S! 47 (1478} Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 8. decembra 1977 '3- februarja 1975 je bil list odlikovan z redom i^LUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-224? lodnje leto več brigad Jevanja za hitrejši ^°j Suhe krajine a«^abo' Pom« v teden kar dva !ijj na dogodka. Medobčin-iCj. „ Qr za pospeševanje raz-thimiUhe Kajine je sprejel tu Program mladinskih )Tr a'cc>j za prihodnje leto ObSu, 0 d°volj zgodaj začel jjj e Priprave. Ker pa želijo jjj. Pomočjo mladih omogo-■»predelc v vseh štirih obči-aio Predeli tvorijo zao- otJr®3"^ območje, bo fcVnfj Ve^ rnlade delovne &oslej: 4uPn/"J? * je sestala skupščina tu krajevnih skupnosti, Potrdfli 1 ®° dolili organe in iiij.u. Predvideni program mla-delovnih brigad, hil ^ P^dsednika skupščine je Boldan narodni heroj Jože iz Kočevja, za sveta pa Stojan Druft^ lZ NoveSa mesta. [■tem r 01 dogovor o pospeše-115 sbn*^. ^utle krajine je bil ■o Se , m* sprejet. Dogovorili In-.* da hr» 1 r t. ... . >0 se h sprejet. Dogovorili 1978 * Hi **° januarja “okument doživel še P°Pravke iz razprave in ^IsUioent tem 112,1111111 čistopis t*2Voja hkrati s programom R^P*edl°žen podpisnikom '•Prej, Polovici tedna bo negami z občasnimi pada-iiboijj. . n“*nah deloma sneg. *2tf'J!LVremena bo v nedeljo etku drugega tedna. Nova cesta v Suhi krajini Malo manj kot 10 km dolga in 5 m široka cesta povezuje več suhokranjskih vasi — Trak prerezal Silni Dan republike so proslavili v vsej Suhi krajini; udeležba na proslavah je bila množična. Kulturni program so izvajali šolaiji, mladinci in odrasli. Povsod so v slavnostnih govorih spregovorili o Titovih jubilejih in jubileju Komunistične partije, ocenili pa so tudi napredek v naši samoupravni socalistični družbi. Se posebno slavnostno so proslavili veliki praznik v ambruški krajevni skupnosti, kjer so v nedeljo, 27. novembra, izročili prometu devet in pol kilometra dolgo in 5 metrov široko cesto, ki po novem odcepu iz Ambrusa povezuje vasi Brezov dol, Bakerc, Višnje in Primčo vas. Med drugimi sta se slavja udeležila tudi tamkajšnji rojak narodni heroj Jože Boldan-Silni, ki je prerezal trak za start na novo cesto, in predsednik občinske skupščine Grosuplje Janez Lesjak, ki je v svojem govoru dal priznanje požrt- PRED SEVNIŠKIM REFERENDUMOM V tem in prihodnjem tednu se bo v sevniški občinski skupščini sestalo 41 zborov občanov. Osrednja pozornost je namenjena akciji za bližnji referendum za gradnjo šol in otroš-kovarstvenih prostorov. Po vseh šolah potekajo zbori staršev, eden najštevilnejših bo v soboto ob desetih v jedilnici Lisce, kjer pričakuje sevniška šola nad 500 staršev. Akciji za samoprispevek je posvečena tudi jubilejna številk glasila sevniške osnovne šoie „Odmevi“, ki izide konec tedna. '»*■ H S ^ ZIMA - Kako malo je potrebno za otroško radost! fy>/e,ff°w Pokrito pobočje, sanke in vsaj še en prijatelj. Pre(j %re Po griču navzdol, da je veselje. Pa ti ta „mularija“ fQkq>ylra m pozvoni na vratih. Z nosa seveda visi svečka, ti s‘Ce so premočene, odšel je s šalom, prišel brez njega. Pa I ^ei> eJle.. bi kaj rekel Pogled tistih prebrisanih očk je ^joč, preveč srečen: (Foto: J. Pavlin) vovalnemu odboru za gradnjo ceste, — odbor je vodil Ciril Glivar iz Brezovega dola — in krajanom iz vseh štirih vasi. IZ KOČEVJA V BIHAČ Osnovna šola Kočevje je bila izbrana, da bo na pionirski proslavi v Bihaču 24. decembra kot edina iz Slovenije prikazala organizacijo obrambnega dne. V Kočevju so namreč že dve šolski leti zapored izvedli zelo uspešen obrambni dan. V Bihaču bo s fotografijami, z diapozitivi, izrezki iz časopisov prikazal delo kočevskih šolarjev na obrambnem področju mentor Vito Savič. Cilj srečanja v Bihaču je proučitev izkušenj iz zadnje vojne in izkušenj iz obrambnih dni po šolah. Na njihovi osnovi pa je treba šolarje pripraviti na morebitno vojno tako, da bo med otroki čimmanj žrtev. DOMOVINA JE PRAZNIK SLAVILA - Ob štiriintridesetletnici rojstva socialistične Jugoslavije so delovni ljudje širom po domovini dosegli vrsto delovnih zmag, dan republike pa so s priložnostnimi proslavami počastili tudi učenci. Najmlajšim bo gotovo še dolgo ostal v spominu trenutek, ko so iz cicibanov postali pionirji. Uspelo prireditev so imeli tudi novomeški gimnazijci. Člani recitatorskega krožka so pripravili recital (z njim so sodelovali tudi na proslavi tovarne Novoles), s katerim so podali razvoj nove Jugoslavije. (Foto: Andrej Vire) Temeljni kamen za suhorsko IMV V okviru praznovanj metliškega praznika so na Suhorju položili temeljni kamen za novo tovarno, bodoči tozd IMV — Govoril je Viktor Avbelj — Rudi Predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar je na slavnostni seji orisal dosedanjo pot metliške občine in poudaril velik pomen te občine v predvojnem Osrednje praznovanje letošnjega praznika metli&e občine je bilo v soboto, 26. novembra, ko je bila na Suhorju svečana seja vseh treh zborov občindce skupščine, nato pa so pri obratu IMV na Suhorju položili temeljni kamen za novo proizvodno dvorano. Belopavlovič, Franc Molek in metliška mestna godba, prof. Jože Dular pa je dobil red dela z zlatim vencem. Krajevna skupnost Suhor, ki je tudi praznovala svoj praznik, je na seji šestim krajanom in gasilskemu društvu Suhor podelila priznanja OF. Na slavnosti ob položitvi temeljnega kamna za novo tovarno je . govoril član sveta federacije, narodni heroj Viktor Avbelj-Rudi. Najprej je orisal težke dni po večmesečni italijanski ofenzivi 1942, ki naj bi uničila politično splošno ljudsko gibanje OF in partizansko vojsko, in poudaril, kako pomembno je bilo tudi za dvig morale med ljudstvom in borci uničenje močne belogardistične postojanke na Suhorju 26. novembra 1942. Tovariš Avbelj je poudaril velik pomen odločitve IMV, da bo na Suhorju, kjer ima zdaj obrat, gradila tovarno, v kateri bodo izdelovali kovinske dele za osebne avtomobile in prikolice. Naložba za novo tovarno bo vredna več kot 80 milijonov dinarjev, vrednost proizvodnje v bodočem tozdu pa bo že v letu 1980 presegla 130 milijonov dinarjev. A.B. Trije diamanti in dolenjski rekord „Tako mora biti sodelovanje!" sta zadovoljno ugotovila predsednika izvršnih svetov pobratenih občin Bihač in Novo mesto, ko sta na sprejemu za letalce pri predsedniku obč. skupščine Bihač poslušala'poročilo o izrednem uspehu treh novomeških jadralcev,-ki so kot gostje od 9. do 29. novembra na letališču bihaškega aerokluba dosegli pogoje za jadralske diamante oziroma zlate značke ter postavili z jadralnim letalom dolenjski višinski rekord. Zlato značko je kompletiral in osvojil diamantno višino (5000 m) Iztok Pekolj z efektivno višino 5500 m (6400 m nad terenom), diamantno višino in hkrati pogoj za zlato značko (3000 m) je opravil Jože Golob s 5400 m efekt (5800 m nad t), Srečo Kotnik pa je osvojil diamant in popravil dolenjski višinski rekord (350 m ef., 3550 m nad t) z efekt višino 5950 m (6950 m nad t). To so hkrati tudi prvi dolenjski letalci, ki so v aeroklubu Novo mesto dosegli diamantne višine. Nič manjše ni bilo zadovoljstvo bihaških letalcev, ki si prizadevajo obnoviti jadralsko dejavnost in je bila ta akcija ponoven dokaz edinstvene lege njihovega letališča za osvajanje višin in rekordov. Do zdaj so_ morali jugoslovanski jadralci po višinske diamante hoditi na Poljsko. Zadnje jadralno letalo je namreč z bihaškega letališča poletelo proti stratosferi pred 18 leti. Bihaški in novomeški letalci so prepričani, da se da zdaj doseči še kaj več kot diamante, saj se dobro razumejo in z akcijami dokazujejo, kaj jim pomeni bratstvo. Te akcije tudi ne bi bilo mogoče izvesti brez tovariške pomoči in sodelovanja našega vojnega letalstva, IMV iz Novega mesta pa je naši ekipi za v Bihač dal na razpolago stanovanjsko prikolico. M. MOŠKON =llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll= I UREDNIŠTVO V GOSTEH Za našo stalno akcijo »Uredništvo v gosteh" je spet prišla na vrsto črnomaljska občina. Tokrat smo se odločili za GRIBLJE | Prebivalce te krajevne skupnosti vabimo, naj v torek, 13. | = decembra, od 16.30 naprej pridejo v bife v Gribljah, da se | | bodo z novinarji pogovorili o svojih uspehih, težavah in načr- | | tih. iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiimiiiiiimiimmmimmniimiumiiiimiiiii! TEMELJNI KAMEN - Temeljni kamen sta položila kvalificirani delavec Anton Plut in predsednik delavskega sveta tozda Tovarna avtomobilov IMV Novo mesto inž. Leopold Ribič. revolucionarnem gibanju in v revoluciji ter uspehe v povojni graditvi, zlasti v zadnjih letih. Na seji so podelili najvišja priznanja, plakete občine Metlika. Dobili so jih Niko „LOŠKI GLAS“ IN LADKO KOROŠEC MED BELOKRANJCI Koncertna poslovalnica Črnomelj in tamkajšnja kulturna skupnost prirejata v nedeljo, 11. decembra, dva koncerta pevskega zbora „Loški glas“ iz Kisovca pri Zagorju. Ob 17. uri bo koncert v Vinici, ob 19.30 pa v Semiču. Sodeloval bo tudi basist Ladko Korošec, ki je predsednik zbora. Partijska baza že rekla svoj „da” Osnovne organizacije ZK na Dolenjskem ocenile razmere in dobile nova vodstva — Občinske volilne konference bodo do 25. decembra — Novo mesto in Trebnje dobita nova sekretarja Volilne partijske konference, ki so se na Dolenjskem začele sredi novembra, bodo v vseh 220 osnovnih organizacijah ZK končane ta teden. V metliški občini so to dolžnost povsod opravili do dneva republike, v novomeški občini, kjer je kar 128 osnovnih organizacij, do konca novembra, v črnomaljski in trebanjski občini pa je nekaj organizacij volilne konference predvidelo za prve dni decembra. „Sodeč po poročilih, so volilne konference pokazale to, kar je bilo načrtovano v večmesečnih vsebinskih in kadrovskih pripravah,“ pravi Lojze Šterk, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko. „Od maja, ko so se priprave začele, je bilo za vodstva osnovnih organizacij evidentiranih več kot 1200 komunistov, samo za sekretarje osnovnih organizacij pa nad 300 ljudi. S tem je bil zagotovljen primeren izbor, pa tudi prve ocene izvoljenih kažejo, da so na volilnih konferencah upoštevali merila, sposobnost in pripravljenost članov za opravljanje ne malo odgovornih dolžnosti.“ Med izvoljenimi je precej novih ljudi, tudi takih, ki so postali člani Zveze komunistov med VII. in VIII. kongresom (Nadaljevanje na 4. strani) Lojze Šterk: dobro je, da so upoštevane tudi potrebe drugih političnih organizacij. iiiiiuMiiimimiiiiimmiiimimiiiimii STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« iz RogaSke Slatine PRIKAZUJE BRUŠENJE STEKLA =*k delavnik od 5. do 17. decembra 1977 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure V KLETNI ETAŽI IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII uiuiimii ntiiiiniiiiniiiiinnitni luumuui umutuuuuuiuuuuuuiuuuiuuiuuuuiiuuuiuiii ŽE ZDAJ LAHKO PRIPRAVITE IZJEMNO DARILO! 1 * Na izdelke iz gladkega stekla steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine, ki jih boste kupili pri nas, vam bo njihov strokovnjak brusilec BREZPLAČNO IZBRUSIL ZAŽELENI D E KO RA TIVNI VZOREC @ trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic nadaljuje tridnevni uradni obisk v Španiji, kamor je dopotoval v začetku tega tedna na povabilo španskega zunanjega ministra Marcelina Oreja. To je prvi obisk enega od zveznih sekretarjev SFRJ v Španiji, s katero smo pred komaj slabim letom dni navezali diplomatske odnose. Sicer pa Jugoslavija s Španijo v minulih treh desetletjih ni imela diplomatskih odnosov. Novi odnosi V Madridu so Miloša Miniča sprejeli z veliko pozornostjo v prepričanju, da bo ta obisk pomembna spodbuda medsebojnemu sodelovanju na vseh področjih med Jugoslavijo in Španijo. Miloša Miniča je v Madridu sprejel tudi španski kralj Carlos. RAZKOL Egipt je pretrgal diplomatske stike s Sirijo, Libijo, Alžirom, Irakom in Južnim Jemenom - državami, ki so se pred tem sestale v Tripolisu in sprejele sklep o zamrznjenju diplomatskih in političnih odnosov z egiptovsko vlado. Ta sklep velja tudi za vse poslovne odnose. S tem se je razkol v arabskih vrstah zaradi potovanja egiptovskega predsednika Sadata v Jeruzalem poglobil skorajda do skrajnih meja. Medtem ostaja nejasno, kaj se bo dogajalo v Kairu, kamor je egiptovski predsednik povabil vse zainteresirane strani na uvodne pogovore za sklicanje ženevske konference. Povsem nesporno je, da se tega sestanka nikakor ne bodo udeležile delegacije držav, ki so prekinile diplomatske odnose z Egiptom, prav tako pa ne tudi palestinska osvobodilna organizacija. Torej lahko pričakujejo Egipčani samo Američane in Izraelce, kar pa je daleč manj od tistega, kar si je egiptovski predsednik želel Kaže, da se je palestinska osvobodilna organizacija po razgovorih v Tripolisu odmaknila od zmemješe linije, ki jo je doslej zagovarjal voditelj Jaser Arafat in sprejela precej postavk radikalnejših palestinskih siL Kot poročajo, je vodja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat odklonil ženevsko konferenco ali kako drugo srečanje o Bližnjem vzhodu, ki bi ga sklicali na temelju resolucij številka 242 in 338 Varnostnega sveta, prav tako pa odklanja kakršna koli pogajanja z Izraelom in zavrača njegovo priznanje. Medtem pa prevladuje v krogih nekaterih opazovalcev prepričanje, da utegne biti ena izmed posledic najnovejšega razkola v arabskih vrstah tudi odločitev Egipta, da sklene z Izraelom ločen sporazum o miru. Kakšne razsežnosti naj bi imel ta sporazum in kaj vse naj bi obsegal, je v tem trenutku še nejasno. JUGOSLOVANSKI PREDLOG Beograjski sestanek Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki nadaljuje delo, se bo v teh dneh izjasnil o jugoslovanskem predlogu za izboljšanje položaja in pravic narodnostnih manjšin v duhu sklepne listine Evropske konference. Predlog so predstavniki 35 evropskih držav, ZDA in Kanade dobro sprejeli Menijo, da se beograjski sestanek ne bo končal letos, kot je bilo sprva zamišljeno, marveč ga bodo v drugi polovici decembra prekinili, nakar se bodo delegati znova sestali v začetku prihodnjega leta. JANEZ ČUČEK l* * *$ _1I0 m \ > » • *« « x ><«*•* -y . 4k* * $ * % * <• " ♦ * ' ** O*. ' *»♦» ♦ % > % š >. *** * ... , » v<* * ■i-f* * ♦ i 4 ,y * * »* • M K «»$#»+>>* * '♦J* t SMM * • “ “ ~ ‘ ^ * * * »k* *«* * « * «* + *««»«» 4- -fc ^ - ' ■» «»* t * * * «:<***« S* **# *■ *♦ » ‘ * * ♦ * SJ* ;:?♦ # ♦ y , V ''x » ♦* t %■# * * i ** »»*»*** #<* x * « * ♦ o * « * «• » ^ s # **«««< t | flfff M| <*,*♦< ► ♦* «* • t* **.* » » « s * « «« <♦♦**>***■****>****< i ****** * *** * «x *« *V»* * * :>«»**« ♦ *** » % ♦ * * -» \ > • .. v ♦ * ♦ ****** ♦»** * t * *. * ** * t ** ***♦ ♦ * * T ► >» ♦>*«♦*, *« **■ * ♦****#■******* . *«#« « » *** J?j M «******#«» ***•%*► M ** ** ** •m***” POTOVANJE SO ODLAGALI IN OOLAGf’ naposled pa so le MM ga ne bodo več, pa ce\ zdaj datum precej n ., den. Za kal I P? predsednika držav Amerike Carterja, ki bo 29. de*** (!) zapustil Washitigt ^ odšel na dolgo po\ Poljski, Indiji, ^rajiu’ ski Arabiji, Franciji in . ji. Nenavadno pri tem i > predsednik Carter no ne bo praznoval do^,. več v Teheranu, k)e JP'. gostil šah Reza ' j Ob svečah in kaviarju ■ PAČ PA NE B0‘J NIH SVEČ in V** JU ^ no s ti v kraljevi Pata‘v0i ^ ckholmu, kjer s0 J. fr * uradno zanikali gov° I, u: i—Sihin pnHO™ h. bi kraljica Silvia P1 leto rodila kralju Gustavu naslednjega . ^ Kaj vse je treba zanikati, kaj. SO Carlu' Bili ZATO PA DRŽAVLJANI demokratične re^iU"'''nt0 veseli neke uradne^ ve: namreč sit vljati načela kadrovske P ki si jih je zastavila. mH JANEZ najodgovornejših položajih v osnovnih in občinskih organiza- ! | | = H I Iz zadnjeg8 ko ms? nm01* , dvanajst zapovedi so varormle ODKPT jg i eanlhl C$ se Jih Trobanjd ne bededrtdl,^^!«, | - Tako, dram bo prikazal kaklen nadangel od saSftame iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiniiiiiiiMMi = s ■fcMOMl iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHii fct. v/ (IV/8) ih'^ 1 * ^iratelje — Ob praznovalcu letošnjih ^ X 'n 90-letnice telesne kulture je bila od f C novembra v avli Doma JLA v Novem ■ * odr??Stava ^nnnivih kolekcij značk, znamk le Razstava je pritegnila veliko značkar- ' Pn tudi na Dolenjskem ni malo. (J. Pavlin) J. P ŠTEVILNE PROSLAVE — V praznovanje 29. novembra so se vključili tudi delavci NOVOTEK-SA. V obratu tkalnice je predsednik sindikata orisal pomen tega dneva za vse nas, v kulturnem delu pa so nastopili Dolenjski oktet ter Novotek-sova recitatorska skupina. (Foto: Miha Gošnik) PRIVLAČNEJŠE USPOSABLJANJE - Vodstvo organizacije ?veze rezervnih vojaških starešin v Sevnici vnaša v delo svežino z novimi prijemi. Nedeljsko sončno dopoldne so med drugim izkoristili tudi za Cooperjev test telesne zmogljivosti okrog boštanjske osnovne šole. (Foto: Železnik) RIBNICA: korak NAPREJ "ifc let potekajo v rib- ‘faje ta - Oprave, če izpol- ni ar^1°ni obrat P°S0je za (Jtu£hp blčajno so občinske in j, ^Politične organizacije **ialiH kolektiva obrata ugota-'■-10^i<~ so možnosti za tozd, *• im • del0TOe organizacije %) 1 j v občini ali izven 2.57 ^ Pogojev ni. Ptjpg °n 0 združenem delu je ia{ej da so se te zadeve b v HK°^i.°^neje reševati. Tako la . občini že ugotovili, Ljitj))-Po'njuje obrat Žičnice Pc«tanna v Ribnici pogoje, da ^Ut lMTd’ P°d°bno pa tudi bojtj ni-ES v Dolenji vasi. Oba S£tidoma že z novim SINTEP med tremi največjimi v Evropi ODPRLI NOVO POSTAJO - V soboto, 3. decembra, so v Kočevju odprli novo avtobusno postajo. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili generalni direktor SAP Ljubljana Bogo Dragar in drugi Gradbena dela je izvajal SGP Zidar Kočevje in so veljala okrog 5 milijonov dinarjev. (Foto: F. Brus) Delovna organizacija Oprema Kočevje je za dan republike odprla novo proizvodno dvorano tozda SINTEP. Ta tozd, ki se je razvil postopno iz sedlarske delavnice v industrijo težke konfekcije oziroma' PVC platen ter ponjav za tovornjake in vagone, je z otvoritvijo praznoval tudi 30-letnico obstoja. Nova dvorana meri 1.070 kv. m, njena gradnja in oprema pa je veljala okoli 31 milijonov dinarjev. V hali je linija za na- Se/m is ca ' Novo ------------------------------ . "*ESTO: Kljub hudemu $*lien m P°nedeljkov sejem kar •S ptQri?^odaj je bilo 314 praši- 1 tobdajai^3 S*cu*>no *>U^S” tt dj- rajali po 500 do 800 din, K Nemi?0?. Stare Pa p° S S 89 „1 m' Kmetje so prignali l' VqiPav 8°veje živine, prodali pa S veljati 18 do 21,50 din, J* I5 j b 17,50 din, mlada živina 70 dinarjev kilogram žive % s Na redni sobotni teic> tokrat pripeljali 509 ’n0(1 te8a le 26 starih nad tri 1? 33'*S*C°V so Prodal‘ 342 po kilogram žive teže, 17 po 24 din VSE NA GUMBE — Za letošnji dan republike je tozd Oprema Kočevje SINTEP dobil novo proizvodno dvorano z najsodobnejšo opremo. našanje PVC platna na sintetično osnovo. Z njenim obratovanjem se bo celotni prihodek tozda podvojil, čeprav se bo število zaposlenih, ki znaša 60, povečalo le za 12. linija je popolnoma avtomatizirana, ročno je le nastavljanje. Sintep ni le največji proizvajalec avtomobilskih ponjav v Jugoslaviji, ampak tudi med tremi naj večjimi proizvajalci Kmetijski 0 'rivi&no zapostavljen oreh \ - Bele krajine prosi za nasvete o gojenju orehov. Upra-ttJvjJ elokranjski sadni okoliš je v slovenskem sadnem izboru 23 gpjitev lupinastega sadja. Naravne razmere to Odv JJ? in prava škoda je, da jih bolj ne izkoristijo. mu. Je govoriti o veliki hranilni vrednosti lupinastega sadja, e industrije si sploh ni mogoče misliti brez njega, -ota je, da se s tovrstno surovino ne more oskrbeti na j j/ tleh. Lupinasto sadje je pač v senci drugih vrst sadja, bi 1 ^°^°l)ni nasadi lešnikov, še slabše je z orehi. Prav s koristili strme lege, suha, kamnita, peščena tla v Kr ®#dnih in vinorodnih okoliših. O3 orehova slabost je njegova občutljivost za mraz. Kot orehove zelene mladice pozebejo že pri 0 do —1 . (L,-■ ija- Med vsemi sadnimi plemeni oreh prvi pozebe, ^ka nere(lno rodi. Z izborom sort, ki pozno odganjajo, se °teli P°magati, prav tako z izborom primernih leg ob saje- '•cj?[.raojec sprašuje tudi, kako je z izborom sort in sajenjem Slovenski sadni izbor priporoča domače oreho->w:.rait, poetovio in haloze. Pristavlja, da so domače sorte S in rodnejše od tujih, med katerimi sta poznani predata r®coska sorta franquette in italijanska sorta sorrento. Za iplen ^^nje je priporočljivo nasaditi vsaj tri sorte orehov. SNj6 pa velja naslednje. Razmnoževanje orehov iz s® ne obnese, saj zaradi navzkrižne oplodbe semen ne Nje, sortnih lastnosti na potomce, nova drevesa. Zato je rojt^rPiti požlahtnjene sadike v drevesnici, zlasti še ker je Jj Orehov zahteven posel in ga zna le peščica izvedencev. Je dobre sadike vzgajal in prodajal mariborski Zavod za yV°- Kako je trenutno z možnostjo nakupa, bi bilo treba ,v kaki večji sadni drevesnici na Štajerskem (Maribor, Inž. M. L. teh proizvodov v Evropi. S to investicijo se bo v evropskem vrhu še utrdil. Na leto izvozijo za okoli 500.000 dolarjev proizvodov, kar znaša približno 50 odstotkov proizvodnje. J. PRIMC milijonov kar 30 milijonov dinarjev namenjenih za zaščito okolja. A. Ž. df- i* Jm . fm V * £3 m K 7® ,7® Bi C| j m c! i -m si j ,_q.. J NOVO OB STAREM - Pred leti že skoraj odpisani „Jugota-‘ nin“ bo po rekonstrukciji tovarne nosilec bazične kemijske industrije v Posavju. »Jugotanin” se ne bo predal Letos mineva 52 let od začetkov sevniškega „Jugotanina“, ki se je med osmimi sorodnimi tovarnami v državi edini obdržal Temu sta botrovala tako naprednejša tehnologija luženja lesnih sekancev kot odločenost kolektiva, da kljubuje vsem težavam. „Konus“, v čigar okviru je delala tovarna do leta 1974, za sevniško tovarno ni kazal večjega zanimanja. Tako se je lastna pot „Jugotanina“ izkazala za zelo uspešna Staro tovarno zdaj rekonstruirajo, naložba pa znaša kar 112 milijonov dinarjev. Čeprav predelujejo v glavnem manjvredni odpadni kostanjev les, je slednjega škoda uporabljati le za tanin. Po rekonstrukciji tovarne bodo iz lesa dobili triinpolkrat več furfurala, kar bo vredno 50 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo izvozili 95 odst. proizvodnje, stroji pa bodo tedaj lahko mleli še druge manjvredne vrste lesa, na primer vrbe ali jablane. Veliko velja, da ooao les predelovali po lastnem postopku. Gradbena dela pri prenavljanju tovarne so zdaj v polnem razmahu, toda zato zaenkrat še ne prihaja do zastojev v proizvodnji. Z delom bodo za krajši čas prenehali le v začetku marca prihodnje leta ko bodo zamenjali, kar je treba. Omenimo še, da je od 112 IZ BREŽIŠKE SILIKATNE OPEKE - Zidaki so lahko beli ali pa barvani. Trenutno delajo razen belih tudi rdeče. Silikatni zidak Od jeseni naprej (poskusna proizvodnja seje končala z zadnjim avgustom) se z novim izdelkom bori za svoj prostor Tovarna silikatne opeke Brežice. Njeni novosti sta silikatni fasadni zidak in silikatni modularni blok, izdelka, ki jih v zahodni Evropi uporabljajo že desetletja, pri nas pa sta še premalo poznana. Delovni postopek za žganje, ali bolje rečeno, kuhanje silikatnih zidakov so iznašli v Angliji že pred 111 leti in danes si značilnih angleških, pa tudi nemških rdečih hiš brez tovrstnega gradbenega materiala sploh ni mogoče predstavljati. Kot povedo obiskovalcu te modeme brežiške tovarne, ki zaposluje do 60 delavcev in je sposobna izdelati na leto do 30 milijonov opečnih enot, so prednosti silikatne opeke izjemne. Posebni postopek „kuhanja“ zmesi kremenčevega peska in žganega apna v razmerju 10 : 1 v avtoklavih v pari ob 200 stopinjah Celzija in 16 atmosferah pritiska daje opeki izjemno trdnost in obstojnost. Kot nalašč je taka opeka primerna za fasade in brezometne zidove, njena geometrična pravilnost pa omogoča tudi zelo estetsko obliko gradnje. Po vsem sodeč: zaradi izjemnih tehničnih lastnosti, ki opravičijo tudi nekoliko višjo ceno, se obeta silikatni opeki in s tem brežiški tovarni, ki je temeljna organizacija anhovskega velikana Salonita, lepa prihodnost, s tem pa seveda tudi rudnikom silikatnega peska v Globokem in na obronkih Orlice na Bizeljskem. M. L. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiE 8. tleče.nbra I'i77 NOV PROMETNI REŽIM V NOVEM MESTU Na podlagi 275. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74), 3. in 6. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 22/72, 12/73 in 2/76) izdaja izvršni svet občinske skupščine Novo mesto naslednjo ODREDBO o določitvi enosmernih cest in prometnega režima v centru Novega mesta 1. člen Kidričev trg, Prešernov trg. Sokolska ulica. Društveni trg in Kastelčeva ulica se dotočijo za enosmerni promet. Cesta komandanta Staneta in Glavni trg se določita za dvosmerni promet. Del Škrabčeve ulice se zapre za ves promet. 2. člen Prometni red na ulicah in trgih, navedenih v 1. členu te odredbe, se označi s cestnoprometno signalizacijo, ki jo postavi Komunalno in gradbeno podjetje Novograd, Novo mesto. 3. člen Prostor na Glavnem trgu pred stavbami Glavni trg 29, 30, 31 in 32 se določi za avtobusno postajališče za lokalni in turistični promet. 4. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o določitvi enosmernih cest in prometnega režima v centru Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list št. 6/77). 5. člen Ta odredba začne veljati takoj, uporablja se od 10. 12. 1977 dalje, objavi pa se v Dolenjskem listu. Številka: 22-049/64 Datum: 1. 12. 1977 Predsednik Izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto AVBAR AVGUST,/, r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba OB J A VLJA prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA OBREMENITVE - KMEČKI SEKTOR 2. REFERENTA ZA NAKAZOVANJE DENARNIH POMOČI IN STATISTIKO 3. TAJNICE SEKRETARJA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 in 2 : 4-letna srednja šola ekonomske ali splošne snjeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 3: 4-letna upravno-administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj. Pri vseh objavljenih prostih delovnih mestih gre za delo za nedoločen čas. Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO - Strokovna služba, Kidričev trg št. 3. D0LENJSK: . i' it n * m v % r . i -* - • 52S.S?-' Predelan gramoz gre v svet I m m k,se««» ZKS. Podatki povedo, da se je članstvo ZK v tem obdobju na Dolenjskem povečalo za 50 odstotkov. Značilno je še to, da so priprave na partijske volitve upoštevale tudi potrebe drugih političnih organizacij. Z usklajenim kadrovanjem so se že vnaprej izognili kopičenju družbenih funkcij na posameznega človeka. Tudi z vsebino razprav na volilnih konferencah so na Dolenjskem lahko zadovoljni. Do izraza je prišlo celotno medkongresno obdobje, pozornost pa so posvečali predvsem uveljavljanju zakona o združenem delu, stabilizacijskim prizadevanjem in delovanju delegatskega sistema. V veliki meri so konference vključevale obravnavo in preverjanje lastnih razmer v luči smeri nadaljnjega razvoja političnega sistema. Nedvomno je bogata vsebina volilnih konferenc osnovnih organizacij zelo dobra osnova za občinske volilne konference ZK, na katerih se bodo novoizvoljeni člani sestali do 25. decembra. V vseh štirih dolenjskih občinah bodo izvolili nove komiteje in druge partijske organe ter sprejeli delovne načrte. Predelogi za nova partijska vodstva v občinah so bili v javni razpravi v vseh osnovnih organizacijah. Poleg novih komitejev in drugih organov so znana imena ljudi, ki naj bi postali novi sekretarji. V Črnomlju in Metliki sta za to dolžnost predlagana dosedanja sekretarja Jure Perko in Jože Mozetič, v Novem mestu in Trebnjem, kjer dosedanja sekretarja Janez Slapnik in Tone Žibert po statutu ne moreta več kandidirati, pa bosta sekretarski mesti zasedla nova človeka. V Novem mestu je za to funkcijo predlagan Franci Borsan, dosedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta, v Trebnjem pa Janez Zajc, dosedanji predsednik občinskega izvršnega sveta. I. Z. Dolenjski geodeti naposled v društvu Dolenjski geodeti so v minulih letih nekajkrat poskušali ustanoviti svoje društvo, dalj od iniciativnega odbora pa niso prišli nikoli Želja po združevanju, organizirani dejavnosti in delovanju prek najrazličnejših oblik ni zamrla. Zadnjemu iniciativnemu odboru pod vodstvom Alojza Puclja, načelnika novomeške geodetske uprave, je bilo zato nekoliko laže sklicati ustanovni občni zbor Dolenjskega geodetskega društva, ki so ga opravili 25. novembra v Novem mestu. Po razpravi o nalogah in pravilih društva so izvolili stalne organe in za društvenega predsednika Franca Jeniča, načelnika geodetske uprave v Krškem. Dolenjsko geodetsko društvo je ustanovljeno za območje, ki ga obsega Dolenjski list, torej za občine Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Dejavnost novega dolenjskega društva bo temeljila na načelu, da geodet ni le strokovnjak, ampak tudi družbenopolitični delavec. Tudi v pravilih je napisano, da je osnovni namen društvene dejavnosti skrbeti za dvig strokovne in idejnopolitične ravni članov. Sicer pa bo prek društva potekalo celotno družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju geodetske dejavnosti. Pomembna naloga društva bo pomagati geodetskim strokovnjakom pri delu in izobraževanju, ob tem pa spodbujati in skrbeti za racionalizatorstvo, izumiteljstvo in novatorstvo. Tega pravila niso zapisali slučajno, saj je treba vedeti, da je geodetska stroka ena tistih, ki se najhitreje razvijajo, in da so slovenski geodeti med redkimi strokovnjaki, ki v svoji dejavnosti dosegajo evropski vrh. I. Z. IGM Sava v Krškem sledi razvoju gradbeništva in osvaja tržišče z vnaprej izdelanimi elementi Industrija gradbenega materiala IGM Sava v Kr&em je za praznik republike slavila tridesetletnico obstoja. Zrasla je tako rekoč iz niča, saj so maloštevilni delavci začeli s krampi in lopatami in s pridnostjo ustvaijali vsako leto več za svoj in skupen napredek. Dolgo, ovinkasto pot so prehodili, da so se dokopali do uspehov, ki jih žanjejo. Pomagale so jim dolgoročne usmeritve in specializacija za prefabrkacijo betonskih elementov. Danes poznajo njihove betonske podstavke za lesene daljnovode po vsej Jugoslaviji, od Rateč do Ohrida. V obdobju od 1968 do 1974 so bili njihovi glavni izdelki prednapeti betonski daljnovodni stebri, s katerimi so opremili številne daljnovode v Sloveniji, na Hrvaškem v BiH in Srbiji Za elektrogospodarstvo izdelujejo tudi lične armiranobetonske hišice za transformatorske postaje v vseh republikah. Sava se uveljavlja tudi kot izdelovalka stropnih opaž-nobetonskih plošč, ki so vgrajene v mnoge objekte v Sloveniji, Hrvatski in BiH. Samo v prvih devetih mesecih letos so jih izdelali 75 tisoč kvadratnih metrov ali za 1250 družinskih stanovanj. Kolektiv je razvil tudi lastno projektivno dejavnost, ki jo čakajo v obdobju do 1980 obsež- ne naloge, saj so prevzeli tudi urbanistično dokumentacijo za domačo krško občino. Kot glavno dejavnost bodo v naslednjih letih zadržali pre-fabrikacijo betonskih elementov, druge dejavnosti pa naj bi samo pospeševale osrednjo usmeritev. Kolektiv Save šteje danes 239 zaposlenih, od tega deset diplomiranih inženirjev, tri delavce z višjo in 18 s srednjo izobrazbo. Izobrazbeni sestav želijo še popraviti, zato štipendirajo 10 študentov na fakulteti in pet dijakov na tehni&i srednji šoli Z daljnovidno razvojno politiko so že dosegli, da naročniku ponudijo vse, od načrta do materiala, prefabrikatov in prevoza. J.T. Slavje meteorologov Slovenski meteorologi so 25. novembra v Črnomlju proslavili 30. obletnico meteorološke službe v Sloveniji. Kolektiv Meteorološkega zavoda Slovenije, ki ima danes 1 IS članov, je na Kramaričevi stavbi v Črnomlju, kjer je v letih 1944 — 1945 delovala meteorološka postaja NOV in POS, odkril spominsko ploščo. Poudariti je treba, da je to prvo spominsko obeležje v Jugoslaviji, posvečeno partizanskim meteorologom. Ploščo je odkril Jernej Gartner, meteorolog s postaje na Kredarici. Zbranim na svečanosti je spregovoril podpredsednik IS Slovenije dr. Avguštin Lah, ki je bil sam partizanski meteorolog na črnomaljski postaji Spomnil se je dni, ko je bila meteorološka postaja najprej v Ravnacah pri Suhorju, od koder se je preselila v Črnomelj. „V pičlih treh mesecih smo se partizanski meteorologi usposobili za opravljanje te službe in kljub slabim in pomanjkljivim instrumentom uspešno zamenjali dobro opremljeno NAMESTO ČESTITK - RDEČEMU KRIŽU! Vinko Novak, zasebni obrtnik iz Le banove ul. v Novem mestu, je ta ponedeljek prinesel na sedež občinske organizacije Rdečega križa v Novem mestu 5.000 dinarjev ter jih izročil tajnici z besedami: „Tole je prispevek našega kolektivčka namesto čestitk ali novoletnih koledarjev! Dajte v sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov, ki jih potrebuje naša bolnišnica!” Lep zgled, vreden posnemanja! Se je čas, da se v štefvil-nih delovnih organizacijah, društvih, odborih in drugih telesih odločijo in namesto kupov čestitk, ki največkrat neprebrane končajo v koših za smeti, namenijo ustrezen denar za človekoljubno dejanje. — > NOVA REVIJA ..Obveščanje in odločanje" se bo imenovala nova slovenska strokovna revija, ki jo bo prihodnje leto začel izdajati svet udeležencev republiškega Indok centra v sodelovanju z DDU Univerzum. Publikacija bo namenjena obravnavi vprašanj informiranja v samoupravnem delegatskem sistemu in bo tako prispevala, da bi v vseh samoupravnih okoljih zagotovili objektivno, popolno in vsestransko obveščenost delegatske baze. »Dolenjski list« v vsako družino NISO JIH POZABILI - Krajevni skupnosti Kamence in Bršljin sta 24. novembra v OS v Bršljinu pripravila III. srečanje starostnikov °b*h KS. Družabnega srečanja in kulturnega programa, ki so ga pripravili pionirji domače osnovne šole, se je udeležilo nad šestdeset ljudi, starih več kot 75 let. Posebne pozornosti je bil deležen najstarejši krajan Janez Murgelj iz Zgornjih Kamene, ki je letos praznoval 91. rojstni dan. (Foto: J. Pavlin) DOLENJSKI LIST zavezniško meteorološko postajo,“ je dejal Lah, ki je poudaril izreden pomen te službe zlasti za zavezniško letalstvo, ki se je iz Italije čez Belo krajino odpravljalo nad nemški rajh. Se posebej se je dr. Lah zahvalil belokranjskim ljudem, ki so v tistih hudih časih nesebično delili s partizanskimi meteorologi že tako pičli živež. Na slavnostnem zborovanju v kulturnem domu so najzaslužnejšim in zvestim delavcem podelili priznanja, kulturni program pa so pripravili učenci črnomaljske osnovne šole. Po proslavi in ogledu kulturnih znamenitosti Črnomlja so se partizanski meteorologi in člani Meteorološkega zavoda zbrali na tovariškem srečanju v semiScem Smuku. A. B. IGM SAVA ZA JUBILEJ Kolektiv Industrije gradbenega materiala Sava v Krškem je pred prazniki slavil 30. obletnico obstoja ter se s priznanji oddolžil poslovnim partnerjem za sodelovanje, družbenopolitičnim organizacijam, zavodom in občinski skupščini pa za sodelovanje pri razvoju delovne organizacije. Na zboru kolektiva so podelili jubilejne nagrade in priznanja dolgoletnim zaslužnim članom kolektiva: sedmim za več kot 20 let neprekinjenega dela v podjetju, trem za dvajset let, 14 za več kot 10 let in petim za desetletni jubilej. Vsi so prejeli tudi zbornik „Kr3co skozi čas.“ Prispevki za instrumente V času od 5. avgusta do 21. novembra 1977 je bil pritok sredstev na račun sklada precej manjši kot običajno, za kar so najbrč krivi poletni dopusti in pa to, da se poslovno leto za delovne organizacije že nagiblje proti koncu. V GOTOVINI SO V TEM ČASU PRISPEVALI: Anka Skebe, Ragovska 6 a, namesto venca pok. Rozi Ondriska 500 din, Mestni odbor Rdečega križa Novo mesto, namesto venca pok. Maksu Sku-betu 700 din, Mestni odbor Rdečega križa Novo mesto, namesto venca pok. očetu tov. Avbarjeve 700 din, Aktiv ZB „Dušan Jereb“ Novoteks 1.000 din, Zdravniki kirurgije in anest, Novo m., namesto venca pok. mami dr. Pompeta 1.200 din, Novoteks — nabava, namesto venca pok. mami sodelavca Pitomica 500 din, SDK Novo mesto, sodelavci, namesto venca pok. mami sodelavke Nežke Drčarjeve 850 din, Mercator-TOZD Standard Novo m., namesto venca pok. Martini Kos 500 din, NOvoteks — sodelavci pok. Breznik Elizabete, namesto venca na grob 400 din, Dr. ing. Anton Kuhelj, namesto venca pok. očetu dr. Kramarjeve 1.000 din, Zdravniki kirurgije novom. bolnice, namesto venca pok. očetu dr. Kramarjeve 900 din, Družina Pretnar, Kettejev drevored 19, namesto venca pok. Zofiji Seliškar 1.000 din, Vera Bezenšek, Metlika, namesto odhodnice ob upokojitvi sodelavcem ZD Metlika 2.000 din, Krajevna organizacija Rdečega križa Straža 1.550 din. Skupaj zbranih sredstev v gotovini: 869.028,35 din. OBVEZNICE POSOJILA ZA CESTE: Delavci „Novoteksa“, Novo mesto: Danica Hrastar — 1.300 din, Marija Udovič — 1.400 din, Milena Ralijan - 1.600 din, Mirko Nilič — 1.500 din, Hinko Sinkler - 3.200 din, Breda Raimer - 1.200 din. V tovarni „Labod‘ Novo mesto so odstopili obveznice: Petrič D mi tar — 3.600 din, Jerman Slavko - 1.600 din, Lavrič Justi — 700 din, Kebelj Justi — 700 din, Pavlin Lučka — 1.400 din, Radež Angela - 200 din, Badovinc Vesna - 200 din, Majerle Kristina — 100, din, Golob Božena — 200 din, Stanfelj Ruža — 300 din, Petrovič Eva — 900 din, Fabjan Jože - 100 din, Krapež Marica — 1.600 din, Fabjan Marija — 100 din, Kralj Martina — 500 din, Nenadič Angela — 500 din, Kranjc Ivan — 2.400 din, Milena Žagar - 2.600 in Lojzka Potrč - 2.700 din. Osnovna šola Senovo: Kostanjšek Jože - 300 din, Gabrič Sonja — 500 din, Železnik Terezija - 300 din, Reberšek Martina - 500 din, Gmajnar Irena - 600 din, Kostanjšek Jožica — 500 din. Občinski odbor RK Krško - Marta Bosina 400 din. Iz delovne organizacije DES TOZD Elektro Krško-delavci: Bojan Agrež - 400 din, Jože Arenšek - 300 din, Jože Alba - 400 din, Ašič Anton — 200 din, Barbič Marjan - 200 din, Barbič Vera - 400 din, Marjan Bautin - 1.000 din, Bizjan Vinko - 200 din, Bautin Marta -100 din, Bukovec Anton - 500 din, Bogovič Bojan - 200 din, Bizjak Stanislav - 300 din, Stanislav Bogolin - 200 din, Ivan Bogolin - 100 din, Jakob Centrih — 600 din, Franc Češnovar - 300 din, Milica Glogovšek — 200 din, Viktor Geršak - 200 din, Simon Gregorčič -1.000 din, Jožefa Gregorčič - 300 din, Zvonimir Gomilšek - 500 din, Anton Grozina — 200 din, Anton Gorenc - 400 din, Emilija Hotko — 200 din, Miro Horvat — 500 din, Marija Istenič — 200 din, Jože Jerele - 100 din, Rudi Koritnik - 200 din, Fridi Klanjšek 300 din, Franc Kerin - 400 din Marija Kranjc 400 din, Oto Kastelic 400 din, Ljuba Krisper - 400 din, Anton Kukovič - 200 din, Marjan Kržan - 200 din, Kristijan Krajnc - 200 din, Anamarija Krajnc -200 din, Milena Mlakar — 200 din, Albin Mirč — 100 din, Franc Mavrič — 200 din, Ivanka Medvešek — 400 din, Živorad Obradovič — 1.000 din, Jože Pernar - 400 din, Pšeničnik Boris — 400 din, Jože Pribožič — 400 din, Pavlin Jože — 200 din, Milan Planinc — 100 din, Alojz Resnik — 200 din, Vera Rupar - 200 din, Jože Skušek - 200 din, Martin Sotlcr - 100 din, Alojz Skrabar - 100 din, Štefka Spiler - 200 din, Stefan Sunta - 500 din, Dušan Šetinc - 500 din, Matija Uršič - 500 din, Adam Vahčič - 500 din, Viljem Zorko - 500 din, Zvonko Zupančič - 100 din, Ignac Žnideršič - 100 din, Niko Zupančič — 3.000 din, Jože Župevc - 200 din, Ivana Žabkar - 200 din, Janez Vidmar - 200 din, Drago Strnad - 200 din, Edi Zavri — 200 din, Alojz Ramovž — 200 din, Viktor Milič — 200 din, Emil Jevšek - 200 din, Leopold J urglič - 200 din. Jože Muhič, Labod - 300 din, Slavica Putrih, Labod - 400 din, Anica Mikec, Labod - 700 din. Metka Marolt, Valantičevo 16 1.000 din, Milica in Jože Sali, Majde Sile 3.000 din, Stanka Zupanc, Reg. zdravstvena skupnost 1.500 din, Silva Mišjak, Reg. zdrav. skup. 1.700 din, Heda Baloh, Zdrav. Šmarješke Toplice 1.900 din, Alojz Muhič, 1.600 din, Terezija Murgelj, , Anica Poljanec, Novotehna 700 din, Novo m. 1.600 din, Miroslav , .._ —... _ ..—„ Bogomir Dular, Metlika, CBE 51 1.000 din, Cvetka Gobec, Splošna ambulanta Senovo 200 din, Karolina Šušteršič, ambulanta Senovo 200 din, Anica Marolt, ambulanta Senovo 200 din. Skupaj v obveznicah: 549.670,— dinarjev. Skupaj je zbranih sredstev iz prispevkov din: 1.418,698,35. Po enoletni hudi bolezni je 28. novembra v Ljubljani umrla prof. Palma Kasesmk. Pokojna profesorica je kmalu po končani vojni prevzela ravnateljsko mesto na novomeški gimnaziji in vodila to ustanovo skoraj dvajset let ter jo povzdignila med najuglednejše tovrstne šole v Sloveniji Bila je izvrstna vzgojiteljica in organizatorica ter je s svojo široko razgledanostjo in predanostjo delu za skupnost in napredek zarezala globoko brazdo v vse javno življenje Novega mesta. Rodila se je 23. marca 1917 v zavedni družini v Ljubljani Doraš- Osvobodilno fronto in se zapo . kot preprosta delavka v Sama je, zavedajoč se že bliz je smrti, zapisala 22. aprila let« tistih časih: „Saj veš, da sem vojno 2 leti delala pn Kolafli v Le po dvorski ulici Dvojnih 1 nisem preskrbela, čeprav smo P Kolažu delali mor£ injekcije za uu Kanonija na Studencu in jih j , pošiljal dalje v gozdove. Bilo je mnogo drugega... toda mi je P ^ lo odvratno, da bi še kdorkoli gloda in obiral moje življenje. V začetku 1946 je prof. feje^ kova nastopila suplentsko mest novomeški gimnaziji. J a*, končno prišla do svojega p poklica. Mlada profesorica a J . mah pridobila simpatije dijak . je bila izvrstna predavateljica m J nadvse skrbno pripravljal na Pr Nekaj mesecev po končam v j jo je doletelo veliko poznanj i ženo s še večjo ougovomos^ ponudili so £, naj prevzame ^ gimnazijske ravnateljice. imela za seboj komaj leto P * y nja, je bila težki nalogi k nekaj letih je gimnazija prej „0 ministrstva za Pros^?° .^dnjih predvsem njena zasluga. gnij in Kljub napornemu delu| .iah -ie številnih družbenih orp^mza oua oprosocjio, . _ si drugi na podobnem po1® i f0(ja ustvarila dom in postala rna x kmalu jo je doletelo najhuj » more zgoditi maten - J. amSi otrok je v najrosnejši mladosti y Udarec je skušala preden stopnjevanem delu, prebol njeno srce ni nikoli „„;v0va 1 1965 se je prof. Kafkova grenkimi občutki poslovila Čanje v času stisk in težav, ki jih je prinesla doba po prvi vojni ji je zgodaj izoblikovalo čut za malega člo- številnih družbe mil 0I^xlu^‘wdt - veka. Po maturi, opravljeni na lju- medtem opravila strokovni f . bljanskem liceju 1936, se je vpisala prav nič si ni prizadevala, s(onjj na zgodovinski oddelek ljubljanske bila oproščena, kakor univerze, vendar se je že po enem semestru prepisala na slavistiko in sledila zgledu svojega gimnazijskega učitelja slovenščine, pisatelja dr. Ivana Laha. Na univerzi je poslušala predavanja znamenitih profesorjev Prijatelja, Kidriča, Nahtigala in Ramovša, vendar vse to ni moglo zadovoljiti vseh njenih interesov. Vedno hujše izkoriščanje delavstva in malega kmeta v stari Jugoslaviji, vznemirljivo naraščanje fašističnih sil v Evropi — vse to jo je vedno bolj pritegovalo k proučevanju družbenih procesov in jo privedlo v krog marksistično usmerjenih mladih intelektualk in intelektualcev, ki so se zbirali v Domu visokošolk in v Slovenskem klubu. Leta 1938, ko je ta krog organiziral delovne tabore med slovenskim podeželskim prebivalstvom, se je tudi ona udeležila enega, in sicer v občini Kapla na Koroškem. Svoja boleča spoznanja o položaju revnega kmeta, ki sijih je pridobila na taboru, je naslednje leto zajela v lepem članku pod naslovom „Z naše severne meje , ki je izšel v Sodobnosti 1939. Kmalu po začetku okupacije je diplomirala, vendar v takratnih razmerah ni mogla računati na profesorsko mesto. Povezala se je z r- . v.,.* ptofe" nazije kot ravnateljica m k V bjja sorica. Ob svojem odhodu m deležna javnega priznanja ^ ^ vljeno delo. Žal, njen pn® . tako meškem življenju niti je postala pedago^ ^ ^jeval« slovenski jezik, predano na svoje delo in postala P* -j-0da Zavoda za pedagoško duž j lansko jesen je hudo zbolel ^ nekaj meseci je stopila v P4* J’ bolezen je prenašala z pogumom kakor vse. Zdaj te dragocene delavke ni več: v soboto. spf bra, je žaro z njenim pepe ^ ejela vase zemlja rodnega J^jj, skega polja. Vsi, ki sm o jo j* ^ smo ji za vse njeno veliKo * nično hvaležni. gA^ Tui ■udarce- KAREL! Lojzetu Colariču v slovo Med praznovanjem dneva republike nas je trpko iznenadila vest, da se je našemu dragemu soborcu, prijatelju in dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu Lojzetu Colariču za vedno ustavil utrip življenja. Zapustil nas je borbeni revolucionar, ki je v najtežjih dnevih okupirane Slovenije in Jugoslavije ter v letih povojne graditve vložil vse svoje delovne in umske sposobnosti v izgradnjo nove, pravičnejše socialistične družbe. Pokojni Lojze je bil rojen 13. junija 1905. leta v napredni kmečki družini, ki seje preživljala na malem kmečkem posestvu v vasi Dol pod znano vinsko gorico Bočje. V letih po končani osnovni šoli sc je vključil v napredno sokolsko organizacijo, v kateri je bogatil svoje idejne poglede na obstoječe stanje in na perspektive nadaljnjega družbenega razvoja. Ker mu je kmečko delo dajalo zelo skromne vire za preživljanje, se je Lojze priučil tesarskemu poklicu ter tesaril sprva v okoliških vaseh, pozneje pa se je zaposlil pri nekem gradbenem podjetju v Zagrebu. Pred okupacijo se je zopet vrnil v domače okolje ter se zaposlil pri pošti v Sv. Križu - danes Podbočju. Za življenjsko sopotnico si ie izbral najbližjo družinsko sosedo Anico, ki mu je ostala zvesta spremljevalka v dobrem in hudem. V letih pred drugo svetovno vojno sta si zgradila skromen dom v Sutni. V njem sta le kratko uživala srečo skupnega življenja. Prišlo je leto 1941 in z njim fašistična okupacija. Lojze, ki sc je že v stari Jugoslaviji navzel napredne miselnosti, je bil med prvimi, organizatorji OF in boja proti okupatoiju. Kot vaški pismonoša je dnevno obiskoval območje takratne občine Sv. Križ (Podbočje) ter pridobival zaupnike in prve terenske sodelavce za pripravo vstaje. Že v letu 1941 je kot član prvega terenskega odbora OF s sedežem v Podbočju organiziral po vseh nižinskih in gorjanskih vaseh mrežo aktivnih sodelavcev OF, ki so prejemali in širili ilegalno literaturo, zbirali denar, predvsem • A' VV brigadi, artilerijski brig3* ,e( v zije, v belokranjskem odre°“vijal XVIII. diviziji. V NOV jeoP, nepolitično delo ter tako u ^ jMjisk* beno sposobnost mlade P . ^e, vojske. Deloval je kot korm5 bataljona, brigade in diviz J • ^ fli Junija 1945 so ga P°*^ Krško polje, da bi tam |orn0viti nujna obnovitvena dela na kratičnih septembrskiM oijen ljudske oblasti je bil ,jU(js)( predsednika okrajne® J . . odbora za okraj Ki „ Na t£* je ostal vse ko je nastopil s}u ^ J) 0^ mestu 1949, ko j ^ nika za promet pri ob— , ru novoustanovljene J . l0f oblasti Po vrnitvi v KrSK prevzel odgovorne ® litične dolžnosti kot P* Qf te okolja, predsednik odbora or> z» predsednik občinskega^nfaVijgl ^ Te naloge je zasluine upokojitve v letu ^ povojnem obdobju je ^jpo«9-mandatnih dobah tudiljud^*- ^ delo vse do naroda ne IIUUIU4U1111 *------------- . nec SR Slovenije. ,uCion^n Za organizirano «ew“ dtf0»-■ ' in borbeni prispevek.m kef> do začetka vsj* “ jfl' povtf da pa do osvobodi« g pIeje ne graditve, je Lojze C nosil tudi visoka priznanj®- -V94I * »Partizanske spomenice ^tv^' drugih visokih odlikovanj jn p0vor jalno delo v času revolu J ne graditve. . , Col^. »smrtjo tovariša Loj** prij»*f/?, pa orožje in municijo. Spomladi leta smo izgubili soborca 1942 ie Lojze Colarič prostovoljno družbenega delavca .‘nn0|j in vstopil v partizansko vojsko, v kateri živalskega sveta, zelemn P y je ostal vsa leta do osvoboditve, ozi- dov, kamor je rad zahkar J roma do junija 1945. Kot partizan • -• •• • • -J je bil najprej v Gorjanskem bataljonu, nato Cankarjevi brigadi v JUl. o*1 1* kal ie lovskih brakad in, ^uTole1' doživljal več kot Loln$c D** mas*00. St 47 (1478) 8 tl pisma in odmevi LICITACIJA Uprava javne varnosti Novo mesto Opisuje JAVNO LICITACIJO *a prodajo rabljenih osebnih avtomobilov: J- OSEBNO VOZILO AUSTIN-IM V 1750 J OSEBNO VOZILO ZASTAVA 125 4 4 OSEBNA VOZI LA ZASTAVA 750 ^itacija bo v soboto, 17. decembra 1977, ob 8. uri na •piežu UJV Novo mesto, Jerebova ulica 1. 9]ed vozil je mogoč pred licitacijo. interesenti morajo pred zažetkom licitacije položiti °dst. varščino od izklicne cene. ^ometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom p|ača kupec. Družbeni in zasebni sektor sta pri lici* kciji enakopravna. tovarna celuloze in papirja "DJU RO SALAJ" objavlja naslednje prosto delovno mesto delo vna skupnost skupnih sl užb SKLADIŠČNI DELAVEC v skladišču rcateriala p°goji: ~ NK delavec " starost do 30 let ~ odslužen vojaški rok ~ 3-mesečno poskusno delo pism sh 'ene Prijave *ba 10 dni po objavi. sprejema kadrovska ^V.?rna celuloze in papirja Tn^RO SALAJ" Krško -'02D CELULOZA objavlja Prosta delovna mesta za 9nekvalificiranih delavcev ia «0 v Celulozi °9oji: ^kvalificiran delavec ^ starost do 35 let Odslužen vojaški rok ^ f«mensko delo •"esečni poskusni rok p- _ priiave na prosta delovna mesta sprejema kadrovska ~a Podjetja 10 dni po objavi. -•JjOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drob-OdbP' °- Novo mesto, Glavni trg 11. or za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu “Javlja Pro*o delovno mesto ?S° VODJE poslovalnici v Metliki ^°G0j|: PfoH ana Posl°v°dska šola, tri leta delovnih izkušenj v malo-ali» poskusno delo traja tri mesece. Kai naSi^-“" ,,dJ I ^ov Podjetja. ndidati naj pošljejo prijave v roku 10 dni po objavi na >2 -TKANINA" CELJE ofSP ~ maloprodaja u«OR ZA delovna razmerja 0bJAVUA pr0st, o delovno mesto za nedoločen čas UEfERENTA finančnega poslovanja Poslovalnici STILLES V SEVNICI) s?GoJ,:. w ekonomske smeri ali ~~ Poslovodja !