Poštnina plačana o gotovini • Cehkv&ii 6LASILO SLOVEN /i _ tU ^ m* » ŠT. 11, 12_NOVEMBER O 1938 O DECEMBER_LETO 61 Stanko Premrl: f Emil Hoclireiter. Zopet je smrt nepričakovano posegla v naše glasbene in skladateijske vrste. Kakor smo- že v prejšnji (9.—10.) številki našega lista na kratko omenili, je naš odlični — četudi v tujini živeči, a z našo slovensko glasbo tesno zraščeni — skladatelj Emil Hoclireiter 3. avgusta 1938 na Dunaju nagloma preminul. Zjutraj je šel še čvrst in vesel od doma; v parku pred votivno cerkvijo so ga našli mrtvega. Podlegel je srčni kapi. Z Emilom Hochreiterjem je odšel od nos eden najsposobnejših, najniarijivejših in najbolj naprednih skladateljev. Po dobrih štirih letih je sledil svojemu najboljšemu prijatelju, p. Hugolinu Sattnerju. V današnji številki, ko objavljamo ravno konec njegovih spominov na p. H. Sattnerja, pišemo, žal, tudi njemu samemu posmrtnico. * Emil Hochreiter se je rodil 27. decembra 1871 v Debrečinu na Ogrskem. Njegov oče Štefan je bil nadgeometer v Novem mestu, kjer se je poročil s hčerko ondotnega glavnega davkarja Taboureta. Starši so se potem preselili v Debrečin. Tu se jim je rodil sin Emil. Kmalu po rojstvu ga je mati prinesla k svojim staršem v Novo- mesto, kjer je potem ostal in se šolal do končane mature 1. 1891. V ljudski šoii je že 1. 1879 prišel v stik s p. Hugolinom Sattnerjem, ki je takrat na tej šoli poučeval. P. Hugolin se je za pridnega dečka takoj zavzel in mu tudi na gimnaziji kot učitelj petja posvečal posebno pozornost, zlasti ko je spoznal njegovo veliko glasbeno nadarjenost. Mladega Hochreiterja je vse zanimalo, kar je bilo z glasbo v zvezi. Bil je dober pevec, po mutaciji izvrsten tenorist. Poleg petja pri p. Hugolinu na gimnaziji se je privatno učil igre na klavirju, goslih, čelu in flavti. Vsega tega se je hotel temeljito priučiti. Že kot petošolec je začel skladati in zložil kot prvo delo — cerkveno pesem, ki so jo tudi javno izvajali in je ugajala. Ustanovil je dijaški orkester in ga vodil. Po dovršeni gimnazijski maturi se je podal na Dunaj študirat pravo. Vpisal se je na univerzo. Hkrati je kot glasbeno nadarjen in izvežban pevec vstopil v pevski zbor dunajske župne cerkve »Devet zborov angelov« (»Am Hof«), Kot tak je dobil dijaško štipendijo z obveznostjo, da poje ob nedeljah in praznikih pri slovesnih mašah. Tu je pod vodstvom kapelnika prof. Julija Bohma sodeloval dve leti: od 1891 do 1893 in dobil zelo koristen vpogled v razne sloge cerkvene glasbe. Na Bohmovo priporočilo je prišel 1. 1893 v znano jezuitsko vzgojevališče za moško mladino v Kalksburg kot učitelj, oziroma vodja glasbe. Pravo pa je odslej študiral privatno in 1. 1898 končal študije ter napravil državne izpite. Istočasno s pravnimi študijami je obiskoval tudi dunajski konservatorij in napravil državni izpit iz petja, orgell, klavirja in gosli z odličnim uspehom. L. 1899 je izstopil iz glasbene službe v Kalksburgu in pričel svojo politično kariero pri c. kr. namestništvu za Nižje Avstrijsko kot konceptni prak-tikant. V državni službi je ostal 24 let in uradoval največ na Dunaju: kot vladni komisar, namsstniški tajnik in končno kot vladni svetnik. Kot tak je 1. 1923 stopil v pokoj. — Kmalu nato pa se je zopet povrnil v priljubljeni mu Kalksburg in deloval tu kot glasbeni ravnatelj in učitelj še do 1. 1937. Poleg vsega dosti napornega vzgojnega glasbenega dela in suhoparnega uradniškega poslovanja je Hochreiter dobil še vedno časa tudi za komponi-ranje. Kot vsakemu pravemu skladatelju je komponiranje tudi njemu pomenilo dobršen kos življenja. Zložil je izredno mnogo del (okrog 120), bodisi cerkvenih, bodisi svetnih. L. 1932 je pokojni dr. Mantuani ob skladateljevi 60-letnici priobčil njih seznam v zagrebški »Sveti Ceciliji«.1 Že takrat jih je naštel 110, popolnoma dovršenih, in še nekaj drugih, ki so bila še v delu. Med cerkvenimi skladbami so predvsem latinske maše: Missa »B e a t i pacific i« za 4gl. moški zbor; Missa »Christus Rex« za soli, mieš. zbor in orkester;2 Missa »Beati mundi corde« za soli, meš. zbor, mali orkester in orgle; Missa »Beati pauperes špiritu« za meš. zbor in orgle; Missa »Beati q u i p e r s e c u t i o n e> m p a t i u n t u r« za meš. zbor in orgle (mali orkester ad lib.); Missa »Beati mite s« za 4 gl., zbor in orgle ali orkester. P. H. Sattner navaja v »Pevcu« 1922, str. 1, ob Hochreiterjevi 50-letnici pet drugih maš: De Imima-c u 1 a t a za zbor in orkester, De Špiritu sancto, S. Ignatii za moški zbor, Rosa mystica za dva glasa in orgle in Janua coeli za zbor in orgle. Requiema je Hochreiter zložil dva; prvi (op. 38) za enoglasni zbor in orgle, posvečen v svetovni vojni padlim vojakom, je bil tiskan v »C. Gl.« 1915;3 drugi, v enaki sestavi, je ostal v rokopisu. Nadaljnje H. cerkvene skladbe so: Trojne Lavretanske litanije, več Tantuin e r g o, g r a d u a 1 i, o f e r t o r i j i, m o t e t i, duhovni zbori, štiri himne za procesijo sv. R. T. (izdala skupaj s p. H. Sattnerjem), Marijine, evharistične, mašne, božične pesmi, pesmarica preprostih Marijinih pesmi »Ave S a n c t i s s i m a« (z nemškim besedilom), istotako Nova pesmarica za cerkev, šolo in dom (200 izvirnih pesmi za glas in orgle). Svečan vstop za orgle in orkester, razne orgelske skladbe,4 Te Deu m za soli, zbor in orkester. V »C. Gl.« so bili priobčeni razen Requiema: »Tantuin ergo« za en glas z orglami (1921), motet 1 V »Cerkvenem. Glasbeniku« 1932, stran 2, pa je isti navedel Hochreiterjeve cerkvene skladbe. 2 Založil Ant. Bohni u. Sohn, Wien. To mašo, in sicer lastnoročno pisano parti-turo, je poklonil ljubljanskemu Cecilijinemu društvu ob njegovem 50-letnem jubileju. 3 Ta Requiem je H. tudi instrumentiral, in sicer za 2 flavti, 3 klarinete, 2 fagota. 4 rogove. 3 trobente in 3 pozavne. 4 V kolikor so tiskane, so izšle v založništvu C. Carrara, Bergamo (Italia) v listih »I maestri deli'organ o« in L'or gani sta liturgico«. »Ecce quomodo moritur justus« (1922), dve božični za mešani zbor in orgle (1913), 0 Jezus, ves moj blagor ti (1916), evharistične (1922),5 gradual za praznik Srca Jezusovega (1980), Salve Regina (1932) in Marijine (1938). V Sveti Ceciliji sta izšla: gradual za praznik Kristusa Kralja (1926) in Pater no-ster -za en gllas in orgle (1935). V moji zbirki »Slava presv. Evha-r is ti j i« 6 umetnih evharističnih pesmi (op. 26). V V od op ivčevi h zbirkah: Božji spevi, Gospodov dan in Zdrava Marija je v prvi 5 Hochreiterjievih pesmi, v drugi 8, v tretji pa 4 pesmi. S Sattnerjem sta skupaj izdala dve zbirki Marijinih pesmi pod naslovom »Planike« in zbirko »P o m oč K r i s t j a n o v« (16 Marijinih). Samostojno je izšla pri nas še zbirka »I m m a c u 1 a t a« (12 Mar. pesmi) in zbirka »L a u d a S i o n« (36 evharističnih pesmi v 4 zvezkih). Med nabožnimi Hochreiterjevimi skladbami so važne: 14 Marijinih pes m i (»Liebfrauenlieder«) za eno- ali večglasno petje s klavirjem (2 zvezka), 3 duhovne kantate za solo, zbor in orkester (op. 45b) in 2 duhovni k a n t a t i za solo in orkester (op. 106), o r a t o r i j »K r i -stusovo rojstvo« za soli, zbor in orkester ter kan tat a »Dolo-r o s a«.l! S Pavlom Mendelssohnom je skupno zložil pasijonsko igro »K r i s t u s«. Svetne skladbe je zložil sledeče: opero »Do rno v« (Heim-fahrt), 1 opereto, »Grob na pusti« za solo, zbor in orkester, samospeve, dvospeve, moške in mešane zbore, 4 zvezke klavirskih skladb, 1 godalni kvartet, 1 godalni kvintet, 5 koncertnih valčkov za štiiriročno klavirsko igro-, D i o n i z i j s k o o v e r t u r o in valček za orkester, 2 G o z d n i s uiti,Lovsko glasbo in več liričnih skladb za rogove in tolkala, 2 melodrama, fantazijo za harfo, vojne pesmi, pesmi za Kramolčevo zbirko »Narodni praznik« itd. — Tudi naši svetni glasbeni listi so priobčili marsikatere Hoch-reiterjeve skladbe. Novi akordi: 3 valses nebles za klavir (1914), samospev »Pastirica« in cerkveno skladbo »Libera« (iz Requiema op. 38) za en glas z orglami. — »Pevec«: mešani zbor »Pastirica Jerica« (II. 1.), mešani zbor »Nočni psalm« (III), moški zbor »Majski dan« (IV),7 izmed 3 pesmi iz O. Zupančičevega »Cicibana« Uspavanko za meš. zbor ter meš. zbor Medved z medom (VI) in moški zbor Kmečka svatba (IX). Spričo tolikega števila navedenih skladb moramo priznati, da je bil Hochreiter skladateljsko izredno delaven in plodovit. P. H. Sattner ga je v neki oceni imenoval »neusahljivi vir svetnih in cerkvenih skladb«. (C. Gl., 1930, stran 29.) Leta 1915 je Hochreiter priredil na Dunaju lastni kompozicijski koncert, ki so ga dunajski listi zelo pohvalno ocenili. L. 1917 so izvajali na Dunaju v veliki konservatorijski koncertni dvorani Hochreiterjev oratorij »Rojstvo Kristusovo« pod skladateljevim osebnim vodstvom z velikim uspehom. V Ljubljani so na koncertu Gl. Matice 1. 