Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 55. 5fitJ 'V V*, sreda, dne 10. marca 1926. !'osu.tiie/.iiii številka 0*?n F—. LETO U). pum/jan Izliaia vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB. TELEFON ŠTEV. 532. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.6S3. Zasedanje Zveze narodov. Odločitev še ni padla. Ženeva, 9. marca. Izv. Prva komisija Zveze narodov je ped predsedstvom Chamberlaina po kratki javni seji sklenila, da se prešnja Nemčije za vstop v Zvezo na redov cdstopi podkomisiji. V tej so zastopane sledeče države: Francija, Anglija Italija, Japonska, Belgija, Kuba, Grška, Norveška, Bolgarija, Irska in Ju-gos avija. Podkomisija bo pričela takoj delovati. Kako bo padla odločitev podkomisije, je še negotovo. Med diplomati vlada velika razburjenost. Boncourt zavlačuje razgovore do povratka Brianda, ki ga vsi nestrpno pričakujejo. Splošne se trdi, da bo kriza francoske vlade še danes rešena in da sestavi vlado Briand ali pa po sporazumu ž njim Herriot, v katerem slučaju bi Briand prevzel zunanje ministrstvo. Tajne seje delegatov in stalnih članov Sveta se nadaljujejo. Ni se pa še doseglo soglasja, ker Nemčija vztraja na tem, da se sme rešiti vprašanje razširjenja Sveta šele po njenem vstopu.. Zavezniki pa se boje, da bi potem Nemčija razširjenje Sveta odklonila. L. USPEH NAŠE DELEGACIJE. Ženeva, 9- marca. (Izv.) Ugled naše delegacije je zelo velik. Poseti pri Nin- - fieu se nadaljujejo. Tako so bili pri njem zunanji minister Rufos, avstrijski kancler dr. Ramek, belgijski minister Vaudorvelde in Zimmermann. Ves današnji dan je pokazala naša delegacija zelo veliko diplomatsko aktivno®!. Bogdan Markovič od uprave fondov je bil izvoljen za člana finančne komisije o Zvezi nem proračunu. Ta komisija ima določiti delež Nemčije pri Zvezinem preračunu. k. NERESNIČNA VEST »POLITIKE«. Ženeva, 10. marca. (Izv.). Vest beograjske »Politike«, da je kandidiral Nin-čič za predsednika zasedanja, je popolnoma neresnična. Dr. Ninčič ima zajamčene predsedstvo na jesenskem rednem zasedanju Zveze ter sploh govora ni bilo o tem, da bi kandidiral na sedanjem izrednem zasedanju. Vest, da bi Nemčija proti Niueičevi izvolitvi protestirala, je neilmnost, ker Nemčija sploh še ui član Zveze. Včeraj zvečer je posetil dr. Ninciča italijanski drž. podtajnik Grandi in imel z njim daljši razgovor. Madžarska delegacija je docela izolirana. Nihče ne občuje z njo, vse se ogiblje stika s protektorji falzifikatorjev. L. NEMCI ODKLONILI CHAMBERLAINOV PREDLOG. Ženeva, 10. marca. Angleški zunanji »»inister Chamberlain je včeraj popoldne POsetil nemškega državnega kancelarja dl'. Luthra in mu predlagal, da bi o vprašaju razširjenja Sveta zveze narodov opravljale ne samo države, ki so pod-P^ftle loeamski pakt, temveč vse države, u $o v Zvezi narodov. Kakor se doznava, llen'ška delegacija ni voljna pristati na tako rešitev. I •• U|tjAND PREVZEL SESTAVO VLADE. t0. marca. Briand je prevzel mandat za sestavo nove vlade, ker je erriot odklonil tak poziv in izjavil, da je anes edina oseba, ki bi mogla sestaviti vlado, Briand. Ko je Briand stopil iz elizejs e palače, j© izjavil zbranim novinarjem, ( a o takoj obvestil predsednika republike o uspehu p0Rajanj m sestavo vlade. Splošno mislijo, da bo nova vlada sestavljena od istih oseb, ki so bile v dosedanjem Briandovem kabinetu. Seja skupščine. PRORAČUN MINISTRSTVA ZA NARODNO ZDRAVJE SPREJET. Beograd, 10. marca. Včeraj je bil v narodni skupščini v razpravi proračun ministrstva za narodno zdravstvo. Na popoldanski seji je govoril kot prvi Janez Štrcin, ki se je bavil s splošnimi zdravstvenimi razmerami v Sloveniji. Vlada da ne skrbi zadosti za pobijanje epidemičnih bolezni. Preventivni ukrepi proti jetiki, trahomu in drugim takim boleznim so prav neznatni. Za njim je govoril radikal Trim, ki je naglašal zasluge ministra dr. Miletiča in načelnika dr. Štamparja za napredovanje v zdravstvenih razmerah Južne Srbije. Nato je dobil besedo še demokrat Ži-ka Rafailovič in črnogorski federalist Sava Vuletič. Zadnji govornik je bil Če-da Kokanovič. Na koncu je. minister Slavko Miletič odgovarjal na vse pripombe posameznih govornikov. Dotaknil se je najpreje pripombe Milana Popoviča, ki je zahteval, da se predloži zakon o evgentiki. V tem pogledu je treba najpreje dvigniti ljudsko higieno, tako da narod sam začuti potrebo po zakonu, kakor ga zahteva Popovič. Kolikor je bilo dosedaj na tem polju storjenega, je rodilo dobre uspehe. Mnogi kmetje že prihajajo v higienske ustanove in se puste pregledati, predno se poreče. Osnutek sanitetnega zakona je končan, prav tako tudi osnutek zakona o nalezljivih boleznih. Kar se tiče prostitucije, pravi minister, da je to eno najde-likatnejših vprašanj in tako komplicirano ,da se o njem sedaj na končni debati ne da govoriti. O rešitvi tega vprašanja je že cela literatura. Imamo v glavnem dva sistema: abolicijo in reglementacijo. Ministrstvo namerava izvesti abolicijski sistem. Vprašanje splava je v glavnem socialno-etično vprašanje in ga je težko urediti z direktnimi ukrepi. Vprašanju alkoholizma posveča ministrstvo vso paž-njo. V Ljubljani, v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu imamo posebne postaje za pobijanje alkoholizma. Z zakonom je odobreno, da se zakladna bolnica v Zagrebu proda. Razpisati je treba licitacijo za to prodajo, vendar dotični odbor tega še do danes ni izvršil. — V Sloveniji imamo bolnice s skupno 3050 posteljami. Po številu prebivalstva stoji Slovenija v tem pogledu najboljše. V primeri z drugimi pokrajinami ima Slovenija dva do trikrat več postelj. Glede na to se država ne more angažirati za ustanovitev novih bolnic v Sloveniji. Ministrstvo je v Ljubljani ustanovilo veliko moderno bolnico za ženske bolezni in za porodnice. Ta bolnica je najlepša v državi. Jako razveseljiv je pojav, da je pri nas umrljivost nap ram lete m pred vojno zelo nazadovala. V nekaterih krajih je moraliteta padla za štiri odstotke. Malarija se v Črni gori pobija z velikim uspehom. Ob 9. zvečer je bil proračun ministrstva za narodno zdravstvo izglasovan in sprejet. Na dnevnem redu današnje seje je proračun ministrstva za vojsko in mornarico. Finančni odbor zavrnil vse amandmane. Beograd, 10. marca. Včeraj popoldne je bil pri kralju v avdienci kolt zastopnik ministra zunanjih poslov minister ver Miša Trifunovič. Ugotovljeno je, da je dosegel dr. Ninčič v Ženevi precejšnje usipehe. Po daljšem razgovoru s Pašičem je tudi finančni minister dr. Stojadinovič odšel na dvor, da poda kralju obširno poročilo o stanju naše delegacije v Parizu, Londonu in Ameriki. Finančni odibor je na svoji včerajšnji seji zavrnil vse amandmane, ki so mu bili