°SEB 'NI POGOJ: lesečno poskusno delo 3-nv ^°9e sprejema SPLOŠNI SEKTOR „T KAN IN E", Celje, Pre-obv°-Va ^/IV, 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismepo - esčeni o izbiri v 30 dneh po zaključnem objavnem roku. 1 ■ - —1 I «S BLACK & DECKER — Jugoslavija S?uP«e Pisuje prosto delovno mesto ^Lavnega knjigovodja - bilancista Soji; y^ješolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih ^ Skušenj ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let p. delovnih izkušenj. Srnene ponudbe za navedeno prosto delovno mesto sprega OZD BLACK & DECKER—Jugoslavija, 61290 Gro-splošni sektor, 15 dni po objavi razpisa. Za delavce iz Jane je organiziran prevoz. (bo!ls^Juu^x/ ftida/ Aktivisti OF v Mirni peči Zavzemajo se za trajno ohranjanje tradicij NOB „DA” za novo šolo! Sevniške osnovnošolce pesti prostorska stiska Ne samo učenci in učitelji, skoraj vsak Sevničan ve,_ da je sedanja šolska stavba pretesna, da bi zadostovala potrebam. Na zunaj je videti lepa in velika, toda učilnice so polne ko mravljišče. V razredih nas je kar po šestintrideset učencev. To je za normalno delo preveč. Velika stiska je tudi v telovadnici, kjer se gnetemo tudi po trije, štirje razredi naenkrat. Zato se pouk telesne vzgoje ne more razvijati po zastavljenem programu. Tudi za iz-venšolske aktivnosti učencev ni primernih prostorov, zato ustvarjalna vnema ne more priti do pravega izraza. Najtežje je učencem, ki se vozijo z avtobusi. Po popoldanskem pouku pridejo domov šele pozno zvečer, potem pa jih čakajo naloge in učenje. Teh težav ne bi bilo, ko bi imeli dovolj veliko šolo in pouk samo v eni izmeni. Veliko šolo, s sodobnimi učnimi pripomočki opremljene učilnice, telovadnico, športna igrišča in plavalni bazen - to si želimo učenci sevniške osnovne šole. Potem bo mogoča tudi celodnevne šola, ki bi bila velika pridobitev za učence in zaposlene starše. Učenci upamo, da bodo vsi starši in delovni ljudje izrekli svoj „da“ na bližnjem referendumu za samoprispevek za gradnjo nove šole v Sevnici. VLADKA KOBAL OŠ Savo Kladnik Sevnica ZA PIONIRJE IN PIONIR Na osnovni šoli Milka Šobar-Nata-ša smo dan republike počastili s proslavo, ki je bila 25. novembra v telovadnici Dijaškega doma. Kulturni program so pripravili pevski zbor, recitacijski in dramski krožek, folklorna skupina, gojenci glasbene šole ter drugi pionirji. Na proslavi smo v PO sprejeli cicibane prvih razredov, ki so pred pionirsko zastavo obljubili, da bodo dobri in zvesti pionirji Presrečni so bili, ko so dobili rutice, kape z značko, izkaznice in knjižice Branke Jurca Pionir sem. Potem smo se vsi nastopajoči odpeljali v podjetje Pionir, ki je pokrovitelj naše šole. Tamkajšnjim uslužbencem smo ponovili našo proslavo. Našega obiska so bili zelo veseli. Nagradili so nas z aplavzom, čokolado in kemičnimi svinčniki. S proslavo smo se vsaj malo oddolžili SGP Pionir, ki nam pomaga s finančnimi sredstvi, ter dostojno počastili naš veliki praznik - dan republike. VLADKA MERZEL, 8. a NAJPREJ V ŠOLI, NATO V DOMU JLA Zadnji petek v novembru smo imeli na naši šoli dve proslavi v počastitev praznika domovine. Za učence prvih štirih razredov sta program pripravila pevski zbor in lutkarska skupina, cicibani pa so bili sprejeti v pionirsko organizacijo. Ostalim učencem so se predstavili člani folklorne in recitatorske skupine ter pevski zbor. Nastopajoči so nato odšli v Dom JLA, kjer so izvedli isti program za delavce Dominve-sta in Novograda, sodeloval pa je tudi Sentjernejski oktet. IRENA GRAHEK lit. nov. krožek OŠ Grm Novo mesto OŠ ŠENTJERNEJ: „NAŠA POT“ ŠT. 1 25. novembra je izšla prva letošnja številka šolskega glasila ,,Naša pot“, Izdali smo jo v počastitev dneva republike. S to Številko se nam je uresničila dolgoletna želja: v tiskarni so natisnili naslovno stran. Glasilo bomo odslej izdajali še z večjim veseljem. KSENUA BREGAR 8. B, OŠ Šentjernej KONCERT JE NAVDUŠIL Zadnji četrtek v novembru je Glasbena mladina priredila koncert za učence višjih razredov naše šole. Čelist Edi Majaron nam je zaigral nekaj Bachovih suit, Rapsodijo in Monolog Igranje je povezoval z zanimivim tekstom o glasbi. Takih koncertov si še želimo. NEVA KOSMINA lit. - nov. krožek OŠ Žužemberk Zadnjo soboto v novembru smo se aktivisti OF zbrali v Mirni peči, kjer ima rajonski odbor OF svoj domicil. Domačini so nas gostoljubno sprejeli v osnovni šoli, pionirji pa so nam pripravili kratek kulturni program. Zatem smo pregledali zapiske o množičnem razmahu OF že v letu 1941. Tov. Adi Osterc je pripomnil, da tisto leto ni bil vodja prve rušilne akcije na progi Mirna peč-Novo mesto, ampak je zanjo zbral le razstrelivo in sodeloval z drugimi. Nato je Jože Kos z Vel. Kala pripovedoval o prevažanju in skrivanju orožja stare jugoslovanske vojske, skupaj pa smo ugotovili, da je leta 1941 delovalo v Mimi peči in okolici 14 terenskih odborov OF, za katere je ohranjen seznam. Tov. Mara Rupena-Osolnikova je orisala vodilno vlogo narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke, po katerem nosi ime mimopeška osnovna šola. Ugotovili smo, da sta bili glavni kurirki za povezavo z Novim mestom Maruša Saje in padla Katja Ru-pena, narodna herojka, ki sta do junija 1942 delovali na vasi. Čas neusmiljeno redči vrste aktivistov, zato smo se zavzeli za popis kurirskih poti, prehode za enote in ranjence čez železniško progo, mesta, kjer so padle žrtve izdajalcev, pa je nujno obeležiti s trajnejšimi zna-hienji. Zbirali bomo predmete za zgodovinski kotiček v šoli in sodelovali s pionirskim odredom ter podprli akcijo krajanov za postavitev spomenika NOB v središču Mirne peči. DRAGICA ZUPANClC-ROBlC 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA ZAKONCEV ZORKO - Pred letošnjim dnevom republike sta na novomeškem rotovžu ponovno potrdila skupno zakonsko zvezo zakonca Marija in Franc Zorico iz Srednjega Grčevja. Zlatoporočenca, ki sta že presegla 80 let življenja, sta se poročila 21. novembra 1927 na Otočcu. Predstavniki skupščine občine Novo mesto so slavljencema izročili šopek cvetja in darilo, hkrati pa so jima zaželeli tudi prijetne dneve v jeseni življenja. (Foto: S. Dokl) GOTNA VAS: OSNOVNA ORGANIZACIJA mladih V ponedeljek, 28. novembra, smo mladinci iz KS Gotna vas pripravili v obratu tovarne Novoles proslavo, ki je bila združena z ustanovitvijo naše OO ZSMS in hkrati začetek njenega delovanja in počastitev dneva republike. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor iz Birčne vasi. Po proslavi smo imeli mladinci prvi sestanek. O pomenu takega združevanja mladine je govoril Bojan Fink, predsednik OK ZSMS Novo mesto, nato pa smo izvolili upravni odbor ter ustanovili Kulturno in športno društvo in Društvo OZN. S svojim delovnim programom se bomo mladinci vključevali v delovne akcije v KS, pripravljali razne prireditve, sodelovali s pripadniki JLA in se seznanjali s pomenom OZN. Naša prizadevanja so podprli predstavniki družbenopolitičnih organizacij v KS, ki so nam obljubili vso pomoč. Mladinci se bomo trudili, čeprav zdaj še nimamo primernega prostora za sestajanje. MOJCA NARED Gotna vas KBŠ ne životari Obsežen delovni program 22. novembra je imel odbor Kluba belokranjskih študentov sestanek, na katerem so določili delovni program za tekoče študijsko leto. Program obsega pripravo abonmajev za gledališke in operne predstave ter koncerte, organizacijo informativnega dneva za maturante črnomaljske gimnazije, ki bo še ta mesec, udeležbo na dolenjskih študentskih športnih igrah februarja v Kočevju in brucovanje, ki bo tudi februarja. Ob prazniku dela bo KBŠ pripravil tradicionalni pohod na Mirno goro; 9. maja se bodo belokranjski študenti udeležili pohoda ob žici okupirane Ljubljane, za poleti pa imajo v načrtu vzpon na Triglav. Klub bo pomagal tudi pri ustanovitvi belokranjske mladinske delovne brigade; za obveščanje o delu KBŠ imajo študenti v načrtu izdajo posebnega biltena; kot je že leta v navadi, pa bodo tudi vnaprej sodelovali z drugimi pokrajinskimi študentskimi klubi, predvsem na kulturnem in športnem področju. KBŠ najbolj pesti denarno vprašanje. Skušali ga bodo reševati na več načinov: za pomoč bodo prosili delovne in družbenopolitične organizacije v črnomaljski in metliški občini, iz denarne stiske pa se bodo vlekli v največji meri s prirejanjem raznih akcij in prireditev. MIRJAM BEZEK Metlika UPOKOJENCI: „USCA“, HVALA! Delovni kolektiv sevniške tovarne „Lisca“ se že vrsto let spomni vsako leto na svoje nekdanje delavce, zdaj upokojence. Tudi letos so nas sprejeli in nagradili. Z delavci smo prijetno kramljali o njihovem delu. Za pozornost se upokojenci „Lisce“ zahvaljujemo in želimo naprednemu kolektivu še veliko delovnih uspehov. ŠENTJERNEJ IMA ZELENE STRAŽARJE Tudi v Šentjerneju je vedno več odpadkov, ki kazijo podobo kraja. Da bi preprečili onesnaževanje, smo na osnovni šoli ponovno poklicali na pomoč „zelene stražarje , ki bodo skrbeli za lepši videz našega naselja. Razdelili smo jih v štiri skupine in vsaka mora skrbeti za red na določenem območju kraja. Upamo namreč, da v Dolenjskem listu ne bo več članka, kakršen je bil tisti z naslovom „Sram vas je lahko, Šentjernejčani". Razočarani starši Na osnovni šoli v Kočevju zelo uspešno organizirajo razne prireditve, igre, proslave itd. Lepe uspehe dosegajo tudi krožku Zato je toliko bolj nerazumljiv neljub spodrsljaj ob letošnjem sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo. Večina staršev bi namreč rada imela trajen spomin na ta dogodek svojega otroka. Otrok-ciciban postane šolar-pionir. To je eden izmed pomembnih mejnikov otrokovega življenja. Zato bi morala šola poskrbeti za enega ali več fotografov, da bi napravili skupinske posnetke otrok po razredih, na željo staršev pa še posnetke njihovih otrok. (Tako, na primer, organizira fotografiranje vsak duhovnik ob otrokovem prvem obhajilu.) Na nedavnem sprejemu cicibanov v prionirsko organizacijo v Kočevju pa ni bilo nikogar, ki bi fotografiral otroke. To je toliko teže razumljivo, ker sodi foto krožek te osnovne šole med najboljše v republiki in državi. To pomeni, da sploh ne bi bilo treba naročati fotografov od drugod, ampak bi to ahko naredili kar domači šolarji pod vodstvom mentorjev ali sami mentorji. Sicer pa je bilo tako fotografiranje v osnovni šoli Kočevje pred leti že organizirano. Potem pa je prišlo do nekakšnih zapet-ljajev. Vodstvo šole bi jih moralo rešiti s posluhom in seveda tudi tako, da ne bo zamrla dejavnost, ki je včasih zelo uspešno delala. RAZOČARANI STARŠI franc kolar 25. novembra smo se na novomeškem pokopališču številni prijatelji in znanci za vedno poslovili od Francija Kolarja. Na življenjski poti je omahnil v 73. letu starosti. Pred zadnjo vojno je bil trgovec v Kočevju, med vojno vihro je podpiral OF, po vojni pa se je udeleževal različnih udarniških akcij, deloval v SZDL in bil nekaj let tudi gospodar novomeSkega Kulturnega doma. Za delo v AMD je pred leti dobil znak in diplomo kot „vzoren voznik". Med sodelavci v nekdanji Tovarni perila in sedanjem Labodu je bil zelo priljubljen. Stikov s tovarno ni prekinil niti po upokojitvi. Franci Kolar, tih in skromen, a vesten človek, je umrl na daljnem Malem Lošinju, ob morju, ki ga vselej spominjajo na medvojno služenje kadrovskega roka v Boki Kotorski. Prijatelji in znanci ga ne bomo pozabili. M. TRATAR ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JOŽE STANIŠA Vinja vas 40 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, tovarni IMV Novo mesto, tovarni Iskra Semič, kolektivu SS za zaposlovanje Novo mesto za podarjene vence in cvetje. Hvala duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerke Marija, Jožica, Anica, Slavka z družinami, brat Franc, sestra Ivanka ter drugo sorodstvo V SPOMIN Danes, 8. decembra, mineva žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ALOJZ GERDENC iz Gor. Karteljevega Težko se je sprijazniti z mislijo, da te ni več med nami. Odšel si, v naših srcih je ostala bolečina. Radi bi ti povedali, da te ne bomo nikoli pozabili. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi! 8. decembra 1977 DOLENJSKI LIST Marina Kordiš Mozeljske oči uprte v Kočevje V GOSTEH polna, še podatek, da tudi delegati KS v občinskem merilu ne jemljejo dovolj resno svojih nalog. Hoja (vožnja, op.p.) na seje občinske skupščine je za večino mozeljskih delegatov povsem postranska zadeva. Da je tako, je potrdil tudi Ranko Vujomanovič, doma iz BiH, ki že enajsto leto živi z družino v Mozlju. Sicer pa pravi, da mu je tukaj lepo in tudi ljudje niso slabi. Nima pripomb zoper delovno organizacijo, kjer je zaposlen (Komunala Kočevje). Njegova želja je le, da bi Mozeljčani dobili novo trgovino, pa da bi morebiti razmislili o možnostih za turizem v teh krajih. nesporazumov med mladinci iz srednjih in višjih šol ter ostalimi. Podobno je tudi med starejšimi v KS. Bolj izobraženi se otepajo dolžnosti. Zaradi takega stanja in neresnosti nekaterih nismo sprejeli programa dela 00 ZSM do februarja. V tem predlogu programa smo načrtovali delo na področju kulture, športa, obrambe in zaščite, informiranja in idejno-politič-nega dela. Vendar se bodo še zbrali in upam, da se bomo le dogovorili.4* Anton Simonič, 73 let, kmet iz Mozlja: „Zemlja pri nas je dobra. Vse raste na njej. Pridelali bi lahko marsikaj, celo pšenico, a kaj, ko vse požre divjad. Ostane nam le, kar imamo ograjeno. tudi druge prireditve. Mladinci igrajo tu namizni tenis. Vendar je dom potreben obnove, za to pa nam, žal, primanjkuje denarja,“ je dodal še Ive Stanič. »Imamo desetino gasilcev-članov in desetino mladincev. Starejši so bolj člani kot aktivni gasilci, kar je razumljivo. Za mladino pa bi radi dosegli, da bi bolj redno sodelovala pri vajah in gasilskih tekmovanjih,“ so besede Ferdinanda Tonuta, poveljnika GB Mo-zelj. Gasilci smo zbrali sami za sireno 6.800 din. Zdaj pa bi radi novo, boljšo bencinsko črpalko, kar bi stalo okoli 40.000 din. Naša sedanja bencinska črpalka je stara 16 let in je dotrajala, sami pa nimamo denaija, da bi kupili novo. DOLENJSKI LIST Slavko Kavran Ivan Dukič Vinko Dramor PLAČANO SONČENJE VSE POTI . VODIJO V KOČEVJE? Bilo je pred slabimi tremi ko se je moja pot ustavila v tej P dolini," je dejal tajnik K« Kuzma. „Ko sem prišel, preorano, danes pa so tod koše > zaraščene z grmovjem. Nič vec ko lepo kot takrat, ko smo flU J vseh koncev naše domovine z ve* J gledali to pokrajino. Sedaj si va« 9 donosnejšega posla od kmetijstva, ^ mlja pa opozarja, da tako ne več dolgo.“ .. nai. Ivan Kuzma je nato govoril o « j bolj perečih problemih kraja. besede so potrdili še mesar ^ Mikulič, delavec Ivan Dukič, g ,„v čar Anton Mihelič ter Kuzma in Marija Obranovič.ir ivuz.ma m ividiijd Idefll3' da je v Mozlju sila dolgočasno, lo „zaslug“ za to ima mladic. *\a skorajda vseeno, kaj bozMoaj > Rajndolom, Kočarji, Kačjim P" kom, Knežjo lipo, Spodnjim. . in Podlesjem. Včasih je j^es pravila kakšno igro, veselico*- t nič. Kot da vse beži iz teh ^ Kočevje, namesto da bi se tru | lepše življenje teh vasi. Tudi 'Slavko Kavran, Prefl . ve( krajevnega odbora ZB NOV, .j Jože Režonja in Katarina Jele t takšnega mnenja. Dodali pa s kaj o vodovodu. „ _ va »Podedovali smo ga od Koc Takrat še ni bilo toliko teza > pa jih je vse več.“ Najstarejša.vj ženka našega »Uredništva v g J Jelenova je pridala še, da že p ^ puščajo cevi, popravila Pa,^Js0. benega učinka, pa tudi predrag ZEMLJA VRAČA D0L° Kritika je bila tudi g*ede °5jjj! je avtobusnih prevozov, udij ^ jim, da bodo z asfaltom do ^ i boljše avtobusne zveze, pa m nič. ■ Cno^* Zdravko Škof, ki je doma a ni njega Loga, je sicer močno na domačo zemljo, pa se je veno« preseliti v Mozelj. %e yjC 1 in vsemu še pridaJi nekaj Kap nega znoja.'" Anton Simunič Darko Mikulič Jože Režonja Anton Mihelčič Ferdo Tomet «©*■ Ranko Vukomanovič Ivan Kuzma Navajeni smo zakajenih prostorov, miz, polnih kozarcev in pepelnikov pa potem prijetnega kramljanja še tja dolgo v noč. Takšna so bila večidel naša „Uredništva v gosteh“, še posebej na ribniškem in kočevskem. Tokrat lahko rečemo, da je bil trud gostilničarke, ki je napovedanemu razgovoru novinarjev Bojana Budje, Janeza Pezlja in Jožeta Primca s krajam Mozlja namenila posebno sobo, skorajda zaman. Saj so prihajali ljudje - celo začuda veliko jih je bilo! - a so se hitro poslavljali Padla je prenekatera ostra, pikra, bilo je tudi hvale pa kritike, toda ostaja občutek, da je tisti večer ostalo v Miheličevi gostilni še nekaj nedorečenega. Nekaj, kar Mozeljčani raje nosijo s seboj. Morda je to davek tistih dogodkov iz predlanskega decembra, ki so vsi politični delavci Mozlja dali ostavke zaradi sporov s Kočevci? Morda. Zagotovo pa je, da z delom in učinkom na novo izvoljenih predstavnikov KS večidel niso zadovoljni Namig ob prejšnjem ugibanju torej le ni bil naključen. Toda Mozeljčani o vseh teh zadevah raje molčijo. Veliko zgovornejši so, ko seže beseda mimo vseh teh dogodkov v preteklost, tja do pred tridesetimi leti, ko je bila Mozeljska dolina zibelka oglar-stva; »kuhinja44 je bila v vasi Pri peči. Sicer pa so oglje, mahne in polhi edina vez med mozeljsko preteklostjo in sedanjostjo. In če se bo kakšen risar lotil izdelave grba, si ga brez teh mozeljskih značilnosti ne moremo predstavljati. No, pred kratkim so Mozeljčani dobili še eno znamenitost — asfaltirano cesto, ki pa je, tako sami trdijo, malokomu v ponos. Zaradi zgodbe, ki jo je povedal Ive Stanič, predmetni učitelj glasbe v Kočevju, do tistih usodnih dogodkov predlanskega decembra pa predsednik IS KS. Drugi potem pritegnejo, da gre za vse to zasluga Staniču, ki je večino del opravil sam, skupaj z mladinci. Pa tudi tista velika tabla v Kočevju, na kateri stoji: „V Mozelj hitim, tam sta zdravje in trim!44, je njegovo delo. Staničev »naslednik44, sedaj eno leto na položaju predsednika 10 KS Mozelj, Jože Lebar je na kratko predstavil krajevno skupnost še z druge plati. Najprej, da imajo okoli 350 prebivalcev in 215 volilnih upravičencev. „Že samo letos smo veliko naredili. Dogradili in napeljali smo trifazni električni tok v sleherno hišo pa zatem opravili nad 400 prostovoljnih ur pri gradnji vodovodnega omrežja. Veliko delo smo opravili z dograditvijo pokopališča, ki nas je veljalo okoli 80.000 din in kar natanko 883 prostovoljnih ur; od tega so jih mladinci naredili 76. Veliko nalog smo si zastavili še za prihodnje leto: dela pri napeljavi vodovoda nameravamo dokončati, popravljali bomo gasilski dan, prosvetnega pa prekrili; radi bi asfaltirali nekatere ulice, uredili avtobusno postajališče. Želja je veliko, pa tudi nekaj sredstev je že zagotovljenih.44 Ob branju teh vrstic se dobi občutek, da v Mozlju poteka vse lepo, brez težav in zastojev. Pa ni tako. Jože Lebar je povedal, da je politično življenje v KS sila šibko. Da pa bo mera PSI VARUJEJO PRIDELEK 76-letni Rozi Lovšin so besede kar vrele iz ust. Na rovaš divjadi, ki povzroča ogromno škode, pa slabih pokojnin (kmečkih), bornih odškodnin lovskih družin itd. Pomagajo si pač s psi: na vsako njivo privežejo po enega, da prežene divjad. Potem pa se modro vpraša: »Kaj pa potem, ko ne bomo imeli več psov? 44 Vinko Dramac, 23 let, živinorejski delavec-molzač iz Rajndola, predsednik 00 ZSM Mozelj, je veliko povedal o delu mladine: »Predsednik 00 ZSM Mozelj sem od lani. Prvih 6 mesecev mojega predsedovanja smo dobro delali, zdaj pa slabše. Vendar smo kljub temu urejali pokopališče, igrišče za košarko in rokomet, trije mladinci so bili na zvezni delovni akciji Beograd-Niš, izdali pa smo tudi eno številko glasila »Viharji4. Krajevno skupnost že dolgo prosimo za denarno pomoč. Zdaj so nam jo obljubili, in sicer 3.000 din kot delno plačilo za naše delo na pokopališču. Z organizacijami in KS pa nam ni uspelo dogovoriti se o izdajanju glasila ,Viharji4, zato smo ga izdali mladinci sami. Mladinci ne prihajajo redno na sestanke. Prihaja do različnih mnenj in Pa še ograjo divjad pretrga, če ni dovolj čvrsta. Mariji - tako Kordiševa kot Senekovičeva, obe iz Mozlja — sta ponovno potarnali o slabih pogojih za kmetovanje zaradi škode, ki jo povzroči divjad, zatem pa jadikovali še nad neslogo v kraju. NI DENARJA ZA KULTURNI DOM »V Mozlju je bilo pred vojno veliko Kočevarjev, ki so bili tudi najbogatejši kmetje. Imeli so svoj kulturni dan (pod današnjo gostilno Mihelič), kjer so se kulturbundovci shajali že okoli leta 1936,“ se spominja 73-letni Anton Simonič, ki je v Mozlju že 44 let. Tudi Slovenci so hoteli zgraditi v Mozlju svoj kulturni dom, vendar jim ni uspelo, ker jim Kočevaiji niso prodali zemlje. Končno jim je odstopil zemljo Kočevar Franc Rom, ki je imel za ženo Slovenko. Vendar je bil ta prostor precej iz vasi. Tako je še danes Mozelj znan po tem, da nima kulturnega doma v vasi, kot je povsod običaj, ampak nekaj sto metrov stran. »Če se prav spominjam, smo dom dogradili leta 1939. V njem je bilo takrat živahno. Prirejah smo igre in druge prireditve, tudi miklavževanje.44 »Danes je v domu vsak ponedeljek potujoči kino, občasno pa so v njem »Sramota. Pa ne za pet mozeljskih vasi s 350 prebivalci, ne! Celo najslabše .organizirana4 družina našega kraja bi si znala delo bolje razporediti, kot so to štorih delavci .Slovenijacest4. Koliko je samo bilo sončenja ob delu pa kvartanja, pitja! Stroji pa so čakali, mogoče na material, mogoče na dobro voljo delavcev, in rjaveli. Če se ne motim so pričeli asfaltirati 4.600 metrov dolgi del cestišča 23. junija, dela pa še danes niso končana. Vsi krajani se ob tem vprašujemo: kam in kako poceni gre naš denar? Pa še nekaj. Znano je, da povsod črne točke odpravljajo, tu, na tej cesti pa nam jih nastavljajo! Dober primer je niki ovinek; v načrtu ga bojda sploh ni bilo. Lastnik tamkajšnjega zemljišča je privolil, da se cesta dela po načrtu, no, ,Slovenijaceste4 so samovoljno spremenile potek del. Če ne bo šlo drugače, bomo s pomočjo kočevskega Cestnega podjetja cesto pač sami popravili.44 Stanič, ki je bil ta večer še najbolj zgovoren od vseh, je razkril še eno mozeljsko posebnost v kočevski občini. „V MOZELJ HITIM, TAM STA ZDRAVJE IN TRIM“ »Edini imamo trim stezo; dolga je 3 km. Večidel smo delali sami, tako kot pri urejanju igrišč za mozeljsko osnovno šolo. Tukaj je vloženo nič koliko naših prostih ur, pomoči krajanov in podjetij, ki so nam brezplačno navozila gramoz. Čakamo še lepega vremena za asfalt.44 Katarina Jelen kultura in izobra- ževanje Viktor Povše: MIKLAVŽ NA GORJANCIH, olje, platno, 1977. Z razstave del akademskih slikarjev Viktoija Povšeta, Darinke Loren-čak in Miroslava Kugleija v Posavskem muzeju v Brežicah. Razstava je bila odprta pred dnevom republike. Slikar morja in obale Tržaški slikar v Kočevju — Predstavil se je tudi zamejski pesnik Marij Čuk Samo še danes bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta razstava del slovenskega slikaija Deziderija Švare iz Ricmanj pri Trstu, se pravi iz občine Dolina, ki je pobratena s Kočevjem. Deziderij Švara se je rodil leta 1934 v Ricmanjah, diplomiral je na liceju za likovno umetnost v Benetkah, habilitacijo za poučevanje likovne vzgoje pa je opravil v Bologni. Od leta 1970 do danes je samostojno ali v skupini drugih likovnikov razstavljal še prek 30-krat. Čeprav je Slovenec, je v Sloveniji malo znan, ker je doslej razstavljal na tej strani meje le v Kopru (leta 1971 in letos) in v Kočevju. Kritiki, ki bolje poznajo njegova dela, pravijo, da se je v prvih letih ustvarjanja priljubil občinstvu z razgibano barvitostjo in da na njegovih oljih ni manjkalo živih bitij. To omenjamo zato, ker na njegovih delih, ki jih prikazuje v Kočevju, skoraj ni živih bitij. Na vseh pa je prikazan košček obale ob morju. Posebnost vseh razstavljenih slik je, da je obala prikazana zelo poenostavljeno. Osnova slik so pravzaprav ene, dve ali tri modre barve (od svetle do temne), vsaka izmed njih pa nakazuje le ali obalo ali morje ali nebo. To gledalca najprej preseneti, nato pa pritegne, da si natančneje ogleda sliko in tako odkrije podrobnosti, ki so sicer redke, a kljub temu Lirik krajine France Godec razstavlja v novomeški tovarni zdravil V avli Krkine upravne stavbe v Ločni je kultumo-umetniško društvo te tovarne pred dnevom republike pripravilo slikarsko razstavo, ki bo odprta do 27. decembra. Razstavljena so dela ljubljanskega akademskega slikaija Franceta Godca, pripadnika starejšega rodu slovenskih likovnih umetnikov. Godec slika predvsem v gvašu in olju. Zadnja leta se posveča motivom domače krajine: svetu ob Krki, Savi, Soči. Najraje ima motive ob rekah z značilnimi mlini in žagami ter iz .odročnega" sveta, kamor še ni prodrla sodobna civilizacija. Na razstavi v Krkini avli je predstavljen s krajinami v olju. Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin pravi, da je Godec sicer izrazit krajinar, intimen po izrazu in preprost v izbiri motiva. Godec pa o sebi takole: „Pri svojem delu skušam biti iskren in resničen, ni mi za efekte, okrasje in stilizacijo." Kljub temu pa njegove slike niso dokumentaristični zapisi z arhitekturnimi značil-nostmrin vedutami. Od prve do zadnje ga kažejo kot razmišljajočega lirika. silno ožive. To so: jadrnica, čoln, ladja, obala, pomol in njihov odsev v morju; plavut ribe (morskega psa? ), ki oznanja življenje in boj itd. Na otvoritvi razstave se je predstavil še mladi zamejski slovenski pesnik Marij Čuk, ki je izdal že tri zbirke in pripravlja četrto. Prebral je le tri pesmi in posebno s pesmima o vzdušju na delovnem mestu (v redakciji časopisa) in prazničnem dnevu Slovencev danes povedal, da globoko razmišlja o današnjem svetu in pojavih ter tudi s krepko besedo pokaže, kakšni smo bili in kakšni smo. Na otvoritvi razstave se je slikar Švara zahvalil za pomoč pri organizaciji razstave vodstvu Likovnega salona in občinski skupščini Kočevje, ki je pokroviteljica razstave. Poudaril je, da je taka pomoč za zamejce še posebno pomembna in da jo zamejci znajo ceniti. J. PRIMC Spoznanje, da je knjiga premalo razširjena in dostopna, je rodilo načrt, po katerem naj bi v Sloveniji do VIII. partijskega kongresa ustanovili 3.000 temeljnih knjižnic. Začenja se čas knjige V Novem mestu so se odločili, da knjižnično mrežo ustrezno razširijo in utrdijo prek male akcije. Ta akcija predvideva med drugim ustanovitev štirih novit-splošnoizobraževalnih knjižnic v krajevnih skupnostih, zagotovitev ustreznih prostorov, knjig in knjižničarjev ter ureditev ustanoviteljstva v že delujočih tako imenovanih ljudskih knjižnicah. Mala akcija upošteva tudi potrebe združenega dela.Temeljnr knjižnico naj bi dobil slehern tozd. Izračunan hitro pokaže, d gre za novih 180 temeljnih knjii nic izključno za potrebe delav cev. Hitreje bi združeno delo za • dovoljili z bibliobusom, ugotav ljajo pa tudi, da bi bila ta poi cenejša in ob sedanjih razmerah ko bi morali knjižničarje take rekoč sneti s kljuke, edino možna. V mali akciji naj ne bi pozabili Študijske knjižnice Mirana Jarca, ki ima številne koristne načrte, a jih ob sedanjih omejenih možnostih in materialnih sredstvih ne more sama uresniči ti. Med drugim bi osnovala oddelek za družbenopolitično literaturo in s kombijem dostavljala knjige v najodročnejše kraje, kamor ne bi mogel bibliobus. Načrt za ureditev knjižnične mreže v novomeški občini je pogumno zastavljen, treba pa je reči, da se bo občina le tako lahko znebila dokaj nečastnega mesta na republiškem repu. L Z. LIKOVNI SALON V KOČEVJU ima hvaležno občinstvo. Vsako likovno razstavo si ogleda nekaj sto obiskovalcev. Posebno pozornost izkazujejo slovenskim umetnikom iz zamejstva. Na sliki: obide ovalci na razstavi del Tržačana Deziderija Švare. Lutke „potujejo” Kočevski lutkarji gostovali v domžalski občini Z igricami »Pravljica o polomljeni lutki" in „Kako sta se mucek in kužek igrala" so lutkarji osnovne šole Kočevje pred kratkim gostovali na več osnovnih šolah v občini Domžale. V domžalski občini lutkarske dejavnosti skoraj ni, zato so bili kočevski lutkarji še posebno prisrčno sprejeti. Navdušeni Mengšani so Kočevce zaprosili, da bi jim pomagali pri nabavi lutkovnega odra, izdelavi lutk in organizaciji lutkarskega krožka. Lutkarji, kijih vodita Mara Sarkič in Milka Gorše, so domačinom pomoč tudi obljubili. Izmenjava gostovanj, predvsem kulturnih pa tudi drugih pionirskih in mladinskih skupin občin Kočevje in Domžale, sodi v okvir dogovora o tesnejšem sodelovanju obeh občinskih Zvez prijateljev mladine. Ta dogovor so sklenili v oktobru letos z namenom, da bi se kasneje obe ZPM pobratili. Gostovanje Kočevcev v domžalski občini je bilo prvo v okviru tega dogovora, zdaj pa pričakujejo v Kočevju gostovanje domžalske folklorne skupine. J. F. Raznotera slikarska deteljica ^flaleriji Posavskega muzeja v Brežicah razstavljajo Lorenčakova, Kugler in Povše , Savski muzej zaključuje Serijsko leto s predsta-trojica akademskih sli-Darinke Pavletič-'Cakove, Viktoija Povšeta j^mačina Miroslava Kuglerji Ustavo njihove ustvarjal-- bila je odprta 25. no-- se je muzej pridružil loyanju dneva republike. i° prireditev je povezal s tom Šentjemejskega JJ* otvoritveni slovesnosti je svoip nocmi n„ kT ^°je pesmi Celjanka Da-1^. Pavletič in tako približala i^?lstvu govorico svojega sli- 1 sveta, prežetega s pesi- mizmom, z otožnostjo, nebogljenostjo in hrepenenjem, ki pretresljivo odsevajo iz razprtih otroških oči. Viktor Povše, ki ga v Brežicah poznajo predvsem kot odličnega restavratorja, se tokrat predstavlja kot sproščen, življenske energije poln ustvarjalec krajinskih motivov. Ti ga kot rojenega Dolenjca še zlasti privlačijo. Povše se je po študiju na akademiji specializiral za restavratorstvo in se nato izpopolnjeval v Sovjetski zvezi, na Češkem in na Poljskem. Restavratorskemu delu se je posvetil z veliko zavzetostjo, tako da komaj utegne slikati Restavriral je Boštjanovo kapelo na Svetih gorah, sodeloval pa je tudi pri restavra- cijskih delih v brežiškem gradu. Izt redno zahtevno delo je nadalje opravil kot restavrator pleterske zbirke starih mojstrov, zdaj razstavljene v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. Tretjega razstavljalca, domačina Miroslava Kuglerja, občinstvo bolje pozna, saj se večkrat srečuje z njegovo ustvarjalnostjo. V galeriji tokrat razgrinja svojo letošnjo žetev, večinoma olja z motivi posavske pokrajine. Prof. Kugler izhaja iz zagrebške likovne akademije, kjer je študiral slikarstvo in grafiko in se kot ustvarjalec uveljavil v obeh zvrsteh. Hemlj eva erotika ava del Antona Plemlja v Trebnjem odprta še danes M?1 deset let je od takrat, ^ £ Anton Plemelj, upoko- ®*jor iz Ljubljane, opozo-, IftJk kot slikar in se je zanj ' k i-^nimati tudi jugoslovan-L °vna kritika. Ž njegova • listava leta 1966 na Reki C* ‘“likanj razločevala od 'f ••i, k* bilo težko razbrati . ^ * Pravi motivov in načina J? *ega avtorja. Prave raz-!DnU ,*emljevega dela pa so mLjT23!« šele na njegovi tre-^.retrospektivi 1970. Bolj ® moč domišljije sta bili ^ nadvse svojsko, « •emelj: OSAMLJENI Plemlju se je začelo govoriti kot o avtorju z resno slikarsko problematiko. Malone sleherno delo, razstavljeno v okviru samostojne ali skupinske razstave, je bilo hkrati nov dokaz, da hoče biti njegov avtor na moč angažiran. Ni mu šlo zgolj za odslikavanje neke sanjske barvitosti, kar je še danes značilno za nepretrgano vrsto ustvarjalcev v stilu na-ive, njegove slike so prihajale pred gledalce s pretanjeno premišljenim sporočilom. Kakor ima vsak človek poleg sveta, ki je soroden in tudi skupen drugim, še čisto svoj svet, v katerem se mu domišljija sprošča še lagodneje, Plemljevi pobegi v erotiko ne smejo presenetiti. Na tokratni razstavi v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov, odprti od 25. novembra do danes in za katero je Plemelj dela sam odbral, je cikel erotike („kot prirodnega in družbenega pojava", pravi avtor) postavljen na prvo mesto, kar dokazuje, da je erotika, ki se je občasno pojavljala že prej, ta čas v središču slikarjeve pozornosti. V določenem logičnem zaporedju si sledijo motivi s poudarjeno izraznostjo v stilu na-ive, pregled avtorjevega izbora pa zaključuje cikel tihožitij in miniatur. DANES V NOVEM MESTU O PESNIKU ŽUPANČIČU V počastitev 100-letnice Otona Župančiča, slovenskega pesnika in dramatika, bo na našem območju več prireditev. Svoj program je pripravilo tudi Dolenjsko slavistično društvo. Uvod v praznovanje tega jubileja bosta današnji predavanji dr. Jožeta Mahniča v Novem mestu. Ob 11.30 bo dr. Mahnič v dvorani Doma JLA govoril srednješolcem o Župančičevi mladinski poeziji, ob 16. uri pa bo predavatelj v čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca govoril odraslim poslušalcem o pomenu in razsežnostih Zupančičeve pesmi. Predavanji bosta kasneje ponovljeni v Beli krajini in Posavju. VEČER TREH OKTETOV To soboto, 10. decembra, bodo v dvorani novomeškega kina Krka nastopili trije okteti: Gasilski oktet iz Gornje Radgone, Karlovški oktet in Dolenjski oktet iz Novega mesta. Okteti so pripravili poldrugo uro dolg koncert, na katerem se bo vsak predstavil s svojim programom, nastope pa bo pvezoval Jože Falkner. Organizator in gostitelj je Dolenjski oktet Baznik slovenske knjige b°do odprli v Ljubljani tretji slovenski knjižni sejem — Trideset založb in 30.000 naslovov ‘m slovenski knjižni sejem, ki bo v Ljubljani od 9. do 17. j Gospodarskem razstavišču, bo nova priložnost za pre-l ^kovno ocen domače knjige, ki še zmerom nima tistega 01 ji v naši družbi gre. naJ na knjigo kot Vir °|ago in na knjigo, ki 0 ‘•'anja in kulture, saj je -žo Je domača knjiga li|)U Podraga, čeprav je za ^biln ° *n za^ožn‘ke komaj RJU STUPICI ADA AVNOJA sedemnajstih, letos po-Jffpad AVNOJ je prejel tu-bjr* s*upica, akademski slikar vi*!6- Leta 1913 rojeniumet-^•urih desetletjih ustvaril podela, ki so v domačih in j v “Ph, večje število slik pa i trnih zbirkah. Stupica ItjTffctja redni profesor aka-“kovno umetnost v Ljub- Na sejmu bo sodelovalo več kot trideset slovenskih založb iz domovine in zamejstva, razstavljenih pa bo okoli tri tisoč različnih knjig. To pa pomeni izjemno produkcijo zadnjih let, kar je vsekakor razveseljivo. Obiskovalci sejma bodo imeli na voljo strckovno razlago, lahko pa si bodo knjige tudi kupili, in sicer z desetprocentnim popustom. Omenimo naj posebno ugodnost za organizirane šolske skupine, ki bodo imele brezplačen vstop. Vodje skupin pa bodo dobili nalašč za to priložnost izdani katalog, v katerem bodo po abecednem redu naslovi vseh knjig, ki so trenutno v prodaji. V dnevih knjižnega sejma se bodo na gospodarskem razstavišču zvrstile še druge pomembne manifestacije. Opozoriti velja na razstave: „Tito v slovenski knjigi" (pripravil jo je Jaro Dolar); „Bralna značka danes" (Leopold Suhadolčan); na razstavo najlepših slovenskih nagrajenih, knjig in morda na najzanimivejši dogodek - razstavo „Žepna knjiga", ki naj prikaže možnost cenejših in enostavnejših izdaj. To nas navdaja tudi z upanjem, da v založniški politiki le ni še vse izgubljeno. Slovenski knjižni sejem je finančno podprla Kulturna skupnost Slovenije, večino bremena pa nosijo založbe same. Prav bi bilo, da bi v bodoče pri tem izjemnem dogodku sodelovalo čimveč domačih podjetij. L LESAR FILM IN MALI OTROCI • Ci ^ k n‘maJ° sedem let, je tvegano jemati v j lovek sliši, da vrtijo, recimo, neko risanko, kije i em nalašč za majhne otroke. Ko pa potem Pripelja v kino, skoraj vedno opazi, da je v Hm P1*201« ki majhnega otroka na smrt prestraši, floh P°zak*jat*> da otrok štirih do petih let še ne J Si Je izmišljeno in kaj resniično! Čarovni-umskem platnu ga je ravno tako strah, kot bi ^ strah pravega razbojnika. Edini dober nasvet, lahko dam, je: otroka ki še nima sedem let, H^v kino le, če si boste film prej ogledali vi sami 8 kdo drug, ki dobro pozna majhne otroke, in se tako prepričali, da ni v njem nič takega, česar bi se lahko otrok ustrašil. Navedeno delo. str. 358 OTROK IN TELEVIZIJA Težava je z otrokom, ki pohiti k televizijskemu sprejemniku, brž ko sc popoldne vrne iz šole, in ostane pri njem, dokler ga s silo ne spravijo spat. Niti toliko noče proč od sprejemnika, da bi šel povečerjat, spisat domače naloge ali pozdravit starše. Tako za starše kot tudi za otroke je najbolje, da sc pametno sporazumejo o tem, od kdaj do kdaj bo vsak dan na sporedu televizija, in da potem ta sporazum tudi spoštujejo. Če takega sporazuma ni, se rado dogaja to, da starši otroka neprestano podijo od sprejemnika, otrok pa vklopi sprejemnik, brž ko misli, da ga nihče ne vidi. Nekaterih otrok in odraslih nič ne moti, če jim pri delu igra radio (trdijo celo, da pri odprtem sprejemniku bolje delajo), a to velja predvsem za glasbene oddaje. Cc radio otroka pri učenju ne moti, ni vzroka, da bi mu ga prepovedali poslušati. Dr. B. Spock, Nega in vzgoja otrok, str. 358—359 1 H H 1 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO SAMOUPRAVNA ENOTA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda upravičencev za pridobitev ter o dodeljevanju stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (SDL št. 29/77), javni poziv za zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih iz območja občine Novo mesto. I. RAZPISNI POGOJI: Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih so: a) DRUŽINE IN OBČANI Z NIZKIMI DOHODKI b) MLADE DRUŽINE c) UPOKOJENI OBČANI a) Družine in občani z nizkimi dohodki lahko zaprosijo za uvrstitev v prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja v občini Novo mesto; — da prosilec ali član njegove družine doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja v občini Novo mesto; — da poprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine v letu 1977 niso presegli 50 % višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za leto 1977; — da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Novo mesto; — da ima stalno bivališče na območju občine Novo mesto. Matere samohranilke se razvrste na prednostno listo ne glede na višino svojega poprečnega mesečnega dohodka. b) Mlade družine lahko zaprosijo za uvrstitev v prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja v občini Novo mesto; — da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja v občini Novo mesto; — da prosilec ali njegov zakonec namensko varčuje pri poslovni banki za nakup etažnega stanovanja ali gradnjo zasebne hiše in da piosilčeva privarčevana sredstva in posojila, ki jih bo pridobil na podlagi varčevanja, krijejo vsaj 40 % vrednosti standardnega stanovanja za leto 1977, oziroma — da organizacija združenega dela, v kateri prosilec ali njegov zakonec združuje delo, poda poroštvo, s katerim se obvezuje, da bo najkasneje v roku petih let rešila prosilčevo stanovanjsko vprašanje; — da starši prosilca ali njegovega zakonca niso imetniki stanovanjske pravice v stanovanju ali lastniki stanovanjske hiše v občini Novo mesto, ki za 50 % presega standardno stanovanje, kjer bi prosilec lahko rešil svoje stanovanjsko vprašanje; — da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Novo mesto; — da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Novo mesto. Strokovni delavci deficitarnih poklicev, ki se na novo zaposle na območju občine Novo mesto, se razvrste na prednostno listo ne glede na to, da še ni bil noben od zakoncev zaposlen ali ni imel stalnega bivanja na območju občine Novo mesto. c) Upokojeni občani lahko zaprosijo za uvrstitev v prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja; — da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivanje v občini Novo mesto; — da nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Novo mesto stanovanjske hiše, ki za 50 % presega velikost standardnega stanovanja, kjer bi lahko prosilec rešil svoje stanovanjsko vprašanje. II. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKE PRAVICE V SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH a) Družine in občani z nizkimi dohodki — upravičenci z dokončne prednostne liste — lahko na število družinskih članov družine — skupnega gospodinjstva — pridobijo stanovanjsko pravico v solidarnostnem stanovanju po naslednjem normativu: za dve osebi stanovanje do 40 m2 za tri osebe stanovanje do 56 m~ za štiri osebe stanovanje do 68 m2 in za vsakega nadaljnjega člana družine dodatno še do 8 m2. Za člane družine štejejo: zakonci, otroci, starši prosilca in starši prosilčevega zakonca ter osebe, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati po zakonu, če živijo s prosilcem v skupnem gospodinjstvu. b) Mlade družine — upravičenci z dokončne prednostne liste — lahko na število članov družine — skupnega gospodinjstva — pridobijo stanovanjsko pravico v solidarnostnem stanovanju za določen čas — pet let — po naslednjem normativu: — zakonca brez otrok garsonjero do 28 m2 — zakonca z enim otrokom enosobno stanovanje do 40 m2 — zakonca z več otroki enoinpolsobno stan. do 50 m2. Za člane družine štejeta samo zakonca in njuni otroci, če živijo s prosilcem v skupnem gospodinjstvu. Za mlado družino štejeta zakonca — katerih poprečna starost ne presega trideset let in — katerih zakonska zveza v letu tega razpisa ni bila daljša od deset let. c) Upokojeni občani — upravičenci z dokončne prednostne liste — lahko glede na število članov družine — skupnega gospodinjstva — pridobijo stanovanjsko pravico v solidarnostnem stanovanju po naslednjem normativu: — za eno osebo garsonjero do 28 m2 — za dve osebi enosobno stanovanje do 40 m2. Za člane družine, štejeta zakonca in nepreskrbljeni oziroma za pridobitno delo nesposobni otroci ter osebe, ki jih je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati. III. VLAGANJE VLOG Prosilci za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih vlagajo vloge na posebnih tiskanih obrazcih, in sicer: — zaposleni: v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer združujejo svoje delo; — upokojenci: v Društvu upokojencev — podružnica Novo mesto; — civilne žrtve vojne: pri Zvezi civilnih žrtev vojne Novo mesto; — delavci, zaposleni pri občanih, neposredno pri samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: a) družine in občani z nizkimi dohodki morajo vlogi priložiti naslednja potrdils in izjave: -OBVEZNO: 1. potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebni prejemkih prosilca (obr. 1); ' ^& 2. potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebni prejemkih prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva (obr. 1a); 3. potrdilo — odrezek — o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 1977 za prosilčevega zakonca ali člana skupnega gospodinjstva; 4. izjavo prosilca, da niti sam niti noben član njegove družine ni imel v preteklem letu drugi dohodkov, kot jih je navedel v svoji vlogi (obr. 6); -NEOBVEZNO: y 5. potrdilo poslovne banke o namenskem varčevanju prosilca ali njegovega zakonca za reSl njihovega stanovanjskega vprašanja (obr. 2); 6. potrdilo zdravnika o invalidnosti in trajnih obolenjih prosilca, njegovega zakonca oz. otrok; . . 7. potrdilo občinskega odbora ZZB NOV o udeležbi prosilca v narodnoosvobodilni voj (obr. 3); 8. odstopno izjavo pristojnega samoupravnega organa organizacije združenega dela, ki i pravico uporabe družbenega stanovanja, katero bi izpraznil prosilec, da prenaša Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddajanja stanovanja (obr. 5). asebnih b) Mlade družine morajo vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave: -OBVEZNO: 1. potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in o: prejemkih prosilca (obr. 1); hnih ? 2. potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in ose prejemkih prosilčevega zakonca (obr. 1 /a); 3. potrdilo poslovne banke o namenskem varčevanju prosilca ali njegovega zakonca za re njihovega stanovanjskega vprašanja (obr. 2) oziroma . 5 4. poroštvo pristojnega samoupravnega organa organizacije združenega dela, da bo v ro let rešila prosilčevo stanovanjsko vprašanje ^obr. 4); „Hkov 5. izjavo prosilca, da niti sam niti njegov zakonec ni imel v preteklem letu drugih dohod kot jih je navedel v vlogi (obr. 6); -NEOBVEZNO: »_ 6. potrdilo zdravnika o invalidnosti in trajnih obolenjih prosilca, njegovega zakonca otrok; . 0 1 7. izjavo pristojnega samoupravnega organa organizacije združenega dela, ki ima Pra 1 uporabe družbenega stanovanja, katero bi izpraznil prosilec, da prenaša na Samoupra j stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddajanja stanovanja (obr. 5). c Upokojeni občani morajo priložiti vlogi naslednja potrdila in izjave: - OBVEZNO: za 1. potrdilo — odrezek — o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 19 prosilca in njegovega zakonca; . bnjf, 2. potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in ose prejemkih prosilčevega zakonca (obr. 1 a); h dkoV/ 3. izjavo prosilca, da niti sam niti njegov zakonec ni imel v preteklem letu drugih doho kot jih je navedel y vlogi (obr. 6); -NEOBVEZNO: . . 4. potrdilo zdravnika o invalidnosti ali trajnih obolenjih prosilca oz. njegovega zakonca, . j, ( 5. potrdilo občinskega odbora ZZB NOV o udeležbi prosilca v narodnoosvobodilni l.d (obr. 3); 6. izjavo pristojnega samoupravnega organa organizacijje združenega dela, ki ima p ravic° uporabe družbenega stanovanja, katero bi izpraznil prosilec, da prenaša na Samoupra stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddajanja stanovanja (obr. 5). . y Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lanK nejasnih ali dvomljivih primerih zahteva od posameznih prosilcev doa dokazila. .. ne Pristojni samoupravni organ zavrne s sklepom vloge tistih Pros'*cev.'. ujtev izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za prido ^ stanovanjske pravice v solidarnostnem stanovanju, in nepopolne vloge prosilcev, ki jih kljub pozivu niso dopolnili. , Organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oziroma članov, so de> prosilcem pomagati pri zbiranju zahtevanih dokazil in v objavljenem predati popolne vloge Samoupravni stanovanjski skupnosti. listo upravičencev za pridobite. IV. OBRAZEC VLOGE IN POTRDIL Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za fJ"K'~~njki stanovanjske pravice v solidarnostnih stanovanjih oziroma predsta ^ delovnih in drugih organizacij prejmejo tiskane obrazce vlog, obvez n1 ,g neobveznih potrdil in izjav pri strokovni službi Samoupravne stfn^.l0t)3 skupnosti občine Novo mesto, Novo mesto, Prešernov trg št. 8, pritličje, št. 11, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. . -0 Potrebni podatki se na obrazec vpisujejo s pisalnim strojem ali t's - aCjja j črkami. Podatke, ki jih na obrazec vloge in potrdila vpisuje or9an\ZjSo(fl I združenega dela ali drug organ, je potrebno overiti s pečatom in podp pooblaščene osebe. V. ROK ZA SPREJEMANJE VLOG Vloge prosilcev sprejema strokovna vioge prosilcev spre/ema strokovna služba samoupravne stanom3 1^ skupnosti občine Novo mesto. Novo mesto, Prešernov trg št. 8, pritlič/s, št. 11, vključno do 15. februarja 1978. dela m V tem roku morajo popolne vloge vložiti tudi organizacije združenega druge organizacije za svoje delavce oz. člane. Vse vloge, vložene po tem datumu, bodo zavrnjene. VI. POSEBNO OBVESTILO . na Upravičenci z dokončne prednostne liste za pridobitev stanovanjske PraV'- frlo solidarnostnih stanovanjih iz leta 1976, katerih stanovanjsko vprašanje n -^i rešeno, morajo ponovno vložiti vlogo z vsemi obveznimi oz. ne0nehala potrdili in izjavami, ker bo sedaj veljavna dokončna prednostna Usta Pre veljati. Številka: 491/2 I V Novem mestu, 15. 11. 1977 predse' skuP1 MARJAN MOČIVA ičine ^ DOLENJSKI LIST St. 47 (1478] Dvorana bo, bazen še ne 1— y dnevom JLA bodo v Ribnici odprli športno dvorano L — Turnir rokometnih reprezentanc ^oritev nove športne dvo-Pjn plavalnega bazena v Ribje bila predvidena za dan h rokomet za dan JLA dan Jugoslovanske armade bodo novomeški 2*®®etaši počastili z izredno ^nim ženskim rokometnim V športni dvorani se 0 18. decembra pomerile o-^Alplesa (Železniki), Olim-(JL 'Ljubljana), Preddvora in gce Krke. Turnir štirih naj-slovenskih ženskih roko-t0 ekip se bo začel ob 8.30, prišle v Novo mesto vse kodu k slavnostnem mimo-0 turnir odprl pred-** JLA Rade Petrovič, ruT* se bosta v prvem kolu nr ?*°P* Krke in Alplesa y jjmPije in Preddvora, t <*nigem kolu se bodo skuša-lteiuma^e igralke maščevati toaz ?^an*cain za .pokalni* Olimpija pa se bo pomeri- tm ■ I * m $ i i 4 Ktei gaijeva v skoku vrsto iz Gorenjske, listje k1, b° najbolj zanimivo , Kolo. Novomeščanke se ticipo pomerile z Olimpijo, ivcT.’ 10 s° jo v prvem delu II. Dijgjlg rokometne lige že pre- fC J^^čanke, ki so" po 'Ne » , ovem mestu v ligi zate ~~o dobro v ostalih tek-iato’ ^hljajo .maščevanje*, kltii). ~°beta zelo zanimiva lokom , ^anizatoiji ženskega ogled furnirja vabijo na ^kovostaega republike. Zdaj smo zvedeli, da bo športna dvorana odprta 18. decembra, otvoritev bazena pa se bo še zavlekla. Nova dvorana bo merila 22,80 x 45 m, kar pomeni, da bo primerna za vse dvoranske športe, se pravi tudi za mali nogomet, odbojko, košarko in rokomet. Po potrebi se bo dvorana lahko začasno spremenila v manjše telovadnice za potrebe šolske telovadbe, rekreacije in podobno. Za gledalce pa so predvidene tibune, ki bodo imele 1.200 sedežev. Pod tribuno bodo garderobe, umivalnice in sanitarije. Tudi nova dvorana bo ostala v okviru ostalih objektov športnega centra Ribnica (igrišča za košarko, odbojko, atletiko itd.), ki bodo zgrajeni za potrebe športnega prvenstva ljubljanske vojne oblasti, ki bo prihodnje leto v Ribnici in Kočevju. Med gradnjo tega 'športnega objekta je bilo slišati veliko pripomb, predvsem, da bo prevelik, da bo služil le nekaterim in da bazen za Ribnico ni potreben. Take misli pa so napačne, saj ves objekt ne bo namenjen le rokometašem, ampak vsem ki se bodo želeli ukvarjati s športom in rekreacijo, predvsem pa članom delovnih kolektivov. Otvoritev športne dvorane bodo posvetili vsem jubilejem, kijih praznujemo letos, predvsem pa dnevu JLA. Od 18. do 20. decembra bo v tej dvorani tudi rokometni turnir, na katerem bodo sodelovali državna reprezentanca, reprezentanca Slovenije, reprezentanca JLA in ekipa domačega Inlesa. M. GLAVONJIC RUSTJA-PIRC NAJBOLJŠI PAR Novomeški kegljaški delavci so na kegljišču restavracije „Vodnjak" pripravili prvenstvo Dolenjske, in sicer v mešanih parih. Na prvem tekmovanju te vrste je nastopilo kar 30 parov, najboljša pa sta bila novomeška para Rustja-Pirc in Bratož-Jarc. Vrstni red: 1. Rustja-Pirc (Novo mesto) 848 podrtih kegljev, 2. Bra-tož-Jarc (Krka) 847, 3. Goleš-Bartolj (Mercator) 806, 4. Vanič-Skinder (Krško) 801, 5. Fink-Vesel (Krka) 799, 6. Turk-Vesel (Krka) 796, 7. Lavrič-Blažič (Mercator) NAPOVED SLABIH IGER? — Novomeški košarkarji so v zadnjem srečanju s karlovškim Željezničarjem dobro igrali le prvi polčas, medtem ko v nadaljevanju niso znali priti do koša. Tako so v prvem delu igre dosegli 54 zadetkov, v drugem le 29, prejeli pa kar 56. V nadaljevanju lige igrajo Novomeščani z močnejšimi nasprotniki in igre, kakršno so prikazali proti Karlovčanom, ne bi smeli ponoviti. Na sliki (v belih dresih) od leve proti desni: Ivančič (na tleh), S. Kovačevič, P. Seničar in Munih. (Foto: M. Klinc) E1 Spodrsljaj z Željezničarjem Igralci iz Karlovca dobili derbi dna in z njim tudi prvi prvenstveni točki - Dobra igra v prvem polčasu, v drugem pa so domači razočarali V minulih dveh kolih II. zvezne košarkarske lige-zahod so novomeški igralci doživeli dva poraza: prvega v Mariboru z istoimenskim moštvom, drugega pa, precej nepričakovano, pred domačimi gledalci z moštvom karlovškega Željezničara. Vista Novega mesta je po šestih kolih na desetem mestu. MARIBOR -NOVO MESTO 102 : 71 (59 : 33) Dolenjci so v Maribor prišli močno oslabljeni, in sicer brez Petra Se-ničarja in Švingerja, nekaj igralcev pa je nastopilo z vročino. Od 13. minute dalje so gostje nastopili tudi brez centra Ivančiča, ki ga je z igrišča poslal trener SplichaL Tako je večji del tekme igrala pomlajena vrsta, ki razigranim domačinom ni bila kos. Novo mesto: Fujs, Bait, Radak, Ž. Kovačevič 14, Munih 34, S. Kovačevič 12, Ivančič 4, Cerkovnik, S. Seničar 4, Beg 3, Župevc, Plantan. > 'Oj /• juavnc—Didzic ^ivicrcator) MŽelezarji so bili spretnejši ■ —---------------------------------------------■——— — n° so bile novomeške odbojkarice v Pulju dvakrat tik pred zmago, so točke osvo-jile domačinke — Novomeščani doživeli v Žirovnici že peti poraz Vj"" —— O^olu odbojkarskih lig sta novomeški vrsti ostali praznih rok. tik pred zmago v Pulju, vendar prednosti niso znale jjl> miška vrsta pa je v Žirovnici doživela peti zaporedni kteni tekmah je Krka v II. zvezni odbojkarski ligi na »si^ttiestu, fantje v slovenski odbojkarski ligi pa so zaenkrat na "testu. Krčana - krka do 3:2 ll, 12) ^vcu^^anje s puljsko ekipo so se dobro pripravile. Za- čele so uspešno in hitro onrojile prvi set Domačinke pa se niso pustile ugnati. Zaigrale so na vso silo, set dobile, v nadaljevanju pa jim je pošla. sapa, tako da je „Krka“ dobila tretji niz, v četrtem vodila že 11 : 6, in ko je kazalo, da bodo Novo- ŠPORTNI KOMENTAR ^ december prelomnica? *e; tu % da je vrhunske v hitrem razvoju tgft e kulture lahko doseči fpor. ? Pomočjo sodobnih la / ” objektov, je potrje-Vrsto let. In kadar go-0 Športnih objektih, Jpo ° v mislih predvsem ^dvorane. ^hZ,atkem't0 ie 18- de~ ^°. sodobno športno dobila tudi Ribni-0 . 