1914 izvajali njegovo Dionizijsko over-turo. V ljubljanski stolnici smo že večkrat izvajali njegov krasni in svečani Requiem, pri frančiškanih in v stolnici je bila izvajana tudi njegova veličastna, težka maša »Christus Rex«. Njegove cerkvene pesmi pa so več ali manj izvajali in še izvajajo razni naši boljši cerkveni zbori. V ljubljanskem radiu se je 1. 1932 vršil Hochreiterjev večer. Hochreiter pa ni bil samo izredno marljiv in 'plodovit skladatelj, temveč tudi nenavadno spreten in siguren; to pa zato, ker je bil glasbeno- 5 Tri od teh sem privzel tudi v zbirko »Jezus naj živi«. 6 »Doloroso« je prvotno nameraval uglasbiti p. H. Sattner, potem pa je pesnitev M. Elizabete prepustil Hochreiterju. 7 Nagrajen s I. nagrado Pevske zveze. strokovno temeljito izobražen in je iz čuta porojene domisleke z lahkoto oblikoval. Njegove skladbe so vrh tega globoko občutene in samorasle. Slog moderen, a ne pretiran. V tem smislu ga ocenjuje dr. Mantuani v C. Gl. 1932, stran 7. Veliko hvalo in priznanje mu dajejo- tudi drugi naši glasbeni poročevalci. V oceni zbirke »Slava presv. Evharistije«, kjer se nahaja — kakor sem že omenil — šest Hochreiterjevih skladb, piše dr. Kimovec (C. Gl. 1914, str. 127—128): »Ni le moderen v polni meri, ampak tudi v najboljšem smislu: njegove skladbe so globoko občutene; najbolj skrite, za navadno uho — bi rekel — nedostopne strune je ubral, ki se v čudno nežnih, pa tudi v silno mogočno naraščajočih melodijah in harmonijah oglašajo... vedno napeto... kakor ulito je vse.« Ocenjujoč Hochreiterjevo zbirko »Ave Sanclissima« (C. Gl. 1920, str. 13) sem pisal med drugim: <»In kakšne so H. pesmi same kot take? Ponavljam: kar moč lepe; in dostavljam: plemenite in izrazite v svojih motivih, bodisi da so preprosto-mirnega značaja, bodisi ritmično markantne in in odločno krepke, ali bolj subtilne narave, v višjih glasbenih sferah se gibajoče. Vedno diha iz njih globoka vernost avtorja in njegov visok umetniški zanos.« 0 Hochreiterjevih evharističnih v zbirki »Lauda Sion« je poročal H. Svetel (C. Gl. 1925, str. 66): »Iz pesmi diha vneta pobožnost, ki bo- gotovo našla odmev v srcih, če bodo pesmi občuteno in količkaj skrbno izvajane.« Ko sta s Sattnerjem 1. 1924 izdala vsak po 4 himne sv. R. T., sem ugotovil, da so Hochreiterjeve skladbe za spoznanje resnejše od Sattnerjevih. O izdaji »Planik« II leta 1926 je pisal Fr. Ferjančič (C. Gl. 1926, stran 84): »Drugi del zbirke pripada mojstru Hoclireiterju. Ko se je H. prvič oglasil v »Novih akordih«, ga je tedanji urednik dr. Gojmir Krek veselo- pozdravil kot dobrodošlega sotrudnika, ter nanašajoč se na pomen priimka »Hoch-Reiter« je šaljivo pripomnil: »Hochreiter se piše in visoko na konju jezdi v našo muzikalno bodočnost.« No, hvala Bogu, v tej zbirki ne jezdi več tako strašno visoko, kakor je pri njem navadno. Gotovo se je moral zelo premagovati, da se je vzdržal v nižavi navadnih Zemljanov ... Tu pa tam udarja celo na ljudsko struno-.« Hochreiterjevo mašo »Christus Renc« je ocenil p. H. Sattner (C. Gl. 1928, stran 57). Med drugim pravi: »Mašo je skrbno kontrapunktično, tematično delo; ni lahka, vendar razumljiva, zložena z velikansko marljivostjo, kakršne je g. Hochreiter zmožen. V tej maši ni nič navadnega, konvencionalnega; vse je novo, morda včasih preveč iskano. V njej so silne lepote. Orkestracija je samostojna glasba, ki daje pevskemu delu lepo, bleščeče ozadje.« Zbirko »Pomoč kristjanov«, ki sta jo zložila s Sattnerjem, je ocenil M. Tome (C. Gl. 1933, str. 95). On piše: »Hochreiter se je v tej zbirki precej unesel in se približal tehnično šibkejšim zborom, ne da bi pri tem trpela glasbena stran njegovih skladb. Oba skladatelja se prijetno dopolnjujeta: Sattner vpliva na poslušalca s svojo iz srca prihajajočo mehko melodiko, Hochreiter pa nas bolj z močjo svojega uma prepričuje o resnični vrednosti svoje umetnosti.« — Edini, ki se je o Hochreiterjevih cerkvenih skladbah, predvsem pesmih in zlasti glede njih cerkvenosti manj ugodno izjavil, je V. Uknuar. V svojem Pogledu na zgodovinski razvoj glasbene umetnosti (II. zvezek, str. 241) pravi namreč, da je »Hochreiter našo cerkveno glasbo obogatil s precejšnjim številom precej posvetno zaokroženih pesmi.« Tej trditvi ugovarjam, kakor sem že 1. 1933, ko se je Ukmar v »Slovencu« nepovoljno izrazil o cerkvenosti štirih, tisti čas v C. Gl. objavljenih Hochreiterjevih pesmi. Takrat sem v našem listu poudaril tole: »Hochreiterjeve pesmi so zložene v slogu, ki smo ga do sedaj vedno smatrali kot posebno plemenitega, visoko umetniškega in vseskozi cerkvenega. In Hochreiter je v svojem slogu in izrazu ustaljen, zreil mojster. V cerkveni glasbi in z njo je zrastel in se razvil v enega naših najboljših skladateljev. Je tudi globokoveren v srcu in življenju. Čutnost, v kolikor se kaže v njegovih skladbah, ni le zunanja, ampak prihaja iz globokega notranjega izraza.« In o temi, da Hoch-reiter glede pomanjkanja cerkvenosti ni šel nikoli predaleč, sem bil in sem še prepričan. Hochreiter je o glasbi in predvsem cerkveni tudi pisal. V »Novih akordih« je 1. 1913 (XII. letnik) napisal obširen članek »Naša cerkvena glasba zadnjih let«. Podal je kritičen pregled nekaterih tisti čas izišlih cerkvenoglasbenih del Foersterja, Sattnerja, Gerbiča, Kimovca, Premrla in Hladnika. Pohvalil je vrline, opozoril na te ali one hibe, priganjal k bolj naprednemu duhu. Kakor dr. Gojmir Krek, je tudi Hochreiter pripomogel s skladbami in pisanjem k napredovanju in k sodobnejši preorientaciji slovenske glasbe. V »N. A.« je isto leto napisal tudi še članek in analizo p. H. Sattnerjleve kan-tate »Oljka«. L. 1916 je napisal v C. Gl. daljšo oceno Premrlove kantate »Solnčna pesem sv. Frančiška«. Pozneje je ocenil še več cerkvenoglasbenih del. Po smrti svojega najboljšega prijatelja p. H. Sattnerja pa je napisal Spomine, posnete iz p. H. Sattnerjevih pisem, ki jih danes zaključujemo. Prijateljsko, ali bolje rečeno, bratovsko razmerje Hochreiterja s p. Satt-nerjem bi potrebovalo prav za prav posebnega opisa; a ker se nam ravno v omenjenih in objavljenih Spominih dosti jasno odkriva, bo zadostovalo, da ob tej priliki podčrtamo v tem pogledu samo glavne stvari. Prisrčna vez, ki je skozi dolgo dobo družila ta dva izredna človeka, je vzklila že v letih, ko sta mladi Hochreiter in p. Hugolin kot njegov učitelj trčila skupaj v Novem mestu; učvrstila in še trdneje sta jo zvarila, ko je Hochreiter odšeH na Dunaj. Gojila sta jo z neprestanim dopisovanjem od leta 1891 dalje, se večkrat obiskovala, preživela skupaj .mnogo počitnic, zlasti na morju in na Gorenjskem; medsebojno sta se spodbujala k glasbenoumetni-škemu delu. Mlademu Hochreiterju je bil Sattner glasbeni učitelj, staremu Sattnerju pa Hochreiter najvdanejši in najzvestejši glasbeni mentor in vodnik. Hochreiter mu je skladbe pregledoval, izboljševal in moderniziral, Sattner pa je neprestano Hochreiterja skušal zadržati, da ne bi pisal za naše razmere preveč umetno in pretežko. Kar je Hochreiterja in Sattnerja tako prijateljsko družilo, je bilo tudi enako versko naziranje, ozir. Hochreiterjeva globoka vernost, zaradi katere je Sattner Hochreiterja še tem bolj ljubil in se v njegovi družbi srečnega počutil. Hochreiter je bil odločen, praktičen katoličan, ki svojega katoliškega prepričanja ni skrival. Že v mladosti je rad pel na cerkvenih korih, se mnogo žrtvoval za katoliško stvar v službi na jezuitskem zavodu v Kalksburgu, kot skladatelj napisal toliko cerkvenih in nabožnih deli, ki v njih opeva Kristusa rojenega, Kristusa trpečega, Kristusa v sv. Rešnjem Telesu, Kristusa Kralja, Brezmadežno Devico in Mater žalostno, dal svojim latinskim mašam tako značilne evangelijske naslove iz osmerih blagrov itd., spoštoval duhovnike in redovnike, poromal v Sveto deželo, nekajkrat v Rim, večkrat v Lurd, se točno udeleževal službe božje, pogosto prejemal sv. zakramente. Na počitnicah je p. Hugolinu večkrat pri maši celo ministriral. Družinsko življenje si je ustvaril kot mlad uradnik na Dunaju. S soprogo, gospo Margareto, je imel štiri otroke: tri hčere in enega sina. Izmed hčera najstarejša, Marija, je virtuozinja na goslih, Gabriela altistinja na državnem gledališču v Stuttgartu, hkrati pobožno dekle. Na to svojo hčer je bil Hochreiter najbolj ponosen in je vsako leto o počitnicah preživel nekaj tednov pri nji. Tudi letos je svoje otroke, po svetu razkropljene, zopet in zadnjič obiskal: V Berlinu in Stuttgartu. Potem se je peljal še v Miinchen, Innsbruck, Zeli am See in na Vrbsko jezero. Nato je obiskal še svoje sorodnike v Budimpešti. Z obojnih potovanj se je vrnil na Dunaj vesel in čvrst. Zak> je bil za vso njegovo družino tem hujši udarec, ko jim je smrt tako nepričakovano ugrabila dragega očeta. Vsem njegovim preostalim izrekamo najiskrenejše sožalje. Tudi mi, kar nas je bilo njegovih prijateljev, se nismo niti najmanj nadejali, da ga bomo tako brž izgubili. Pa blagor njemu! Odšel je v srečnejšo