zahodu — °tlt„i°'°tiia — 14.40 Bret Mavrlck — 15.30 ^'4i^'R°ieda' — 16.05 CharlleBrovvn predšolske otroke — 14 55 Minl-
^ -
17.05 Viki — 17.30 Minikin! — 17.55 *" Ta lahko noč — 18 00 Slike Iz
Avstrij — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport
—	21.08 Kuharski mojstri — 21.15 Ceste San Francisca — 22.05 Naš bog je žena — 22.50 Poročita
TOREK, 20. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.30 tnstrukcija: angteščina — 10.00 tnstrukcija: tatinščina — 10.30 tn Ti moja draga greš z menoj — 12.00 Takrat — 12.05 Ponedetjski šport — 13.00 Poročita — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški kotedar —
16.05	Ana in sijamski kratj — 16.30 Za pred-šotske otroke — 16.55 Mini-ČVS — 17.05 Lutkarski nastop— 17.30 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Zastoj — 21.00 Takrat — 21.15 Cena obtasti
—	22.05 Nogomet — 22.35 Gtasbena scena '85 — 23.20 Poročita.
SREDA, 21. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Tom & Jerry — 9.30 tnstrukcija: angteščina — 10.00 tnstrukcija: tatinščina — 10.30 Z menoj ne, gospodje — 12.05 Woody Woodbecker — 12.15 Zastoj — 13.00 Poročita — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Pustotovščina na Matajskih otkih — 16.30 Poseben dan — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Tao Tao — 17.30 Setitev v kotonah v Schvvarz-fischtat — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Tako potujemo in tjubimo — 21.50 šport — 0.00 Poročita.
ČETRTEK, 22. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Tom & Jerry — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 tnstrukcija: angteščina — 10.30 Pri svetih vo-
VESTNIK
tzdafale!! !n xa!oin!t: Zveza t!ov*ntk!h
organizacijna Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergatse 10 Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechter StraOe 19/tV, tet. (0 42 22) 54 0 42, teteks 42 20 86 snak o Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg. 10, tet. (0 42 22) 32 5 50
Hek: Zatožniška tn Mtkartka družbo zo.j.Drava,Cetovec-Borovtjo.
dah — 12.05 Moje ime je Drops! — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Poročita — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški kotedar —
16.05	Ana in sijamski kratj — 16.30 Za pred-šotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Lutkarska oddaja — 17.30 Perrine — 17.55 Otrokom za iakho noč — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Haio tetevizija — 21.50 To naj bi bita samo šata — 23.30 Ernst Krenek — 0.15 Poročita.
		A V S T R ! J A 2
E		PETEK, 16. 8.: 16.25 Monaco Franze — 17.15 Prvi ijudje —
18.00 Panoptikum — 18.30 UFO — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Re na vzhodu, Oziris na zahodu — 21.00 Sto mojstrovin — 21.10 Takrat — 21.15 čas v stiki — Poiitika v petek — 22.05 čisto sam — 23.40 The munsters — 0.05 Poročiia.
SOBOTA, 17. 8.: 16.00 Takrat — 16.05 Dva krat sedem — 16.30 Tedenski pregted —
17.00	igra z besedami — 17.45 šport —
19.00	Sanjska patača — 19.30 čas v stiki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Sužnja srca —
22.05	Poročiia — 22.10 šport — 22.45 Župnik Josef Toriser odgovarja — 22.50 Zadnje opozorito — 0.15 Poročita.
NEDELJA, 18. 8.: 9.00 1. svetovno prvenstvo za miade ptesatce — 10.30 Things to come — 12.00 Orientacija — 12.30 Takrat — 13.30 športni popoidan — 17.45 Pop suve-nirji — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.45 Zaktadnica Avstrija — 20.15 Kraj dejanja— 21.50 Poročiia— 21.55 čikago 1930 — 22.45 Sedem dni športa — 23.05 Enkrat v Grčijo in nazaj — 23.50 Poročiia.