včeraj preloženi, da jih sprejme. Zavrnjeni so tudi amandmani, 'ki jih je bil že prej zahteval Svetozar Pribičervič iz demagoških razlogov. Finančni odbor je odklonil tudi amandmane, s katerimi naj bi se kronske pokojnike izpremenilo v dinarske- 1 Zelo se je opažalo, da na včerajšnji seji odbora za proslavo Pašičeve osemdeselt-; letnice Ljuba Jovanovič v obče ni prišel ! v ta odbor, čeprav je bil predsedoval seji, j na kateri se je izvolil za proslavo. Med J ostalimi so prišli v ta odbor dr. Velizar j Jankovič, minister Vasa Jovanovič, pod-| predsednik radikalnega kluba Dragovič, j dr. Katici in Mihajlo Topolovič. Ne bo skupščinskih volitev. SOGLASJE V VLADI. - POSKUSI ZA OBNOVO OPOZICIONALNEGA BLOKA. Beograd, 10. marca. Glede na možnost volitev in v zvezi z raznimi verzijami, ki krožijo v zadnjem času, se te vesti na kompetentnem mestu demantirajo kot izmišljene, predvsem zato, ker da ne obstoji noben sporazum med Pašičem ,in St. Radičem glede razpisa volitev. Radikali podčrtavajo, da bi se, ako bi došlo do volitev, moralo takrat vsekakor računati tudi na dosedanje zaveznike, ker so za radikali najmočnejša stranka-Istotako so netočne vse vesti', da bi bila vlada v težki situaciji, da je obstoj sporazuma dvomljiv itd. Predvčerajšnja izjava ministra notranjih del Bože Maksimoviča o priliki debate o proračunu, v kateri je naglašal, da dandanes upravljata državo dve močni skupini, 'ki predstavljata večino ne samo po svoji številčni moči v parlamentu, ampak tudi po svoji konstruktivni sili, je napravila pri opoziciji mučen uitis, ker so s tem izpodniaknjena tla za vse njene intrige in je »plavala .po vodi zadnja nada opozicije, da ise zanese nesloga med koali ranima strankama. V zvezo s to izjavo se spravlja tudi sestanek načelnikov opozicijskih skupin Ljube Davido-viča, dr. Korošca in dr. Spahe. Govori se, da nameravajo obnoviti opozicijski blok. V političnih krogih prevladuje mnenje, da se opozicijski blok ne more niti obnoviti niti obdržati. Nobena izmed federalističnih strank ne želi, da bi bila v opozicijskem bloku, pravtako tudi ne zemljoradniki, ker vodi vsaka od teh Skupin svojo posebno politiko. PAVLE RADIČ V AVDIENCI. Beograd, 10. marca. Včeraj ob 11. dopoldne je bil sprejet pri kralju v avdienco minister za agrarno reformo Pavle Radič, nlformiral je kralja o vprašanjih svojega resora, o vprašanjih kolonizacije, o vprašanju doibrovoljcev in o razpoloženju naroda. Pavle Radič se je mudil pri kralju do 12. Iz dvora je prišel prav zadovoljen. Občinske volitve dne 7. maja. Beograd, 10. marca. Ker se v političnih krogih mnogo govori o občinskih volitvah, ki zanimajo ne samo politike, nego tudi širše slioje, je eden izmed aktivnih ministrov na vprašanje odgovoril tole: Sedaj se v ministrstvu notranjih del pripravlja material in se delajo priprave za občinske volitve, ki se bedo gotovo vršile 7. maja po pravoslavni veliki noči. Volitve naj bi se izvedle najprej v Dalmaciji, potem bi prišle na vrsto Vojvodina, Bosna in Hercegovina. Te volitve se pričakujejo z veliko nestrpnostjo, ker bodo pač podale sliko pravega razpoloženja v ljudstvu. DR. STOJADINOVIČ UPA NA PAŠIČA. Beograd, 10. marca. Vprašanje dr. Sto-jadinoviča je odvisno od predsednika vlade Nikole Pašiča. Manjša skupina radikalnih poslancev trdi, da se Pašiču ni treba eksponirati za ministra financ, do-eini pravi druga skupina radikalnih prijateljev dr. Stojadinoviča, da je težko najti naslednika za sedanjega ministra financ. Dr. Stojadinovič je včeraj poselil predsednika vlade Pašiča in mu poročal o svojem potovanju in o uspehu, ki ga je dosegel. Minister financ bo v teku današnjega dne podal referat vladi in vlada bo potem določila, v koliko in v kaki meri naj poda dr. Stojadinovič svoje poročilo v narodni skupščini. »DOM« PRAVI, DA VLADA SOGLASJE V VLADI. Zagreb, 10. marca. Današnji »Dom« piše: Predsednik vlade Pašič in predsednik HSS St. Radič imata skoro vsak dan priliko, da v ministrski sobi narodne skupščine izmenjata misli o dnevnih manjših in velikih načelnih vprašanjih celokupne naše politike. V teli razgovorih se kaže vedno pcpoLno soglasje in poleg tega se za mnogo težja vprašanja na ta način olajša razprava in povoljna odločitev v ministrskem svetu. BRATIANU GROZI Z DIKTATURO. Bukarešta, 10. marca. Listi objavljajo jako ostro izjavo predsednika vlade Bra-tiana, ki pravi, da so izmišljene vse vesti o njegovi demisiji. Če bi bil pri volitvah poražen, je pripravljen uporabiti tudi drugačna sredstva, da se v Rumuniji vzpostavi redni mir. Ta Bratianova pretil ja z diktaturo je izzvala- v vseh krogih silno vnemirjene, ker se smatra, da bi utegnil Bratianu spričo sedanjega neurejenega položaja v resnici kaj takega napraviti. DR. BENEŠ ODIDE V RIM. Rim, 10. marca. Češkoslovaški poslanik v Rimu je izjavil, da bo dr. Beneš po zaključku zasedanja v Ženevi bržkone posetil Rim. SLOVAŠKA LJUDSKA STRANKA STOPI V VLADO? Praga, 10. marca. Vlada vodi sedaj pogajanja s slovaško ljudsko stranko glede vstopa v vlado. Možnost takega razširjenja vlade je izzvala veliko vznemirjenje v socialnodemokratski stranki, v kateri so zadnji čas prevladali levičarski elementi. Sodijo, da jim bo uspela namera, socialiste spraviti iz vlade. DIPLOMATI V ZUN. MINISTRSTVU. Beograd, 10. marca. Včeraj sta pomočnika ministra zunanjih zadev Jovana Markoviča poseti la francoski in avstrijski poslanik. Strm 2 NAHODM DNEVNIK, 10. marca 1926. Štev. 55. dr>kno»-s4. Trboveljska izziva. Vladna komisija je končala svoje delo. Ni videla sicer Trbovelj, tudi ni pokazala posebne delavnosti, toda svoje delo je končala in konstatirala, da so knjige Trboveljske v redu. Vse drago pa se je ne tiče, ker za druge stvari ni pristojna. Če je mislila neslavna komisija, da jo je slovenska javnost zahtevala zato v Ljubljano, da pogleda kakšno knjigovodstvo ima bogata TPD. potem bi v resnici lahko ostala v Beogradu. Slovenska javnost je zahtevala od nje pojasnila o drugih stvareh, zlasti glede redukcije rudarjev, ceni premoga in znižanju plač, ne pa brezpomembno izpričevalo o knjigovodstvu TirfD. Delo komisije je zato čisto negativno in mi zahtevamo, da odredi g. minister novo komisijo, ki bo malo drugače pojmovala svoje naloge. Takih komisij, ki pridejo v Ljubljano pogledat samo na uro, ne rabimo. Zato pa je seveda tem bolj zadovoljna s komisijo TPD, ki je bila od njene konstatacije tako navdušena, da se je smatrala za dovolj močno, da je izdala sledeči odlok: »Rudniško ravnateljstvo. Tiberije — Ker so delavski zaupniki odklonili stopiti v pogajanja v smislu obstoječe mezdne pogodbe, smo primorani sami naznaniti od 1. aprila 1926 veljavne pogoje. 