3- Športni delavci v Pito, 01 jo prepričani, da bo ® datum za ribniški no- nekakšna prelomnica. °bern dejavnost se bo ^% kakovost bo vse itjfck tesno je, da bo prebeli P^cej časa, da bodo %J>rvi uspehi. Toda Rib-^ b' ”e^smebprivoščiti, W ^ela samo en kako-tj* Šport. JPmet, namizni tenis, v&hl’ totorka... O teh kj j}!} ni bilo v Ribnici sko-\t nič slišati Nogo- Ifall* dcer dosegel lepe Vet,dar so ga novi 0valni sistem, slabe možnosti za delo in neresnost posameznikov pokopali. Odbojka, košarka in namizni tenis, tipično dvoranski športi, nikoli niso obstajali, zakaj tudi zunanjih igrišč ni bilo. Vsi so živeli zgolj za rokomet, za igrišče, ki je bilo center za vse športe. In medtem ko smo čitali, kako se po nekaterih dolenjskih mestih razvija odbojka, košarka, namizni tenis itd., so iz Ribnice prihajale le novice o rokometu. In sedaj imamo novo športno dvorano in s tem možnosti za še boljši rokomet in ob njem tudi za druge športe. Kajti v Ribnici so tudi ljudje, ki bi radi igrali odbojko, namizni tenis, košarko ali pa začeli gojiti še kakšen drug, tipično dvoranski šport. Vsekakor se ribniškemu športu obetajo jasnejši dnevi Ob II. zvezni rokometni ligi bomo bržkone gledali tudi druge tekme. Porok za to sta dvorana in mla-dina- M. G LA VONJI C meščanke pripravile presenečenje, sta morali vrsti odigrati še en set, zakaj gostje so nenadoma popustile. Tudi v odločilnem nizu je vrsta Janeza Mohorčiča vodila, celo s petimi točkami, porazu pa je botrovala predvsem neizkušenost. Pri gostjah je zelo dobro zaigrala najbolj izkušena Rajerieva, izkazali pa sta se še Finčeva in Piličeva. Krka: Pilič, Rajer, Fine, Suša, Furlan, Gorjanc, Svent, Zevnik. ŽELEZAR -NOVO mesto 3 : 0 (10, 12,12) Rezultat prvenstvene tekme med Zirovčani in Novomeščani kaže na lahko zmago domačinov, vendar ni bilo tako. Vrsti sta si bili ves čas izenačeni, in če bi bili Novomeščani spretnejši pri sprejemu servisa, bi bil rezultat lahko precej drugačen. Domači so nemara zmagali samo zavoljo tega, ker so igrali požrtvoval-neje in bo{j kolektivna Novo mesto: Goleš, A. Babnik, L. Babnik, Primc, Graberski, Vemig, Medle in Cotič. FU2INAR IN ŽERJAV V prihodnjem odbojkarskem kolu igrata obe novomeški ekipi doma. Zenska vrsta bo imela v gosteh Fuži-narjevo ekipo, ki je doslej v prvenstvenih srečanjih izgubila le set, in Krkine odbojkarice v tekmi z njimi nimajo možnosti za zmago. Docela drugače bo v srečanju slovenske odbojkarske lige med Novim mesto in Žerjavom. Ne bi se smelo zgoditi, da bi igralci s Prevalj zmagali Ker pa so dokaj dobra ekipa, se obeta zanimivo srečanje, v katerem bi morali točke osvojiti domačini. STRELSTVO: ZUPANČIČ IN RIBIC Novomeška občinska strelska zveza je pripravila v športni dvorani občinsko tekmovanje z zračno puško, in sicer za prehodni pokal, z njim pa ie počastila dan republike. Med moškimi so zmagali člani SD Pionir (688 krogov), sledita pa Krka (660) in SD Lojze Dragan (594). Vrstni red pri ženskah: SD Pionir (504), SD Krka (489) in SD Vinko Paderšič (355). Vrstni red pri posameznikih: 1. Zupančič (182), Ribič (oba Pionir, 179), Berlan (174) itd. Ženske: 1. Aš (Krka, 172), 2. Bračko, 3. Medle (obe 170 in SD Pionir). NOVO MESTO -ŽELJEZNIČAR 100 : 83(54 : 44) V novomeški športni dvorani se je zbralo več kot 800 gledalcev, ki so bili prepričani, da bodo derbi z dna dobili domačini. Prva peterka domačih je začela zelo dobro, medtem ko so gostje v prvih desetih minutah povsem razočarali. Zaradi njihove slabe igre so Plantan, Munih- in S. Kovačevič Karlovčane povsem nadigrali, dosegali zadetke kot za šalo in podoba je bila, da bo Novo mesto doseglo najlažjo zmago. Toda že nekaj minut pred koncem prvega dela so domači zašli v krizo, nekajkrat v V SOBOTO Z INDUSTROMONTAŽO V 7. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod gre novomeška vrsta v Zagreb, Iger se bo pomerila s Plečaševo vrsto. Bržkone so odveč napovedi, da čaka Dolenjce v Zagrebu poraz, zlasti zato, ker so Zagrebčani v Mariboru v 6. kolu izgubili in si podobne-ga .spodrsljaja* z igralcem, kakršen je Plečas, ne smejo več dovoliti Industromontaža bo v soboto igrala tudi na razliko v koših, zato je naloga Dolenjcev več kot jasna. napadu zgrešili izpod koša, gostom .podarili* kopico žog in prednost, ki je od časa do časa znašala tudi 20 košev, je v hipu skopnela. S slabo igro so domači nadaljevali tudi v drugem delu, gostje pa so se nato predstavili kot uigrana in dobra vrsta. Ko so si priigrali 15 točk prednosti, seje Karlovčan Cvitkovič Jiudo poškodoval, gledalci pa so ga, ko so ga nesli z igrišča, nagradili z aplavzom. Po nekajminutni prekinitvi sta moštvi nadaljevali prvenstveni boj. Ko je kazalo, da sp domači uredili vrste, je precej napak storil zagrebški sodnik Pilko: gostom spregledal 'ji nekaj namernih napak, z nerazumljivimi odločitvami vnesel v vrste domačih nezadovoljstvo, izključil Švigerja itd. Novomeščani so v zadnjih minutah nastopili brez najboljših igralcev, tako da izkušenim gostom ni bilo težko obdržati prednosti. Novo mesto: P. Seničar 9, Bajt 4, Ž. Kovačevič 5, Munih 14, S. Kovačevič 16, Ivančič 12, Švinger 3, S. Seničar 2, Plantan 18. ^ NAGRADA ZA TKS NOVO MESTO 25. novembra so v Slo-venjgradcu že trinajstič nadvse svečano podelili najvišja priznanja za zasluge v telesni kulturi ter vrhunske rezultate športnikov - Bloudkove nagrade in plakete. Bloudkove nagrade so prejeli: Tele-snokultuma skupnost Novo mesto (za vsestransko uresničevanje novih usmeritev v telesni kulturi), Konjeniški klub Ljutomer, dr. Jože Gogala, dr. Jože Šturm in Jože Malič. KOTNIK NAJBOLJŠI MED JADRALCI V V. dolenjskem prvenstvu v preletenih Jdlometrih z jadralnim letalom je nastopilo 16 pilotov, ki so v 30 preletih po zahtevah pravilnika prvenstva preleteli 3597 kilometrov. V generalni uvrstitvi je zmagal Srečo Kotnik iz Novega mesta s 1164 točkami pred Tonetom Gorencem z Mirne (723 točk) in F. Klemen-■čičem (717), Z. Kastelicem (407) in J. Barbom (255) iz Novega mesta. V posameznih kategorijah so bili najboljši — I. kat.: Tone Gorenc (780 točk), II. kat.: Srečo Kotnik (1383), III. kat: Rudi Perše (202) in dvosedi: J. Keršič — Z. Jankovič .d«)- Novomeški olimpijski upi Zenska gimnastična vrsta iz Novega mesta dosega vse lepše uspehe — V državni vrsti tri Dolenjke Novomeška ženska gimnastična vrsta postaja vse boljša. Nekaj dokazov lahko naštejemo v eni sapi: Jasna Dokl je nastopila na mednarodnem prvenstvu Italije, Matejka Kavšek je osvežila prvo mesto na izbirnih tekmah v Novem Sadu, kjer so izbirali mlado državno reprezentanco, ki bo nastopila na balkanskem mladinskem prvenstvu od 17. do 19. decembra v Solunu; na „VI. turnirju mest v gimnastiki** v Novem Sadu so mlade Novomeščanke v članski konkurenci osvojile drugo mesto, Doklova je delila drugo mesto, Kočevarjeva je bila sedma, Kav-škova osma, Požarjeva trinajsta itd. Jasna Dokl je pred prazniki nastopila v Rimu. Udeležila se je mednarodnega gimnastičnega prvenstva Italije in v konkurenci telovadk iz Italije, Sovjetske zveze, Španije, Švice in Francije osvojila dobro šesto mesto. Prve dni decembra so mlade novomeške telovadke nastopile na izbirnih tekmah za sestavo mladinske državne reprezentance. V Novem Sadu je nastopilo 22 telovadk, najboljša pa je bila Mateja Kavšek. Dobro so telovadile tudi ostale: Nataša Kočevar je bila tretja, Vanja Požar pa deseta. Tako sta se v državno vrsto ,olimpijskih upov* poleg Doklove, ki ji ni bilo potrebno nastopiti, uvrstili še Kavškova in Koče-vaijeva, kar je nedvomno izreden uspeh novomeške gimnastike. Nato so Novomeščanke nastopile še za reprezentanco Novega mesta na „Tumiiju mest“. Kljub temu da so Doklova, Kavškova in Kočevaije-va padle z gredi, so v skupni razvrstitvi osvojile drugo mesto. Rezultati - izbirne tekme mladink: 1. Kavšek 36.15, 3. Kočevar 35.90, 10. Požar (vse Novo mesto) 34.80; turnir mest-članice; 2. do 3. Dokl 36.65, 7. Kočevar 35.25, 8. Kavšek 35.05, 13. Požar (vse Novo mesto) 34.25 itd. Ekipno: 1. Ljubljana 108,20, 2. Novo mesto 107.50 točk itd. J. P, t O&IACi Na sliki: vrsta novomeških telovadk na odru za zmagovalke. imiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimtiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiittiiinnmiiuiiiiiiiMiiimiiii Po desetletju košarko v koš? Vse kaže, da sta metliška te-lesnokulturna skupnost oziroma šport v občini s prihodom Cveta Rusa veliko pridobila. Kajti tajnik telesnokulturne skupnosti si je v .svojem* delovnem programu zastavil marsikaj, kar so v metliški občini do sedaj pogrešali. „Na večini osnovnih šol v naši republiki,u je začel Cveto Rus, „je delo z osnovnimi selekcijami že steklo. Pri nas zaenkrat le na največji osemletki, čeprav se predobro zavedamo, da so prav solska športna društva osnovni nosilec programa vrhunskega športa in množičnosti. Sicer pa se bržkone ne moremo primerjati z .mestnimi* osnovnimi šolami, ki imajo neprimerno več možnosti za resno delo. Pri nas nimamo dovolj strokovnjakov, zato si pomagamo z nekdanjimi športniki Pa tudi ti neradi zahajajo v telovadnico, zakaj časi, ko je večina športnih delavcev delala zastonj, so daleč za nami. V Metliki trdimo, da smo samo še pri nas taki idealisti. No, tudi pri nas jih je na žalost vse manj.“ Do nedavna so bila šolska športna društva v občini več ali manj prepuščena sama sebi Sedaj bo drugače. Zaenkrat so testirali učence le na metliški šoli, teste pa bodo postopoma opravili tudi po ostalih šolah. Na osnovi rezultatov so osnovnošolci razvrščeni v selekcije. Prednost imajo košarkarska, atletska in namiznoteniška. Cveto Rus trdi, da je sistem s selekcijami vsaj za košarko prišel zadnji čas. V Metliki so že lep čas doma dobri košarkarji, novi tekmovalni sistem pa jim je zagrenil marsikatero uro. Najstarejši so se metliškemu dresu celo odpovedali, in sicer na račun družin, študija. Če ne bo slovenska košarkarska zveza v republiški lin dodelila mesta reprezentanci Bele krajine, se bo zgodilo, da bo šport, ki je v njihovi občini prednosten, po desetih letih umrl. Novi sistem šolskih selekcij pa je dokazal, da je v Beli krajini za košarko veliko zanimanja. Z novo telovadnico imajo lepe možnosti za delo, re- SuUiška košarkarska zveza pa o morala o predlogu Metličanov pošteno razmisliti „Tudi za atletiko je precej zanimanja. Ker nimamo stadiona, smo se dogovorili za sodelovanje s črnomaljskim klubom. Poleti bomo hodili k sosedom na njihov stadion, pozimi pa bo njim na voljo naša nova telovadnica. Razmišljamo pa o svojem stadionu; zgradili n^j bi ga pri šoli tako da bomo imeli v centru mesta nekakšen manjši športni park. Tako bomo, vsaj za silo, ustregli tudi našim atletom. In kako je s tretjo prednostno panogo, namizni tenisom? Tu naj bi imeli še najmanj težav, zakaj prostor imamo, mize pa tudi niso drage. Razveseljivo je predvsem to, d? bodo imeii otroci dokaj dobre strokovnjake: tu so Hauptman, Uhl, Kočevar, Stipa-nič in drugi1* Ko govori Rus o načrtih, ne pozabi omeniti, da je nova telovadnica si' -c lepa pridobitev, da pa ni rešitev. V občinije vse premalo zunanjih igrišč. S pomočjo mladine bodo zato poskušali zgraditi v vsaki krajevni skupnosti, ki še nima igrišča za mali nogomet, kakovosten športni objekt, bržkone pa bo najprej zraslo igrišče pri tovarni Beti, ki bo služilo za delavsko rekreacijo. In ko smo že pri rekreaciji, meni Cveto: ..Delavec pri nas do sedaj ni imel možnosti za športni oddih. Z novo telovadnico, ki je bila zgrajena tudi z delavčevim dinarjem, pa se ponuja lepa priložnost za organizirano vadba Upam, da ie ne bo skušal kdo preprečiti* J. PEZEU iiiHiiimiiiiiiiiimiMiiimiiimiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii =lllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll= = MAČJA RADOVEDNOST — Mestne mačke so se življenju i | med betonom lepo privadile in namesto na polje hodijo iskat 1 | hrano po kantah. Pri brskanju med odpadki v vedru je Franci f | Koncilja zalotil dve muci, in ker je imel pri roki fotoaparat, I | ni zamudil lepe priložnosti za dinamičen posnetek. Fotogra- f | fija je zgovorna in prepričljiva, škoda je le, ker povečava ni | | najbolje izdelana ter je premalo tonsko razčlenjena. Seveda i i bi posnetek pridobil, ko bi ga Novomeščan Koncilja naredil j§ | z objektivom z daljšo goriščno razdaljo, s katerim bi zameglil | E ozadje in tako pozornost opazovalca fotografije navezal zgolj § 1 na dogajale okoli vedra. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimjiiiitiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiiiimiii {eoteUMBri pred MletT) Izraziti ljubitelji trte j NAŠI DOLENJCI tako izrazito ljubijo vinsko trto, pa čeprav | je šmarnica, da je ne bodo zlepa opustili. Zato je treba tem | izrazitim ljubiteljem vinske trte dati trto, ki bo tudi v predelih, I kjer raste šmarnica, dobro uspevala, ki bo dozorela pred šmarni- I co, ki bo bogato rodila in bo tudi drugače skromna. Taka trta = obstaja, samo da je našim vinogradnikom na Dolenjskem še po | večini neznana. Imenuje se ..Radgonska ranina“. To trto bo § treba s sredstvi občinskih in okrajnih skladov, ki se ustvaijajo s | takso od šmarnice, širiti v področja, kjer imajo samo šmarnico, i S VZPOREDNO z naglim tehničnim napredkom v naši državi I narašča tudi število motornih vozil. Vendar pa naš motorizirani | promet precej zaostaja za našimi možnostmi in potrebami. Ob | koncu leta je bilo v Jugoslaviji registriranih skupaj 61.547 mo- | tornih vozil. Zanimivo je, da imamo šoferjev dvakrat več kot | motornih vozil. Največ šoferjev amaterjev ima Slovenija. Žena § šoferjev je v vsej državi le 1000, od tega poklicnih šoferjev | komaj 20, ostale so amaterke. KOT SE spominjajo starejši ljudje, je v Srebrničah že rasel I hmelj, pa ne samo v Srebrničah, temveč tudi drugod. Tako se i spominjajo starejši hmeljarji v Savinjski dolini, da so prejemali I hmelj tudi iz škocjanske okolice. TUDI TRGOVINA je močno zaostala. Pomanjkanje transportnih sredstev, skladišč, hladilnic in lokalov je že tolikšno, da trgovina ne zmore posredovati vsega blaga od proizvajalcev do potrošnika. Vsaj po zmernih cenah ne! Zato bomo za razvoj trgovine uporabili vsako leto 75 milijard dinarjev. Gospodarstveniki predvidevajo, da bomo s temi sredstvi lahko nadoknadili zamujeno in organizirali sodobno trgovino. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. decembra 1957) ID SVETU OKOLI ŠOLSKO BERILO - „Tudi zveste ženske treba tepsti, saj je maščevanje sladko in tako le zlega vraga boš izvlekel iz njih gladko!” — tako nekako gre v slovenskem prevodu pesmica, ki so jo sestavljalci učbenika za učence nemške pokrajine Schle-swig — Holestein vstavili med druge modre verze nemških velikih mož. Učbenik ni bil dolgo v uporabi; starejši so sami ugotovili, da „strokovnost“ v sestavi učbenika sodi bolj v čase nekaj stoletij nazaj kot v sedanjik. Otrokom so „poučno“ šolsko berilo odvzeli. KONEC RAZSTAVE - Zvezno sodišče ameriške države Illinois je naredilo konec strahotni razstavi, ki je leto za letom skozi štirideset let obiskovala večja ameriška mesta. Glavni predmet razstave je bilo več mrtvorojenih otrok, shranjenih v špiritu. Sodišče je odločilo, da je treba mrtvorojene pokopati. Šele zdaj so se ljudje zgrozili, kako neokusno početje je bila razstava — zgrozili so se tudi vsi tisti, ki so si jo večkrat ogledali. NEDOLŽNO VESELJE - Neki dolgoprstnež je nedolgo tega spretno vlomil v eno od hamburških veleblagovnic. Na blagajnah si je nabral zadosti denarja, na poti iz veleblagovnice pa gaje premagala vabljivost oddelka z otroškimi igračami in za nekaj trenutkov seje ustavil. Postavil je celo železniško progo in navdušeno poganjal električno igračo po tirih, poganjal in poganjal, sladko nasmejan in zatopljen v zanimivo igro. Iz zlatih otroških sanj ga je potegnil surovi glas policaja, ki je tatu aretiral. Kradljivec se je namreč z igračo zamotil do jutra, ko so trgovino odprli. PLASTIKA - Dolgonogi flamingo iz živalskega vrta v Nor-vvichu si je zlomil nogo. V takih primerih so po navadi ptico ubili, vendar se je tokrat vmešal direktor živalskega vrta, ki je ptici pomagal z umetno nogo; naredil jo je kar iz plastične cevi. Flamingo je z nadomestkom zadovoljen in ga gusarski videz ne moti. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Cvet ljudstva se pretepa v zbornici (Državna) zbornica je postala dvorana pretepov v pravem pomenu besede. Cvet ljudstva, ljudski odposlanci se tepo ko kmečki fantje v gostilni. Zbornica je bila dobila novega predsednika, dosedanjega podpredsednika Poljaka Abrahamoviča. Seveda ga je vodila samo desnica. Levica se je vzdržala volitve. Potlej pa je nagajala predsedniku na vse načine. Nadevala ga je z najgršimi priimki. Psovala je njega in desnico kar najbolj nesramno. Kričali so na vsa grla, sikali, piskali, ako je hotel predsednik kaj izpre-govoriti. Pa ni ostalo samo pri kričanju in pri razbijanju z deskami. Prišlo ie do dejanskih napadov. Neki nemški vseučiliški profesor se je tako daleč spozabil, da je izvlekel iz žepa dolg nož in mahal ž njim po zraku ter kričal, da mora komu preparati trebuh. (V P o 1 j a n š fc f c a K) se Je riecfeljo zjutraj zgubila krava /rudečka). Ako bi kdo kaj zvedel, kje se nahaja, ali kar si bodi, je lepo naprošen, naznaniti. (Državni) cestni erar je dal vže pred 8 tedni globoki jarek radi snaženja odkriti v Trebnjem, a še do danes ni pokrit. Ne samo, da ta odkriti cestni jarek onesnažuje tamošnji kraj, on je tudi v veliko nevarnost mimoidočim ter je res že ondi neka gospa tako ponesrečila, da je nevarno obolela. (Grozna) poročila so po raznih časopisih brati, kako hudo se godi izseljencem, ki so se v južno Ameriko podali in v kako žalostnem stanu se vračajo v staro domovino; prestradani in razcapani tavajo obupno okrog ter so usmiljenju drugih prepuščeni. Bati se je, da bi tudi kateri naših ljudi agentom v roke prišel in v gori omenjeno gorje zabredel. Dobro bi bilo, da se to svarilo po mogočnosti razširi. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1897) ZMOTA URBANISTOV Velemesta niso več privlačna Kaj odvrača ljudi od velikih mest? — Več prostora Za ves razviti svet je do nedavnega veljalo, da so se bogastvo, znanje in možnosti uspeha zlili v velika mesta, medtem ko so manjša mesta in mesteca zaživela Glisto, neprivlačno življenje, edavne raziskave pa so pokazale, da so se stvari obrnile. Medtem ko se je prebivalstvo velikih mest v obdobju med 1970 in 1975 povečalo le za 4,1 odst., se je prebivalstvo v manjših mestih povečalo za 6,6 odst. Podatki kažejo, da majhna mesta postajajo zanimiva. Po Gallupovi anketi bi kar 90 odst. Američanov raje živelo v manjšem mestu, kraju ali celo v vasi kot v velemestu. Celo preb;\ alci velemest se naseljujejo na obrobju mest, da bi tako zaživeli v manjši skupnosti, a hkrati ohranili nekatere prednosti velemesta. Kaj vleče ljudi iz ogromnih naselij? Strokovnjaki odgovarjajo, da so ljudje siti nasilja, kriminala in onesnaževanja, kar je vse povezano z velemestnim življenjem. Manjša mesta tvorijo tudi manjše skupnosti, v teh pa ljudje lažje uveljavljajo svoje interese. Dosedanji provincialni značaj malih mest se z gradnjo modernih prometnih povezav izgublja, saj so kulturne ustanove, znanstvene in druge institucije hitro dosegljive. Ta nepričakovani preobrat je najbolj presenetil ameriške urbaniste, ki so za bodočnost načrtovali neznanska mestna naselja, v katerih bi bil prostor še bolj izrabljen, ljudje pa zaprti v ogromnih stavbah. Razvoj dogodkov jih je prisilil, da so morali priznati napako: pretiravali so s pomeščanja-njem. Kotalkar na drsalni deski v betonskem tunelu na posebnem igrišču, namenjenem le temu početju. Igračkanje postaja šport Kmalu po 1960. letu so se na ulicah Floride in Kalifornije pojavili fantje, ki so kot vra-žički drveli na doma izdelanih deskah, pod katere so pritrdili koleščke od kotalk. Bila je to priljubljena igračkarija, za katero so se mladi hitro navduševali. Takrat ni nihče niti slutil, da so to predniki zdaj izredno priljubljenega in zelo razširjenega razvedrila, ki si silovito utira pot iz ZDA v Švico, Francijo, Anglijo, Nemčijo, po zadnjih vesten pa celo v Sovjetsko zvezo. Kotalkanje na deskah postaja pravi šport in zanj dela že cela industrija: na trgu je vedno več najrazličnejših drsalnih desk, posebnih čelad, zaščitnih rokavic in drugih oblačil. Največji izdelovalec tovrstne opreme ALS bo po izračunih v enem letu prodal že 4 milijone drsalnih desk, vsa industrija v ZDA pa bo za opremo pobrala kar 400 milijonov dolarjev. Kotalkarji na deskah so večinoma zelo mladi: njihova povprečna starost ne dosega 20 let. Šampioni so stari tudi po 14 let. Ker so začeli v kotalkanje vnašati v$e drznejše in težje elemente, se je razvedrilo spremenilo v šport, nastala so prva posebna igrišča, z njimi pa tudi prvi poklicni kotalkarji na deskah, ki svoje umetnije uspešno prodajajo. Najbolj znani Ty Page, 19-letni fant, je letos za nastope pobral kar 100.000 dolarjev. Novo razvedrilo ali šport ni nedolžno, Kotalkanje na deskah je nevarno za tiste, ki to počnejo kar na ulicah, pa tudi za tiste, ki se lotevajo kotalkanja na igriščih. V letošnjem letu so zabeležili več kot 350.000 poškodb pri kotalkanju na deskah. SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE Novo mesto objavlja JA VNO PRODAJO naslednje rabljene pisarniške opreme: — 9 pisalnih miz — 5 strojepisnih miz — 1 omare — 3 klubskih miz — 9 stolov (klubskih) in druge (manjše) pisarniške opreme. Javna licitacija bo v petek, 16. 12. 1977, ob 8. uri v prostorih skupnosti za zaposlovanje, Trdinova 10. Ogled sredstev je možen uro pred licitacijo. AVTO - MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo dne 18. decembra 1977 v prostorih mehanične delavnice AMD Novo mesto na Ljubljanski cesti št 8, za odprodajo DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750, letnik 1974 in 1975. Vozili sta vozni. Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo. Družbeni in za sebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE Prošnje sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure. Razpis velja do zasebde delovnega mesta. AVTO-MOTO DRUŠTVO BRESTANICA razpisuje javno licitacijo za prodajo DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750. Licitacija bo dne 10. XII. 1977 ob 15. uri pri društvenih garažah." Ladja iz trsa prek oceana) Thor HnSSigg na poti — zgodovin0 ^ Norveški pustolovec, alL polog, raziskovalec, p° in občasni arheolog J Heyerdahl je spet na P reki Tigris se je spustil do ‘nJ skega oceana in !,e, ui ne i) obalam Indije. Th°r k01 slavni Thor s Kon Tikj) > se na pot odpravil v . £ „ plovilu: proti Indiji p ,, posebni ladjici, kater. L splesti iz trsa v južnem Ladjica Tigris je pod ^ dahiovim povcij^'Jm ve timi prostovoljci na (Američanom, RuS0, ’oncei er’^ehSrŠkandin^j Nemcem, dvema Skan ma in Iračanom) ter p uia m uai/oj*”--/ .- Lrreni vo Združenih narod ^ na doleo in nevarno p > B na dolgo in nevarno pp j če bo pot seveda uspela. P W Ladja iz trsa je po risbi na glinasti plo*« bolj ali manj trden dokazi pred tisočletji po isti P° |4 kih plovilih pluli do ™ obal starodavni Suni A Heyerdahl že dalj varja trditev, da se j \ razširila po vse™5 jvjliz3 ^ vse do Indije. Osnovno no sredstvo pa naj b iz trsa. . igOT Na neki glinast P A zgodovinarji nasn v ^ m fc, drobno narisano lauj J« « Prav te risbe. S® J,mo35 3 Heyerdahl, ko je s po ^ ^ ^ mačinov zgradil 1ctarod3! S tančen posnetek A «5 plovila. Ladjica Tign U 18 metrov, tehta P ^ # Dvomljivci pišejo, .^4 potonila veliko PreJ’K na obzorju po^ jj j Toda dvomljivci so krat ušteli, saj je / Kon Tikijem m KaJc zadano nalogo Miki Muster Janez Trnove detw Zaman st0.0hite,! m°Či’ dU|nl5» sc s prcdflj pil J niti slišali <’j0 lem čolnu v p» • čeru istega -jbliH! veliki č°ln *Lcr’av zalo, «1» n‘\ |,ilo-Tako jc t«d' Rešitev prejšnje križanke f A NJ Tisoč radosti ne odtehta ene muke. MICHELANGELO 1 Na svetu je heroizem samo v A da vidiš svet, kakršen je, in ® ga ljubiš. R. ROLLAND Znanje mnogih reči nas ne 1 razumevanja. HERAKLIT ...n DL (RAUEVO BIVALIŠČE POŠKODBA DREVORED AVTOR Wll ATMOSFERA- LIT. DELO mm fflOVRATAf Ki DL NAS OTOK ČEŠKA POKRAJINA V VOJVO DINI SULTANOVA PALAČA TRUŠČ HIMALAJ. OSEM- TISOČAK MORALA DEL LJUBLJANA KDORGLE DA SAMO NA DOTO mr -gm PRISTAŠ BONAPAR TIZMA 'PINA lil MM oni OBREDNA OPRAVA MLtlML DL NSKA FARMA _ MII DUŠA UMRLEGA POGAN 2ILA0D- IVODNICA KONICA RUGGIERO RICCI P0KL0N_ POKOJ- NIK TRŠČICA m TANTAL LUKA V J.' ANGLIJI VODNA ŽIVAL DL UP SREDOZEM OKRASNA RASTLINA MOSTAR STRELSKI CILJ TROPSKA OLJNICA RAZTEZNA PLETENINA ''''■■llllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Nekdaj v zlatu, danes na cesti Z zimo in snegom se na cestah pojavi tudi sol, ki jo cestne kJfžbe raztresajo, da topi led in sneg na asfaltu in omogoča . Jub neprijaznemu vremenu varno vožnjo. Vozniki se na sol Jeze» ker jim vztrajno „grize“ občutljive kovinske trebuhe . °mobilov. Vendar pa ni njihova jeza nič v primeri z ogorče-ki bi ga takšno nezaslišano početje izzvalo pri naših predivi*1« ako bi se ti seveda lahko za hip oglasih v današnjih časih. Pred nekaj stoletji je bila sol velika dragocenost. .Kralj! so si zavidali Dele kristal-buti Pripadniki plemena Tim-v KJU v Sudanu so jo odtehtavali veln .