PONEDELJEK, 19. 8.: 17.15 Veiemesta sveta — 18.00 Ljudje in živaii — 18.30 UFO — 19.15Takrat — 19.30časvsiiki — 20.15 Hote) — 21.00 Novo v kinu — 21.08 Kuharski mojstri — 21.15 Čas v stiki — 21.45 ši-ting — 22.05 Gori na vseh koncih — 23.30 Zahodno Santa Feja — 23.55 Poročita.
TOREK, 20. 8.: 17.30 Orientactja — 18.00 Očartjiva Jeannie — 18.30 UFO — 19.15 Takrat — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.15 čas v siiki — 21.45 Kiub 2 in poročiia
Ljubljana se uvetjavtja
kot mesto mednarodnih kongresov
Po nekaj pionirskih letih kongresne dejavnosti v Ljubljani se že kažejo prvi rezultati in Ljubljana se čedalje uspešneje uveljavlja kot mesto mednarodnih zborovanj in kongresov. Še do konca tega leta bodo v Cankarjevem domu pripravili kar devet pomembnejših mednarodnih in domačih kongresov in konferenc. Med drugim bo kongresni oddelek Cankarjevega doma še v tem letu pripravil mednarodni kongres Znanost in tehnologija v proizvodnji prihodnosti, Mednorodno konferenco in razstavo fibrooptike za dežele v razvoju ter Mednarodno konferenco o vzgoji in izobraževanju v večkulturnih družbah.
Za prihodnje leto baje sploh nimajo več prostega termina. Med drugim bodo pripravili mednarodni simpozij o mikrobni ekologiji ter svetovni gozdarski kongres, medtem ko bo leta 1987 v Ljubljani svetovni kongres o papirništvu.
Za boljšo kongresno dejavnost pa bi Ljubljana seveda potrebovala nov hotel visoke kategorije. Trenutno imajo v ljubljanskih hotelih najvišjih kategorij le 550 ležišč in v hotelih B kategorije nadaljnjih 1400 postelj. Vse to pa je za organizacijo večjih mednarodnih kongresov premalo, zato si Cankarjev dom po potrebi ..pomaga" z blejskimi hoteli, kjer je v najvišjih kategorijah dodatno na voljo okoli 1000 ležišč.
SREDA, !1. S.: 17.40 Dežela in ljudje —
18.00	Kviz z Fritz Egnerjem — 18.30 UFO — 19.10Takrat — 19.30 čas v siiki — 20.15 črno in beto — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kutturni žurnat — 22.30 Madame Pete pteše
—	23.15 Ptič bum bum in sonce — 0.10 Poročita.
ČETRTEK, 22. 8.: 17.10 Zgodovina pomorstva — 18.00 Kutinarična Avstrija — 18.30 UFO — 19.15 Takrat — 19.30 čas v siiki — 20.15 Rešitev iipicancev — 21.15 čas v siiki
—	21.50 Kiub 2 in poročiia.
LJUBLJANA
PETEK, 14. S.: 17.50 Poročilo — 17.55 Nepomembno in pomembno, nanizanke — 18.10 Obiskovaici, češkosiovaško-zahodnonem-ška nadaijevanka — 20.00 Živi pianet: Razžarjene puščave, ang), dok. serija — 21.10 Gangsterska kronika.
SOBOTA, 17. 8.: 13.05 Poročiia — 14.55 Moskva: Evropski poka! v attetiki-sk.A-finaie, prenos — 20.00 Jesen šajenov, amer. fiim — 22.45 Koncert Bi)!yja Joeta.
NEDELJA, 18. 8.: 8.50 Poročita — 11.15 Pesmi Karibskega morja — 17.40 Ljubezenska pisma, amer. fiim — 20.00 Tomboia, drama — 21.10 Jazz na ekranu: Ansambe! Nana — 21.55 Poročita.
PONEDELJEK, 19. 8.: 17.55 Potetavček, nanizanka — 18.45 Giasba za miade — 20.05 Lepa Otero, itai. nadaijevanka — 21.10 Od Osijeka do Trsta in Zagreba, dok. niz Dnevi zmage — 22.10 Dnevnik.