1. Določajo se sledeče temeljne (minimalne) plače: i. Kategorija Din 40, 2. kategorija Din 35, 3. kategorija a) ženske l>im 3:>. 4. .kategorija b) mladoletni Din 20. K tem temeljnim plačam se dodajo kakor do sedaj v gotovih slučajih primerni dodatki (stalne plače). 2. Vse sedaj veljavne akordne postavke se znižajo za 20 odstotkov. 3. Ve doklade in sicer: osebna draginjska doklada, družinska doklada, nabavni prispevek se ukinejo. Ker .so se izplačali nabavni prispevki v naprej, se s 1. aprilom ne izplačajo nobeni nabavni prispevki več. Razstreljivo se bo s 1. aprilom naprej računalo v % vrednosti polne cene in se bo to 'Upoštevalo v akordu. To naj delavstvu takoj razglasi. Srečno! Trboveljska premogokopna družba. Skubic m. p. Heinrich m. p. TPD misli torej, da je močnejša ko vsa slovenska javnost in da sme brez ozira na njene proteste izdati naredbo, ki pomeni izziv Slovenije. Mislimo pa, da se je TPD vseeno malo uračunala, ker slovenski narod vendar še n i izgubil ponosa, da ne bi rokavice pobral in odgovoril kakor treba. Pa o tem na drugem mestu. Protestiramo! Ljubljanski veliki župan dr. Baltič je sporazumno s finančnim delegatom dr. Šavnikom dovolil, da prevzame ljubljanska občina jamstvo v znesku 2 milijonov dinarjev za posojilo zadrugi »Stan in donj«, katere predsednik je gospod Anton Kristan. Proti temu odloku protestiramo najodloč-nejše in sicer tako iz načelnih, ko materielnih in moralnih ozirov. Prvič ima po našem mnenju samo ljubljanski občinski svet pravico obremenjevati občino, ali prevzemati za njo Itaka jamstva. Nikakor pa ne moremo te pravice priznati niti gerentslkemu sosvetu, še manj pa velikemu županu ali celo finančnemu delegatu. Če smatra vlada, oziroma njen eksponent, •da treba v Ljubljani zidati, potem naj zida sama, saj plača Slovenija dovolj davkov, da bi tudi za Slovenijo mogla vlada enkrat nekaj storiti. Zlasti pa odrekamo velikemu županu pravico, da dovoljuje posojilo na breme mestne občine v trenutku, ko je notranji minister napovedal skorajšnje občinske volitve. Vsled te napovedi pa manjka odloku velikega župana argument nujnosti in je zato njegov ukrep dvakrat napačen. Iz načelnih vzrokov ostro .in odločno protestiramo proti vsaki obremenitvi Ljubljane, če ni te sklenil izvoljeni občinski svet. Upamo da bodo naše politične stranke našemu stališču pritrdile in da bo novi občinski svet znal braniti pravice avtonomne Ljubljane. Ta bi bila lepa! Brez vzroka je Ljubljana že skoraj dve leti brez svoje avtonomije in v nagrado za to naj drugi odločajo o njenem premoženju! Nadejamo se, da ponosna Ljubljana tega ne bo trpela! Ugovarjamo pa tudi iz praktičnih ozirov. Stanovanjske bede se ne odpravlja z enodružinskimi hišami, ker so te najdražje. Stanovanjski bedi .se najbolj odpomore z velikimi stanovanjskimi hišami, kakor dela n. pr. dunajska občina, ker so tu stroški za posamezna stanovanja najmanjši. Take hiše pa naj zida občina sama, ker je v to najbolj poklicana. Sicer pa je ukrep velikega župana tudi popolnoma nepotreben. Predsednik zadruge Stan in dom; je g. Anton Kristan, ki je tako finančno močna, da more sami jamčiti 2a posojilo zadrugi. To more storiti tem lažje,' ker morr najbolje znati, da je denar, posojen zadrugi, čisto varen, ker kako bi drugače mogel g' veliki župan sporazumno s finančnim delegatom dovoliti mestni občini, da jamči za ta denar! Priznavamo, da je stanovanjska beda velika in da bi se vsled tega moglo marsikaj razumeti. Toda odločno smo proti vsaki »flika-ri.ii in če se kaj stori proti stanovanjski bedi, potem se naj stori nekaj velikopoteznega. Kaj takega pa je pričakovati le od mestne občine, kateri naj vlada z državnim jamstvom omogoči najetje potrebnega posojila. Toda v vsakem slučaju ima razpolagati z mestnim premoženjem samo izvoljeni občinski svet. Če je nujno, da se v odpravo stanovanjske bede nekaj stori, potem je dvakratni' greh vlade, da je Ljubljana brez občinskega sveto. In na nuino potrebo, da prične poslovati ljubljanski občinski svet, bi moral opozoriti vlado tudi veliki žuipan. Samo to bi bilo v redu. Zato proti odloku velikega župana z vso odločnostjo protestiramo. N im ooaodba. Potovanje našega ministra za vnanje zadeve dr. Ninčiča V Rim in v Pariz je spravilo na dnevni red evropske politike celo vrsto novih mednarodnih pogodb. Rezultati dr. Ninčičevega potovanja naj bi tvorili podlago predvsem za nov srednjeevropski pakt m za balkanski pakt. Nove pogodbe ali bolje rečeno, zelja po novih pogodbah 'je logično nadaljevanje v Loearnu oklenjene pogodbe. Locanuska pogodba ije v svojem jedru varnostna pogodba za evropski zaipad, zlaBti za francosko-belgij-sko mejo in nemško mejo. Pogodben j!; i iso se zavezali današnje meje, 'ker je obenem tudi najboljše varstvo za Anglijo, na vsak način rešpekt irati. Kot nekaka odškodnina za opustitev morebitne revaajšne vojne pa je bil Nemčiji obljubljen sprejem v Zvezo narodov. Od svojega vstopa v Društvo narodov si je Nemčija obetala jako mnogo. V prvi vrati «o se začele gibati razne nemške narodne marij-širie, ki so že gledale v Nemčiji uradno in legitimno izaSčiltnieo svojih interesov pred važnim mednarodnimi forumom. Mnogo so si pa obetali tudi nemški nacionalisti od vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Ti so računali že s pozitivno gotovostjo na združenje Avstrije z Nemčijo in na zopetno pridobitev onih po mnenju nemških nacijonalcev nemških pokrajin, ki jih je morala premagana Avstruja odstopiti zmagovalnim državam. V Locarnu sklenjena pogodba namreč nič ne govori o varnosti meje na Brennerju, na Karavankah ali pa v Sudetih in Krkonoših. Vprašanje varnosti teh mej je ostalo odprto. „ . Mogočna vsenemSka agitacija za zdruzenije Avstrije z Nemčijo je dala Mussoliniju povod za ".nasprotno akcijo. Proti Nemčiji, ki um svoje meje na znpadu zajamčene m zavarovane, bi se Italija mnogo težje branala kakor proti mali in slabotni Avstriji. Muissolim se je moral oareti po zaveznikih .in je povabil v Rim ministra Ninčiča v soglasju s ri cijo. Ali je znal dr. Ninelč izkorosuti utalij««-sko zadrego v dovoljni meri ali ne, o tem o govorila mogoče že najbližja bodočnost. rVv.1 maki kažejo, da je bil preveč popustl jiv, ka'j-ti ni šla kraljevina SHS prosit .pomoči v Run. ampak Italijani so *e obrnili za pomoč na kraljevino SHS. Kar 'je govoril Mussolini na naslov Nemčije, do bile pač vitso>l?odoneče fraze, toda italijanskega slovarja se Nemčija me boji preveč. Francoska diplomacija pa eo-pet prav dobro ve, koliko so v resnih časih vredne razne pogodbe iin zato je umevno, da si želi zavaTovah svoje miljene samo z lo-cernsko pogodbo, ampak tudi z zavetsniki, ki razpolagajo 7. močnimi armadami. Na ohranitvi dosedanjega stanja v Srednji Evropi pa niso interesirani le sedanji nem- ški in avstrijski mejaši in Francozi, ampak tudi Anglija ima ogromen interes na tem, da j v Srednji Evropi me pride v doglednem času do oboroženega spopada. Angleškega interesu za ohranitev miru Nifaag0 dogovor glede izrabe gozdov v Našicah. Ker se družba ni držala dogovora, je država ugovor po številnih opominih (katerih številke in datume Ivanič'podrobno navaja) odpovedala in sicer dne 15. 