domovino. Njegovo truplo počiva na hicingškem dunajskem pokopališču. Za vse njegovo glasbeno delo, zlasti za ono, ki ga je poklonil nam Slovencem, naj mu bo Bog velik plačnik! Jan. Kalan: Nekaj praktičnih misli o cerkvenem petju. Cerkveno petje je tako važen del bogoslužja, da mora zanimati vsakogar, kdor se božje službe udeležuje. Koliko bolj vsakega duhovnika, ki božjo službo vodi in v prvi vrsti izvršuje! Tudi duhovnika, ki ni po vseh notah izvežban glasbenik. Zato nam ne smete zameriti in menda tudi ne zamerite, četudi mi nestrokovnjaki v glasbi in petju včasih pograbimo za pero in zapišemo katero o našem cerkvenem petju. V zadnji številki »Glasbenika« je dr. Merhar razglabljal o tem petju. Pa tako visoko in globoko, da smo ga mi navadni zemljam le težko razumeli. Ta članek je pa sunil tudi mene, da vam zopet pošljem nekaj misli o cerkvenem petju, kakor sem jih bil enkrat že poslal; misli, ki so — saj sem od nekaterih strani dobil pismene izjave — bile pogodu tudi strokovnjakom. Morda se je od takrat dalje že tudi nekoliko zboljšalo. Opažam n. pr., da se organisti ne boje več tako med sv. obhajilom orglati, kadar je v zvezi s sv. mašo, kakor se zdi, da so se bali prej. Zdelo se je, kakor da je med svetim obhajilom orglati »strogo prepovedano«; tako so navadno sicer buceee orgle trdovratno molčale, dokler ni mašnik zadnjega vernika obhajal. Ko pa je bil ta »prepovedani čas« končan, so pa spet mogočno zabučale. Pa zakaj bi morale molčati, saj je sveto obhajilo, ne le mašniku, ampak tudi verniku važen del sv. maše! Če je torej primerno vse sveto' opravilo spremljati in poveličevati z godbo in petjem, zakaj samo tega ne? Ali ni prečudno združenje Boga z revnim človekom vredno, da se proslavlja z najslajšo- godbo in najsrčnejšimi hvalnicami? — Ce pa to že povsod vedo in uvažujejo, nam ni znano. Ne, povsod še ne! In če še ne, bi bilo prav, da bi tudi uvaževali! Toda to danes le mimogrede. Dve drugi važni misli naj bosta danes tukaj poudarjeni! Ti dve misli nista novi — kaj pa je novega pod soncem? — a morda se jih nekateri premalo zavedajo. In zato jih je treba nanovo v spomin poklicati, naglasiti. Kateri dve misli? Prva je ta, da cerkvena pesem je in mora biti molitev! Cerkveno petje je samo bolj slovesna, vzvišena molitev. Naj bo ta molitev pro-silna ali hvalilna. Gotovo mora imeti ta molitev primerno obleko ali obliko. Hočem reči: Pesem mora biti umetna. Ker glasba je umetnost. Toda dovolite vprašanje: Ali se ne presojajo in izva jaj o večkrat cerkvene pesmi bolj s stališča umetnosti kakor s stališča pobožnosti?... Umetnost, da, umetnost mora biti! Cerkvena glasba naj bi v ozira umetnosti ne zaostajala za svetno glasbo. Toda vedno ostane res, kar je rekel menda sv. Avguštin, ali naj bo kdorkoli, »bolje, da nas slovnica rji grajajo, kakor da bi nas ljudstvo ne razumelo«. To velja v nekoliko spremenjenem pomenu tudi o cerkveni pesmi. Njeno vrednost moramo ceniti ne samo po vnanji obliki, marveč tudi po- duhu. Gotovo je, da mora ustrezati glasbenim zahtevam; glavno pa je, da vzbuja v nas duha pobožnosti. Ali se vam ne zdi, da praveč »solov« v cerkveni pesmi ni na mestu? Pravim: preveč. Ne mislim, da bi »solo« v cerkvi sploh ne bil primeren. A če je teh mnogo, se mi zdi, kakor da je to nekako izkazovanje; imamo občutek, kakor da smo — v teatru. Posebno, če solista ne razumemo, kaj izgovarja — in to je večkrat — kaj imamo od takega petja? Gotovo je, da naj so pevci dobro izvežbani, da naj pesem izvajajo dovršeno; vendar naj niti pevci niti organist ne gledajo toliko na to, da se dobro »postavijo«; marveč naj jim vre pesem iz željnega srca, da bi Boga častili, vernike pa da bi v gorečnosti do Boga užigali. »Postavljanje« se z molitvijo — kar cerkvena pesem mora biti — ne ujema. Ali bi ne bilo prav, da bi se vstavila posebna molitev, ki naj bi jo pevci pred začetkom molili in z njo dober namen obudili: to vse le Bogu v čast? Če so take molitve sestavljene in primerne za ministrante, niso nič manj za pevce. Ko bi organisti imeli ta namen dobro pred očmi: vse Bogu v čast! bi tudi ne bili tako nenaklonjeni ljudskemu petju, kakor nekateri so. Povedal sem menda že enkrat, da v Nemčiji v cerkvi veliko več pojejo kakor pri nas. Seveda vsa cerkev. A njih petje ni nič kaj lepo. Za naša ušesa dolgočasno, ker je enoglasno. A njim ni toliko za lepoto, njim je za molitev. Ne samo v nedeljo pojejo, marveč vsak dan; pesem se vrsti z glasno molitvijo. Kakor z recitiranjem, enako hočejo s petjem moliti. Pri tem seveda goje tudi umetno pesem — vendar se mi zdi, da ne proizvajajo toliko novega kakor pri nas — mogočni zbori nastopajo le bolj ob slovesnih prilikah. Ta vtis imam — če mi ne boste zamerili — ako primerjam petje v Nemčiji z našim, da naše je splošno lepše od njihovega; a da je na Nemškem cerkveno petje bolj molitev, pri nas — pa bolj umetnost. Druga misel, ki jo je posebno poudariti, ja ta tale: Pevski kor ni nekaj samostojnega, ali nekaj samo zase, kar se lahko giblje popolnoma po svoji volji; marveč je del službe božje, ali jasneje rečeno: je v službi oltarja. Zato se mora oltarju, bolje rečeno: sveti daritvi kolikor mogoče prilagoditi. In v tem oziru je pri nas še veliko pomanjkljivosti. V toliko se je to zboljšalo, da se zdaj praznična pesem začne peti takoj na začetku sv. maše, ker se tudi mašnikov »introit« takoj bavi s prazniško mislijo. — Ali je pa to prav, če se pri sv. maši redno pojeta dve Marijini pesmi: prva pri darovanju, druga po sv. obhajilu? Ne da bi hoteli Marijino češčenje omejevati — toda vse ob svojem času. A kaj naj pa pojejo, če ne Marijinih!? Ali imamo druge za sv. daritev primerne pesmi?1 To vprašanje je v zvezi z liturgičnim vprašanjem. Liturgično gibanje je pri nas v primeri z Nemčijo še daleč zadaj. Po večini cerkva in naših kapel še ni duha ne sluha o njem. Vsa božja služba se giblje še v starem izvoženem tiru. Kaj hoče liturgično gibanje? To, da ljudstvo ne gleda in ne posluša božje službe kar pasivno, marveč da samo z njo sodeluje. Zdaj pa mašnik pri oltarju moli po svoje, pevci na koru pojejo po svoje, ljudstvo pa nekaj moli po svoje — ali pa nič. Vsak zase, nič skupnega! Prav pravi neki liturgik: »Vzemite fanta, ki je zapustil šolo. Če se že v šoli ni učil sv. maše resnično se udeleževati, mašno knjigo prav rabiti, bo morda še nekaterikrat prišel v cerkev, toda stal bo tam zadaj in stal brezdelno. Postalo mu bo dolgčas, zgubil bo veselje nad cerkvijo in začel se ji bo odtegovati.« — Ali ni tako? Kaj pa delajo naši fantje doli pod koroni? Stojijo in čakajo, kdaj bo konec. Če celo ne šepetajo. Drugi pa stoje zunaj cerkve. V cerkvi jim je dolgčas; ne vedo, kaj bi počeli. 1 Seveda jih imamo: celo vrsto slovenskih maš, poleg teh še več zbirk posameznih daritvenih pesmi. Treba se jih je samo poslužiti in jih peti. Ur. Dajte jim, da bodo sami peli in molili, božjo službo ne samo moiče, anupak dejansko- spremljali. Ne rečem, da bo to vse spreobrnilo; gotovo pa bodo imeli večje veselje nad njo, če bodo pri nji sodelovali, kakor če so samo statisti. In tu ima zdaj cerkvena glasba široko polje delovanja na še neobdelanem polju. Danes se mora cerkvena glasba z 1 i t u r g i č n i m gibanjem sprijazniti in pomagati, da se to gibanje tudi pri nas vpelje. Naučite, prosim, najprej ljudi lepo recitirati, da bodo znali v koru moliti. Kako slabo, neubrano večinoma ljudje molijo »uro«! Kdor nima knjige, nič ne razume. Moški pa večinoma knjige nimajo. Kaj naj počnejo? Dolgočasijo se — nazadnje pa izostanejo. — Ko sem bil par let župnik na mali fari, so- mi ljudje tako lepo molili, da so se ljubljanski gospodje, ki so me prišli obiskat, čudili, češ: molijo kakor redovniki ali redovnice v koru! Bilo je res spodbudno. In to bi se dalo vpeljati z ne posebnim trudom povsod. In potem naj ljudje pojejo! Kaj ni za organista lepše, če vodi petje cele cerkve, kakor le male skupine pevcev? Njegova čast in zasluga za to ne bo nič manjša, ampak večja. Seveda zaradi tega umetno petje ne bo prenehalo in ne sme prenehati. Oboje naj se prijetno vrsti! Predvsem pa je treba v ta namen imeti pesmi, ki se sveti maši prilegajo. Ki mašnika pri daritvi spremljajo — ne motijo-. In tu je tudi še veliko polja za glasbenike. Ko pa omenjam dela za glasbenike, še par opazk! Pri nas se na glasbenem polju toliko novega proizvaja kakor menda nikjer. Saj je ta plodo-vitost sama na sebi vse hvale vredna. Toda čudno je, če imamo že kako lepo pesem, pa gre komponist in napravi na isto besedilo — slabšo. Ali naj zdaj pevci lepšo opuste in slabšo pojejo? Da, tako se tu in tam res godi. Jaz sem rekel pevcem: Pa bi se malo manj pesmi učili, a tiste le lepe; posebno take, ki res pobožnost vzbujajo. Rajši imamo, da je manj spremembe, da lepe pesmi večkrat slišimo, kakor da je veliko- spremembe, a pesmi niso lepe, spodbudne. Če komponisti morda že ne vedo, kaj naj bi skladali, ponavljam tukaj željo, ki sem jo zapisal pred par leti, a se, kolikor mi je znano, še ni izpolnila. Dajte nam pesmi za vse praznike; take, ki b-o-do zahtevam glasbene tehnike ustrezale, pa tudi, da bodo ljudem šle v v ušesa! Da jih bodo, ko jih slišijo na koru, lahko sami peli. Da bodo s praznikom iiveli! Naj sodi kdo o Riharju, kakor že hoče; a to je bila gotovo njegova velika zasluga za versko življenje in ljudsko pobožnost, da je zlagal za ljudstvo, hočem reči: da so se ljudje njegovih pesmi hitro oprijeli in jih peli. Menda sem že enkrat povedal, da je moja mati vsak praznik pred pečjo z burklami v roki primerno pesem zapela. Gotovo imam jaz od nje tako veselje za petje in posebej zanimanje za cerkveno, dasi se potem strokovno nisem izobrazil. — Ob Riharjevem času je bilo menda tako: V nedeljo ste jo slišali na koru, med tednom pa že po hišah in na polju. Seveda so te pesmi že nekoliko zastarele. Za božič -jil imamo dosti, za veliko noč že manj, za binkošti pa skoraj nič. Ali imamo kako pesem, ki bi jo ljudje znali in peli za vneboho-d? Nobene.2 In vendar je to veličasten praznik. Zakaj bi ljudje ne dali duška svetim občutkom, ki jih tak praznik prešinjajo? Pomagajte ljudem s praznikom čutiti in živeti, se ga veseliti! Za Veliki Šmaren smo imeli »Za Bogom častimo Marijo najprej...