TOREK, 20. 8.: 17.45 Poročiia — 18.20 Miti in iegende - Srednjeveški miti: Saga o Nibe-iungih — 18.40 Spominski park v Kumrovcu
—	20.05 Junij, Moskva, čertanovo : sovjetska drama —23.00 Poročiia.
SREDA, 21. 8.: 17.55 Obuti maček, predst. Lut. g)ed. Ljubijana — 18.45 Žeteii ste, po-gtejte, poučnozabavna oddaja — 19.55 Mednarodni atietski miting, ponos.
ČETRTEK, 22. 8.: 17.55 Moj miti Arie! - igra
—	18.40 Mozaik kratkega fiima: Svet. prv. v potetih z zmaji, indijski fiim — 20.05 For-muia 1, zabavnogtasbena oddaja — 20.55 Pankrt, vzhodnonemška nadaijevanka,
Gstettner: „Kapitulation der Minderheitenschu!-poiitik vor den KHD-FPO-Forderungen"
""""	sich nie und nimmer auf eine Em-
SLOVENSKI VESTNIK V RAZGOVORU Z UNIV. ROF.	pfehlung oder einen Modellvor-
DR. PETROM GSTETTNERJEM	schlag der Universitat stutzen. So
* *	eine Neuregeiung ware ein eindeu-
Slovenski vestnik: Herr Protessor genart der Karntner Minderheiten-	motivierter Eingriff ins
Gstettner, was halten Sie a!s Er- politik verstandlich. Typisch an die- gchulleben. Die UBW hat in allen ziehungswissenschafter, der sich ser Politik sind namlich nicht die gteilungnahmen, auch in den um-mit der Minderheitcnschulproble- gesetzten Veranderungen sondern taggeriden Reformvorschlagen, die matik in Karnten beschaftigt, von die Unterlassungen und Verabsau-	Hearing vorgestellt wurden.
den neuesten Ankundigungen LH mungen in Sachen Minderheiten- unmiRverstandlich betont, daR das Wagners, daR die „Neuregelung" schutz. DaR daraus fruher oder p^nzip der gemeinsamen Erzie-den gemeinsamen Unterricht nur gpater politische Handlungszwan-	g,g Grudvoraussetzung tur
mehr in den „musischen Fachern"	gg ervvachsen,	ist	klar. KHD	und	^ zvveisprachigen Unterricht bei-
vorsehen sol)?	FPO wissen dies	auch weid!ich	bghalten werden soli und daR di-
Gstettner: Leider beinhalten die-se Ankundigungen weder neue noch erfreuliche Entvvicklungen. Bereits fruhere AuRerungen, wie z. B. „Jedem seine Schule" lieRen er-kennen, daR der gemeinsamen Schule ein mehr oder weniger ra-sches Ende bereitet vverden soli. Die Katze wurde jetzt lediglich ein Stuck weiter aus dem Sack gelas-sen: Es wird eine ..Neuregeiung" ins Auge gefaRt, die die gemeinsa-me Erziehung auf kurzem Wege weitgehend eliminiert. Die deutsch-sprachigen und zweisprachigen Kinder sollen nur mehr in Zeich-nen, Turnen, Singen und Handar-beit beisammen sein. Fur den ge-samten ubrigen Unterricht wollen die Landespolitiker offenbar ein Trennungsmodell vorsehen. Das ware nun aber die Kapitulation der Minderheifenschulpolitik vor den KFID/FPO-Forderungen; auch die-se Gruppen vvurden ja nicht mude zu betonen, daR die Kinder trotz Trennung ja vveiterhin gemeinsam in den Pausen und am Schulhof spielen konnten.
S. V.: Konnte man in dieser an-gekiindigten Neuregeiung nicht doch einen ..KompromiRvorschlag" sehen, der die Zustimmung von al-ten Seiten erhalt?