111. 1925. Obenem je vložila proti družbi tožbo za odškodnino v znesku 7 milijonov dinarjev. S tem pa je bila družba oči-vidno zelo prizadeta in že 24. III. je ponudila .kompromis. Dne 31. marca je nato ministrstvo odredilo, kako naj se izvrši nacionalizacija družbe in država je dobil;! manjšino delnic. Po ustmenih pogajanjih je bil dne 8. maja dosežen kompromis, podpisan od dr. Žerjava. Končni odgovor pa je bil izdelam dne 11. junija. Dr. Ivanič zlasiti poudarja, kako se je v tej stvari hitro postopalo in nato zaključuje s šestimi konstatacijami. Obenem napoveduje, da Objavi v prihodnji številki »Radikala« pogoje, pod katerimi je država sklenila to pogodbo. — Članek je podpisali dr. Ivanič in njemu prepuščamo seveda tudi vso odgovornost. = Z zbora hrvatskih federalistov. V nedeljo ije imel dur va tiski blok , kakor se ponosno imenuje malopomembnu manjšina hrvatskega naroda v-Zagrebu'svoj shod. Udeležba ni bila posebno velika in zato so gospodje okušali svojo m a!l ©pomembnost storiti za velike besede. Teli pa so uporabljali v izredni množini. Vrsto ogorčenih govorov je otvoril. poslanec Marko Uošen. Hnvailska republikanska inisel mora bitt naša vodnici, če hočemo dobro narodu. Radič ni kapitulirat, temveč zagrešil izdajstvo. Doli s terni pokvarjenimi ljudmi, ki so podplati na Pašiče-vem škorrtju, 57 Radičevih poslancev pa so Zabliji v pomplatu. Če bi bila hrv. inteligenca 1. 1918 kaj vredna, se ne bi to zgodilo, ker potem bi bilo manj parad, pa več dela. — Dr. Prebeg pravi, da jih je Starčevič učil: Xe na Dunaj in ne v Budimpešto. Sedaj treba dostavili tudi. ne v Beograd. To pa_ ne pomeni boja proti srbski državi, temveč le preiti srbski čaršiji. Govori ostro proti gospodarskemu zapostavljanju Hrvaitske. D,i ■ Buč: Leta 1918 smo prišli po krivici 28 gospodov iz evropskega jarma pod balkanski. Vse izdajalce od Lorkoviča do Radiča čaka kazen. Kdor je .monarhist, ne sme govorili o seljaštvu. Samo dve fronti sta: republikanska in vidovdanska. Radič je likvidiran. Okoli njega so samo para&iti. On .ima 57 številk (g. Buč je hotel najbrže reči 57 ničet, o,p. ur.), toda hrvatiski narod je na d*ugi ©trami. Z vživela republika« konča .svoj govor. Dr. Bjelovufie pravi, da ga boli njegova hrvafska duša, ker ima celo Albanija samostojnost, mi Hrvati pa smo sužnji. — Naiio je praffital dr. Pavelič resolucije, v katerih se zahteva popotna samostojnost llrvatske. — Zdi se nuni, da so gospodje malo prezgodaj obglavili Radiča in da je nasprotno zelo verjetno, da bodo ob glavo d ja ni pri volitvah od »izdajalca« Radiča. v . — J5a sedanje odnošaje meti člani vlade je značilen sestanek Stefana Radiča z Milanom Simonovičem. Kakor znano, je Simonovič p Radičevem potovanju po Dalmaciji j'-1 Radiča napadati. Njun sedanji sest mn ek se krmenitira v političnih krogih ten j, je bil njun razgovor baje 'Prav Pl.‘'' rt ; . = Herriot na obzorju? »Quotidien ponor« KRATKE VESTI. Avstrijska trgovinska bilanca za 1. 1925 'je za 935 milijonov šilingov pasivna, proti 148(> milijonom v 1. 1924. General I'las ti ras je še vedno v Skopi ju. Policijsko iadzornišlvo nad njim je zelo poostreno. iz Lyona, da so prijatelji Herr.ota nujno prosili, da prevzame vlado, loda Herriot jun n,i hotel nič obljubiti. - »Matm* poudarja veliko važnost sestanka med Doumiergue-ont in Henriotom v Lyonu. Dopisnik Matinu< iz Ženeve pa zahteva, da se iniora francoska kriza hitro rešiti, da ne bo položiij Francije v Ženevi oslabljen. Iz Lyona se je vrnil Dou-niergue v Pariz i« drugi dan mu je sledil Herriot. V Elizejski palači je bilo nato važno posvetovanje med Doumergue-om, Briandoni in llerriotoni. Vedno bolj se. zatnjuije, da bi novo vlado sestavil Herriot in da-lbd v njej prevzel zumiiije ministrstvo Herriot. = Viljem financira boj proti demokratični rešitvi odškodninskega vprašanja. »Vw-Wiirls poroča, da se je pred kratkimi vršno v Doorn.u zhonovanje bivših nemških vladarjev. Zborovanju je predsedoval ‘Viliem. Raapravlfjalo se je o potrebnih ukrepih, da ne prodre socialistična zaliteva, da treba premoženje bivših vladarjev zaplenit i brez odškodnine. V ta namen potrebna .-redstva bo dat ekskajzer, ki je zasluzil silne vsote v nizio*zemi3ko-indijski'h plantažah. Prosveta. Zbornik za umetnostno zgodovino zaključuje Hvoj 5. letnik (1925) * pravkar iadanim 4. zvezkom. Obsežna 'publikacija je jmveče-na v glavnem portretnemu slikarstvu na Slovanskem. Prva razprava, »PortreHno slikarstvo na SlovenKkem «1 1(i. stoletja do da- nes« (Dr. F. Metsesnel), nas vodi zgodovinsko in razvojno po oni dobi porlretinega slikarstva, katero je lanska razstava iNarodne galerije odkrila naši javnosti. Posebno vrednost daje razpravi 16 lepih reprodukcij najvažnejših del iz opisane panoge. Dr. F. Stele se v drugem, 'Obširnem članku peča s spomeniki starejšega portretnega slikarstva na Slovenskem; zasleduje prve pojave portreta v knjižni iluminaciji, v cerkvenih freskah in nagrobnih podobah, vse do osamosvojita portreta. Tudi ta članek ije iluisrtriran. »Srednjeveški rokopisi« Dr. M. Kosa obsegajo Bi-’ i si us ko skupino z uvodom Dr. F. Steleta in izbranim reprodukcijskim materialom krasno iluminiranih rokopisov. V ..Epigraf ionih drobtinah« (1 slika) se ba-vi Dr. F. Stele s fresko Andreja iz Ostroga v stari cerkvi slovenjgraški, katero je uporabil M. Sternen za svoj lepi plakat portretne razstave. Konservatorsko poročilo o »Varstvu spomenikov« opisuje odkritje najstarejših do sedaj znanih fresk na. Slovenskem, v podružnici • na Vro-dencu pri Horjulu. Zelo zanimivo je poročilo o delovanju Narodne galerije in njenih načrtih. Sledi bibliografija in poročilo o razstavah. Zvezek ima v ipnilogi 1 polo Steletove ilustrirane topografije Kamniškega okraja. V celoti je 4. zvezek »Zbornika- s svojimi 32 slikami izredna publikacija s posebnim pomenom za vse one, ki se zanimajo zn naše potrebno slikarstvo. Naročbe na »Zbornik« REPORTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek 'ob 20. uri zvečer. .Sreda, 10. marca: Obrt gospe Warrenove. — iRed D. Četrtek, 11. marca: Deseti brat. — Red F. Petek, 12. marca: Zaprto. Sobota, 13. nnarca: Henrik IV. — Red C. Opera. Začetek ob ipol 20. uri zvečer. iSreda, 10. marca: Večni ■mornar. — Reti C. Četrtek, 11. marca: .Zaprto. Petek, ,12. marca: Tosca, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. — Red B. Sobota, 13. marca: Grofica Mrhica. — Izv. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno iprosi p. n. abonente, da poravna'o sedmi obrok svoijaga abonmaja najkasneje do 15. t. m. Vijolinskj virtuoz g. ilvan Karel Sancin, ki priredi v pondeljek, dne 15. t. m. v Ljubljani vijdHniski koncert, se bavi, odkar je m-pulstiil Ziikov kvartet, s študijem modernih koncertnih skladb. Naštudiral ,je celo vrsto novih sonat im drugih vijolinskih skladb. Njegov repertoar ije tako obširen, da niti pri 2 koncertih ne igra istih skladb, pač pa ljubi vedno nove Iskladibe. — 'Spremlja ga prof. Hugo Kroemer, ki je šef klavirske šole na konservatoriju v Gradcu. Prof. Kiroemer se je v zadnjem času mioogo udejstvoval na koncertnem odru, ter je opremlja! ananega viijo-linista Saša Popova na rannih kafleertih v Nemški Avistritji. Predprodaja vslopnic v Maličili ikiijiigarni. ' Pri vprizoritvi »Večnega mornarja« v sredo, dne 10. t. m. poje vlo,go Semte ga. Ža-ludova, vlogo Erika prvič g. Bnittl in Dalan-da g. Ruimpel. Naslovno ‘vlogo dzivaja kakor doslej g- Holotlkov. Predstava je za iilbonente reda C. Šport. M u reli iso n zmaguje dalje. Loren Murchison najboljši amierikanski &pri,nter na z lesom obloženih progah, se tudi po lloi beno-e.m odhodu udeležuje športnih prireditev in omaguje naprej. Pri nekem hall-skem iniitm? 1 • premagal amerikanskega mojstra Huslseya na 100 y in tudi pri teku na 75 y je tolkel imenovanega v 7 osem desetink sek. Pri ist.i prireditvi je skočil Osborne 1.88 m visoko. Weissmiiller je plaval v Ameriki 100 y v hrbtnem stilu v 1 : 01 osam desetinke in zboljšal svoj prejšnji rekord 1 : 03 esern desetinke. Najboljši šport za enakomerno okrepitev celega telesa je brezdivommo rokoborba. Stari Grki so imenovali rokoborbo mikrokos-mos, mali .svet cele gimnastike. Celo nemški telovadni učitelji, ki mo smatrali orodno telovadbo za .najboljše t el esi i o jvzg oj eva Ln o sredstvo, so to priznali in slavni Gutis-Muths se je .sledeče izrazil o rokohor . nauk v telesnih vajah ne pozna nitt ene J , ki bi 'mogla vse telesne ude in mišice ' . splošno utruditi An nobertie, ki bi m ; hitrem menjavanju zaposliti zdaj te, todaj ' dele telesa, tako kakor rokoborba. Rokoborba se izvaja po raalieuih pravilih, v prostem stilu, savaite, ponajveč pa, ivvsaj v Evropi, v grško r.imiskem stilu. Pri tem Stilu 'so dovoljen i vsi prijemi razu n onih, ki ovirajo ali onemogočajo .dihanje, od temena do bokov, tvot premagan velja tisti, ki se prvi dotakne ta z obema rameni mn. Zadnja mednarodna tekma v Helsingfonsu za mojsterstvo v hitrem drsanju je podala sledeče uspehe: Tek na 500 m Finec. Wallli-nius v 47.9 ,sek. — 1500 m Ballangrud (Norveška) v 2 : 27.9, drugi Lnrsen, tretji WiUi-niiis — na 5000 m Ballangrud v K : 46.4, »• Moen v S : 58.5 in 3. Lnrsen v 9 : 02.5.^ 10.000 m Hallanggrnd v 1S : 23.7 prod tV senom in Moenoni. \ . I Polet London - Kairo - Capto>vn - Kairo i doki ncan. Angleški letalec Oobham je I marca ob 8. uri »jntraj zapuistil Chartum^i pride ob 5. uri popoldne v Kairo. Dt*Oiw* •je torej srečno najteža.vnejši del proge ^jo ilon - Kairo - Captovvn - Kairo in se odip'J 8. marca v London. 17.000 ljudi je prisostvovalo v (New,y . Madison - Souiire - Garden 'prv«"" fji norveškega skakalca «1. pa I« Oh’ /akaj se Bogoljubov m "detei>> b . ua turnirja na Semmering«. j telegralično obvestil vodstvo š«iho s ” . t. ! „irjn na Semmeringu, da mu Jf | ,ski šahovski s »v ec. prepovedal udeležbo aMstrijSkem turnirju. Dnevne vesti. IZ NAŠE SKUPŠČINE. Radikalni poslanec Aleksa Žujavie graja ‘proračuni notranjega ministra. Govori proii velikim županom in nato zlasti ostro proti orožnikom. Pravi dalje, da bi Ibil norec, če bi glasoval za ta proračun, če notranji minister ne .izjavi, da bo vprašanje orožniških postaj drugače uredil. "trto se razvije sledeča debata: Rosi. Gjorgje Brankovič: »Ali boste glasovali pinoti proračunu?« Žujevič: »Eto, to naj bo resen človek, kaj takega vpraša.« 'Brankovič: »Pa zakaj govorute proti proračunu in glasujete za?« Žujevič: »Vi ste Slika onega nesrečnega Povojnega življenja.« Moško vljevič: »Ti si pa slika radikalne franke.« • In debata, a tudi govor gospoda Žujeviča, sta bila končana. Resno, silno resno se debatira v naši skupščini ... — Ekononnsko-koniercialni doktorat. Mi-n-i-s^nstivo prosvete je izdalo naredibo o nostrifikaciji doktorata, pridobljenega na inozemskih visokih šolah iz ekonom sko-komerc-iailne stroke, Navedba velja momenltano samo za , .. . okl 'tudi v Beogradu, bo veljjaia tudi zanjo. nnh?-!,? ol'°*)rut* na •R^rauu. Te dni prispe m \ i ntn’° nabavljen privaten par-A zj , ima- kaiPac>te‘o 6000 ton. Kari V: v zdenkovič bo zaposlil na parniku i/ključno naiše ljudi. . , ^dlikovanje triglavskega župnika JaJko- »a Aljaža. V nedeljo je izročil na Dovjem ob mnogoibrojni udeležba prebivalstva 'občine bovje-Mojstrana v navzočnosti zais-topnikov oblastij, javnih korporacij ter zastopnika Slovenskega Planinskega društva in zveze slovenskih pevskih društev velezaislužnamu bo-ritelju za Slovensko planinstvo, trigflaivtskem-u župniku in duhovnemu svetniku Jakobu Aljažu s rezki poglavar radovljiški red Sv. Save III. reda. Sre-zki poglavar radovljiški di'. Peter Vavpotič je invel .pri te*j priliki na slavljenca nagovor, v katerem je navedelve-like, zgodovinske zasluge Aljaževe za našo narodno, tuiMiko ter ter poudarjal huid.i nje-. gove odlične zalsfluge na glasbenem jx>lju. Nato mu je pripel najvišje onri'1-i'čje izrekajoč mu oibemeim ipritsnčne čadtitke. Slavljenec se je zahvalil, vidno ginjen. iFovdarjal je, da je dojejgel te svoje vspehe za našo turiisitiko le z vsestransko pomočjo dovške 'občine. Prosil je sreskega poglavarja, da sporoči Nj. Veličanstvu kralju njegovo prisrčno in vdamo zahvalo. Nato so čedtitali g. Aljažu še v,imenu Slovenskega Plaininskega društva, Cbred-. nji odbor g. Hrovatin iz Ljubljane, v im emu /v«ie slovenskih pevskih društev ipredisedmiik dr. Kimovec, v imemu duhovščine okraja radovljiški dekan Fatur, v imeinu občine Dovje župan Klančnik, v iimenu učiteljstvu šolski upravitelj Serajnik, w Imenu požarnih braimb 'Dovje in -Mojstrana načelnika Pečar ; in Košir ter gorski vodniki. Domači pevski zbor je zaipel še par Aljaževih pet-imi im drž. hiramo Bože pravde, nakar se je g. župnik Aljaž vsem navzočim ponovno zahvalil. — Na seji cestnega odbora ribniškega He ie .sklenilo poslati Vešeinu listu sledeče pojasnilo: »Domovina« z dne 5. febr. 1926 at. o je prinesla dopis tičoč se računov cestnega odbora. Komur je ležeče na tem, da dobi jasna sflJko, naj se obrne n aGradibeno