«, ki je res že nekoliko zastarela. Novejših imamo nekaj prav lepih — vsa čast! — a za ljudstvo pretežke. Za druge praznike jih je še manj. 2 No, vsaj dve: J. Travnovo »Sveti praznik se obhaja« in B. Potočnikovo »Poznate dom«. Obe ste ljudski pesmi. — Ur. Najprej bi morali imeti primerno besedilo. In kdo bi bil zmožen tako besedilo zložiti, če ne dr. Merhar? Poleg pravilne in čedne oblike bo kot duhovnik najbolje znal zadeti duha praznika. Dragi moj, kar na delo! Potem vprašam zopet: Zakaj nimamo za litanije Jezusovega imena več lepih napevov? Po napevu lavretanskih jih že lahko pojemo, a za te si želimo še drugega napeva ali drugih napevov! Zakaj se komponisti poskušajo samo na litanijah Jezusovega Srca, a ne tudi Imena?3 Zato jih tudi skoraj nikoli ne slišimo peti. In vendar so te litanije po besedilu jako lepe — so v Cerkvenem molitveniku tudi na prvem mestu — in so ravno za največje Gospodove praznike najprimernejše. Torej, torej, dajte nam lepih napevov litanij Jezusovega Imena! In potem jih večkrat pojte! In pa še nekaj! Davno sva že bila z dr. Kimovcem oba tega mnenja, da bi bilo vendar primerno in lepo, ko bi se molitve po petih litanijah tudi slovesno pele, ne samo molile. Ko petje litanij utihne in duhovnik začne moliti v tonu govora, je nekako tako, kakor bi z gorkega prišli na mrzlo. Iz poezije v prozo. Zakaj bi, če smo že peti začeli, do> konca ne peli? N a Primorskem povsod tako delajo. In se sliši jako lepo, slovesno. Poskrbite no, merodajni gospodje, da bo tudi pri nas tako! Bo mnogo lepše, slavnosti praznika primernejše. In danes je treba vse poskusiti, vse storiti, kar ljudem službo božjo omili in jih na cerkev veže. Zadnja naj bo pa tale: Prav je, da ste se glasbeniki začeli bolj ozirati na okus ljudstva. Saj umetnost je za ljudi. Če je ljudje ne razumejo, nimajo od nje nič. Torej prav, da so, recimo, bolj »domače« pesmi prišle zopet do veljave. Ali pa ne gredo nekateri v tem že kar nekoliko predaleč? Ali se ne slišijo včasih v cerkvi že pesmi, ki v cerkev res ne spadajo? Na primer če o Božiču pojejo, kakor srno slišali, tisto, ki poje: »Jožef pravi: kaj bo pa za večerjo? Marija pa odgovori: večerje pa treba ni.« Taka domača se lahko poje doma pred jaslicami, v cerkvi po povzdigovanju pa ne. Torej ljudsko, da, vendar cerkvi primerno. To bi bile nekako misli glede cerkvenega petja, ki so mi silile v pero. Kako bi se mašnik, ki njegovo sv. daritev petje spremlja, za to petje ne zanimal? — Naj bo to pisanje, kakor vse cerkveno petje, res Bogu v čast! Fran Ferjančič: P. Angelik Hribar. Član prvega odbora Cecilijinega društva. Z zadnjo številko letošnjega Cerkvenega Glasbenika smo — hvala Bogu — srečno dospeli tudi do zadnjega člana prvega odbora Cecilijinega društva, ki sem ga nameraval še opisati. Ta odlični član je blagopokojni p. Angelik Hribar iz reda sv. Frančiška. Samo ob sebi je umevno, da iz one prve dobe cecilijanskega preporoda ne smemo in ne moremo prezreti moža, ki si je stekel toliko zaslug za cerkveno glasbo. Oglejmo si torej — četudi le bolj površno — njegovo življenje in delovanje. Zagledal je luč sveta 3. marca 1848 v Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom. Njegov oče je bil tamkaj cerkvenik iti je imel pet sinov, ki so bili vsi glasbeno nadarjeni. Najodličnejša med njimi sta bila pač zadnja dva: Anton in Jožef. Anton se je samo iz ljubezni do glasbe posvetil učiteljskemu stanu in je svoj čas na Goriškem zelo slovel kot pevovodja, organist in skladatelj. Umrl 3 V »Bogoljubu« 19C5. it. 1, so natisnjene moje. Treba jih bo zopet izdati in še nekatere druge. — Uredništvo. je 8. maja 1887 v Gorici. O njem sem obširneje pisal v našem glasilu 1. 1907 v treh številkah. Peti in najmlajši sin pa je bil Jožef, ki je pozneje kol redovnik dobil ime An gel i k. In o tem glasbeno izredno nadarjenem sinu pišem ravno sedaj. Njegovo življenje se da orisati s kratkimi potezami. ŠoJlal se jie v Kamniku in Ljubljani. Po dovršenem šestem gimnazijskem razredu je vstopil v frančiškanski red in bil v mašnika posvečen 31. marca 1867. Nato je nekaj časa kot učitelj poučeval na ljudski šoli v Kamniku, lela 1873 pa so ga poklicali v Ljubljano, kjer je prevzel pevovodstvo in orglanje v tamkajšnji frančiškanski cerkvi. Takrat so pri frančiškanih za višje giasove uporabljali še deške glasove. To pa je bilo združeno s to veliko nepriiliko, da so dečki kmalu mutirali in da si je moral pevovodja iskati vedno novih višjih glasov. Ko so leta 1890 premestili p. Hugolina Sattnerja iz Novega mesta v Ljubljano, da bi tamkaj prevzel vodstvo frančiškanskega kora, je novi »regens chori« kmalu energično odstranil ono nepriliko na ta način, da je vpeljal namesto deških ženske glasove. S tem seveda je bila stvar zelo olajšana in sedaj šele je bilo mogoče da se je frančiškanski pevski zbor povzdignil do tolike dovršenosti. Delo na koru sta si g. Eugolin in p. Angelik delila tako, da je prvi navadno dirigiral, drugi pa orglal. P. Angelik je bil v glasbi temeljito izobražen. Kot njegovi glasbeni učitelji se naštevajo razni glasbeniki iste dobe, kakor n. pr. Kamiio Mašek, ZShrer, Nedved, Foerster. Vendar lahko rečemo, da precej glasbenega znanja si je pridobil z lastno pridnostjo. P. Angelik je želel, da bi se v glasbi vedno bolj spopolnjeval. Nekoč mu je ljubljanski knezoškof dr. Jakob Missia svetoval, naj gre poslušat benediktince v Sekovo, ako hoče slišati, kako se pravilno poje koral. P. Angelik se ni dolgo pomišljal: čez 14 dni se je že odpravil v Sekovo, kjer je z velikim zanimanjem poslušal krasno koralno petje. In sad tega njegovega obiska v benediktinskem samostanu je bil obširen spis v Cerkvenem Glasbeniku (1887) o petju pri benediktincih v Sekovi. Rad je tudi sicer poslušal lepo glasbo, da bi se pri tem sam kaj naučil. Ivo so leta 1891 v ljubljanski stolnici proslavljali 300-letnico Gallusove smrti na ta način, da so izvajali krasno šestglasno Gallusovo mašo, ki so jo našli v Licealni knjižnici, je pohitel v stolnico tudi p. Angelik. Galusova maša je vplivala nanj tako mogočno, da je bil gin jem do solz, kakor sam o tem poroča v Cerkvenem Glasbeniku 1891, str. 71. Toda oglejmo si zdaj nekoliko njegove zasluge za cerkveno glasbo. 2e na prvem občnem zboru leta 1877 je bil izvoljen za odbornika Cecil. društva, in na tem mestu vztrajal okroglih 30 let, do svoje smrti. Ker je bilo njegovo delovanje na polju cerkvene glasbe vsestransko, je tudi vsestransko podpiral stremljenje Cecil- društva. Veliko zaslug si je stekel tudi kot glasbeni učitelj na orglarski šoli. Celih 27 let in pol je učil orglarske učence klavir, koralno in figuralno petje. Bil je tudi spreten, izboren organist. Orglanje pri službi je bila — rekli bi — njegova življenjska naloga. Igral Je vedno dostojno- in v cerkvenem duhu. Naj pri tej priliki omenim iz njegovega orgianja malenkost, ki pa je naredila name velik vtis. Na dan nekega občnega zbora Cecil. društva v Ljubljani je billa popoldne v frančiškanski cerkvi adoraoija pred izpostavljenim sv. R. Telesom s pevsko produkcijo in litanijami. Orglal je takrat p. Angelik. Od začetka je igral najimogočneje s polnimi orglami. Prav v tistem trenutku, v tisti sekundi, ko je dijakon odprl tabernakelj, se je naenkrat mogočno orglanje spremenilo v tiho, nežno igranje. Človeku se je za- zdelo, kakor da bi tedaj, ko so se odprla tabernakljeva vratica, orgle same padle na kolena v globokem spoštovanju pred Najsvetejšim. Bil je to duhovit domislek p. Angelika, ki je dosegel popoln uspeh. Posebne zasluge pa si je pridobil p. Angelik