Gstettner: von einem ..Kompro-miR" kann man hier uberhaupt nicht sprechen. Man muR sich nur vor Augen fuhren, w e r eigentlich die Schulertrennung will und immer schon betrieben hat und wer fur die Erhaltung des gemeinsamen Unter-richts eingetreten ist. Nicht zuletzt vvaren es die vom Landtag einberu-fenen ..Hearings", die klar gemacht haben, daR es einzig und allein ein Anliegen der rechtsgerichteten und
KOMPROM)SSWORSCHLAG FUR WEN?
deutschnationalen Krafte inner-halb von KHD und FPO ist, daR in Sudkarnten apartheidahnliche Re-gelungen im Schulbereich einge-fuhrt werden. Padagogische Be-grundungen fur solehe MaRnahmen sind bis heute ausgeblieben. Das heiRt im Klartext: Ner Landesschul-rat, die Kirchen, die Universitat, die Stovvenischen Organisationen haben mit guten Grunden bei den Hearings das Trennungsbegehren zuruckgevviesen und konkrete Vor-schlage zur Verbesserung des gemeinsamen Unterrichts vorge-bracht. VVenn nun doch in allen vvichtigen Fachern die Kinder ge-trennt werden sollen, so kann dies wohl kein ehrlicher KompromiRvorschlag sein, sondern nur als ein vveitgehendes Einschvvenken und Eingehen der Landespolitik auf KHD/FPO-Trennungsvorstellungen bezeichnet vverden.
S. V.: LH Wagner meint aber, es musse doch irgendwelche An-derungen geben, wei) dies eine „Eigenart der Politik" sei, daR nach einer Diskussion der Zustand ver-Sndert wird.
Gstettner: Diese Position vvird nur vor dem Hintergrund der Ei-
auszunutzen. Im konkreten Fali wurde unterlassen, der gemeinsamen Schule in Karnten - die ja nicht nur eine Schule der slovveni-schen Minderheit ist — politische Ruckendeckung, padagogische Forderung und Unterstutzung zu geben. Tatenlos hat man zugese-hen, wie gegen Zvveisprachigkeit, gegen Verstandigungsbereitschaft, gegen Lehrer, Schiller und Eltern, die die slovvenische Sprache gleichrangig behandelt sehen vvoll-ten, propagandistisch in ubelster Form vorgegangen vvurde. Uber 10 Jahre konnte der KHD — von der offiziellen Landespolitik vollig un-behelligt und vielleicht sogar vvohl-vvollend geduldet - Ghettoschulen fur die Karntner Slovvenen fordern. Durch das Beispringen der FPO zu dieser Trennungsforderung ist der politische Druck so groR gevvorden, daR die ubrigen Parteien glaubten, jetzt Veranderungen ankiindigen zu mussen. Eine padagogische Not-vvendigkeit, nach neuen „Losun-gen" zu suchen, hat es nie gege-ben, vveil es unter den betroffenen Lehrern, Schiilern und Eltern auch nie eine massive Unzufriedenheit mit der gemeinsamen Schule ge-geben hat. Konflikt und Unruhe vvurden von oben aus politisch vor-dergrundigen Motiven geschurt. VVollen die Politiker nun „Losun-gen" zu Lasten der Minderheit und entgegen den VVunschen der Mehr-heit durchdrucken, so mussen sie entvveder ..einsame Entscheidun-gen" fallen oder einen ..VViderstand und Protest der Bevolkerung" gegen Zvveisprachigkeit und Gemein-samkeit konstruieren und kunstlich herbeibeschvvoren. In Wirklichkeit gibt es namlich so einen Protest nicht. vveil „die Bevolkerung" woh! vveiR, vvie Zvveisprachigkeit einzu-schatzen ist. DaR sich dieses Wis-sen nicht in einer hoheren Zahl von Anmeldungen zum zvveisprachigen Unterricht niederschlagt, vervveist nicht auf die quantitative ..Dimen-sion" dieses Problems sondern auf die Schattenseiten der politischen Kultur in diesem Land, in dem eine Sprache so lang abgevvertet vvurde bis sich kaum jemand getraut, da-fur Lernbereitschaft zu zeigen.