^kimistom v srednjem DlnH Je temeljna snov pri ne-2Jat -1 Poskusih pridobivanja . O in svinca; za nekaj plošč soli je hn~ - “ nekaj plošč let mo8°če še v prejšnjem sto-le Ju tržnici v Etiopiji kupiti t?°, mladenko. Sol torej ni bila li k °‘ ^ če bi jo dobro pozna-tai ? J* morali tudi še danes do ^ Prikloniti. oceani ne gore ?»W LJUDJE NE UMIRAJO y Zgodba o soli je presenetljiva že skn mem začetku- Če pogledamo Sp f.1 naočnike kemika, je sol kov"1”3 natrija klora, se pravi iz in ii”6,’- v dotiku z vodo zgori, stn. ^ na’ ki je za človeka smrtno jjj Pen. Pa vendar je sol kljub nat-morij in oceanov in kot oru j° z veseljem uživamo vež /lePogrešljivo začimbo. Se y °rez soli življenje ni mogoče, bli* Sakdo °d nas nosi v sebi pri-les n° četrt kilograma soli. V te-ceii Urav,}ava izmenjavo vode med in njihovo okolno teko-i,i v, ki prinaša hrano in odnaša 2aiel ®tcz bi telo zvili krči, SrJ :a bi ga paraliza in doletela sj/ Krvne celice lahko žive le v jjjJJ* tekočini, v neslani hitro po- Na srečo imamo v telesu imeniten mehanizem, ki uravnava količino soli. Ce zaužijemo preveč te snovi, jo ledvice izločijo, če pa premalo, izločajo ledvice le vodo. Ker pri dihanju stalno izbubljamo poleg vode tudi sol, moramo to življenjsko potrebno snov zaužiti s hrano, če hočemo obdržati zapleteni sistem našega organizma ziv. Ko je človek pred tisočletji še kot lovec bival na Zemlji, je našel potrebno sol v surovem mesu, podobno, kot jo Eskimi in Masaiji še dandanes. Z ognjem pa je človek izgubil ta naravni vir soli. Pri kuhanju se namreč sol izloči iz mesa. Kot poljedelec tudi v žitaricah ni našel pravega nadomestila. In začel se je lov na bele kristalčke. . NIKAR PREVRNITI SOLNICE Skozi stoletja je sol igrala važno vlogo. Vladarji so ljubosumno hranili pravico prodaje soli le zase ter s tem držali ljudstvo v železnih rokah. Marco Polo poroča, da je v Himalaji Veliki kan udaril svoj znak na vsako ploščico soli. V Etiopiji so solnate plošče uporabljali kot denar in v zakladnicah so Že zložene cele kopice takih plošč. Kot plačilno sredstvo je bila do leta 1900 sol upoštevana skoraj v vsej Centralni Afriki V Evropi so si vladarji polnili Magajne s prodajo soli, hkrati pa "'»■iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii je cvetelo tudi tihotapljenje z njo. Martin Krpan ni bil edini, ki je v naše kraje na črno prinašal dragoceno sol. Nič nenavadnega ni, da so soli od nekdaj pripisovali božanske lastnosti Za Homerja je bila „božanska“, za Platona „bogovom ljuba“ za Slovane prispodoba gostoljubja, saj so z njo in kruhom simbolično postregli gostom še v novejših časih. Sol igra vlogo oči-ščevalca v številnih verstvih. V vraževerju je prevrnjena solica slabo znamenje, medtem ko ponujanje soli prinaša blagostanje. 14000-KRAT UPORABNA Dandanašnji je sol poceni in nihče je ne shranjuje v zakladnicah. Vsako leto na raznih koncih sveta pridelajo ogromne količine soli Samo 5 odstotkov svetovne proizvodnje porabi človek kot dodatek jedem ali kot pripomoček za konzerviranje hrane, ves ostali del gre za potrebe industrije. Med petimi poglavitnimi surovinami (nafta, žveplo, apnenec, premog, sol) je na prvem mestu po uporabnosti Sol in njene derivate industrija koristno uporablja za proizvodnjo tekstila, raketnega goriva, kozmetike, barv, lepil, mila, baterij, razstreliv. Najdemo jih tako v plastiki kot v ustni vodi, tako v aspirinu kot v dinamitu. Sol uporabljajo za 14000 industrijskih izdelkov in postopkov, med katere sodi tudi beljenje papirja, strojenje usnja, izdelava gume ipd. Noben mineral ni tako uporaben in vsestransko izkoriščen. Poglavitna vira soli sta morska voda in podzemeljski skladi, ki so nastali iz nekdanjih morskih zali- vov. Ljudje so že pred 2500 leti kopali kameno sol, o čemer priča najstarejši znani rudnik na svetu, ki se nahaja v HaHstattu v Avstriji Svojevrsten spomenik je tudi poljski rudnik soli Wieliczka pri Kra-kowu. Neprekinjeno ga izkoriščajo že preko 1000 let, njegova posebnost pa so kipi, ki so jih rudarji vklesali v kameno sol in tako ustvarili največjo podzemeljsko galerijo naivne umetnosti na svetu. Med vojno so Nemci v rudniku namestili celo letalsko tovarno, danes pa je rudnik tudi sanatorij. Okoli 240 metrov goloboko pod površjem zdravijo bolnike z dihalnimi težavami Enakomerno toploto in zelo uravnovešeno vlažnost rudnikov soli so Američani izkoristili za ogromno podzemeljsko skladišče v Kansasu, kjer hranijo vse mogoče stvari: od mikrofilmov, računalniških podatkov do poročnih oblek in slavnih filmov. V zadnjem času se strokovnjeki ogrevajo za zamisel, da bi odpadke atomskih reaktorjev shranili v podzemeljske sklade soli Tu naj bi bili najbolj varno shranjeni Če bodo zamisel uresničili, bo človeštvo soli dolžno le še večje spoštovanje. Beli kristalčki na solnici so vsakdanja stvar, čeprav so jih pred stoletji plačevali z zlatom. ZA OČETOM R' 'X' k . Hi J sVoje šibke niune klice 'lili '• Morda jih k’ a se v ma-\ c*- Proti ve-da se Vse jc ka-pristati. 257 Malo pred nočjo sta Bojan in Zoran dosegla k bregu privezani čoln in zagledala na bregu štiri belce in šest Indijancev. Znašali so skupaj dračje in pripravljali ogenj. Pognala sta svoj kanu k čolnu in zaklicala onim na bregu »dober večer«. Vsi štirje belci so stekli k strugi, da vidijo od blizu nenavadna popotnika sredi neizmerne pragozdne divjine, segajoče tisoče kilometrov daleč. r 258 »Od kod sta se pa vidva vzela?« Je ves osupel vzkliknil eden izmed belcev v portugalščini, katere pa dečka nista razumela. Bojan je skočil prvi na breg in vprašal, če nemara kdo ne govori španski. »Jaz,« je dejal oni, ki ju je bil prvi ogovoril. »Ali sta Španca?« — »Ne, Slovenca,« je povedal Bojan. »Slovenca?« se je začudil možak. »Jaz sem Poljak. Od kod prihajata?« TURISTIČNE mm mit INFORMACIJE 4* w |INEX INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA NOVOLETNI LETI Poslužite se dodatnih letov na novo leto, ki so namenjeni samo začasno zaposlenim v Nemčiji in njihovim najožjim sorodnikom. Cene letov so 50 odstotkov nižje od rednih linij! Z obiskom razveselite svoje najdražje. Msselderf Frankfurt Hannover Stuttgart Zagreb i Hamburg Hannover Stuttgart Prodaja kart in informacije: ZR Nemčija: 9riiMx 6000 Frankfurt/Main 1 Postfach3009 Wiihelm-Leuschner-Strasse2 Telefon (0611) 2 57 32 50 ,2 57 32 51. S filialami: oir-bu/ Ni/M 6000 FRANKFURT/Main 1 Munchener Str.42 Tel. (0611)2 57 32 01 4000 DUSSELDORF1 ■ Steinstrasse 20 • Tel. (0211) 32 98 78 + 32 63 09 2000HAMBURG 1 • Lange Relhe 20 • Telefon (040)24 30 29 + 24 68 08 4800 BIELEFELD1 • Herforder Str. 31 (Beri. Platz) • Tel. (0521) 6 32 82 Ljubljana: lnex Adria Aviopromet, Titova 48, tel. (061)313-366. 320-970 ter KOMPAS - Novo mesto in SAP - Sevnica As x INTEREXPORT Ljubljana PE „INEX" Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Telefon: (061) 312-995 SMUČANJE ČSSR Tatranska Lomnica, odh. 21. januarja 1978 SMUČANJE ob Belem jezeru (VVeisensee), odh. 22. in 29. januarja 1978 SMUČANJE v Saalbachu pri Zeli am See, odh. 28. januarja 1978 SILVESTROVANJE v hotelu MEDENA pri Trogiru, odh. 27. decembra 1977, cena 1.400 din za osebo LONDON 3-krat na teden Splošni, intenzivni in strokovni TEČAJI ANGLEŠČINE v Londonu. PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX Ljubljana, Titova 25, tel. 312-995, 327-947 INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. 24—571 IZLETNIK Celje, Velenje, Žalec_ ALPETOUR Kranj, Radovljica, Škofja Loka AP Nova Gorica MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA Novo Mesto, Glavni trg 7, tel. 22—555 Kolektiv hotela Kandija sprejme 30 ABONENTOV ZA KOSILA. OBVESTILO Cena dnevnega kosila je 30,00 din. Interesenti dobijo podrobne informacije v recepciji hotela ali po telefonu 22-410. OBVESTILO o tečaju šivanja in krojenja Izobraževalni center v „Beti", Metlika, bo organiziral tečaj krojenja in šivanje. Tečaj je namenjen dekletom in ženam, ki bi rade izpopolnile svoje znanje o krojenju in šivanju. Program bo prilagojen začetnikom in tistim, ki že obvladajo osnove krojenja in šivanja. Tečaj bo dvakrat na teden v popoldanskem času, ob sobotah pa tudi dopoldne, in sicer od 20. 12. 1977 do 29. 2. 1978, skupaj 70 ur, v prostorih Izobraževalnega centra „Beti", Metlika. Vodile ga bodo izkušene tovarišice, ki že več let poučujejo v PTŠ „Beti . Na razpolago bo nekaj materiala za začetne vaje in šivalni stroji. Prijavite se lahko do 15. 12. 1977 v TOZD IC „Beti", Metlika, pri Dragici Nenadič. Plačilo za tečaj je odvisno od števila prijavljenih in bo cena znašala pribl. 500,00 din. POTA m sutf Dežurni poročajo Neprevidna nočna vožnja Pogojna obsodba za Silva Drmaža, ki je januarja letos zakrivil smrt 66-letnega kolesarja NA LJUBNU JE GORELO - 20. 11. je zagorelo leseno poslopje na Ljubnu, last Janeza Vodopivca iz Šmihela. Vodopivčevi so imeli v poslopju shrambo in urejen bivalni prostor. Pri požaru je nastalo za 60.000 din gmotne Škode, vzrok pa še ugotavljajo. poZar tudi v svinjski KUHINJI - Prejšnjo nedeljo zvečer je prišlo do požara tudi v svinjski kuhinji in drvarnici Staše Balabanič v Novem mestu. Tega dne so v kotlu kuhali svinjsko krmo. Zraven so bila drva, ki so se vžgala. Ogenj je uničil del ostrešja kuhinje in drvarnice, gmotno škodo pa cenijo na 10.000 din. Da ni bila slednja še večja, gre zahvala novomeškim gasilcem in sosedom. VLOMIL V PISALNO MIZO -28. novembra je bilo vlomljeno v pisalno mizo, ki stoji v stanovanju Leona Kušljana v Šentjerneju. Vlomilec - dejanja je utemeljeno osumljen Vinko Brajdič-Zajc - je odnesel 3.000 din. Brajdiča so priprli. NEPRUAZEN „OBISK“ V RIBOGOJNICI - Minuli četrtek so v ribogojnici v Luknji ugotovili, da jih je obiskal vlomilec. Preplezal je ograjo, ustrelil psa čuvaja in nato vlomil skozi vhodna vrata poslopja. S hodnika je odnesel puško, vredno 6.000 din, medtem ko je bil pes vreden 8.000 in uničena vrata pa 2.000 din. JIH JE ZIMA PRESENETILA? — Zaskrbljujoči so rezultati torkove akcije ljubljanskih miličnikov na novomeških avtobusih. Neprimerne gume, razne tehnične pomankljivosti, raztrgani sedeži (posnetek levo), samo potrjujejo besede miličnikov, da so „Goijanci“ izmed vseh slovenskih ,.avtobusnih“ podjetij najslabše pripravljeni na zimo. (Foto: Bojan Budja) Čez Glavni trg spet po starem Sklep IS SO Novo mesto: od nedelje naprej se bomo po Cesti komandanta Staneta in Glavnem trgu ponovno vozili v obe smeri — Vzrok: zima Novomeški promet je znova bogatejši za nekaj pomembnih odločitev. Ob otvoritvi nove ceste Ločna—Gotna vas prihaja najbolj sveža vest iz izvršnega sveta SO Novo mesto: v nedeljo bo po cesti komandanta Staneta in Glavnem trgu znova stekel dvosmerni promet. POCENI DO AKUMULATORJA — Emil Rifelj iz Lešnice je 30. novembra parkiral osebni avtomobil Z-750 na parkirnem prostoru pred Henčkovo gostilno. Ponoči mu je neznanec iz avtomobila zmaknil akumulator, Kako je Rifelj pripotoval domov, ni znano. Ta sklep ni brez osnove. Sneg, ki je zapadel dovolj zgodaj, je opozoril, da zimsko vzdrževanje ozkih ulic ob tržnici, kjer je bila doslej speljana obvoznica, ni mogoče. Poleg odločitve, da bomo čez zimo po Glavnem trgu vozili v obe smeri, pa je IS občine sprejel še sklep, da se Kidričev in Prešer- VLOMIL V DRVARNICO - V noči na soboto je bilo vlomljeno v drvarnico Novomeščana Jožeta Isteniča. Vlomilec je odtrgal ključavnico in odnesel električni stroj „Iskra“, vreden 2.700 din. ISKRA V SLAMI - POŽAR - V soboto okoli 20. ure je prišlo do požara na zidanici Antona Gorenca v Čemšah. Ogenj je uničil ostrešje, nekaj desk, mlin, ožgana pa so tudi vhodna vrata. Požar. - pogasili so ga sosedje - je zanetila iskra iz kurišča, ki si je našla pot do sena. nov trg, Sokolska ulica, Društveni trg m Kastelčeva ulica določijo za enosmerni promet, del Škrabčeve ulice, od tržnice navzdol, bo poslej zaprt za vsa vozila, medtem, ko se prostor na Glavnem trgu pred gostiščem določi za avtobusno postajališče za lokalni in turistični promet. In še ena novost: postajališče avtobusa za Dolenjske Toplice se bo preselilo na avtobusno postajo na Novem trgu. Nedelja prinaša novomeškemu prometu torej kup novosti, verjetno bo tudi nekaj vroče krvi in seveda nekaj zmede. Pa bomo preboleli tudi to zimo, kajti spomladi, ko se prične obnova starega mostu, se bomo najveijetneje ponovno vrnili k dosedanji rešitvi. In ko smo že pri mostu: v kratkem se bodo pričela prva dela, tunel za iintiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniii II. VARNOSTNI UKREP OBVEZNEGA ZDRAVLJENJA ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV Alkoholizem in narkomanija sta znana kot pomembna krimi-nogena faktorja. V sodobni kri-minološld znanosti izrecno poudarjajo, da je treba v vsakem kroničnem alkoholiku in narkomanu-delinkventu videti predvsem bolnika, ki je lahko za Varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, ki se sme izreči le, če je bila storilcu izrečena kazen ali pogojna obsodba, se izvršuje v zavodu za izvrševanje kazni ali v zdravstvenem ali kakšnem dru- S:m specializiranem zavodu, as, prebit v takšnem zavodu, se všteje v kazen. Posebnega pomena je določilo (3. odst. 65. ČL KZ SFRJ), po katerem se pogojno obsojenemu lahko naloži kot posebna obveznost zdravljenje na prostosti, pri čemer sodišče upošteva zlasti njegovo pripravljenost za tako Zdravljenje alkoholikov -delinkventov okolico tudi nevaren. Sodobna kriminalna politika se vedno bolj zavzema za to, naj bi zoper takšne prestopnike ne uporabljali kazni, marveč posebne ukrepe, ki bi ustrezali individualiziranemu zatiranju nagnjenja k alkoholizmu ali narkomaniji, oz. naj bi se zanje poleg kazni uporabljali primerni varnostni ukrepi Tudi v naših razmerah je alkoholizem kot kriminogeni faktor izredno pereč problem. Naši družbi je mnogo do tega, da se z učinkovitimi zaščitnimi in kazenskimi ukrepi zatira alkoholna kriminaliteta, kar se nedvomno kaže v varnostnem ukrepu obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov (ČL 65 KZ SFRJ), s katerim se daje sodiščem večja možnost, da neposredno vplivajo na tovrstne vzroke kriminalitete. Ta varnostni ukrep sme sodišče izreči tistemu, ki je storil kaznivo dejanje zaradi tega, ker se je vdal stalnemu uživanju alkohola ali mamil in je nevarnost, da bo zaradi tega ponavljal kazniva dejanja. Ni potrebno, da bi bilo kaznivo dejanje storjeno v pijanosti, zadostuje ugotovitev, da je vdanost alkoholu ali mamilom vzrok za kaznivo^ dejanje. zdravljenje. Če pa se storilec brez upravičenega razloga ne začne zdraviti na prostosti ali če zdravljenje samovoljno opusti, sme sodišče pogojno obsodbo preklicati ali odrediti prisilno izvršitev ukrepa obveznega zdravljenja v zdravstvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu. Če je bil ta ukrep izvTšen ob pogojni obsodbi, sme trajati najdalj dve leti. O tem, aU bo uporabilo varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, odloči sodišče potem, ko si preskrbi izvid in mnenje izvedenca. Glede na stopnjo odvisnosti od alkohola in zlasti glede na posledice storilčevega asocialnega alkoholičnega obnašanja odredi sodišče, ali se bo izrečeni ukrep izvajal v zdravstvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu ali pa kar v zavodu za izvrševanje kazni, če imajo organizirano zdravljenje alkoholikov, oz. na prostosti, če izreče storilcu pogojno obsodbo. (O tem je bik) v tem sestavku že povedano). Pri zdravljenju na prostosti se mora obsojenec prijaviti najbližjemu dispanzerju za socialne bolezni, kjer se bo začel zdraviti v dispanzerski terapevtski skupini, nato pa bo po določenem času vključen v program rehabilitacije v klubu zdravljenih alkoholikov glede na svoje uspešno zdravljenje in socializiranost, po presoji zdravnika - terapevta. Čas zdravljenja v skupini in vključitev v klub pa je vezan na čas trajanja tega varnostnega ukrepa, kot ga je določilo sodišče. To pomeni, da bo po uspešnem zdravljenju v dispanzerski skupini, ki mu glede na prej navedene pogoje sledi vključitev v klub zdravljenih alkoholikov, moral biti obsojenec-zdravljeni alkoholik vključen v klub še najmanj preostanek časa do poteka dobe, za katero je izrečen varnostni ukrep, kljub temu da je klub zdravljenih alkoholikov jrostovoljno združenje. „Člani kluba so se prostovoljno dogovorili, da se bodo enkrat na teden dobivali na terapevtskih sestankih zato, da si izmenjajo izkušnje pri izvrševanju številnih vprašanj, s katerimi se srečuje sleherni med njimi. “ (Dr. J. Rugelj v sestavku „V klubu prostovoljno, ne po kazni", DoL list z dne 10.11.1977.) V opisanem primeru se bo torej obsojenec moral vključiti v klub. Če pa tega ne bo hotel, bo sodišče pogojno obsodbo lahko preklicalo ali pa odredilo prisilno izvršitev izrečenega ukrepa v zdravstvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu, razen če bi bilo zdravljenje v dispanzerski terapevtski skupini že tako učinkovito, da bi zdrav-nik-terapevt smatral vključitev obsojenca v klub zdravljenih alkoholikov za nepotrebno. Vse to je upoštevalo Okrožno sodišče v Novem mestu, ko je A M. izreklo pogojno obsodbo in mu kot pogoj naložilo zdravljenje na prostosti, upoštevajoč njegovo takojšnjo pripravljenost za takšno zdravljenje in zadevno mnenje izvedenca psihiaua. Ni pa mu naložilo ukrepa, „da sc mora vključiti v klub zdravljenih alkoholikov", kot je bilo napisano v Dolenjskem listu 20. 10. 1977 in kar je privedlo dr. J. Ruglja do njegovega reagiranja v prej citiranem njegovem sestavku. (KONEC) JANEZ KRAMARIČ pešce. Gradbeno dovoljenje je namreč že izdano, medtem ko bo most začel spreminjati obliko 1. marca prihodnjega leta. Za konec še besedo, dve o na novo odprti obvoznici Ločna— Gotna vas. Za omenjeno cesto velja „gradbiščni“ režim vožnje, katji dokončno podobo bo dobila šele nekje spomladi. Pri tem mislimo tudi na prve semafor e v Novem mestu, ki bodo postavljeni najkasneje do 1. februarja 1978. Pa se le nekaj premika! B. BUDJA 21-letni Silvo Drmaž z Dolnje Prekope je 30. januaija letos pelial osebni avtomobil NSU—1200 iz Šentjerneja proti Kostanjevici. Bilo je okoli 18. ure, ko mu je nasproti pripeljal s prižganimi bleščečimi lučmi drug avtomobil. NEVAREN OSTANEK PRETEKLOSTI Peter Grčar iz Kamenja pri Šentrupertu je 22. novembra našel v gozdu pod Homom nevaren ostanek II. svetovne vojne — ročno bombo „sifonarico“. Vsa sreča, da do tega odkritja ni prišel kakšen otrok! Tako pa je oddelek za ljudsko obrambo v Trebnjem poskrbel za uničenje še enega izmed številnih „spome-nikov“ vojnih grozot TATINSKI OBISK V OBČINAH 30. novembra dopoldne je stanovanje Karla Rajeija na Občinah pri Trebnjem obiskala Romka. Brez težav je prišla v prazno in nezaklenjeno stanovanje, kjer pa jo je zalotil lastnik. »Obiskovalka* se je kaj hitro odpravila, presenečeni Rajer pa je po njenem obisku ugotovil, da mu je zmanjkalo 13.000 din. Dejanja je osumljena M. B., ki se je tega dne z družino zadrževala v okolici Občin. Drmaž ni zmanjšal hitrosti, le zasenčil je luči in z okoli 80 km/ nadaljeval vožnjo. Ko pa je ponovno prižgal „dolge" luči, je tik p« seboj zapazil kolesaija. Za vsakrsn intervencijo je bilo že PreP°5n°’ avtomobil je zadel v zadnje ko kolesa, ki ga je vozil 66-letni Jan Strajnar. Vrglo ga je v vetrobran«« steklo, nato pa po 32 metrih vožnje v obcestni jarek. Poškodbe, ki J® J Strajnar dobil ob udarcu, so tako hude, da jim je že na kraju n sreče podlegel. _ ^ Na obravnavi pred okrožnim so ščem v Novem mestu, kiji Je P16^ sedoval Janez Kramarič, priznal krivdo. Vozil je prehitro, nepazljiv in to je tudi priv***", nesreče. Pri izreku obsodbe je s« sodišča upošteval obtoženčevo kaznovanost, kot tudi to, je za prehitevanje, ko fflUJ ^ Jag0- nasipu, da se je večkrat rPeZdirC * Voznik in sopotnik Andrej esta* Cikave sta se hudo rami® i ^ boj: la na zdravljenju v novorn nišnici. Gmotne škode je din. NENADOMA NA LEV® ' y Germ iz Podlipe pri Ral° ^ aytoj deljo zvečer peljal z 0i mobilom po magistralni . pfl Gmajne proti Dobrušta ^»0 'n_ slednji je nenadoma MVU je(i»' trčil v osebni avtomobil,i* sproti pripeljal F18110-, ncsi*^if Kremena pri Krškem-je Smonkarjeva fena poKj-*« praske in odrgnine pa sta, ( oba voznika. Gmotno » na 60.000 din. ZA VEČJO VARNOST najmlajših Svet vzgojo v za preven^^ju Novo mesto oiganiz^J' od 13. do 16. urcse'^jev mentorje prometne osnovnih šolah in *** varstvenih ustanovah. Največ besed na * ^ ju bo posvečeni« * 0be-nosti otrok v Pron,et“jJ^-lodnnjena bodo nejša vprašanja s 0b prometne aUjS * koncu pa bodo * g0jeZ* program prometne vz» prihodnje leto. EETRTK0V INTERVdU Poskus se je obnesel Že prvi dan naval kupcev Pred prazniki odprta nova samopostrežnica z dvema lokaloma na Drski pomeni za 1000 družin veliko pridobitev — Dolenjkin market je stal 10 milijonov V tovarni „Kdca“ lahko nekateri zaposleni prihajajo v službo kadarkoli med 6. in '• uro. Dve leti staro vest je novomeška neuradna javnost * nič kolikokrat obdelala, medtem ko so v „Krki“ ujadno oceno strokovnjakov objavili šele pred nedavnim. vsega začetka se je s to novostjo bavil psiholog frane Smerdu, ki pravi: »Premakljivi delovni čas Sm° uvedli zato, ker so mno-8* zjutraj zamujali službo, Predvsem tisti, ki so se vozili 1 lastnimi vozili in jim je Pametna gneča onemogo- T iL pravočasno. akrat še ni bilo novega mostu. V ta poskus smo šli Premišljeno in načrtno. Po analizah in anketi smo najprej uvedli 6-mesečno po-™Sn° prihajanje na delo v Premakljivem času v tozdu ■Jnstitut“. Ker so bih tu za-ovoljni, smo dali tako mož-0st še vsem drugim zapo- gne Smerdu: premakljivi e»OVni ia Irnricfan +iisii lovni čas je koristen tudi delovno organizacijo: ^jjenadur/* 113 ta^1 delovnih me-tep Jer ® to lahko privo-a.A0- Predvsem gre za .režij-Ve» už^e- Uvedli smo ob-12 n° prisotnost med 7. in d'.»Ur°> kasnejši prihod ali J** odliod pa mora vsak Oadomestiti.“ ~ Delavec pri stroju ne n%ti’ ^ ^ežen te u8°^‘ >X)elavec pri stroju je ve-(j., 113 skupinsko delo, na fin ° j ^menah, zato ni mož-shiik ^ ^ ljudje hodili v *bo ob različnem času.“ — Kaj je pokazala vaša analiza po dveletni uveljavit- vi premakljivega delovnega časa? „Da je ta stvar ugodna tako za zaposlene, kot za delovno organizacijo in končno za mesto, ker nismo vsi hkrati na cestah. V Krki je zdaj veliko manj nadur, zaposleni pa lahko premakljivi delovni čas uporabijo tudi za nujne zasebne opravke. Če mora kdo na sodišče, k zdravniku itd., ni potrebno posebej prositi za odhod, marveč lahko to opravi po 13. uri.“ — Imate kakšne težave pri obračunavanju fonda ur, kot ga imenujete? „Vsak zaposleni mora opraviti 8-umi delavnik. Prihode in odhode kontroliramo z žigosanjem kartic in ure odsotnosti obračunavamo. Kdor dela v premakljivem delovnem času, lahko dela tudi nadure, če je potrebno, vendar mora najprej „poračunati“ zamujeni delovni čas. Pri žigosanju kartic je bilo le sprva nekaj težav, ker je šlo za novost, ki je nismo bili vajeni." — Boste premakljivi delovni čas obdržali ali pa je šlo v vašem primeru le za zanimiv poskus? premakljivi delovni čas smo spoznali za koristno stvar, zato ga bomo obdržali. Določila glede tega smo vnesli kot dodatek k samoupravnemu sporazumu.“ — Kaj menite kot strokovnjak: ali je možno vaše izkušnje posnemati še kje drugje? Premakljivi delovni čas je možno uvesti le tam, kjer imajo povsem urejene delovne in organizacijske odnose. Gre tudi za višjo stopnjo komuniciranja med delavci istega oddelka in za višjo stopnjo samodiscipline. Kjer vsega tega ni, bi utegnil premakljivi delovni čas narediti, zmešnjavo, ki bi imela za delovne rezultate neugodne posledice." R. BACER Da je pomenila otvoritev trgovine na Drski za krajane zares težko pričakovan trenutek, se je videlo ob otvoritvi Med množico gostov in predstavnikov javnega in družbenopolitičnega življenja je bilo veliko stanovalcev Drske, ki so kar s cekaiji prišli na slavnost. Ta dan jim ni bilo več treba v mesto po nakupih. ,,Dolenjka‘\ ki jjosluje letos vina bo gotovo dobro obiskana, v sklopu SOZD Emona, je v zadnjih letih odprla 11 sodobnih preskrbovalnih objektov z več kot 9.000 ml površin, Market na Drski pa je veljal okrog 10 milijonov dinarjev. Ima 780 m2 površin; veliki in sodobno urejeni lokal je urejen po samopostrežnem načinu in je založen z vsem, kar družina vsak dan potrebuje. V pritličju stavbe je tudi prodajalna tehničnih predmetov. Drska s 3000 prebivalci in več kot 1000 družinami je tak preskrbovalni center nujno potrebovala. Kupci so že prvi dan pokupili veliko stvari, posebno še ker je bila založenost z mesom, zelenjavo in reklamnimi izdelki po znižani ceni zares velika. Poslovodkinja Maijeta Bojane in prodajalke ter prodajalci so imeli dela na pretek. Ta trgo- AKTIV BO POMAGAL saj bo vsak raje nosil cekarje do- mov le sto ah dvesto metrov, medtem ko so jih prej ljudje vlačili iz mesta. Novo naselje Drska pa je z Dolenjkinim Marketom dobilo pri načrtnem razvoju trgovine šele prvi objekt Prejšnji teden so na seji i bčii ‘ ‘ - '''■'■iiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Iz sirotišnice na boljše •^glski dispanzer je konec novembra dobil boljše prostore v zdravstvenem domu k Ital?* Več prostora, lepše urejeno, prijazno opremljeno — to je ^str ■ re^eno rezultat preselitve šolske ambulante iz tesnih in reZnih prostorov nekdanje sirotišnice pod Kapitljem. Hj^elo kratkem času so del *Ptjva Jer Je prej poslovala PieUre. zdravstvenega doma, k za potrebe ambulantni Medtem ko so imeli Mjo 'n dijaki v stari stavbi na M-iVn.n° samo ordinacijo, ena Ca pa je delala kar na ^SINDIKAT: V*EJA V DOMU JLA 9. deccmbra, bo v novo-domu JLA slavnostna seja \fl,.ncc sindikata' ljubljanskega ? 