kot skladatelj. Že takoj v 2. številki prvega letnika našega glasila (1878) nahajamo njegov ljudski »Tantum ergo« v F. V Cerkv. Glasbeniku je objavil 35 svojih skladb različnega značaja, med njimi 2 obširni latinski maši: »Tota pullchra es Maria«, o kateri maši trdi p. Hugolin Sattner, da je tudi kot skladba »tota pulchra« (»vsa lepa«); in druga latinska maša v čast sv. Antonu. Tretja latinska maša v čast svetemiu Jožefu pa je izšla posebej, kakor tudi latinski Requiem. Koliko je še sicer njegovih skladb na pr..v 4 zvezkih »Slava Bogu« in v zbirki »Slava Brezmadežni«! Tudi nekaj svetnih skladb je zložil; 5 jih je v Aljaževi »Pesmarici«, starejši moški zbor z baritonskim samospevom »Oče, pojdite domu« pa je založila Glasbena Matica. Za to skladbo je prejel tudi razpisano nagrado. Poleg tega so izšli še 3 zvezki njegovih »Mladinskih glasov« z raznovrstnimi pesmicami za šolsko mladino. Zložil je tudi več priložnostnih reči, n. pr. himno o posveSe-vanju novih šentjakobskih zvonov; »Društveno«, posvečeno »Katoliškemu društvu za delavke«, itd. Kot skladatelj je hodil p. Angelik nekako srednjo pot med Riharjem in Foersterjiem. Njegove pesmi so po večini lahke in melodiozne, zato ugajajo zlasti preprostim pevskim zborom. Nekatere so že kar ponarodele, kakor n. pr. »Ti, o Marija«. Ako se oz.remo še nekoliko na njegov značaj, moramo reči, da je bil dobrega, blagega srca. Med njim in menoj je prišlo samo enkrat do male disharmonije in to zaradi moje kritike v Cerkv. Glasbeniku, 1898, str. 85. Sicer sem na onem mestu zelo pohvalil njega in frančiškanski pevski zbor. Toda pristavil sem še ta stavek: »Ako bi imel kaj omeniti, bi bilo, da je spremlje-vanje pri koralnih točkah nekoliko preveč glasno in premalo 1 e -g a t o.« In ta stavek je proti moji volji p. Angelika precej zbodel. Ko sva kmalu potem skupaj sodelovala pri božičnem oratoriju v Marijanišou in smo po končani prireditvi sedli k mizi, je prišel p. Angelik za moj hrbet, položil obe roki na mojo glavo in me nekajkrat potrepljal po glavi, kakor bi hotel reči: »Takole revše se predrzne mene kritizirati!« Navzoči marijaniški vodja, dr. Frančišek Lampe, se je ob tem prizoru tako prisrčno smejal, kakor ga sicer nikdar nisem videl tako smejati se>, dasi sem bil mnogokrat pri njem, saj sem v tistih letih sodeloval pri vseh marijaniških prireditvah, ki so bile združene z glasbo. Obenem je rekel: »Da, umetniki si radi skoči jO' v lase.« P. Angelik se je opravičeval s tem, da je imel takrat pred seboj suh koral brez vsakega spremljevanja. Tudi to sem vzel na znanje in priobčil v Cerkv. Glasbeniku v drugi naslednji številki. Sicer pa je p. Angelik to neljubo afero kaj kmalu pozabil. V tistem času je izdal pesmarico »Slava Brezmadežni«. Česar nisem pričakoval, se je zgodilo. P. Angelik je poslal en izvod nove pesmarice tudi meni in sicer s prošnjo, naj napišem oceno! Meni je bilo še predobro v spominu, kako sem naletel s svojo prejšnjo kritiko in se nisem hotel izpostavljati podobni nevarnosti, zato prošnji nisem ustregel. Sicer mi pa tudi ona pesmarica v marsičem ni ugajala. Ko je pozneje msgr. Premrl priredil drugo izdajo te pesmarice, je tudi marsikaj v njej prenaredil in izboljšal. Naj pa nihče ne misli, da sva se zaradi tega s p. Angelikom sprla. Ne, bila sva tudi nadalje dobra prijatelja. Zelo rad je slišal, ako sem mu kaj pripovedoval o njegovem bratu Antonu, ki je bil nekdaj v Gorici dve leti moj redni učitelj na c. kr. vadnici in pozneje moj pevski učitelj na gimnaziji. Dobro se mu je zdelo, ako sem Antona pohvalil, kakor je tudi zaslužil. Včasih sva se pa pogovarjala o p. Angelikovih skladbah. Ko je pogovor prišel tudi na njegovo v resnici lepo in globoko občuteno skladbo »Večerni zvon«, sem mu s polnim priznanjem rekel: »Ta se vam je pa posrečila!« On pa je v svoji preprostosti smehljaje se rekel: »Takrat sem ga imel malce pod kapo.« Žal, da je moral umreti tako zgodaj, star šele 64 let. Ker je bil videti zdrav in čvrst, nas je silno pretresla žalostna vest, da je 6. aprila 1907 nenadoma umrl. Usoda je tako nanesla, da se je na dan pogreba, 7. aprila, frančiškanski pevski zbor pod vodstvom p. Hugolina v cerkvi poslovil od nepozabnega pokojnika ravno z mojo nagrobnico. 6. aprila zjutraj je prišel k meni pokojni prof. Adolf Robida, ki je bil reden pevec in izvrsten tenorist na frančiškanskem koru. Naprosil me je, naj bi svojo- nagrobnico »Zbogom, brat predragi« nemudoma priredil za mešan zbor. V največji naglici senu skušal ustreči tej želji.1 Dobro izvežbani Sattnerjev cerkveni mešani zbor je zapel nagrobnico z globokim umevanjem in pravim občutkom; zato je brez dvoma ganila srca poslušalcev zunaj cerkve, in na pokopališču pa je oskrbel petje zbor Glasbene Matice, ki je svojo nalogo — kakor vselej — častno rešil. In sedaj počiva blagi pokojnik pri Sv. Križu na ljubljanskem polju. S pesnikom Horacijem bi tudi on lahko rekel: »Non omnis moriar!« (»Ne bom ves umrl!«). Da, p. Angelik ni ves umrl. V srcu in spominu hvaležnih Slovencev živi še dalje in po svojih uličnih in priljubljenih napevih bo živel tako dolgo, dokler bo živel slovenski rod. Dr. Josip Čerin: Božična »Oj dete je rojeno nam«. Preden govorim o zgodbi te božičnice, naj napišem triglasno skladbo iz Trillerjeve protestantovske pesmarice 1555: Z2ZZ5L O—o— Ein Kind ge-born zu Bethle - eni zu Beth - le - hem, des I J J „ ^ A I O g). O_(S_-g O •____O. __ —prr---=[:=[:: rio-_ zu Beth - le - hem, m fr—'9—a—g—------ frewet sich Ihe-ru-sa-lem, Al le - - - - - - lu - ia. jo. 2. J J. a. A ^ J a. ^J ---^ -g- - g—— g- a ^-- -I- Tukaj imamo dve melodiji — melodijo cantusa in melodijo tenorja. V »Psalmodia« Luke Lossiusa, Nurnberg 1553, stoji zgornja discantova melodija z latinskim tekstom »Puer natus«, pod njo pa zgornja tenorska melodija z nemškim tekstom »Ein Kind geborn zu Bethlehem« in opazka: Pueri prae-cinunt Choro: Puer natus in Bethlehem; Chorus totus repetit germanice utra-que voce: »Ein Kind geborn zu Bethlehem«. 1 Pozneje je msgr. Premrl na svojo roko prav isto nagrobnico vnovič priredil in jo na pogrebih umrlih članov stolnega pevskega zbora tudi že nekajkratov izvajal. Pri tej božičnici najdemo redek primer, da se je prvotna (gori tenorska) melodija, ki je bila znana že v 14. stol., umaknila novi, k temu c. f. narejeni discant-melodiji, in je ohranjena ta nova melodija do naših časov. Kdo je pesnik latinskega besedila, ni znano; v Katol. pesmarici Leisintritt 1567 (in pozneje v drugih) ima 10 kitic: 1. Puer natus, 2. Hie iacet, 3. Cognovit bos, 4. Reges de Saba, 5. De matre natus, 6. Sine serpentis, 7. In carne, 8. Ut redderet, 9. In hoc natali, 10. Laudetur sancta. Znana je pa prestava Heinrich von Loufenberga iz 1. 1439: »Ein Kind ist gborn zu bethleem des frowet sich iherusalem« itd. z 10 kiticami. V slov. pesmaricah je ta božičnica tiskana najprej v Trubarjevih pesmaricah v prestavi J. Dalmatina. Dalmatin je vzel prvotno melodijo in sicer v obliki, kakor se nahaja pri Klugu 1543, potem pri Babstu 1545. Nova, discant-melodija, je natisnjena v nemških pesmaricah najprej v 0'bsequiale, Ingolstadt, 1570, in pozneje skoraj v vseh kat. pesmaricah v tej obliki: Ein Kind geborn zu Bethlehem, zu Beth - le - hem, Des frewet =fc Sich Hie - ru - sa - leni, des fre - wet sich Hie - ru lem. V slovenskih zapiskih sem našel melodijo najprej v »Lieder, Arien« pri Stuchetzu 1820 v dveh variantah: l. • E - no je De ■ te ro - je - no---(samo začetek besedila) -itc K Offrn. Pastorell ex G-minor. Eno Dete je Rojeno--- isiii - t-i- ---r- Ein Kind gebohren zu Bethlehem - Ta zapis je seveda vseskozi pogrešen. M. Majer, 1846, ima tako melodijo: -72- Je e - no de - te ro je - no, oj ro • je - no, Notri » • v me - stu Be tle hem No - tri v me stu Be - tle - hem. Slovensko besedilo »Oj dete je rojeno nam« imamo poleg Trubarjevih pesmaric z 20 kiticami že v rokopisni pesmarici, ki je privezana Hrenovim »Evangelia inu Lystuvi« 1612. — Za to v vseh lekcionarjih, povsod z 10 kiticami, z neznatnimi spremembami (1672, 1730, 1741, 1754, 1764, 1772, 1777, 1787, 1796 in pri Verdineku 1820). Tu se glasi pesem: Enu je Dette rojenu, ai rojenu, ali: Enu je Dejte roijenu: ai roijenu, ali: Enu je De'te roijenu: ai roijenu, ali: Enu je Dete rojenu: ai rojenu, ali: Enu Dete je rojenu, aj rojenu, — itd. Za Foersterjem, Cecilija I, 1901, str. 100, z naslovom »Oj, Dete je rojeno nam« (»staroslovenska«) je prinesel to božičnico skoraji v isti obliki kakor Foerster L. Kramolc, »Cerkveni ljudski napevi«, 1936, v harmonizaciji Stanka Premrla, dr. Kimovec pa hrani zapis »Stara Božična pesem iz Št. Jerneja na Dolenjsko (sic!), c. 1830 v rabi,« točno tak, kakor je Foersterjev v »Ceciliji«. Viri za to božičnico in za »Častimo Te«: Slovenske pesmarice ali molitveniki vsi v originalu; nemški pa: Dr. Baumker, Das deutsche kathol. Kirchenlied. Emil Hochreiter: Moji spomini na p. Hugolina Sattner ja, posneti iz njegovih pisem. (Konec.) 