S. V.: VVelche Rolle spielt eigentlich die Universitat Klagenfurt bei den von LH VVagner in Aussicht gesteilten Neuregeiungen?
Gstettner: Die Bildungsvvissen-schafter an der UBW haben von Beginn der Diskussion an das Trennungsbegehren des KHD mit fach-vvissenschaftlichen Grunden zuruckgevviesen. Insofern hat die Universitat der Landesregierung zu einem fruheren Zeitpunkt signati-siert, was man vvissenschaftlich von den KHD/FPO-Forderungen zu halten hat. Diese Position der UBW ist
VVAGNERS NEUREGELUNG KANN StCH NIE AUF MODELLE DER UNIVERSITA STUTZEN!
unverandert aufrecht und inzvvi-schen durch mehrere Gutachten untermauert; daR heiRt, eine „Neu-reggelung" im Minderheitenschul-wesen, die eine Schulertrennung in einzelnen Fachern vorsieht, kann
daktische Neuerungen nur auf dieser Basis sinnvoll zu planen sind. Es muRte ja eigentlich auch fur Nicht-Fachleute einsichtig sein, daR cs absurd ist, Schuler nach sprach-lichen Kriterien gerade in jenen Fachern zu trennen, in denen Sprache, Kommunikation, Verstehen und Austauschen gelernt vverden sollen. Nichts gegen das gemein-same Turnen, Singen und Basteln! Aber die Schulertrennung in den ..Hauptgegenstanden" (in denen bekanntlich ja auch die ..Auslese" stattfindet) ist und bleibt einschnei-dender. Sie trifft den Lebensnerv der gemeinsamen Schule, sie ist das Ruckgrat der Verstandigung und des friedlichen Zusammenle-bens.
S. V.: Und vvas ist mit den „Schul-vorcuchen", von denen LH VVagner behauptet, daR nur die Slovvenen sie vrollen?
Gstettner: Die ..Schulversuche zur inneren Schulreform" sind ein Teil der umfassenden ReformmaRnah-men, die von den Fachleuten der UBW empfohlen vvurden. Auch bei der Durchfuhrung hat die UBW konkrete Hilfestellungen angeboten. Diese Schulversuche, die in Uber-einstimmung mit den entsprechen-den ministeriellen Empfehlungen stehen, haben mit ..Lehrplanan-derungen' nichts zu tun. Sie zielen auf didaktische Verbesserungen ab, auf materialunterstutzten Gruppen-unterricht, auf moderne Fremdspra-chendidaktik, auf attraktiveren mut-tersprachlichen Unterricht usvv. Da-zu liegen derzeit drei konkrete Schulversuchsmodelle vor, die von Lehrergruppen autonom und enga-giert erarbeitet vvurden. Keines dieser Modelle sieht in irgendvvelchen Fachern eine getrennte Untervvei-sung der Schuler vor. Auch der vor-gesehene ..Assistenzlehrer" kann damit nicht in Verbindung gebracht vverden. Der Zvveitlehrer soli ja gerade nicht dazu miRbraucht vverden, eine Schulertrennung organi-satorisch leichter durchfuhrbar zu machen. Der Assistenzlehrer ko-operiert bei der Vorbereitung und Durchfuhrung des gemeisamen Unterrichts in einer VVeise, die dem Klassenlehrer die schvvierige Auf-gabe der „inneren Differenzierung", das heiRt, das Arbeiten mit unter-schiedlichen Sprach-Leistungs- und Interessensgruppen, leichter durchfuhrbar macht. Die Funktion des Assistenzlehrers bei den Schulver-suchen ist es gerade, durch seine Anvvesenheit und kooperative Unterstutzung des Klassenlehrers eine Aus- und Absonderung von be-stimmten Schulergruppen zu ver-hindern und dadurch eine indivi-duellere, gemeinsame Forderung zu ermoglichen. Mit diesem Zvvei-lehrersystem gibt es bereits im In- und Ausland recht positive Er-fahrungen und es ist eigentlich nicht einzusehen, vveshalb gerade das Minderheitenschulvvesen in Karnten Exerzierfe!d fur uberholte und ruckschrittliche Trennungs-..Losungen" sein soli, vvenn rings-um soziale integration, gemeinsa-mes Lernen und interkulturelle Verstandigung auf der Tagesordnung der Schulreform stehen.