5. d!;®3 °bmočja. Začela se bo 40^’ Prisostvovalo pa ji bo več XvSindikalistov’ 'n s*cer Pre(*-^ndikalnih osnovnih orga- g0stov in predstavnikov sin-yseh armadnih območij. uS>kli bodo o minulem delu, Skušnje in sc pogovorili o ^tj1^ria*0gah) ki jih mora opra-1 na ljubljanskem armad-ot)|nočju. N°VA injekcija AKCUI ^mbra je bila v Novem ( lcuna seja koordinacijskega uvajanje celodncvne deluje pri občinski W SZDL. Razpravljali so o 1 las ’ Za*caj družbena akcija in se pogovarjali o \ ' ■ da bi nekaj šol čimprej 1 celodnevni pouk. hodniku, so zdaj mnogo boljše delovne možnosti. Imajo dve lepi in dobro opremljeni ordinaciji s pripadajočima čakalnicama. Povsod visijo risbe šolarjev, kar daje prostorom domačnost in bo najbrž mladim pacientom pregnala strah pred vstopom v ordinacijo. Imajo še več pripadajočih prostorov za sestre, za pisarniško delo itd. Vsega tega v stari stavbi niso imeli, pa so kljub temu morali delati. Ob otvoritvi novih prostorov so imeli krajšo slovesnost z govorom v. d. direktorice zdravstvenega doma dr. Zdenke Goš-nik, udeležili pa so se je predstavniki zdravstvenih kolektivov širšega območja. Preselitev pomeni precejšen napredek, toda rešitev je začasna, kajti preselitev v prenapolnjeni zdravstveni dom tudi ni poteza, ki bi ji kazalo napovedovati dolgo življenje. Ko bo celotna zdravstvena služba preseljena v novi dom, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto, bo tudi otroški dispanzer dobil dokončne in še ustreznejše prostore. P TIK PREDEN SO ODPRLI VRATA — Posnetek je z otvoritvene slovesnosti pred novo samopostrežnico na Drski, kjer se je številnim gostom in krajanom predstavil tudi kolektiv trgovine. (Foto: R. Bačer) „KIT” združuje V novomeški zadrugi so imeli dva referenduma Po enoletnih pripravah so se zaposleni v novomeški KZ „Krka“ in kmetovalci na referendumu 3. in ,4. decembra odločali o dveh pomembnih zadevah za prihodnost: o združitvi v SOZD KIT (Kmetijstvo, industrija in trgovina Ljubljana), za kar so dale pobudo Ljubljanske mlekarne, in pa za združitev v Kmetijsko živilsko poslovno skupnost Dolenjske. Oba referenduma sta uspela, čeravno brez bleščečih rezultatov, kar morda kaže na več razmišljanja med ljudmL Združitev v KIT prinaša kmetijskim organizacijam Gorenjske, Notranjske in Dolenjske skupno reševanje posameznih področij in vprašanj, za kar posamezne delovne organizacije pokažejo interes. Tako računajo na skupne razvojne načrte in enotno investicijsko politiko, na delitev dela med posameznimi člani Kit, na boljšo vzpostavitev dohodkovnih odnosov, ker se združujejo kolektivi s skupnim proizvodnim programom, to je rejo živine in prirejo mleka. Skupno bo organiziran razvoj pospeševalnih dejavnosti, skupno bodo razvijali komercialo in obdelovali podatke na avtomatski način ter združevali sredstva prek interne banke, kar bo omogočalo pridobivanje več bančnih sredstev. Združitev dolenjskih kmetijskih organizacij v Kmetijsko živilsko poslovno skupnost Dolenjske pa ima namen povezovati kmetijstvo družbenega sektorja, predsedstva občinske konference SZDL v Novem mestu ustanovili aktiv, katerega člani so vsi vodilni iz družbenopolitičnih organizacij v občini in nekateri predstavniki delovnih organizacij. Usmerjali bodo razpravo in pomagali tam, kjer bo potrebno pri, podrobni obdelavi Kardeljeve knjige. Podobne študijske aktive bodo ustanovili tudi v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Ob študiju bodo obenem preverjali delovanje delegatskega sistema v občini, v samoupravnih interesnih skupnostih in uspešnost delovanja izvršilnih organov. Na tej seji so ustanovili še koordinacijski odbor za informiranje in se dogovorili za čimprejšnjo analizo uresničevanja samoupravnih sporazumov. Ugotovili so namreč, da svojih dolžnosti in obveznosti ne opravljajo vsi podpisniki teh dokumentov. VENDARLE ZA SAMSKE DELAVCE Prihodnje leto bomo v novomeški občini začeli uresničevati obvezo iz srednjeročnega načrta gradnje stanovanj, to je gradnjo manjših stanovanj za samske delavce. Pionir in tovarna IMV nameravata graditi lastna samska domova v Novem mestu. Tudi „Ela” splavala na suho V jubilejnem letu Ela spet posluje brez izgube, zaposlenih pa se ne loteva več malodušje — Dolgoročni sanacijski program prinaša rešitev Okrog 300 zaposlenih iz novomeške ELE je pred dnevom republike slavilo 20-letnico kolektiva. S proslavo v domu kulture so hkrati počastili partijske in Titove jubileje. Iz skupine 5 delavcev, ki je organizacija, ki trenutno posluje kot TOZD Ela v sklopu Iskrine avtomatike. K NJIM BODO PRIHAJALI ŠOLARJI - Medicinske sestre in zdravnice na fotografiji ob otvoritvi novih prostorov za šolski dispanzer v Jenkovi ulici. Zaradi boljših delovnih pogojev bo manj čakanja in pregledi še bolj kvalitetni. (Foto: R. Bačer) pred dvajsetimi leti začela delati spajkala in lonce in opravljala dela elektromehanične stroke, se je sčasoma razvila delovna < > Pred novim letom pravljični sejem Od 26. do 30. decembra bo novomeška otročad, ki ji še nosi dedek Mraz, zaživela v pravljičnem vzdušju. V športni dvorani se bodo med 9. in 18. uro vrstili nastopi, enkrat dopoldne in enkrat popoldne bo prišel med otroke dedek Mraz, toda brez daril. Pakete bodootroci iz njegovih rok dobili vsak na svojem terenu ali v šoli O tem bodo pravočasno obveščeni. Letošnja zanimivost športne dvorane in novoletnih prireditev za otroke bo predvsem v tem, da bo obenem novoletni sejem. Na pravljičnih stojnicah bodo med ogledovanjem baletk, živalic, dedka Mraza starši lahko kupili otrokom sladkarije, čaj in sadje. Dopoldne si bodo pravljični sejem organizirano hodili ogledovat otroci iz vrtcev in šol iz drugih krajev v občini, popoldne pa lahko vsak otrok pride na zabaviščni prostor s starši. Pravljično vzdušje bo tudi pred športno dvorana in na več drugih krajih v mestu ter na podeželju v vseh krajevnih skupnostih. Organizirana je denarna in strokovna pomoč za okrasitev, od iznajdljivosti posameznikov v krajevnih skupnostih in sodelovanja z delovnimi organizacijami in šolami pa je odvisno, kako bodo pričarali malčkom pravljični svet. Le pakete bo dedek Mraz naredil za vse otroke v občini enake. Letos je krog organizatorjev novoletnih prireditev mnogo večji, nekaj je izkušenj že od lani,'tako da je pričakovati velik napredek. DOL. TOPLICE: LEP KONCERT Kultumo-prosvetno društvo Maks Henigman iz Dol. Toplic in slušatelji 13. dvomesečnega političnega tečaja v organizaciji sindikatov in mladine so pred prazniki spet skupaj pripravili krajanom lep večer. Proslava v čast dnevu republike je bila prav za prav koncert priznanih slovenskih opernih solistov. Med njimi so bili poslušalci še posebno veseli Ladka Korošca, ki je v Toplicah že večkrat gostovaL Proizvodni program so leta 1965 spremenili in se usmerili v kooperacijo za velike tovarne, kot sta Gorenje in Saturnus, pa še druge proizvajalce bele tehnike in avtomobilske industrije. Lani je imela „Ela“ ob koncu leta izgubo, zato je toliko bolj razveseljiva vest, da v jubilejnem letu spet donosno posluje. Sedanji položaj kolektiva sta Danijel Adamič, član sekretariata ZK in Maijan Kovačič, predsednik sindikalne organizacije v „Eli“, ocenila takole: „Imamo kratkoročni in sestavljamo dolgoročni sanacijski program. Slednji je vezan na precejšnje investicije in spremembo proizvodnega programa in je še v delu. Kratkoročni sanacijski ukrepi pa so rodili sad, čemur je dokaz naše letošnje donosno poslovanje. Takoj pa morava povedati, da poslujemo na meji rentabilnosti, a primanjkljaja vendarle ni. Mislimo pa, da je za naše težave premalo posluha in pomoči občinskih dejavnikov." Letos je spet več povpraševanja za Eline izdelke, bolj so poprijele družbenopolitične organizacije v kolektivu, zavze-teje se obnašajo delavci, kar vse je pripomoglo k začasnemu izboljšanju. Glede na tako stanje bo proslava skromna. Počastili pa bodo jubilante dela, med katerimi je Alojz Roženberger, skupinovodja, edini, ki je ostal „Eli “ zvest vseh dvajset let. Novomeška kronika ZNAČILNO ZA TRGOVINE: Medtem ko so v trgovinah v predprazničnih dneh iskali drobiž in ga je povsod primanjkovalo, pa so prve dni po praznikih stranke nosile v trgovine večje količine praznih steklenic..,.. VENDARLE ZIMSKO VESELJE - V soboto in nedeljo je bilo po vseh hribčkih in vzpetinah okrog mesta videti otroke s sanmi ali na smučeh. Že več let si otroci zimskega veselja ob tem času niso mogli privoščiti, letos pa kaže, da se bodo napovedi o hudi zimi uresničile. V ponedeljek je bilo zjutraj deset stopinj pod ničlo, snega pa slabih 10 centimetrov. SMO POZABILI STARO NAVADO? - Včasih je bilo po mestu na več krajih videti krmilnice za ptičke, zdaj so to le1 izjeme. Lahko pa včaisih vidimo pokovca z zračno puško, kako meri na prezeble ptiče. Se pa taki fantalini malo pojavljajo na javnih mestih, ker jih vsak kritizira. NEPPUETNI SLEDOVI - Na Cesti komandanta Staneta so pred več hišami na pločnikih spolzke točke, nevarne za pešce in zlome. Pločniki so bili sicer po snegu očiščeni, vendar kjer puščajo žlebovi, se na tleh naredi plast ledu. To napako bi kazalo odpraviti, še preden sc bo zaradi nje kdo znašel v bolnišnici. SAMO EN NOVI PAR - Pretekli teden sta v novomeški porodnišnici rodili samo dve mamici iz mesta, in sicer: Branka Grubar iz Kristanove 4 - Petra in Tatjana Pucelj z Drejče-tove poti 4 - Matejo. TRŽNICA SKORO PRAZNA -Ponedeljkov mraz je bil kriv, da je bila tržnica zelo slabo založena: več kot polovica stojnic je ostala prazna. Dobiti je bilo grozdje po 16 din, banane po 11,50 din, hruške po 20 din, karfljolo po 12,10 din, čebulo po 7,80 din, koren po 10 din, hren po 49 din, kumare po 13,30 in pomaranče po 11,70 din kilogram. Jajca so bih po 1,70 do 3 din. Ena gospa je rekla, da imajo nekateri ceste najbrž za osebno zadevo. Pomembno obvoznico Ločna—Žabja vas so namreč pred prazniki odprli in promet čez Ragovsko zaprli brez vsakršnih obvestil javnosti. Kot da gre za zadevico, ki se tiče posameznikov ... KAJ BOMO GLEDALI Drevi, 15. decembra, bo nastopila v Brežicah najboljša slovenska amaterska skupina iz Horjula. Ta naslov je namreč osvojila na srečanju amaterjev Jugoslavije v Prizrenu. Uprizorila bo „Manevre“ Jožeta Javorška. Predstava bo v Prosvetnem domu in je v abonmajskem sporedu. To je letošnje tretje gostovanje. V januarju bosta še dve. Petega januarja se bo Mestno gledališče ljubljansko predstavilo z delom Dušana Jovanoviča »Generacije", za konec meseca pa je napovedano gostovanje Mariborskega gledališča z uprizoritvijo ..Visokega pritličja ‘ Milana Grgiča. RAZPRAVA TECE V brežiški občini bo do sredine decembra končana javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu ter predlogu sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva, ki jo organizirata občinska zdravstvena skupnost in občinska konferenca SZDL. Za oba sporazuma je med občani veliko zanimanja. OBRTNIKI ZDRUŽENI V soboto 10 decembra, ob 15. uri bo v Brežicah ustanovna skupščina Združenja zasebnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov v domu JLA v Brežicah. Na njej bodo predstavili delovni program, razpravljali o zdravstvenem zavarovanju, kreditiranju in drugih problemih obrtništva v občini. Vabljeni so predstavniki Ljubljanske banke, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, da bi tako laže z vseh strani osvetlili probleme malega gospodarstva. V brežiški občini je 318 samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov, pristopno izjavo za združenje pa jih je do sedaj podpisalo 140. Organizatorji sobotne skupščine vabijo k pristopu tudi vse tiste, ki do sedaj tega še niso štorih. Od združenja si člani obetajo precej koristi. Zasebnikom bo pomagalo pri vodenju poslovnih knjig, pri reševanju pravnih in poslovanih vprašanj, pri strokovnem izobraževanju, organizaciji rekreacije in podobno. Enotna merila za vse Končno smo prišli tako daleč, da priznavalnine ne bodo odvisne od gospodarske moči občine, v kateri prebivajo nekdanji borci NOV. V denarju izražene pravice borcev so bile doslej zelo različne in prizadeti so se zaradi tega pogosto pritoževali. Ni jim šlo v račun, zakaj različno vrednotenje po občinah in zakaj so v manj razvitih območjih spet prizadeti. Poenotenje za Slovenijo je že lani prinesel družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. Dogovor je napovedal izboljšanje materialnega in socialnega položaja tudi za tiste borce in njihove družinske člane, ki po dosedanjih predpisih niso imeli pravice do priznavalnine. Zdaj bodo deležni redne priznavalnine tudi borci za severno mqo v letih 1918 — 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn od 1912 do 1918 ter njihovi družinski člani. V Brežicah je bil novi odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn na dnevnem redu seje občinske skupščine 6. decembra. Ta odlok ob upoštevanju republiškega dogovora razširja krog upravičencev do pri- REVNA KMETIJSKA SKUPNOST Kmetijska zemljiška skupnost v brežiški občini dela zdaj štiri leta, žal pa se zaradi pomanjkanja denarja doslej ni lotevala večjih akcij iz programa agromelioracij in hidromelioracij. Prvo leto je razpolagala s 123 tisoč dinarjev, drugo leto z 268 tisočaki, lani pa komaj s 178 tisoč dinarji. Na njen račun so se v glavnem stekala sredstva od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, medtem ko na davek od prometa s kmetijskimi zemljišči še čaka. Skupnost je naredila spisek kmetij, ki izpolnjujejo pogoje za zaščito in jih bo predložila v sprejem občinski skupščini Z območno vodno skupnostjo se KZS dogovarja za idejni projekt hidromelioracije Sromljice in Gabemice, za kar bo potrebovala okoli 800.000 dinarjev. ► J MOSTOVA. - Stari se bo že prihodnje leto umaknil novemu, ki ga dijo čez Krko v Kriki vasi. Železobeton bo spodrinil idiliko v . (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH SODOBNO 2E, A PREMALO RAZUMLJIVO. Dfcgati vsak čas sprejemajo gradivo za razne posvete, Id ga pogosto niti ne utegnejo obdelati z „bazo“. Zgodi se tudi, da težko razumejo obsežno pojasnjevanje, zato je razumljivo, da vedno bolj poudarjajo nujnost izobraževanja. „Nekaj bo treba ukreniti in vse po vrsti lepo razložiti," je dejal delegat s podeželja. Trdil je, da ni edini, ki se že pri vabilu ustavi. Vse je navadno zelo uradno napisano, najbolj pa ga moti datum, ker ga mora brati od leve proti desni, in to zelo pozorno, pa fe se mu kdaj izmuzne, če je seja na primer sklicana za 1977 -12-09 ob 08,00 uri. KRlZlSCE JE, KAJ PA OSVETLITEV? Zima je sovražnica avtomobilistov, zlasti še megla, sneg in poledica. Brežičani so pred dobrim mesecem dobili lepo, pregledno križišče bizeljske ceste z obvoznico, vendar ponoči ni osvetljeno. Prej ali slej bo stal tam semafor, toda dokler g znavalnine. Tako se število uži-1 valcev za letos povečuje od 184 na 259. V občinskem proraču-1 nu je za te namene le nekaj nad | 2,9 milijona dinarjev, kar je premalo za vse. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV bo I zaradi tega usklajevala priznavalnine v okviru razpoložljive ] vsote. Dogovor spričo pomanjkanja | denarja marsikje ne bo takoj izpeljan do kraja, zato je predvi-1 deno postopno uresničevanje, ki pa se ne sme zavleči za več kot tri leta. Spremembe so na-1 letele na odobravanje predvsem pri tistih, ki so se čutili prikraj-1 šane. S poenotenjem priznavalnin v republiki je zdaj dokončno odpravljen kamen spotike, I ki je povzročil nič koliko ne-1 zadovoljstva. DIVJA GRADBIŠČA Ljudje po krajevnih skupnostih zbirajo veliko denarja za to, da bi imeli lepše ceste, da bi dobili zdravo pitno vodo, ki v suši ne bo presahnila, da bi si uredili svoj kraj. In da bi stvari hitreje krenile naprej, sami poprimejo za delo. Marsikaj je napravljeno v naglici, zato se dogajajo napake. Ta naglica je tudi draga, se bolj kot to pa nevarna. Divja gradbišča brez ustrezne dokumentacije vznikajo zdaj tu zdaj tam in tako ceste ne zagotavljajo vame vožnje, kamnolomi m gramoznice pa ne varnega dela. V Posavju opažajo inšpektorji veliko takih pojavov, zato opozarjajo, da bi se morali teh stvari lotevati bog načrtno, bolj premišlje- BREŽIŠKE VESTI ga ni, križanje v temi, snegu im megli ne bo dovolj varno. NAJPREJ PROJEKT. Komu- nalno in obrtno podjetje je letos naročilo projekt mrliške vežice na pokopališču v Brežicah, za naprej pa predvideva investicijska sredstva za njeno postavitev. Med letošnjimi naložbami je še nakup vozila za odvoz smeti, gradnja čistilnih narav v Brežicah, rezervoarjev in rpalnice v Globokem ter nabava nove črpalke za glavno črpališče. SE DODATNO VARSTVO. Komisija za zadeve borcev in invalidov je predlagala, da sc v občinskem odloku o dmžbeni skrbi za borce NOV dodatno upoštevajo tele oblike varstva: pomoč za zdravljenje, zdravstveno varstvo, pomoč oskrbovancem v domovih počitka in sosedska pomoč. Denar za te oblike varstva se bo stekal iz proračuna, zato bo vsota sama omejevala število tistih, ki bodo deležni take pomoči. Več čez hribe Brežice so ena izmed osmih občin, ki so podpisnice družbenega dogovora o ustanovitvi skupnosti spominskega območja Žumberak - Gorjancu Predlog za skupnost je tako v Brežicah kot v Krškem naletel na odobravanje, saj vliva ravnim podgor-janskim krajevnih skupnostim upanje na hitrejši napredek. Veliko jim namreč pomeni že to, da jih bo taka povezava dvignila iz pozabe, katere si niso zaslužili, saj so predeli na obeh straneh Goijancev veliko žrtvovali za zmago narodnoosvobodilnega boja. Bodoča skupnost bo združevala zlasti prizadevanja za označitev, vzdrževanje in varstvo kulturnih spomenikov ter obeležij NOV. Ohranjala in razvijala bo borbenega duha prebivalcev za uresničevanje ciljev vseljudske obrambe ter prevzela skrb za izdelavo prostorskega plana tega območja. Sodelovala bo nadalje pri zbiranju denarja za skupne akcije, zastavljene na ozemlju, ki ga združuje. Skupnost Žumberak-Gorjanci obsega krajevne skupnosti v tehle občinah:'Brežice, Črnomelj, Jastrebarsko, Krško, Metlika, Novo mesto, Ozalj in Samobor. Iz brežiške občine sodijo v omenjeno območje krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, Mrzlava vas, Čatež ob Savi, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem, iz krške občine pa Kostanjevica na Krki in Podbočje. Podpisniki dogovora so razen občinskih skupščin vse občinske konference SZDL, občinski odbori ZZB NOV, sindikalni sveti samoupravne skupnosti za kulturo in komunalno dejavnost, republiški konferenci SZDL in Zveze sindikatov, oba republiška odbora ZZB NOV ter interesne skupnosti za ceste in za kulturo. Sedež skupnosti bo v Jastrebar-skem. Brežiška občinska skupščina se je za obetajoči dogovor o ustanovitvi skupnosti spominskega območja Zumberak-Gor-janci izrekla na seji v začetku decembra. J.T. RIBIŠKA SREČA - Zdravko Cerjak iz Artič je v Savi ujel 5,3 kg težkega krapa. (Foto: M. Zupančič) MSN f \MMŠ KRŠKO. — Zima je pred vrati, a gradbišča se še niso umirila. Na desnem bregu Save so Pre^a^ v cele gore zemlje in gramoza. Samo na nasip za obvozno cesto so navozili 60 tisoč kubikov oporni zid pa so vgradili 12 tisoč kubikov betona. Zdaj dokončujejo stavbo milice, občin*® UP*^ zgradbo in poslovno-stanovanjsko zgradbo, vse na desnem savskem bregu. (Foto: Jožica Teppey) Iznajdljivo do strokovnjakov Jubilej, ki so ga v krškem Specializiranem podjetju za industrijsko opremo oziroma v njegovem Inženirskem biroju v Ljubljani slavili pred prazniki, zasluži, da to dejavnost obširneje prikažemo. »Odločitev za ustanovitev takega biroja je bila nujna in se je kmalu pokazala upravičena,“ je dejal nekdanji direktor SOP Branko Voglar. ..Potrebovali smo strokovnjake; v Krško jih nismo mogli dobiti in tako nismo imeli na izbiro druge poti, kot da smo jim ponudili delo v Ljubljani.*4 Inženirski biro v tej delovni organizaciji ni bil nikoli tujek, nasprotno, veliko ji je koristil in vedno bolj so bili zadovoljni z njim. Zaposloval je vedno nove strokovnjake in se tako močno okrepil. Danes šteje že 45 strokovnjakov, od tega 12 inženirjev. Prvemu biroju j e pred tremi leti sledil še drugi biro, in sicer v Zagrebu. V njem dela deset ljudi in tudi med temi je polovico inženirjev. Vse to je Specializiranemu podjetju za industrijsko opremo v Krškem zagotovilo, da bo kolektiv letos ustvaril za okoli 175 milijonov dinarjev družbenega proizvoda s sorazmerno majhnim številom zaposlenih. Prihodnje leto naj bi mu program za površinsko zaščito kovin in odpraševanje v kovinski industriji pa program za pripravo pitne vode ter čiščenje komunalnih in industrijskih odplak prinesla že za okoli 230 milijonov ustvarjene vrednosti. Seveda bodo to dosegli vključno s programom za površinsko obdelavo lesa in novim programom za odpraševanje po sistemu „moldow“, s katerima že dalj časa sodelujejo z ljubljansko Lesnino. Ta je pomagala pri lanski postavitvi novih proizvodnih prostorov tozd Oprema in dala polovico denaija za odkup danske licence. Inž. Vital Kovačič, ki začetnik biroja in ki je.d~J a generalni direktor SOP, j® drugim povedal tole: ni kader bomo v Ljub^aiu » krepili, zato načrtujemo prostorsko širitev. Biro narti varno povezati v nov tozd,» za druge tri skupnega ponien* Imel naj bi vse potrebne delke in kadre za p inženiring, razvoj, konstruK. j > prodajno-tehnološki biro, v J čeval pa naj bi tudi enoto IB v Zagrebu. V te■ sodelovanju z neposre proizvajalci, s katerimi sm tudi do zdaj zgledno pove > bomo kmalu dosegli tudi ta cilj.“ MODERNA TOVARNA. Pogled na razsežni objekt Specialjg? ga podjetja za industrijsko opremo, ki je postal najbližji sosed narske. Na Senovem vsi kot eden Z združenimi močmi do novega rekreacijskega objekta Osrednjo proslavo v počastitev dneva republike so na Senovem tokrat združili z otvoritvijo pomembnega športnega objekta, sodobnega štiristeznega avtomatskega kegljišča; gradnja je potekala dve leti, vrednost pa vsekakor presega 8 milijonov dinarjev. Ob tem je treba takoj zapisati, da so ga postavili z dosti manj sredstvi, saj ni bilo v kraju skoraj nikogar, ki bi odklonil zaprošeno pomoč. Senovsko združeno delo, Rudnik, Metalna in Lisca, so tako s krajevno skupnostjo podpisali poseben družbeni sporazum o financiranju gradnje, pomagali sta brestaniška Elektrarna in Sigmat, pa tudi veliko krajanov, Društvo upokojencev in drugi. Kot so nam povedali ob svečani otvoritvi, so krajani razen denaija prispevali številne ure prostovoljnega dela, tako da bi lahko rekli, da so sami postorili vse, kar so lahko z lastnimi sposobnostmi. Poslopje, v katerem je kegljišče, ima še drug, gostinski del, ki ga je prgetno uredil kolektiv Restavracije Senovo. PRIZNANJA IN NAGRADE V AGROKOMBINATU Delavci Agrokombinata v Krškem so v soboto, 3. decembra, počastili praznik republike, Titove jubileje in petindvajseto obletnico sadjarstva v okviru svoje delovne organizacije. Za to priložnost so se zbrali v delavskem domu, kjer so prisostvovali kulturnemu programu. V gosteh so imeli Ladka Korošca in njegovo skupino. Na slovesnosti podelili članom kolektiva državna in interna priznanja ter jubilejne nagrade za dolgoletno zvestobo podjetju. Celotno poslopje, ki je sosed malega letnega bazena, „starej-ši“ športno rekreacijski objekt samo dopolnjuje, saj so ga postavili tako, da ga bodo ob kopalni sezoni lahko odpirati proti bazenu. Vse skupaj pa sedanji športno-rekreacijski center vsebinsko izpopolnjuje. Seveda je novi objekt, ki bo služil tako rekreaciji kot športni dejavnosti, dokaz več, da senovska krajevna skupnost svoje pomembno poslanstvo razume in uresničuje po novih poteh, po poteh vsestranskega razvoja in zadovoljevanja najširših interesov. Ž. ŠEBEK ZIMSKI DELOVNI ČAS v knjižnici ^ Valvasorjeva knjižnica talnica v Krškem je v z mesecih odprta vsak P jg, ljek, sredo in petek od /• olj ure, ob torkih in & 7. do 15. ure. Letni delov* ^ je namreč krajši: ob p - ^ kih sredah in petkih 0 ' 0b 15. in od 16. do 18. f ' # torkih in četrtkih Pa ?. m'po-15. ure. S tem obvestilo*^, pravljamo napako, ki x h & f la v žepni informator, k* ^ izdalo Turistično drustv • ^ jani so se nanj tako nava ^ brez njega ni skoraj nin ^,0 To je priročnik, ki J^j-jral-leto sproti obvešča o nem času trgovin, o ^ redih, uradnih dnevin. ambulant in podobnem- KRŠKE NOVICE TV NI BILO - Tisti, ki so bili ob nastopu orkestra in komornega zbora RTV—Ljubljane tako zgodnji, kot jih je na prireditev v okviru 5. festivala ..Revolucija in glasba" vabil plakat, ki je napovedoval iz krškega Delavskega doma neposredni televizijski prenos, so bili bržčas malce razočarani: prenosa namreč ni bilo, koncert pa je posnel ljubljanski Radio in ga že predvajaL ZNOVA PRI POBRATIMIH -Med prazničnimi dnevi je pobrateno srbsko Bajino Bašto znova obiskala delegacija krške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Udeležila se je svečane otvoritve ceste, ki jo je zgradila JLA in ki povezuje to občino proti Beogradu. SEDAJ ORGANIZIRANO - 1. decembra so na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem pričeli z organiziranim poukom plavanja, v katerega so zajeli učence vseh prvih razredov, ki jih je skoraj 100. Vadbo je prevzel PK Celulozar, ki si iz te šole obeta dobiti kader za i aoDiii m 1 — c e “j vano prvo plavalno seleKj-u v začetku drugega poj**J bod» tudi pokriti bazen v LesKrnočJ'* krški občini oziroma 03 _mU Krškega in Senovega. Sta jj, s0 matskemu kegljišču v namreč med prazniki^^ jjotel** osem steza: suh ' •-\„arn. „Sremič“ in štiri na Senovem- ^ ŠPORTNIKI V KRSK*M^ čas potekajo priprave na P ctoV ?