direkcijo. V časnikarsko polemiko se 'mi ne Spuščamo. — Cestni. odbor. — Odkup tobaka v Hercegovini V krat- J kem bo končano v Hercegovini odkupovanje tobaka. Med pridelovalci vlada velika nezadovoljnost radi slabe klasifikacije tobaka in cene. \ nekaterih vaših se je pripetilo, da je pridržala Oblast ves tobak za davek, tako da kmetje zanj niso dobili niti enega dinarja. Na ta inadi.ii -se mora razvijati ,tihotapstvo 'kljub najostrejsim karanim. — Zračni promet Ancona—Reka. Kot se poroča od iniormurane »trami, ise uvedem prihodnji mesec v Italiji tri nove proge za zračni promet: Ancona-Venezia, Ancorui-Reka im | Ancona-Zader. Letala 'bodo oskrbovala po&fni >n potniški promet. — Uvoz zmrznjenega mesa. Zagreb, ki -izvaža ogromne količine živine, je zelo drago meso. Ker B0 ostali vsi poizkusi konzumen-tov, da bi se cene znižale na primerno višino biTV? ^»el neki ipodjetuik na idejo, da ie a l ^rznjeno .meso ta Trsta. Izračunal n 10 bl mogel prodajati tako meso po 6, 8 10 ceneje (1 kg govedine stane danes \ Ki <1 o 20 Din). Pridem bi mu otsta-7 PD -kilogramu še vedno 5 do 8 odsib-kov < obigfa. Njegove račune je prekrižata drza-'!?’ ki zahteva v zaščito domače trgovine in rti po 6 Din carine za 1 kg uvoženega mejo’ 'torej prav toliko, za kolikor bi bilo uivo-® Dieso cenejše od domačega. Sedaj sku-v doseči podjetnik, da bi mu dovolila drža-v' Carine prost uvoz zmrznjenega mesa vsaj Potrebe uradnikov, delavcev in vojske. . Delavska zbornica v Sarajevu je imela ®«ni svojo plenarno sojo. Izvoljen )je -bil nov budo na mladino, da posnema vzore naših velikih mož. Odbor za postavitev Miklošičevega spomenika v Ljutomeru. Ljubljana* .11- Komisija. V Igriški ulici se je pred nekaj dnevi, Iko je še deževalo m snežilo, zgodila nesre&L da je morala nnenitna dama stoipiti s svojim 'lahkim čeveljčkom v globoko liužo sredi hodnika, ki ga pravzaprav Igriška ulica niti nima. Imenitna dama se je vsled mokrote občutno prehladila in ni mogla na svoj priljubljeni venček. Povedala pa PRVI PASTIRSKI TEČAJ NA JESENICAH. Dne 6. marca se je vršil -na Jesenicah enodneven (pastirski tečaj za radovljiški okralj. Bil je to I. tečaj te vrste v Sloveniji. Predsednik planinskega odbora za okraj Radovljico Ivo Ažman 'je pozdravil vse navzoče goste, zastopnike oblasti in nepričakovano veliko število pastirjev im -pastiric (bijto jih je 88). Nato je podal besedo -namestniku okrajnega komisarja, nadsvelnikiu ing-P-resslu, -ki je otvoril tečaj z govorom, v ka-terem 'je pojasnil pomen -in važnost tečaja za izboljšanje planšarstva, nakar je podal besedo prvemu -predavatelju, živinozdrnvniku Z a’ r n i k u. Predme1! njegovega dve uri trajajočega temeljitega in v tako -poljudnem tonu p redna-šanega predavanja, da ga je moral vsakdo razumeti so bite živinske bolezni na- planinah in prva pomoč. Za njim je predaval mlekarski inštruktor Pevc o mlekarstvu na plamiinah. Bledil mu je okrajni ekonom Suštič, ki je očrtal v obširnem govoru delo pravega pastirja ena planinah in povdairjal njega korist za planšarstvo in živinorejo vsega okraja. S tem je bil tečaj zaključen in sledilo je izplačevanje nagrad. Predsednik Ažman, odbornik Jam in ekonomi Suštic so izplačali 25 pastirjem že preje določene -nagrade v skuo>-nam znesku 2818 Di;n. Ostalim 63 pastirjem, ki se za nagrade niso -priglasili, so izplačani vozni -stroški in dnevnice ipo 40 Din. — Vsa prireditev 'je veljala 7095 Din. -K stroškom so prispevali: okrajna blagajna 7000 Din, (posojilnica v Radovljici 1000 Din, komi-sa-T agrar. operacij pa 800 Din. Odbor izreka darovalcem, predavateljem in zastopniku agrac. operacij majllepšo zahvalo. -Na prireditev -je odbor ponosen, kajti nap e h je bil sijajen. Sokolstvo. ZA SOKOLSKI DOM V SISKU Predat raži ljubljanskega sokoMva, našemu agilnemu Sokolu v -Sp. šiški preti nevarnost, da radi pomanjkanja lastne telovadnice in strehe zastane ali celo obnemore sredi svojega najlepšega razvoja in poleta. Le prijazni gostoljubnosti sed-anjega lastnika njegovih telovadniih prostorov 'Se ima zahvaliti, da more višaj za enkrat uemoten-o veabati. A tudi 'to bo trajalo le kratko dobo, nakar bo moral izprazniti telovadne prostore. Aiko dotlej ne dobi lastne strehe -bo odtal na cesti. Da se izberejo še zadnja, za zgra-dbo potrebna sredstva, in is teni -prepreči -preteča nevarnost je priredilo Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški denarno in elektno loterijo, katere žrebanje se inia vršiti 31. marca t. 1. Vrednost vseli dobitkov znaša 200.000 Din. Od tega so glavni dobitki: 1 -no-v Ford avlto, 1 hrastova jedilnica, 1 spalnica, 1 vagon premoga, kuhinjska oprema, pisalni stroj itd. ter denarnih 15.000 Din — 10.000 Din itd. Vseh dobitkov je 3140. Srečke -stanejo- g» 10 Din ter se dobijo po v.seh ljubljanskih trafikah, razen tega pa se lahko naročijo direktno pri Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Ako se društvu ta akcija posreči, je upali, da dobi šišenski Sokol že v kratkem 1 astmo streho. še par tednov nas loči od žrebanja. Poživljamo zato vso našo -javnost, da v teh zadnjih dnevih, -pridno posega po srečkah loterije za zgradbo Sokolskega doma v Sp. šiški. Pozivamo ipa -tudi vsa naša -sokolska in dr-uga narodna društva, da krepko podprejo požrtvovalne šiškanje, da se njihova akcija konča z -uspehom in da po svojih močeh pripomorejo, da zrase v naši zavedni Si-' ški dom, ki bo omogočal či-lemu šišenskemu Sokolu krepek polet -in razmah, tako da bo lahko v -ponos -našemu sokolstvu. ' K REGULACIJI GLINŠČICE IN GRADA-ŠCICE. Pod tern naslovom je napisal neznan pisec članek v »Slovencu« z dne 19. februarja. Med drugim omenja pisec tudi, da se je občina pritožila radi jezu v Koleziji, ki je gotovim ljudem trn v peti. Pisec se veseli nad regulacijo Glinščice in Gradaščice. ki jo mora vsakdo z veseljem pozdraviti, ker je potrebna. Iz vsega članka se ja-sno vidi, da je piscu na jbolj napoti jez v koleziji, pa se huduje tudi i'iad mestno občino, da je ta vložila rekurz proti odpravi tega jezu. Moje mnenje pa je, da je občina, če je to storila, postopala edino prav. Nad 100 letno pravico do jezu v Koleziji tudi mestna občina ne more in ne sme kratko pustiti pasti, ker se ne ve, če ne bo -mestni občini ravno ta pravica še dobno služila. Kaj pa je z jezom? Ali je res tako škodljiv, kakor se ga opisuje? Nikakor ne. Moderen jez bi prej koristil kot škodoval. Po regulacijskem načrtu se bo struga Gradaščice znatno skrajšala, ker bodo vsa kolena sedanje struge odpravljena. Padec, ki je pri Grada-ščici že sedaj precejšen, se bo izdatno povišal in bo tako tok Gradaščice že pri normalnem stanju vode izredno deroč, kaj šele pni nalivih, ko bo voda narasla. O kaki