1. 1. 1934: »Prosim, da o moji biserni maši ta čas molčiš. ,Der Menscb denkt, Gott lenkt.' Bom li doživel to slavje? Če ne, bom tudi Boga slavil, ker mi je podelili v mojem dolgem življenju toliko izredne milosti... .Mladostne pesmi' študirajo, jih bodo 4. 1. v radiu izvajali. Kakor slišim, jih je Gl. Matica založila in jih bo kmalu natisnila. Veselim se tega... M. Elizabeta mi je vposlala lepa besedila za božične pesmi; če bo mogoče, jih bom med letom uglasbil. Pri meni gre to zdaj prav počasi...« (2 pesmi mi je poslal prijatelj; rokopis je v mojih rokah kot draga glasbena zapuščina.)1 27. 1. 1834. »Tvoje hrepenenje po morju, po najinem Košljunu, ki sva ga skupno štirikrat obiskala, je umevno. Lepe čase sva tam doživela... Pa v vročino ne grem več; če sploh kam še — v Kamnik. Začel sem vendarle spet skladati, pošljem Ti prvenca v retuširanje.« 5. 2. 1934: »Poročam Ti, da smo Tvojo mašo že 2. 2. izvajali, in sicer gladko in dostojno, v čast božjo in v povzdigo poslušalcev. Prav posebno je lep Čredo (Jncarnatus' in konec) in Benedictus.« 14. 2. 1934: »Tvoje obvestilo, da ,Dolorosa' napreduje (je medtem že končana), me je posebno razveselilo. Delaj pridno, da bova delo poleti pri klavirju pretehtala. Če midva kaj takega storiva, pride vedno kaj lepega na svetlo. Morda v Kamniku, tam naju ne bo nikdo motil. V dveh do treh mesecih lahko delo inštrumentiraš, morda bi ga jaz v cerkvi izvajal. O moji ,biserni' ne bom razpravljal: je velika milost, izključljiva milost. Dan ordinacije je 1 Obe pesmi je C. Gl. objavil v zadnji prilogi 1. 1937. Ur. 21. julij. Če ga doživim — Te že danes prosim lepo, da se ga udeležiš. — Iz Avstrije slabe vesti, prostozidarji so na delu... Z zdravjem sem zadovoljen, samo težavno se dvignem s stola. Sprehajati se ne morem, povsod sneg in slaba pota.« 22. 2. 1934: »Notranja vojna pri vas v Avstriji je sedaj končana; jako sem bil v skrbeh za Te in Tvojo družino. Hvala Bogu, da je ostalo pri grozi. Vse dogodke sem zvedel iz .Slovenca' in vas globoko obžaloval. V iznajdbah napredujemo, v kulturi in morali pa nazadujemo... Dnevi so daljši in gor-kejši, mislim, najhujše smo prestali... Z navdušenostjo pojemo na koru postne pesmi, tudi moje iz »Golgote«. Danes sem poskusil iti na vrt, toda se vrnil; pota so še mehka in polna snega. V mestu je seveda že suho. Sonce sije v mojo sobo tako ljubeznivo, da me vedno mika v prostost. Oj, blažen čas — post! Festivitas jejunii! Povzroči mi pač veliko dela in truda. Bog daj le zdravje... 14. 3. bo koncertiral profesor Schweiger iz Maribora z izključno mojimi skladbami. Gospodični Zupan in Vedral bosta peli .Mladinske pesmi'; na sporedu so še: ^Jeftejeva prisega', ,V kripti sv. Cecilije' itd. Prireditve se najbrž ne bom udeležil. 25. 3. pojemo Schubertovo mašo (g-dur) ... Upam, da si se popolnoma posvetil ,Dolorosi'. Glej, da bo ena Tvojih najlepših umotvorov. M. Elizabeta se zelo veseli, da si se lotii dela. Upoštevaj vedno moje priporočilo: Lahko, prikupno, iskreno, gosposko. Moli k ,Dolorosi' za to milost. 1. julija imam duhovne vaje, potlej pa greva v Kamnik — klavir na razpolago, krasna okolica, dobra hrana! Potem — dan po>ln milosti in znamenitosti: moj 6 0-1 e t n i jubilej! Bog mi daruj še t o milost! Kje in kako? to vprašanje še ni rešeno. Vse je v božjih rokah... Župnik Lavtižar že naznanja svoje ,Šmarnice II', pričakujem, da mi jih pošlje. .Šmarnice P so vobče hvalili. Je priden kot čebela...« 10. 3. 1934: »S komponiranjem mi ne gre po volji, morda pozneje — ne veseli me več... Zdaj študiram Erbovo mašo; glavno težo imajo orgle. Počasi se pripravljam za veliko noč. Sneg je — hvala Bogu — skopnel, pota na vrtu so suha. Bili so že prav lepi pomladanski dnevi; dvakrat sem šel z doma na sprehod in obakrat težko plačal: 3 dni počitka! Oj, te noge! Za veliko noč dobimo darilo: list in evangelij v slovenskem jeziku.« 27. 3. 1934 (Predzadnje pismo): »Predragi prijatelj! Poročati Ti moram o mariborskem koncertu. Po daljšem sem in tje sem vendar sklenil udeležiti se koncerta; že prof. Schvveigerju na ljubo, ki se je bil toliko* trudil. 13. 3. sem odpotoval v družbi p. Amanda. Ob pol 5 je bil dijaški koncert, pri katerem je prof. Schvveiger razlagal »canticum« in pojasnil takoj praktično posamezne dele, deloma z zborom, deloma z orkestrom. Zdelo se ni to razlaganje za učence potrebno. Drugi dan so se zbrali solisti in sottistinje pri gdč. Zacherlovi. Ob 8. uri koncert, ki je bil slabo obiskan; a uspel je izvrstno: zbori so bili fino naštudirani, orkester prav dober. Tenorist, operni pevec Franci, je pel ,Legendico'. Gospodični Zupan in Vedral pa 3 dvospeve: pozdrav Planici', ,Uspavanka' in ,Tožba kukavice' — krasno, nežno. Bil sem docela zadovoljen. Prihodnji dan sem se odpeljat z mojim spremljevalcem domov. Potovanje mi ni škodovalo; ,Gorenjsko' (glava) in ,Notranjsko' (telo) sta dobra, ,Dolenjsko' (noge) slabo ... Gl. Matica si je nabavila litografijsko tiskalnico, moje Mladinske pesmi bo že tiskala na njej. Kdaj? ne vem. Nočem priganjati, gre svojo pot...« 10. 4. 1934 (Zadnje vrstice): »Umrli (teta mi je umrla) pokoj pri Bogu, Tebi moje sožalje in zagotovilo moje molitve. Tako se polagoma drobi stara rodbina. Mi gremo isto pot. Hodim pridno na vrt, pa smrti ne u t e č e m. Fi a t voluntas D e i! — Komponirati nisem v stanu... M. Elizabeta se veseli napredka v kompoziciji ,Dolorose'. Župnik Lavtižar mi piše, da hoče izdati 3. zvezek (letnik) ,Šmarnic'. Neutruden mož! 0 veliki noči je vse dobro uspelo, posebno priljubljena mi Schubertova maša. Pripravljam za majnik in za. sv. Rešnje Telo...« Deset dni pozneje je ležal mili mi prijatelj na mrtvaškem odru. O njegovih zadnjih dneh in urah mi je sporočil prečastiti g. gvardian p. Gabriel sledeče: »V nedeljo, 15. aprila, je bil naš p. vikar še pravi junak. Vršil je vsa svoja dela kakor popolnoma zdrav. Po popoldanski službi božji je obiskal sestro in brata, se vrnil ob 7. uri in z nami večerjal. Drugo jutro- pa ni mogel vstati, imel je vročino 39° in došli zdravnik, ki sem miu ga naravnost vsilil, ker ga ni maral, češ da mu ni nič, je ugotovil prehlajenje in ukrenil vse, da bi preprečil pljučnico. Bil je p. vikar v ponedeljek videti slab, a si je opomogel in 17. in 18. tako dober, da smo bili vsi prepričani, da je izven vsake nevarnosti. V noči od srede na četrtek (19.) pa se je stanje poslabšalo, postal je nemiren in tu in tam povedali kakšno besedo narobe. Ko- sem zjutraj ob 6 opazil, da ni dobro, sem poklical telefon iono zdravnika; a vse zastonj — stanje se je vidno slabšalo in ob 9 srno ga prevideli. Bil je pri popolni zavesti do 5 popoldne (tu in tam je dirigiral). V petek ob pol 1 zjutraj je izdihnil svojo blago dušo...« — »Slovenec« piše 21. aprila: »Včeraj in danes se poslavljajo neštete množice ljudi od blagega patra Hugolina Saltnerja. Saj je pokojnika poznal skoraj vsak ljubljanski otrok. Na porti frančiškanskega samostana leži v krsti, oblečen v temno redovno obleko, s kapuco. Izraz na licu mu je mil, lahno se smehljajoč, ves je nežen, kakor človek, ki se pripravlja k počitku. Pomladne cvetke, narcise, tulipani, zgodnji nagelji ga obkrožajo. Sredi tega razkošja rož in žalne črnine je kakor majhen otrok, ki odhaja k Očetu. Še n a mrtvaškem odru je ves tak, kakor je bil v življenju — skromen in ponižen, pravi mlajši Frančiškov brat. — Do krste sploh ni mogoče priti: ljudstvo vseh slojev, vseh stanov prihaja in čaka, kdaj bo moglo do krste, da se zadnjič s pokropljenjem in z molitvijo poslovi od nepozabnega. Tu je delavka, ki je prihitela v opoldanskem odmoru k mrtvaškemu odru, tam je zopet dama iz najbolj odlične ljubljanske družbe, pa zopet ugledni javni delavci, postreščki, brezposelni, dijaki, glasbeniki, umetniki, predstavniki oblasti: vsak, kakor da srčno želi še enkrat stisniti roko poslavljajočemu se patru Hugolinu. — Okrog krste njegove se je strnilo vse spoštovanje in ljubezen, ki ju je pokojnik v življenju užival.« — »Pogreb smo imeli v nedeljo, kakor Vam je znano« — piše p. gvar-dijan — »a to ni bil pogreb, to je bila manifestacija. Ljubljana je tekmovala, kako bi mu izkazala zadnjo čast — te množice, venci, petje, govori itd. Rekli so ljudje, da je imel samo približno tak pogreb dr. Krek!