ŠPORTNI VESTNI R
Kdo je nov pri SAK-u:
Ivan Ramšak, 23 let, je prestopil k SAK-u od Rude. Igral pa je že tudi v drugi ligi — pri WAC-Gallusu! Prevzel bo po vsej verjetnosti vlogo lanskoletnega „reži-serja" Romana Raczynskega, ki je sedaj pri ceiovški Avstriji. Ramšak pridno in uspešno študira medicino!
Mario Pichorner, 21 let, je igral prej za celovško Avstrijo, pri moštvu pod 21. Pichorner je tipičen srednji napadalec in njegova naloga bo v prvi vrsti streljati gole za SAK. Zaposlen j,e kot SAK-branilec Nužj Lampichler pri deželni vladi.
Karl „Čarli" Preschern, 21 let, prvič igra v koroški ligi. Je Ka-pelčan, zato se je doslej v prvem razredu z Železno Kaplo bojeval za točke. Zdaj mu je uspel velik vzpon, saj ga SAK zelo forsira. Preschern je univerzalen nogometaš, ki je sposoben tako za ofenzivne kot itudi za defenzivne naloge. Zaposlen je v Celovcu pri Philipsu.
Albin Rauscher je Celovčan in je igral že za številne, v glavnem celovške nogometne klube. Zadnje leto se je boril za Annabichl, za naj hujšega konkurenta SAK! Rauscher je zamenjal vratarja Igorja Mrkuna, ki je sedaj v Galiciji.
Janko Smrečnik, 17 let, je in perspektiven golman. V kra kem času si je v celovškem stungszentrumu" nabavil znanja, zagotovo je zmožen M ^ zahtevnejše naloge. Trener Jaš dič ga pravtako hvali in ment bi le-ta s trudom in pravim pf stopom k športu lahko nedvounj no postal standardni (prvi) SA vratar, na katerega SAK že ta dolgo „čaka". Smrečnik bo let maturirai na Slovenski gimnazM v Celovcu.	,
Franci Wieser, 17 let, je bil <t" slej nogometaš celovške AvstrU in „Leistungszentruma". Je mta in fizično zelo krepke postave, k odgovarja dobremu branilcu. UP mo, da bo tako pridno in hitro n predoval, sai ga napadaioi že za J težko preigrajo. Obiskuje zadn) leto Siovenske gimnazije v Celot cu in radovedni smo že, kaj bo '* napravil iz svojih velikih sposo
PREDRAG „Pcdžo" JOVIČEV!^
je mlajši brat Mladena Jovičev ča, ki je minulo prvenstveno sez no uspešno tekmoval za SAK t prispeval osem golov. Predrag j svojemu bratu Mladenu po su igre sličen, predvsem tehnično J zeio podkovan nogometaš. Do s daj je igral za mladinsko ekiP" Olimpije Ljubljana!
Vzhodna podtiga
Da jc ATSV VVolfsbcrg favorit v /zhodni podligi, je pokazal v Šmi-leiu, kjer je domače moštvo po-czil s 4:0 (1:0)! S to visoko zmago o Wolfsberg prevzel vodstvo na estvici, medtem ko so na zadnjih ;reh mestih plasirani DSG Sele/ Dbir, Raika Dobrla vas in ASKO 5mihel. Selani so namreč podlegli 3oro!jam precej jasno s 3:0 (1:0). Tudi Dobrla vas je zgubila 3:0 v go-
(1:0)'
eteh pri novincu Treibachu. ški derbi med moštvi ASV in se je končal neodločeno 1-1 Če se bo za Slovence v podl'9'
b0<""
ko nadaljevalo, potem se ^ morali gotovo boriti proti izP^ j Šmihel^, o ^
glU^'
a"i''
Predvsem so ogroženi saj v tekmi proti VVolfsbergu padalcih ni bilo ne duha ne povrhu pa je še Hutter pri s*3 0:0 zapravil enajstmetrovko!