poplavi potem, ko bo regulacija izvršena, seveda ne more biti govora. Tudi stari jez ni bil glavna ovira vode, marveč je bila in je tukaj krivda le v zveriženi strugi. D kaz, da je temu tako, je večkratna poplava tudi v zadnjih letih, -ko jezu v Koleziji ni. Gonja proti jezu v Koleziji se je pričela le bolj iz raznih osebnosti in radi zasebnih 'koristi. V zvezi z jezom se seveda širij-o razni ugovori proti kopališču v Koleziji, ki ga hoče mestna občina obnoviti. Tukaj je prvo vprašanje: je li to kopališče za Ljubljano potrebno? Vsak še tako strasten nasprotnik mora na to vprašanje odgovoriti da je potrebno in to dokazuje tudi dejstvo, da se običajno v seziji koplje dnevno 1000—2000 ljudi ob Gradaščaei. Sdaj pa ugovori: Glavni ugovor je »umazana voda«. Ali je Ljubljanica kaj bolj čista? Kar pa je glavno, je lega kopališča -pripravna in priročna in leži v idiličnem kraju. Kakor se je že lansko • leto pisalo v listih, je za Ljubljano eno kopališče daleč premalo in tudi dve še ne bosta popolnoma zadovoljili vsega občiistva. Računati pa je treba pri tem mi to, da je mnogo ljudi, ki nimajo časa hoditi v oddaljena kopališče, medtem ko bi se marsikdo v poletni vročini rad ohladil v kopališču Koleziji. Poleg tega pa bo jez zelo prav prišel v suši, da bo zadržal malo vodo, ki jo bo zelo potrebovala ilovnata zemlja okoli struge. Ponavljam kratko: Jez ni škodljiv, marveč potreben, kopališče v Koleziji je splošno za-željeno in neobhodno potrebno, zato naj mestna občina ljubljanska .skrbi za to, da bo upostavljeno do konca maja. Strokovnjak. Listnica uredništva. Objava Podmužmce sadjarskega in vrtearakega f^uMva^Idrib- Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, torek, 9. marca 1929. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 bi. 78; -Loterijska državna renta za vojno škodo den. 279, bi. 282; Zastavni listi Kranjske deželne ibainike den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske mlež. banice den. 20, bi. 22; Celjlska ipoisojibiica d. d., Celje., Celje den. 200, bi. 202, 'Zakjjj. 202; Ljubljanska kreditna banica, Ljubljana den. 200, ibl. 220; Merkan-tilna banka, Kočevje den. 100, ibl. 104; Sla-vanska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. im ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne .im livarne d. d., Ljubljana bi. 110; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana dem. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 80, ibl. 90; »šašir«, tovarna klobukov d. d., Škofija Loka dem. 115, bi. 120, zaklj. 115. Blago: Les: Deske, 20'mm, monte, teo Podbrdo ali Kranjska gora 2 vag., dem. 540, tol. 540; ibulkova drva, suha, fco nakl. postaja 1 vag., den. 21.50, tol. 21.50; gatorovi Modi (bel gaber), zdravi, čisti, ravni, s toleranco lahke enostavne krivine 'in 2 ali 3 zdramim! grčami, od 30 cm prem. napr., s 5% od 26—29 cm, dolž. 1 'A m mapr., fco vaig. maki. postaja 2 vag., den. 440, tol. 440; hrastovi obrobij, plohi, 43 mm, 2.65 m in 53 mm, 2.80 m, od 18 do 30 cm, fco vag. Postojna tranz. 1 vag., den. 1280, tol. 1300; deske, večina smreka, 20 in 25 mm, eveint. tudi 30 mm, od 1—4 m, blago zdravo, monte, fco vag. Postojna tram?., za 1C0 'kg 1 vag., den. 64, bi. 68; hrastovi plohi, neobljeni, od 90, 110, 130 mm, od 2.50 m napr., fco vag. Postojna tranz. tol. 1200; hrastovi frizi, 5, 6, 7, 8, 9 cm, od 30 do 60 cm in od 8, 9, 10, 11, 12 cm, od 80, 90, 110, 120 cim, s 70% I. in 30% II., fco vag. Postojna tramz. den. 1140. — Premog: Kal. ca 7000 antracit. Orle, fco vagon Škofljica: k oso v e c, za 1 tono bi. 500; kockovec, za 1 tono bi. 450; Orehovec, za 1 tono tol. 400; zdrob, za 1 'tono blago 350. —Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosove« nad 60 mm, za 1 tono bi. 260; kockovec 35/60 mm, za 1 tono tol. 240; orehove« 20/35 mm, za 1 tono tol. 210; zdrob 10/20 mm, za 1 tono bi. 190. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76/77. 2%, fco vagon Novi Sad tol. 280; koruza nova, fco vag. Novi Sad 1 vag., den. 114, tol. 114; koruza nova, za marc, fco v. Novi Sad bi. 120; koruza nova, za april, fco vag. Novi Sad bi. 127; koruza Stara, fco vag. Novi Sad bi. 145; koruza umetno sušena, fco vag. Novi Sad bi. 135; komuna čdn-quamitin, fco vag. Manastir tol. 190; koruza srednje drobna, fco vag. toairanjska postaja tol. 145; koruza času primerno isuha, par. Si d. bi. 112.50; zeleni fižol, okrogel in 'podolgovat, fco vagon Maribor bi. 270. Zagreb, 9. marca. Devize: Ne\vyork 56.65— 56.95, London 276.0250—277.0250, Pariz 207 —209, Praga 168.15—169.15, Milan 227.57— 228.77, Curih 10.9328—10.9728, Dunaj 8.01 — 8.05, Berlin 13.53—13.57. Curih, 9. marca. Beograd 9.1650, Ne\vyork 519.50, London 25.2450, Pariz 18.07, Praga 15.3850, Milan 20.84, Dunaj 73.25, Bukarešta 219.50, Sofija 3.75, Berlin 123.70. To in ono, : Lahkožirčeva šestdesetletnica. Ves Ne\v-york govori te dni o tem, kako je praznoval Mr. Hearl svoj 60. rojstni dan. Mr. Hearl je priredil sijajno gostijo ki se je bodo povabljenci pač dolgo časa z veseljem spominjali. »Clou« veselice, ki je trajala od 8. zjutraj je bil skok ene največjih krasotic iz »Music-halla« v banjo, napolnjeno s šampanjcem. Seveda pa deklica ni skočila v šampanjsko kopel v svoji dragoceni toaleti, pa tudi ne v kopalnem kostumu, temveč — v Evinem. Po tem skoku je krožila od ust do ust lahko-živcev kupica šampanjca, v katerega je skočila mnogo oboževana krasotica ... Policija poizveduje sedaj glede provenienca šampanjca, ki ga je, kot dokazuje orgija ob proslavi Hearole 60 letnice, v »suhi« Ameriki tako nesramno veliko dobiti. : Mrtvec oživel na mrtvaškem odru V provinci Belaii-no v Italiji se je pripetil te dini slučaj, ki je povzročal mnogo strahu. Luig.i Laura je ležal na mrtvaškem odru. Sorod-. n.iki so ga stražili izmenoma vso noč tef molili za njegovo dušo. Ko je bila pri njem okrog poldne devojka Graziella popolnoma sama, se je začel mrtvec nenadoma gibaita. Graziella je zbežala smrtno prestrašena iz sobe ter jela na vso moč klicati na pomoč. Ostali sorodniki so hiteli k mrtvecu, ki se je kmalu nato vsedel ter prosil za kozarec vo- * de. Par žensk je od strahu omedlelo. Pa tudi »mrtvec« sam se je, ko se .je situacije zavedel, tako prestrašil, da je par ur nato umrl in sicer to pot res in za vedno. : Brezžični detektiv. Na Dunaju je bila izvršena te dni drzna tatvina avtomobila, šofer Georg Herz je prišel k lastniku neke av-togaraže ter izjavil da ima kupiti po naročilu neke banke avtomobil. Ker je lastnik garaže llerza osebno poznal, mu je verjel. Sedla sta v enega od avtomobilov ter podvzela poskusilo vožnjo po mestu, k$ se je lastnik av-togaraže ustavil pred hišo, v kateri je stanoval lastnik avtomobila, ki mu je izročil avto v komisijo, je Herz izkoristil njegovo odsotnost ter jo z avtomoribom odkuril. Lastnik avtogaraže je hitel na policijo ter prosil, da se preganja tatu potom radiotelefonije. Ustregli so mu ob priliki popoldanskega koncerta. Kmalu nato je agnosciral eden od abonentov Herza in avtomobil na ulici ter dal tatu aretirati. Herz je imel vse polno dolgov, denarja pa v trenutku aretacije tako malo, da ni mogel kupiti niti bencina. t Jar-k London: 32 Morsl&t vrag. »Vi ste človek, ki je popolnoma brez onega, čemur svet pravi morala, ne-li?