« — In moja malenkost — njegov najboljši prijatelj — ni smela biti med onimi neštetimi, ki so nepozabnega mojstra p. Hugolina Sattnerja spremili k večnemu počitku. Ni mi bilo dano... Na dan pogreba, v nedeljo na praznik Varstva svetega Jožefa sem moral z gojenci Kalksburškega zavoda, ki so bili le name navajeni, izvajati, oziroma dirigirati slovesno latinsko mašo. Nikogar ni bilo, ki bi me mogel nadomestovati... Bridka usoda! A držim prijatelju zvestobo čez grob — sleherni dan se ga spominjam in ga prosim, naj bo pri Bogu priprošnjik zame in za moje, da se nekoč vsi srečno snidemo v nebesih, kjer ne bo nobene ločitve več. Njegovo življenjsko delo govori zase; v teh vrstah pa so sprejeli cenjeni čitatelji sliko delovanja in stremljenja blagega umetnika. Jaz pa sem Vsemogočnemu hvaležen, da mi je dal uživati 40 let to redko prijateljstvo. Adolf Grobming: Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike. (Dalje.) Jezičniki maht-m. 1 Jezična konica se dotika trdega neba v kotu med gornjimi sekavci in dlesnami (podobno kakor pri d in t), ne da bi se stranski robovi jezika dotikali alveol in zob (bilateralni l), pogosto je pa tudi varianta, da je naslonjen poleg konice na nebo levi ali desni rob jezika (unilateralni l) 56/180. Ustnice so odprte kakor pri vokalu i, vendar se velikost odprtine ravna po sosednjih glasovih ®/is. Mehko nebo zapira pot v nosno votlino 50'48. Glasotvornice se tresejo 56/is-ia. lj Sprednji del jezika se dotika zadnje plati zgornjih sekavcev, alveol in sprednjega trdega neba do grebena. Glavna zapora je na sprednjem trdem nebu ob grebenu, približno tam, kjer artikuliramo j in i. Konica se prav rahlo dotika notranje plati zgornjih, pa tudi lahko spodnjih zob • (prim. 57/47). Od očnjakov dalje ob kočnikih je jezični rob poveznjen (stranska odprtina). Ustnice, mehko nebo in glasotvornice kakor pri l-u. 1 Glede lege jezika prim. »C. Gl.c 57/47—48, kjer je natančno opisana. Ustnice so nekoliko odprte in se pri artikulaciji rade oblijo.1 Mehko nebo in glasotvornice kakor pri Z-u. r Konica jezika drdra proti alveolam ssmtr-^iso. Ustnice so odprte približno kakor pri vokalu i (prim. 59/15). Mehko nebo zapira pot v nosno votlino -»'J8. Glasotvornice se tresejo ss/itj—13. i vu- Konica jezika počiva v spodnjem delu ustne votline. Hrbet (zadnji del) lami je dvignjen proti mehkemu nebu ali proti zadnji goltni steni. Za r zna- r čilno drdranje nastane zaradi tresenja jezička 53/82. Ustnice, mehko nebo in glasotvornice kakor pri jezičnem r-u. Opombe za pevca. Kakor nosniki, tako so tudi jezičniki zelo važni za izobrazbo, glasu, ne glede na razne vokalične funkcije, ki jih vršijo v knjižni slovenščini. Medtem ko bo dober pevski pedagog dajal prednost nosnikom takrat, kadar gre za izobrazbo pravilnega nastavka, bo uril jezičnike takrat, ko mu je razgibati okorele jezične mišice. 1 Posebno prikladen za razgibanje jezika je sonornik l. Njegova zvočnost in sorazmerno lahka artikulacija mu je priskrbela v zborovski litraturi in v solospevih — zlasti v koloraturah — mnogostransko uporabo. Najpogosteje tvori v zvezi z vokalom a medmet la, ki ga uporabljajo skladatelji kot nekako polnilo (nadomestek za besedilo), včasih tudi kot sredstvo za poudarjanje ritma v skladbah veselega značaja (plesnih skladbah, koračnicah, serenadah itd.): 4- 1 4 1 4 I ' S S J 4 1 # ' * , I S S 4 I la la la la la la la la la la la 1 Prim. Jespersen: Lehrbuch der Phonetik, 8.66. Ta način uporabe zloga la najdemo pri skladateljih vseh narodov in tudi Slovenci so ga pridno uporabljali, kakor pričajo skladbe Volariča, Schwaba, Parme, Foersterja (prim. Planinsko: V hribih se dela dan...) in drugih Toda petje la-ja v obliki, kakor ga pišejo skladatelji pod note, se mi ne zdi kdo ve kako prikladno za nešolanega pevca. Iz lastne izkušnje vem, da pojo pevci najlaže ta zlog, ako mu pridamo Z, torej namesto la lal. Posebno bi priporočal takšno izvajanje takrat, kadar je zapeti zboru dolgo vrsto Ja-jev: i 7 fc * h m 4- 1 J d S d I ne: la )a la la ampak: lai lal lal la Zadnji zlog vsake skupine naj ohrani prvotno obliko. Ta način petja se bo uporabljal s pridom celo takrat, kadar predpisuje skladatelj sekano (staccato) petje, toda le, ako niso med notami prevelike pavze, ker bi v tem primeru končni Z motil. V hitrem tempu pa je akustična razlika med la in lal tako malenkostna, da jo najboljše uho komaj opazi. Enako naj se uri l tudi v zvezi z drugimi vokali (pri solopetju), zlasti kadar gre učitelju za lahkotno izreko (lil, lal, lel, lol...) Vendar je treba l v začetku prav tiho vaditi in neprisiljeno artikulirati, okrepiti ga smemo le s prepono in trebušnimi mišicami. Pri petju Z-a je dobro misliti na vokal i, s tem postane l rahlejši in jasnejši. Misel na i nam ne izpremeni artikulacije, pač pa odzvočni prostor ustne votline, ki ga nehote uravnamo po vokalu, katerega si predstavljamo. Ta glas je v mnogih slovenskih narečjih povsem neznan, ohranil se je pa še na Krasu, v Bohinju in v zapadnih narečjih. Podoba je, da mu bo v knjižni slovenščini — kakor njegovemu bratcu nj — kmalu odklenkalo. Tako beremo v dr. A. Breznikovi Slovenski slovnici (4. izdaja, str. 19 pod 4b) da »je pri nas že redek in (da) je večinoma prešel v srednji l, ali se pa razcepil v Z+j«, dočim ga pozna Slovenski pravopis (Breznik-Ramovš) le kot glasovno skupino, ki se izgovarja razločno v obeh sestavnih delih (kraZ-ja) na koncu zloga pa kot jasen mehek l (kraZ za kralj). Svoje mnenje o izreki Ij sem povedal že v »C. Gl.« 1. 60 str. 10, pripominjam le, da je njegova pravilna izreka za petje pesmi drugih slovanskih narodov nujno potrebna. Trdi l je v knjižni slovenščini povsem izginil, nadomešča ga ponavadi a, zato se nam z njim ni treba natančnejše baviti. O pomenu r-a za pevca sem že obširno pisal v »C. Gl.« 1. 55/177—-180 in poudaril tam, da mora dober pevec njegovo artikulacijo povsem obvladati, ako noče, da mu bo pri petju nagajal. Največje križe imajo z jezičnim r-om tisti pevci, ki so vajeni izgovarjati uvularnega. Za solopevca je izreka jezičnega r-a pogoj, in ako je prinesel od doma na konservatorij uvularni r, bo potreboval mnogo, mnogo truda preden se ga bo rešil. Nekaj načinov, kako urimo uspešno jezični r, sem opisal v »C. Gl.« 55/179, na kar opozarjam vse one, ki se zato zanimajo. Zapisnik o kolavdaciji novih orgel v Slovenjem Gradcu, op. 29 mojstra Franca Jenka v Št. Vidu nad Ljubljano. - 1. Burdon 16' 2. Principal 8' 3. Burdon 8' 4. Flavta 8' 5. Konc, viola 8' 6. Salicional 8' 7. Oktava 4' 8. Flauto trav. 4" 9. Kvinta 22/3' 10. Superoktava 2' 11. Terca 13/6' 12. Mikstura 2' 3-4vrstna I. manual: 1. Dispozicija. 14. Flavta 8' 15. Dolce 8' 16. Vox celestis 8' 17. Nachthorn 4' 18. Dulciana 4' 19. Harmon. aetherea Man. II—I Superokt. II—I Subokt. II—I Superokt. I Superokt. II Man. I — ped. Man. II — ped. Superokt. I — ped. Zveze: 2»/s' 3—4 vrstna 20. Oboa 8' Pedal: II. manual: 13. Viol. principal 8' 81. Principialbas 16' 22. Subbas 16' 23. Pianobas 16' 24. Oktavbas 8' 25. Burdonal 8' 26. Pozavna 16' Kombinacije p, ml, f, tutti: Jezičniki k tutti Superoktava I. k tutti Ped. avtomat (proč) Prosta kombinacija Generalni crescendo (valj) 2. Material. Labialne piščali so v nižjih oktavah iz cinka, labiji, jeziki in uglaševalni prerezi iz kositra (cina), srednje in višje oktave iz kositra (cina) v primernih zlitinah. Pedal in nižje oktave pri burdonih in osemčeveljskih flavtah so iz lesa. Pozavna ima lesene noge in nastavke, da je ton mehkejši. V orglah so porabljene kovinske piščali iz starih orgel, kolikor so bile dobro uporabljive. Pogon je električen. Ventilator stoji v orglah in deluje neslišno. Sapni pritisk za pneumatiko 80 mm, za piščali 65 mm. Funkcija pneumatike je navzlic izredno nizkemu pritisku točna brez slehernega zastanka. Piščali izgovarjajo kakor klavir z angleško mehaniko. Prav tako hitro odgovarjajo celo ozkomenzurirane piščali, ki so po svoji naravi rade malo kasne. Registri so intonirani zelo značilno, vendar ne gre nobeden do skrajnosti, tako da celo režoče registre rabimo s superoktavo, ne da bi ton postal preoster, nadležen. Posebno ugajajo registri: flavta v I. manualu, salicional, žvižgajoča flauto trav.; zelo hvaležna v kombinaciji je terca, ki n. pr. s flauto trav. posnema jasen zvonček, s Nachthornom pa spominja na izdaten planinski zvonec. Vox celestis je v menzurah, intonaciji in porabi vzorna. Pri tem izredno nežnem registru smo opazovali posebno lastnost intonacije teh' orgel, ki se kaže v tem, da tudi najtišji, najnežnejši register po vsem prostoru polno zveni, in ima poslušalec vtis, da v glasu nekako plava. Ta fntonacija je tudi vzrok, da orgle petja nikdar ne duše, ampak ga celo v največji moči kot pestro ozadje podpirajo. Izredno porabna je dulciana, ki vsak register mehko osvetli. Kot solistinja in v celoti je dobra oboa. Pedalu daje izredno in krepkb podlago principalbas. Miksture so intonirane jasno, pa vendar obzirno, da celo s superoktavo v I. manualu niso ostre, ampak tem bolj bleščeče. Superoktava jim dodajo značaj iskrivih cimbal. Pozabiti ne smemo izrazite koncertne viole z nje žametnim tonom. S. Funkcija. 4. Intonacija. 