Kegljanje za dva prašiča na Obirske^
V soboto 27. juiija in v nedeljo 28. julija tega leta je Alpski klub Obir na Obirskem prvič priredil kegljanje na novem kegljišču pri Jerebu. Treba pa je tudi povedati, kako je nastalo kegljišče pri Jerebu: Milan Hribar, lastnik Jerebove domačije je pred dvemi leti pustil splužiti prostor za kegljišče, letos so skupaj z Milanom prijatelji in člani Alpskega kluba Obir postaviti in zgradili novo kegljišče. Najlepša hvala vsem, ki so pomagali (družina Jereb, Jaka Smrtnik, Nanti Travnik, Oto Strugger, Flori Mak).
Keg!janjqe je bito več kot zadovoljivo, kajti kar 96 navdušenih kegljačev se je pomerilo v dveh dneh na odlično pripravljenem kegljišču. Prvo mesto je osvojil in prašiča za 70 kg je dobil domačin Joži Karničar z devetimi točkami. Za drugo mesto so se borili z osmimi točkami Milan Hribar, Fridi Hribar, Pepi Karničar in Milči Hribar. Drugo mesto in prašiča za 30 kg je po končanem poskusu osvojil lastnik kegljišča, Milan Hribar.
Vrstni red
moški:
1.	Joži Karničar 4. Fridi Hribaf
2.	Milan Hribar 5. Milči Hriba^
3.	Pepi Karničar
Vrstni red žcr.ske:
1.	inge Karničar
2.	Irmi Oraže
3.	Mili Ojster
4.	Marta SnV^'
5.	Ani Strugg"'
V petek 2. avgusta tega le* ^ Alpski klub Obir letos že priredil srečanje z jedmi na žal ^ kegljanje za ovna. Tudi 1°^^ kegljači pobudno pritiskali 1^ ^ šali osvojiti ovna. Ovna je k0*\ dobil domačin Pepi Karnica . osmimi točkami (2. Simej 3. Milči Hribar. 4. Franc Bruf\
5. Jaka Smrtnik). Zabavljala krat tudi obirska vižarja, kot c , nega gosta pa so obirski lahko pozdravili dipl. trg. Uranka. Bilo je luštno in vsi s veselijo naslednjega kegljanja'
Šah: Perko zm
šahovski klub Sveče/Bistrica obhaja letos 25-letnico obstoja in je v soboto zaradi tega priredi) hitropotezni šahovski turnir. Turnirja se je udeležilo 51 igralcev, ki so tekmovali v treh skupinah. V najmočnejši skupini je zmagal domačin Nobert Perko (Sveče), drugi je po-
agal na Bistrici
sttal Ferdinand Jochinger (^pll' Srednjo skupino je zmagal gang Zelloth (Blatograd), 1^° p pino pa Sascha Reschun ($en Od Slovenske športne zveze s %, udeležila turnirja samo dva '9^ o'* ki pa sta proti premočnim na k nikom ostala brez šanz.
Šahisti pozor!
15. avgusta zaradi praznika ni treninga. Naslednji trening oz. klubski večer bo spet v četrtek, 22. avgusta 1986 od 19. ure naprej v gostilni Koren v Kajzazah pri BHčov-su. Pridite nujno!
NOGOMETNI TERMIN'
v nedeljo 18. avgusta ^
SAK I - MOŠTiČ I
SAK p.23 - Mostič p.23 na igrišču ASV (Annabic ^ Dobrla vas - Šmihel ^ v Dobrli vasi