« »Tako je.« »Človek, katerega se je treba vedno bati .« »Tako se pove.« »Kakor se bojiš kače ali tigra ali morskega soma?« »Sedaj me poznaš,« je dejal. »In poznaš me kot takega kakor me poznajo na splošno. Drugi ljudje mi pravijo Wolf (vrag človeški).« »V resnici ste neka vrsta pošasti,« sem dejal korajžno, »Kaliban, človek, ki dela kot vi delate v trenutkih brez dela, poln muhavosti in čudnih domislekov.« Celo se mu je pomračilo pri tem namiganju. Ni me razumel in hitro sem spoznal, da ni poznal one pesnitve. »Pravkar berem Brosoninga,« je priznal, »prav trd oreh je. Nisem prišel daleč ž njim in kakor vse kaže, sem bržčas zgrešil smer.« Da ne postanem dolgočasen, naj povem, da sem iz njegove kajite prinesel knjigo in na glas bral Kalibana. Bil je vzhičen. To je bil primitiven način mišljenja in gledanja stvari, ki ga je dodobra razumel. Ponovno me je prekinil z opazko in kritiko. Ko sem končal, mi je on bral pesem v drugič in še tretjič. Lotila sva se raz-niotrivanja — o filozofiji, znanosti, evoluciji, veri. Njegove besede so kazale netočnosti človeka, ki je take reči sam prebiral, in pa, to se mora priznati, sigurnost in. naravnestnost primitivnega duha. Ista preprostost njegove sklepanja je bila njegova moč in njegov materializem je bil vse bolj prepričujoč — močan kakor fini komplicirani materializem mojega prijatelja Charleya Fumsetha. S tem ne rečem, da bi mogel prepričati mene prep-ričanega idealista, ampak da je Wolf Larsen naskočil zadnje utrdbe moje vere z energijo, ki je izzvala spoštovanje, dočim ni pedala prepričanja. Cas je pclekal. Prišel je čas večerje in miza še ni bila pogrnjena. Pesta! sem nemiren, skrben, in ko je Mugridge bolnega in jeznega obraza pozijal po stopnicah, sem se pripravil, da bi odšel po svojih poslih. Toda Wolf Larsen mu je zaklical: »Kuhare. nocoj se moraš požuriti. Imam dela s Klade in glej, da opraviš brez njega kakor pač najboljše moreš.« Zopet se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Tisti večer sem sedel s kapitanom in lovci pri mizi, Tom Mugridge nam je pa stregel in pozneje pomival posodo — domislek, prava Ralibanska muhavost Wolfa Larse-na, o kateri sem naprej videl, da mi prinese neprilike. Ves čas pa sva govorila in govorila, v veliko nevoljo lovcev, ki niso razumeli niti besedice. Deveto poglavje. Tri dni počitka, tri blažene dni počitka sem preživel z Wolfom Larsenom, jedel pri mizi v kabini in ves čas nisem delal prav nič drugega nego se razgovor jal o življenju, književnosti in vsemirju. Tom Mu- giidge pa je ves ta čas puhal od jeze, divjal in opravljal poleg svojega dela še moje. Bodi pripravljen na vihre, to je vse, kar ti morem reči, me je posvaril Louis v neki prosti polovici ure na krovu, ko je Wolf Larsen poravnaval neki pretep med lovci. Ne veš, kaj se lahko zgodi,« je nadaljeval Louis v odgovor, ko sem ga prosil naj mi pove kaj več. »Ta človek je take različen in nasproten kot so toki v vodi ali zraku. Nikdar ne veš kakšne volje je. In baš ko boš mislil, da ga poznaš in boš prav na dobrem z njim, se bo izpremenil v tvoji navzočnosti, robantil nad teboj in ti pregnal vse lepe misli.« Tako nisem bil posebno izneuaden, ko je v resnici prihrumela vihra, ki mi jo je Louis prerokoval. Imela sva bila razvnet razgovor — kajpada o življenju — in ker sem postal preveč drzen, sem delal trde opazke o Wclfu Larsenu in njegovem življenju. Živega sem tako-re.koč razrezal in tako ostro in tako temeljito prerešeta-val njegovo dušo kot je on imel navado delati z drugimi. Mogoče je to neka moja slabost, da imam neko rezkost v govoru; povrh tega sem popustil vse udrževanje in sem ga moril, da je vsa morska narava v njem vzdivja-la. Temna od solnca zagorela barva njegovega obraza je počrnela, oči so mu kar gorele. V njih ni bilo vedrosti ali zdravega razuma — nič drugega kot strahovita togota blaznika. Volčjega vraga sem videl v njem, steklega volka. 1 (Dalje prih.) VINOCET j tovarna vinskega kisa, d. z ot z„ Ljubljana, nudi | najfineiši in najokusnejši namizni kis iz i vinskega kisa, s ■ 2iahleva)te ponudbo 1 Tehnično in higijenično najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisana: mifcflaaa, DwaJ*a casta št«. 1 a, IL nadstropje. S* j MALI Vsak dan Več tisoč aabrovih sadik, za živ plot ali mejo, dobro vkore- ] R3 (UOC^HO POICOOVKO „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna tl EMONA" D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Prežakovi ulici 3, prtličje. PREMOG - ČEBIN Bellova ulica ?/II. - Telefon 56. Mag. št. 6404/1926. ref. IX. Razpis. Absolvent trg. težaia »če službe pri kakem večjem pod- Ljubljana, Kongresni trg. Stekleno ISC© UU&UO p A'J »a*vua 'ovjuui jetra. Gre tudi nekaj mesecev brea-1 strelno opeko Imajo •talno v plačno. —■ Ponudbe prosi na upravo 'oft Združene opekarne d. d. ' lista pod: »Dobra moč«. Ljubljani. V službo k večjemu industrijskemu aii trgovskemu podjetju želi vstopiti resna, zanesljiva in vestna gospodična z 10 letno pisarniško prakso, perf. znanjem nemščine in italijanščine poleg slovenščine, izvrstna strojepiska, koreapondentka in knjigo-vodkinja. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Elekitra« do 20. marca t. 1. Gospodična i želi v svrho skupnih nedeljskih izr | letov znanje z m ladim gospodom, l ki, naj šteje 22 let. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pomlad se budi«. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kliulavničarskih. mizarsk h in steklarskih del za nove objekte v mestni klavnici. Vsi podatki so na vpogled in se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 20. marca 1926 opoldne v mestnem gradbenem uradu. Mestni magistrat IjuHjanski. dne 9. marca 1926. ^iJlNA k TRG. IND. D. ». ^ Tiska knjige, pravila, cenike, račune, letake, čašo-plse, lepake, brošure, posetnice In m*0*edmce. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vs« druge uradne tiskovine. . Lastna knjigoveznica. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UE.. 13. - TEI.&FON 553 — -- ------ febfrMt 1« odgovorni *x*lalk ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - U tiskamo »Merkur« v Ljubljani