5. Zunanja oblika. Zunanjo obliko orglam je zamislil arhitekt Ivan Pengov, izvršil pa njegov brat akademski 'kipar Božo Pengov. To je menda prvi primer v svetovni orgelski arhitekturi, da arhitektonsko ni obdelana omara, pač pa korna ograja in prostor nad njo do oboka. Prostor med korno ograjo in obokom je zadelan z bogato mrežo po občutu naših starih baročnih okenskih mrež v kmečkih hišah, seveda po obliki in izpeljavi čisto sodobno sijajno vkomponirano v cerkveni prostor, tako da po eni strani tvori mogočno protiutež bogatemu baročnemu oltarju, po drugi strani pa daje orglam neprimerno večji, kar skrivnosten poudarek. Mrežo delita dve skupini mogočnih piščali v tri dele, ki so poudarjeni s tremi reliefnimi angelskimi plastikami. Tudi korna ograja sama je obložena z lesom, okrašenim z lahnim zlatim, baročno občutenim dekorjem. Orgle so torej glasbeno in arhitektonsko odlično delo. Slovenj Gradec, dne 9. oktobra 1988. M. Tome, prof. Dr. Kimovec Fr. Janez E. Gašparič. Srečko Koporc: Analiza in sredstva nove glasbene gradbe. (Dalje.) Iz do sedaj -omenjenega vidimo dovolj jasno, kako globoko so segli --klasični mojstri v glasbeno obliko. Zanimivo je, da na primer Riemann nikjer ne omenja Refche kot prvega glasbenega teoretika; ki je odkril glasbeno periodo in napisal prvo sistematično razpravo o glasbeni kompoziciji v štirih obsednih knjigah; čestokrat smo slišali, da ne vemo, kako. so klasiki ustvar- -jali svoje oblike, občudovali smo njih izredno hitro komponiranje, zrelost oblike, skratka njih neverjetna lahkotnost v obvladanju najrazličnejših oblik nam je dala neko skrivnostno razmišljanje o njih kdmpozitorni tehniki, ki je. ni niti Riemann poznal. V Reichovi razpravi o glasbeni kompoziciji, posebno v II. knjigi, pa nam je ta skrivnost docela razložena. Zato' bo prav, če navajamo , od primera do primera tudi pravila klasične kompozitorne prakse; na tak način bomo šele spoznali, kje je danes sodobna kompozitorna praksa, v čem se razlikuje od klasične, kaj je v resnici novo, kaj je upravičeno trditi, da je res novo. In če smo dali naslov naši razpravici »sredstva nove glasbene gradbe«, smo to storili v namenu, da prikažemo v resnici v tej razpravici dokaze, kaj je v glasbeni gradbi novega, v čem in zakaj. Paul Hindemith skuša v svoji knjigi »Unterweisung im Tonsatz« (Schott Sohne-Mainz) pokazati,' kako še je treba učiti, rekel bi: glasbenega rokodelstva. To je tudi en način od mnogih, kako priti do sigurne tehnične izvežbanosti v kompoziciji. Vendar so poizkusi v tem pravcu podobni drug drugemu. In vendar se Človek vprašuje, od kod pomanjkanje »glasbenega rokodelstva«, od kod tak zastoj in čezmerno udejstvovanje v malih oblikah? Dr. Komma1 se s skrbjo sprašuje: »Kdo naj izobražuje naše mlade, dvajsetletne skladatelje? Na to jasno in razumljivo vprašanje ni kar tako lahko odgovoriti. Manjka ne le mojstrov, ampak tudi uporabnih dobrih učnih knjig. Moji tovariši mi iz lastne izkušnje pripovedujejo, da ni pot našega poučevanja pravilna in naravna.« V »Kroniki mojega 1 Musikblater der Sudetendeutschen, 2. letnik, 15. junij, 8. zvezek, 1938, Rober Verlag Brno-Wien-Leipzig. glasbenega življenja« piše na str. 89 Rimsky-Korzakov, član ruske »petke« naslednje: »Jaz, skladatelj oper (Sadko, Antar in Pskovitjanka), ki se zde posrečene, ne zvene slabo in so jih sprejeli mnogi glasbeniki in tudi občinstvo z navdušenjem, sem bil diletant, ki nisem nič vedel. To javno priznam in to izpričevalo izpričujem pred celim svetom. Bil sem mlad in samozavesten in moje zaupanje v samega sebe je bilo tako veliko, da sem prevzel ponujeno mi mesto.2 Vendar nisem bil tedaj v stanjlu, da bi pošteno harmoniziral koral, ali da bi napisal kak kontrapunkt, o fugi sem imel le mračen pojem ... V mojih skladbah sem stremel nezavedno po čisti in pravilni glasovni izpeljavi, ki sem jo dosegel instinktivno in po posluhu, ravno tako instinktivno sem zadel pravilno ortografijo. Moji pojmi o glasbeni obliki, posebno o rondu, so bili zelo zmešani. Svoje skladbe senu prav barvito inštrumentiral, nisem pa imel temeljitega znanja o tehniki godal, o praktično uporabljivih uglasitvah rogov, trobent in pozavn.« Tudi »Čajkovski je ob delu spoznaval, koliko rokodelskega znanja in koliko izkustva je treba, da more iz čustva nastati oblika. Sam je bil mnenja o ,petki', da bi brez njega (Rimsky^Korzakova) vsa drhal bila izgubljena, on je edini, ki kaj razume o svojem rokodelstvu, k njemu hodijo po svete, storil je namreč tisto, kar štejejo meni v sramoto: učil se je. Vsi drugi so diletantje. Vsa druščina se je premalo ukvarjala z glasbo, glasbo človek ne more imeti za postransko opravilo. To je bila od vsega začetka nesreča ruskih skladateljev, da so se hoteli ukvarjati z glasbo mimo drugih reči.«3 Ali niso te besede dovolj resnične tudi za današnjo dobo, ki se izgublja za brezpomembnimi estetsko-filozofskimi debatami in skuša postaviti z učeno hinavščino vzroke za to ali ono glasbo, češ da je v krizi duhovna stran, da je treba nakreniti stil, prodreti v nacionalno smer in' podobno šaro. Tak diletantizem podpirajo celo merodajni krogi na ta način, da mu nudijo zavetišče v dnevnikih v obliki skromnih člankov itd. Vzrok, da je tako, je nekako v tem: kako naj bi bil v tehniki glasbene kompozicije napredek, ko pa niso naši učitelji učili, kako so komponirali na primer klasiki. Samo iz primerov seveda še ne dobimo celo podobe, to je jasno. Saj v orkestralni partituri vendar nihče ne ve, kako je izgledala »orkestralna škicirkaf, ki je za mladega skladatelja neprimerno bolj važna kot pa partftura sama. Vzrok je v tem, da ni imel nauk o glasbeni kompoziciji sistematično razvojnega načrta. Vsakdo je začel po svoje. Po Reichi ni nihče nadaljeval njegove teorije in je izpopolnjeval dalje. Za Reicho je začelMarx, ta je začel zopet znova; nova terminologija, novi pojmi; vse brez vsake organske zveze z Reichovimi nauki. Potem je Jadassohn, Bussler, Richter — zopet vsak po svoje, nihče ni vedel, kaj je bilo v začetku in kako bi moralo iti dalje. Zatem nastop Riemanna, velikega znanstvenika, ki pa ni s svojimi številnimi - glasbeno-teoretskimi razpravami bogvekaj koristil. Z njim je prišla zopet nova terminologija, nejasni pojmi o glasbeni kompoziciji, nemogoče trditve o drugem težkem taktu, zmehaniziran nauk o orkestraciji, skratka: vse zopet postavljeno na glavo. Zato je skrajni čas, da začnemo študirati tudi prve začetke glasbene kompozicije, ki so jih postavili: Griiger, Mattheson in Reicha. Tudi v literaturi so še danes vzor grške drame, grške pesnitve, brez njih ne bi bilo Goetheja in ne Prešerna. Naš glavni namen je, zainteresirati mlade glasbenike za študij glasbene kompozicije, ki zahteva časa, žrtev in neskončnega trpljenja. 2 Na konservatoriju v Petrogradu (sedaj Leningradu). 3 Klaus Mann »Siraphonie Pathetique«. 1) Reicha objavlja dalje: A. Reicha 1770-1836) . --1 0—L—0------0-I Z zadnjo štiritaktno skupino je melodija zaključena. Da so stavčne skupine glede dolžine in tudi glede kadenc 'enake, so razdeljene z ozirom na simetrijo v medsebojno enake dele. Prva stavčna skupina je zložena iz dveh različnih fraz, ravno tako druga in tretja stavčna skupina. Zato moramo prav dobro razlikovati oetrtinsko kadenco od polovne kadence, od te odvisi pravilnost periode. Prva fraza v stavčni skupini naj ima kadenco (gibka), ki deli eno frazo od druge (četrtinska kadenca), ki se razlikuje od podovne le po tem, da obstaja samo na tako velikem oblikovnem merilu, kot ga predstavlja ena sama fraza. Nima pa nikake moči in odločnosti, to pa zaradi tega, ker se stavčna skupina nikoli ne zaključi s četrtinsko kadenco, a polovne kadence tudi ni, ker nastopi šele na koncu sprednje stavčne skupine. V tem oziru je lahko polovna kadenca popolnoma slična celi ali popolni kadenci, ker zadnja stavčna skupina je čestokrat le rahlo spremenjena ponovitev. (V posebno preprostih periodah je razlika samo v sklepu!) Da bomo prav razumeli, si ponovimo: četrtinska kadenca loči fraze, polovna kadenca ioči stavčne skupine (ima značaj ponovitve), tričetrtinska kadenca (je krepkejša kot polovna, a šibkejša kot cela ali popolna) je prav za prav presenetljiva kadenca, torej periode ne zaključuje, pač pa lahko na-domestuje polovno kadenco (prim. 2). Popolna kadenca pa periodo zaključuje. Umetnost periode tiči v tem, da pišemo zanimivo, naravno, neprisiljeno in da od časa do časa ponavljamo vsebino v istem, ali pa v drugem ton. načinu. Stari teoretiki so smatrali stavek, ki je zaključil s popolno kadenco, za periodo, seveda ni smela biti na koncu ne četrtinska in ne polovna kadenca. Če pa ni bilo popolne kadence, ni bilo sklepa, potem je bila taka perioda dolga 100—200 taktov, kar za časa Reicha, Beethovna, Cimarose ni bila redkost. Stavčna skupina, ki je mišljena za periodo (spred, stavčna skup.), mora biti dolga vsaj 4 takte (le v počasnem tempu sme imeti 2 takta): —»— četrt. kad. polov. kad. Če dodamo gornji stavoni skupini novo stavčno skupino, ki se dopolnjuje v osemtaktno zaokroženo celoto in ima vsaj v svojih kadencah kontrast, je to potem osemtaktna glasbena perioda: . A Reicha m ;[• si.« -