• vami. Morda je ^°^LoSt & m ^ Ciiljti pospeicno«WJ .s)«• f k neslo prihajajoče novo Po uspehu in veliki odzivnosti prve razstave belokranjskih vin v Semiču pripravljajo prizadevni organizatorji že drugo tako razstavo, ki bo, tako kot prva, v Semiču. Datum še ni določen, vsekakor pa bo razstava to zimo. Ob zaključku razstave belokranjskih vin bo prišlo še do enega pomembnega dogodka za belokranjsko vinogradnišvo: do takrat naj bi bilo vse nared za ustanovni zbor Društva belokranjskih vinogradnikov. Te dni evidentirajo predstavnike za iniciativni odbor za ustanovitev tega društva; v iniciativnem odboru bo deset članov, pet iz črnomaljskega in pet iz metliškega vinorodnega podokoliša. Kako pomemben vir gospodarstva v Beli krajini je vinogradništvo, pove že podatek, da ob normalni letini pridelajo 565 vagonov grozdja, kar da skupaj okoli 4 milijone litrov vina. Vinogradništvo je v Sloveniji zelo konjunktumo, saj celotni slovenski pridelek vina predstavlja komaj polovico potrošnje vina v naši republiki. Zato vinogradniki, ki se lotevajo obnove svojih vinogradov, nimajo skrbi, da se jim ta investicija ne bi splačala, vendar strokovnjaki kljub temu opozarjajo, naj pazijo, da obnova ne bo predraga, preveč »razkošna*4, ker bi tako po nepotrebnem podražili tudi proizvodnjo. V metliškem vinorodnem podokolišu je 627 ha absolutnih vinogradniških, površin (to so tiste površine, kjer bi lahko bili vinogradi); vinogradov je 453 ha, od teh je 340 ha takih, ki imajo največjo rodnost, st pravi starih od 9 do 20 let. V čmomaljskerti vinogradniškem podokolišu 'pa je 417 ha absolutnih vinogradniških površin, vseh vinogradov je 350 ha, starih od 9 do 20 let pa 210 ha. nem na račun novih avtoprevoznikov, saj se jih je na novo prijavilo kar 45, obrt pa je odjavilo 13 obrtnikov, od tega 7 avtoprevoznikov. Tri četrtine vseh zasebnih obrtnikov je v Črnomlju oziroma v bližnji okolici občinskega središča, drugi »najmočnejši44 obrtniški kraj v občini pa je Semič, kjer ima obrt 19 ljudi. Čeprav se zasebni obrtniki lahko združujejo v pogodbene organizacije združenega dela zaradi pospeševanja obrti in racionalnejšega poslovanja, v črnomaljski občini do take združitve še ni prišlo, zato obrt predstavlja precej razdrobljeno dejavnost z zastarelo opremo, kar je seveda eden glavnih vzrokov za nizko produktivnost. Poleg avtoprevozništva je za zdomce najzanimivejša obrtna dejavnost z gradbeno mehanizacijo. Tko je med 15 bivšimi zdomci obrtniki šest avtoprevoznikov, pet je obrtnikov z gradbeno mehanizacijo, ukvarjajo pa se še s kovinsko galanterijo, žaganjem hlodovine, kovi-nostrugarstvom in slikopleskar-stvom. Zdomci se zanimajo tudi za druge storitvene dejavnosti, na primer za vodovodno inštala-terstvo, zidarstvo, fino mehaniko itd., vendar kljub bogati praksi y tujini nimajo ustrezne šolske izobrazbe, zato se v glavnem zaposlujejo v delovnih organizacijah. Obrtniki zaposlujejo v občini 72 delavcev in imajo v uku 50 vajencev. S kreditiranjem malega gospodarstva s kratkoročnimi krediti v občini ni težav; res pa je, da so lani lahko zaprosili za neomejen znesek posojila, letos pa upoštevajo kreditno sposobnost prosilca. Vendar je 26 obrtnikov v lanskem in letošnjem letu dobilo 1,925.000 dinarjev kratkoročnih kreditov. Dolgoročne kredite, ki bi bili nujni za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, pa odobravajo le na podlagi predhodne vezave sredstev (dinarjev ali tuje valute), za to pa ni zanimanja. Pojavljajo se tudi težave pri odplačevanju kreditov, saj nekateri obrtniki kratko malo ne vračajo anuitet. Kljub temu pa je občinska skupščina odločena, da bo podpirala kreditiranje malega gospodarstva, še posebej vlaganja v nove lokale, saj so sedanji prostori v glavnem stari, nefunkcionalni in slabo opremljeni. A.B. VODOVOD ZA SEČJE SELO IN GOLEK Vaščani Sečjega sela pri Vinici so letošnjo jesen dobili vodovod, s čimer se jim je izpolnila dolgoletna želja, da bi imeli zdravo pitno vodo. Kako velika je bila ta njihova želja, pove tudi podatek, da se je v vasi, v kateri je 34 gospodinjstev, kar 31 odločilo, da bodo s svojim de*narjem in delom prispevali za gradnjo vodovoda. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po 5.000 dinarjev in opravilo poprečno 30 delovnih ur. Za Sečjim selom so dobili vodovod tudi vaščani Goleka. M. BARTOU 80 LET VODOVODA - V začetku decembra pred 80 leti so v Črnomlju dokončali gradnjo vodovoda. Dolenjske novice, predhodnik sedanjega Dolenjskega tista, so takrat poročale, da je bilo „delo v občno zadovoljnost napravljeno. Velika nadloga, ki so jo imeli vsled fomanjkanja vode, je odpravljena.44 a vodovod še dandanašnji deluje, očitno pa Črnomaljce sedaj bolj tare pomanjkanje vina kot vode, sajv nekem poročilu za sejo občinske skupščine piše, da se nekateri zdomci zanimajo, kako bi odprli - vinoinšta-latersko obrt... NEUSTREZNI ODMEVI - Ko je bila v Prilogi 20. oktobra objavljena reportaža o partizanskem mlinarju in starinoslovcu Antonu Klepcu iz Pustega gradca, so se med ljudmi začela ugibanja, kdo naj bi bil tisti, ki je Italijanom povedal, da je treba še enega vaščana odpeljati na Rab. Razna namigovanja so popolnoma neutemeljena, saj ni nikjer zapisano, da je bil to domačin ali da je celo še med živimi. ZIMA KAŽE ZOBE - Zima se kaj malo meni za koledar in se je skoraj cel mesec pred uradnim začetkom najbolj mrzlega letnega časa, tako rekoč brez vsakega dovoljenja in popolnoma samovoljno napovedala s snegom in hudim mrazom. Čeprav je prejšnji teden čez noč zapadlo precej snega, so se komunalni delavci izkazali in so bile že navsezgodaj zjutraj ceste splužene in prevozne. V začetku tedna je v noči iz nedelje na ponedeljek temperatura zdrknila celo na minus 14 stopinj Celzija. Mrzle in suhe zime so še posebej veseli otroci, saj so imeli v zadnjih letih zaradi milih zim kaj malo priložnosti za sankanje in smučanje. VESELO ZA PRAZNIKE - Za zadnje praznike so v večini delovnih organizacij imeli prostih kar pet dni skupaj, tako da so se lahko delavci dodobra odpočili pa tudi poveselili. Prej so v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, šolah in drugih ustanovah svečano proslavili naš naj-veči praznik - dan republike. Viator pa je za praznične dni poskrbel, da v gostiščih ni bilo dolgčas. Pomoč za boljšo obrt V črnomaljski občini imata prijavljeno obrt skupaj 202 zasebna obrtnika, od tega jih je več kot polovica, kar 107, avtoprevoznikov, vendar ie treba povedati, da sem prištevajo tudi prevoznike s trak-toiji. 78 je obrtnih delavnic, od tega se jih 32 ukvarja s predelavo nekovin, 15 je zasebnih gostinskih obratov, v občini pa sta tudi dva zasebna prodajalca na drobno, in sicer na Preide i in v Vinici. Y_žadnjem letu se je število povečalo za 44 ah celih 27 novih samostanih obrtnikov odstotkov. Ta porast gre v glav- ČRNOMALJSKI DROBIR Edina »cesta” je - Kolpa CESTA ZA KOT — Sneg je ustavil dela pri gradnji ceste od Damlja do Kota, ki bo ta zaselek povezala s svetom. Brž ko bo spet možno, bodo vaščani tako kot prej vsak prosti čas porabili za delo na trasi. uredili boljšo pot do Damlja, do koder je skoraj dva kilometra. »Konec julija smo začeli. Na pomoč so nam priskočile tudi črnomaljska brigada ter viniška in sinjevrška mladina, ki so bile tu dva dni na delovni akciji Sedaj, ko je cesta v delu, je moč priti k nam le peš, ko pa bo narejena, bo to za nas največja pridobitev. Prebivalci Kota in Damlja porabimo vsak prosti čas za delo na cesti.44 Otroka, ki hodita v šolo na Vinico, imata eno uro peš do ceste, kjer počakata na šolski avtobus. Če pa bi kdo hotel v službo, ki moral vstajati ob treh zjutraj. Mejna reka Kolpa, ki teče tik pod Kotom, je tako edina povezava s svetom, čoln pa edino primemo prometno sredstvo. „V vasi imamo tri čolne. Do Severina na hrvaški strani je 10 minut; tam vse nakupujemo, tudi mleko oddajamo tam, jaz sem celo v šolo hodil v Severin,44 pripoveduje Ivan Lukanič, ki ima edini v Kotu avto, vendar ima garažo na hrvaški strani Tudi elektriko dobiva Kot iz Hrvaške. Če kdo v vasi zboli, pride zdravnik iz Črnomlja prek Vinice in naprej do Severina, kjer ga čakajo s čolnom in prepeljejo v Kot. Žal pa v Severinu ni možnosti za zaposlitev in tako vsak, kdor se zaposli, zapusti Kot „Ki projde, projde za stalno,4* strne Lukanič. Vaščani želijo, da bi, ko bo narejena cesta, ob Kolpi uredili kamp, ki bi gotovo privabil v ta lepi kraj izletnike, željne miru in neokrnjene narave. Seveda prebivalci Kota tega ne bi zmogli sami. „Še prej bi morali klavnici v Severinu onemogočiti, da bi spuščala kri v Kolpo. To je sedaj edino onesnaaženje te sicer tako čiste reke.41 A. BARTELJ Zaselek Kot pri Damlju je najjužnejša točka v Sloveniji Kot šteje šest gospodarstev in ima 16 prebivalcev, najmlajši je star 12, najstarejši pa ima več kot 80 let, v glavnem pa so vsi vaščani stari čez 60 let Eden mlajših je 27-letni Ivan Lukanič, ki dela na kmetiji svojega očeta Stanislava. „Iz Kota ni nihče zaposlen v kakšni tovarni vsi se ukvarjamo s kmetijstvom, edina otroka, ki živita tu, pa hodita v šolo na Vinico,44 je povedal Ivan. Tudi če bi se kdo hotel in zaradi starosti mogel zaposliti, to za prebivalce Kota skoraj ne pride v poštev zaradi tako imenovanih »objektivnih okoliščin44, ki v tem primeru pomenijo skoraj popolno odrezanost od sveta. »Na prste rok bi lahko našteli vse avtomobile, ki so kdaj pripeljali v Kot,44 pravi Lukanič. „Ze do Damlja je cesta več kot slaba, naprej do Kota je pa pravzaprav nikoli 'ni bilo. K nam je do nedavnega vodila komaj dober meter široka pot, da .smo se lahko po njej odpravili z vozom ali kvečjemu s traktorjem. Prvi avtomobil je v Kot pripeljal pred 15 leti in vsak, ki je potem še kdaj pripeljal, je to pot opravil samo enkrat44 Letos so se vaščani dogovorili, da si bodo ob pomoči KS Vinica sedanje Industrija dobro, trgovina slabo Podatki o gospodarjenju v prvih devetih mesecih letos so v razpravi Ijjj. tati gospodarjenja za letošnje tričetrtletje so v kočevski l Kmeroma ugodni. V primeijavi z istim obdobjem lani je |^®odek narastel za 28 odstotkov, dohodek za 54 odstot-ni Proizvod za 33 odstotkov, čisti dohodek pa za 43 »fe j je narastla za 4 odstotke. Najbolj razveselji- /■JsJ? * je izguba zmanjšala kar za 93 odstotkov, in znaša le »v lanske. Tako je neplačana realizacija narasla za 41 odstotkov in likvidnost se je zato spet poslabšala. Družbeni proizvod za skupno in splošno porabo ter ostale namene je narastel za 0,7 odst.; družbeni proizvod, ki ostane organizacijam združenega dela pa se je zmanjšal za 0,3 odst. Amortiza- cij felO S° za^eležili tozd Elektro din, tozd Medved , tozd pleskarstvo in 4<,°.“7-000 din in termopla-„ din. Kmetijstvo in ‘ta več izgube. je najuspešnejše C.Y P^meijavi z lani izkazala slabše pa trgovina, in %tca* -m zara<^ Trgoprometa ;;Nni f?a' Zaradi takega stanja Ns „ je za dva odstot- ^2totnipiihodek kot lani) v težavah občinski Nisv ufelega Slavni dohodek PbtafL03 promet Proizvodov, iiij.o, Unava v trgovini. To bo ,«{jL ,v^IQk> da bo 'občinska ;l j,,: na dnevni red J1® trgovino, kar zaman Gr *b<* KS že ft0b*>bje. % I°dnim rezultatom pa 311 tudi slabše kot lani. dja je padla za 5 odstotkov. Skupna poraba je narastla predvsem za potrebe republiških SIS. Iz vseh teh podatkov se da sicer sklepati, da so rezultati kočevskega gospodarstva nekoliko boljši, kot je povprečje v republiki, vendar kljub temu ni nobenega vzroka za pretirano zadovoljstvo. Kjer so težave, bo treba izdelati ali dopolniti stabilizacijske programe; tudi ostalim pa je potrebno več načrtnosti, kar pomeni, da je treba izdelati dobre proizvodne in razvojne programe. J. PRIMC vse ŠE DVA DNI doti**w m*ne nepreklio-^ skun„r!rega naj bi vse de-Msnw,?, ti v občini Kočev- a 6 p,° 25 din na zapo-SS,PokntJe Stroškov, ki S 0rganizacij o novo- SStev 23 otr°ke- °b- ? ^ DotonZap,oslenih nai bi ,v«nS ?a.,kot v minulih i^elo ™nlo na otroka ne ,Presegati 250 din - NOVE CEVI - Nove in tudi debelejše cevi je pred snegom začela ?>lagati ekipa Hydrovoda Kočevje—Ribnica skozi Livold in proti memu potoku. (Foto: Primc) / pražnŽ ta odbor za priganja in ZPM. 5t*ii praznik J h ob letošnjem 'Dn&. *ike je bila v Kočevju >ra* Na njej je govoril konference 'oSrj arničnik. Nastopil je • Pevski zobr „Valentin M Jv. Pobratene občine Doli- ■neil] -bili tudi dve razstavi. V H^'Drw se je predstavil p v d0niailioz- Trsta Deziderio »h,-,. telesne kulture pa s i j. znamk pionirji, Filatelističnega i ter ^lani filatelistič- /t92nik°Sn°Vne šole Kočevje. PO SLEDEH STAREJŠIH — Na nedavni filatelistični razstavi v domu telesne kulture v Kočevju se je predstavilo s svojimi zbirkami tudi več pioniijev, ki so krenfli po poti svojih staršev-filatelistov ali celo dedkov. (Foto: Primc) Visoka priznanja AMD Dobilo je Zvezno priznanje in dve republiški Na svečani seji AMD Kočevje, ki je bila posvečena tudi So °dprii edini večji te jubilejem ZK in tovariša Tita »ov0 J® objekt v občini in *“■ «««•** «« nnddili ?°dn0 1.000 kv. m veliko IV* Qr„ 0tano tozda SINTEP or tozda SINTEP lZacije Oprema. S opremo vred je inve-Preko 30 milijonov ; .^S0 bile kulturne pri-V h ^ba Snovn*h šolah, kjer so 1,1 delovnih krajevnih organi za- ter dnevu republke, so podelili letošnja priznanja zaslužnim članom AMD in organizacijam. Več priznanj je dobilo AMD, razen tega pa je AMD Kočevje podelilo predsedniku pobratenega AMD Škofja Loka Stanetu Krapežu spomin&i pečatni grb mesta Kočevje v bakreni izvedbi. Predstavnika AMZ Slovenije in AMZ Jugoslavije Stane Krapež in Janez Trošt sta podelila priznanje i, robne iz Kočevja Tl b Uje i5?^RJI - V kočevski S letošnjem dnevu ■ 5a,i 3 - v pionirsko orga- i Cie'- r - -** - |i ^5 • , rr........-- o- • P, sSfvanov 'n s'cer: 1^2 čevje, 85 na nje-rnam Preostali pa ate« ^OlaV» P* *-* ^as—Fara in POS. ^VŠEČNOSTI -C.Š0&?.®1 že Pred prazni-1 in?' ? Več nevšečnosti ®ruginu Tabornikom je ^e°ej preglavic prevoz >ŠS 'fi'- } < J ' • ' /medved odgovarja sklepaš, da delav-pri samoupravni ^8? -d»if v 1 skupnosti nima nič >0j S • ■of K*? pravilni- 6«)' v Sb,’ r n* vabljena na Pečine in ker je brez "•h aktov. hrane h koči. Po nekaterih pločnikih in stopnicah ogroža pešce led, ki §a nihče ne čisti V .petek zjutraj v ločevje tudi niso pripeljali mleka, vzrok pa je bil gotovo spet sneg, ki je padel ponoči. NADALJUJEJO AKCIJO - Kočevski pionirji nadaljujejo akcijo zbiranja pomoči za vrstnike iz Vietnama. Zaključili jo bodo ta mesec. Posebna skupina šolarjev nastopa tudi na raznih prireditvah v delovnih organizacijah (obletnice, proslave). Pridobljeno nagrado namenja za vietnamske otroke. V to akcijo so se vključili tudi dijaki in študentje. ZDAJ TRETJI - Ekipa osnovne šole Kočevje, ki je zmagala na občinskem kviz tekmovanju „Tito, revolucija, mir“, je na območnem tekmovanju, ki je bilo v občini Ljubljana-Siška, zasedla 3. mesto. Zmagali so Vrhničani. AKTUALNI KOČEVEC - Takoj po praznikih je izšla nova, osma številka „Mladega Kočevca”, glasila občinske konference ZSM Kočevje. V njem so zelo aktualni prispevki o nedavni seji občinske konference ZSM, delu organizacij ZSM oziroma mladine, praznovanju dneva republike in drugem. Konference Ljudske tehnike — zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije, priznanje AMZ Slovenije in bronasto plaketo AMZ Slovenije; predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek pa je podelil AMD Kočevje za njegovo uspešno, nad 30-letno delo občinsko priznanje in kipec predsednika Tita. Predstavnika AMZ Slovenije in AMZ Jugoslavije sta podelila še priznanja teh dveh organizacij. Prejeli so jih: Metod Gantar, Stane Jajtič, Anton Križ, Jože Novak (OS) in Ivan Starič (vsem diplome AMZS); Franc Brus, Anton Gašparac, Nace Kamičnik, Jože Novak (OK ZK), Alojz Petek in Julij Plut (vsem zlati častni znak AMZS); odlikovanja AMZS pa so prejeli: Stane Otoničar (bronasto odličje), Jaka Lavriša (srebrno odličje), Vladimir Gašparac in Janez Trošt (oba zlato odličje). Stanko Levstek in Janez Trošt sta prejela medalje AMZ Jugoslavije. AMD Kočevje je na tej svečanosti podelilo priznanja Andreju Arku, Janezu Duriniju, Majdi Klepač, Zalki Kocjan, Borisu Ličenu (vsem diplome za zasluge pri razvoju in napredku AMD); Brunu Cigliču, Bojanu Slokarju, Jožetu Žagarju (NAMA), AVTU Kočevje, postaji milice Kočevje, oddelku za notranje zadeve OS Kočevje in Turističnemu društvu Kočevje (vsem diplomo za dolgoletno sodelovanje pri razvoju AMD) ter krajevni skupnosti Kočevje in osnovni šoli Kočevje (obema plaketo AMD Kočevje). J. P. NAGRAJENCI AMD - Med letošnjimi nagrajenci AMD Kočevje je tudi France Brus, ki je prejel zlati častni znak AMZ Slovenije. (Foto: Primc) V Dolenji vasi je bila gotovo največja in najlepša proslava za letošnji dan republike v ribniški občini. Kot že neštetokrat so Lončarji tudi tokrat dokazali, da imajoJzreden posluh za kulturo. Slabo vreme je sicer nekoliko obstoja, je skupno s KS in druž- spremenilo potek svečanosti, zavrlo je pa ni. Tako so zunaj samo odkrili spomenik domačemu pesniku Francetu Zbašniku, povski zbor pa je zapel nekaj pesmi, medtem ko so ves ostali program izvedli v svoji dvorani, ki ji pravijo DC—16, ~ "O pesniku Zbašniku je spregovoril predsednik TKS Ribnica Janez Debeljak, ki je med drugim poudaril, da je kultura za male narode še posebno pomembna. Ob zaključku je čestital KUD Dolenja vas, ki je znalo v svoje vrste pritegniti tudi mladino. Na proslavi so svečano sprejeli v pionirsko organizacijo tudi 24 cicibanov. O dnevu republike in njegovem pomenu ter o nalogah na področju uresničevanja samoupravljanja ter v predvolilnem obdobju je spregovorila predstavnica ZSM Ančka Henigman. Gasilsko društvo Dolenja vas, ki praznuje letos že 105-letnico Pozabljeno načrtovanje O dobrih in slabih straneh posameznih samoupravnih sporazumov razpravljajo te dni v komisiji za spremljanje in izvajanje zakona o združenem. delu v ribniški občini Na te seje so vabljeni tudi predstavniki organizacij združenega dela, katerih akte obravnavajo. Menijo, da je tak skupen razgovor najboljši napotek za bodoče delo. Pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Ribnici smo zvedeli še, da so marsikje v zamudi pri sprejemanju aktov. Vzrok je, da manjka strokovnih ljudi; še tisti, kar jih imajo, pa ponekod niso dovolj seznanjeni s tem delom, zato niso kos nalogam. Seveda tudi delavci še veliko premalo vedo o bistvu zakona o združenem delu in spremembah, ki jih zakon zahteva. Marsikje pa tudi ob razpravah o sporazumih pozabljajo na načrtovanje in investicije. Ne zavedajo se namreč dovolj, da je prav od investicij in uresničevanja načrtov odvisen dohodek, se pravi tudi osebni dohodki in razvoj podjetja. Vsi samoupravni akti so kakor hiša brez temeljev, če pozabimo na načrtovanje, ustvarjanje dohodka in razvoj. J. PRIMC RIBNIŠKI PREDLOG Obdobje zadnjih dveh let je tisto, v katerem je OO ZK Ribnica po nekajletnem mrtvilu spet zaživela, so ugotovili na nedavni konferenci te organizacije. Čeprav je članstvo po starosti in izobrazbi zelo različno, so dosegli uspehe na področju utrjevanja samoupravnih odnosov v KS. Na konferenci so med drugim predlagali zanimivo novost, naj bi ustanovili aktive ZK tudi v hišnih svetili. Tako bi okrepili delo hišnih svetov in zborov stanovalcev, hkrati pa prispevali k nadaljnji krepitvi samouprave znotraj samoupravne stanovanjske skupnosti. DENARJA PA NI Zveza organizacij telesne kulture (ZOTK) občine Ribnica združuje delo AMD, jamarskega društva in foto-kluba. Najbolje dela AMD. Jamarji imajo prostore, nimajo pa denarja za nakup opreme. Fotoamaterji pa nimajo niti prostora. Za uspešno delo slednjih dveh je potreben denar. ZOTK je letos dobila nekaj denarne pomoči od občinske skupščine in delovnih organizacij, vendar bo treba njeno financiranje trajno urediti s samoupravnim sporazumom. Razveseljiva pa je tudi vest, da bodo fotoamaterji kmalu dobili prostore. benopolitičnimi organizacijami poklonilo pionirski desetini GD pionirski gasilski prapor. Razvil ga je sektorski poveljnik Ludvik Pahulje in ga izročil mladincu praporščaku Bogu Slanoviču. Za nakup prapora je prispevalo več kot 80 darovalcev, botrovali pa so mu: Občinska gasilska zveza Ribnica, Franc Bojc— Sukov iz Dolenje vasi, KS Dolenja vas in KUD „France Zba-šnik“ Predsednik SZDL Dolenja vas Janez Henigman je nato razdelil letošnja bronasta priznanja OF. Prejeli so jih: pevski zbor V RIBNICI NI DOLGČAS Ribničanom, ki so jim pri srcu najrazličnejše kulturne prireditve, te dni bržkone ni bilo dolgčas. Pred kratkim so si v domu JLA lahko ogledali dve zanimivi razstavi. Zabavali so jih orkester ljubljanskega armadnega območja ter jievka Eva Sršen in Milena Zupančič, videli pa so tudi .Pokondireno tikvo‘, zaigrali sojo igralci reškega „Ivana Zajca“. Da bi dan republike v Ribnici počastili kar najbolj svečano, bodo začeli z delovno akcijo. Pred vrtcem se bodo v soboto, 26. novembra, dopoldan zbrali planinci, ki bodo z vojaki uredili prostor okoli novega vrtca. Po akciji bodo športna tekmovanja med mladini in vojaki, zvečer pa bo v domu JLA zabavni večer. Nastopil bo Džo Marinčič in ansambel Demoni. Naslednje dni bodo v Ribnici pripravili še nekaj prireditev. Nedvomno bo med najbolj zanimivimi šahovska, v kateri se bodo pomerili Ribničani in Kočevci. M GLAVONJIČ „Lončar“, osnovna šola Dolenja vas, Lovska družina Dolenja vas, Norbert Čeme iz Grčaric, Albina Grivec iz Dolenje vasi, France Merhar iz Prigorice, Ludvik Pahulje iz Dolenje vasi in France Trdan iz Dolenje vasi. Za zaključek svečanosti je nastopila domača folklorna skupina, ki jo vodi Cveto Križ iz Kočevja. Osem parov plesalcev se je prvič pokazalo domačinom v (izposojenih) narodnih nošah. Publiko so zelo navdušili. J. PRIMC Le malo zabave Sneg, ki je zapadel pred 29. novembrom, je prebivalcem ribniške občine, ki so nameravali na izlete, prekrižal načrte. Veseli pa so ga bili smučarji. Teh je bilo največ v okolici Sodražice. Zabave v Ribnici teh pet prazničnih dni skoraj ni bilo. Slišali smo lahko en sam ansambel, in še ta je bil namenjen le mladini. Plesni večer, na katerem bi 29. novembra morali nastopiti »Opatijski suveniri“ in pevka Zdenka Vučkovič, je „zara-di bolezni članov orkestra" odpadel. Kupci kart (vse so bile razprodane) so dobili denar vrnjen. Pomagati si niso mogli, čeprav so bili zelo razočarani. Proslave dneva republike so bile v okviru KS in šoL Ponekod so bile živahnejše in bogatejše (Dolenja vas, Sodražica), drugod pa skromnejše. Pred prazniki so bile trgovine polne kupcev. Povsod so bile vrste. Kot je že običaj, jih tudi za kruh ni manjkalo. Ribničani se že pripravljajo, kako bodo za bližnje novoletne praznike spet disciplinirano stopili v vrsto (in seveda v srečno novo leto). M.G-č PRED PIONIRSKO ZASTAVO OBLJUBLJAM... - Za dan republike so 24 dcibanov iz Dolenje vasi po svečani zaobljubi sprejeli v pionirsko organizacijo. (Foto: Jože Primc) t Ribniški zobotrebci SNEG ONEMOGOČIL AKCIJO - Za soboto pred praznikom je bila napovedana delovna akcija, in sicer urejanje okolice novega ribniškega vrtca. Na njej naj bi sodelovali ribniški mladinci in vojaki iz ribniške enote. Po akciji so bila napovedana športna tekmovanja^ Vse to pa je preprečil sneg, ki je zapadel prav za te dni. Delo ni bilo mogoče. Takoj ko bo vreme dopuščalo, bodo akcijo izvedli. VESELI NOVEMBER - V novembru je bilo na odru doma JLA v Ribnici nekaj zanimivih prireditev, ki šo bile tudi dobro obiskane. Med temi naj omenimo že tradicionalno občan vprašuje vsakoletno gostovanje orkestra ljubljanske vojne oblasti s pevkama Evo Sršen in Andrejo Zupančič. Dvo- odgovarja — Po čem sklepaš, da se bo voda spet kmalu podražila? — Ker so šele po šestih tednih prišli popravit vodovodno cev, ki je puščala pri mojem brlogu. rana je bila polna. Tudi gostovanje gledališča ,,Ivan Zajc“ iz Reke. ki je prikazalo ..Domišljavo bučo , je bilo uspešno. NOČEJO NA IZLETE - Letos je AMD Ribnica organiziralo dva izleta v neznano, a sta oba odpadla, ker ni bilo dovolj prijav. Za zadnji izlet sredi novembra je bilo le 6 prijav. Predviden je bil v smeri proti Kumrovcu, saj večina Ribničanov še ni bila tam. Izlet bi veljal vsakega 120 din, v tej ceni pa je bilo vračunano vse. Čeprav letos ni bilo uspeha, bo AMD organiziralo izlete tudi v prihodnjem letu. KAJTNA USPEŠEN - V okviru AMD Ribnica uspešno dela tekmovalna komisija, ki pripravlja tekmovalce in organizira tekmovanja. Najuspešnejši tekmovalec AMD je Milan Kajtna, ki je dosegel posebno lepe rezultate na nekaj državnih prvenstvih in drugih domačih tekmovanjih. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden vrteli naslednje filme: 8. decembra »Ljubezni lepe Džemo“, 10. in 11. decembra „Godzila proti Megalonu“ ter 14. in 15. decembra „Lažni car“. Matineja: 10. in 11. december „Lessi se vrača“. Odkrili kip svojemu pesniku Francetu Zbašniku odkril kip Fra.iie Grivec — Tudi tokrat se je Lončarija izkazala, saj je pripravila za dan republike izredno lepo proslavo %EU5KE N0UIGE REŠETO decembra 1S77 Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST T SEJEM KMEČKE MEHANIZACIJE GORIZIA 3-11 DECEMBRA 1977 RAZSTAVIŠČE «ESP0ME60» Cf i PUafJUCITA • Gtm*»a Vid Formua; 1 Tet. i048T! 3(lffin ZDRUŽENJE TRGOVCEV GORIŠKE POKRAJINE TRGOVINSKA ZBORNICA - GORICA OBČINA GORICA GRADBENO KOMUNALNO PODJETJE KOČEVJE Odbor za medsebojna razmerja pri delovni skupnosti SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Novo mesto razpisuje vodilni delovni mesti , 1. VODJA SLUŽBE za zaposlovanje in posredovanje zaposlitve 2. VODJA SLU2BE za poklicno usmerjanje Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugim' predpisi, morajo kandidati imeti: pod 1: — visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali družboslov smeri; — 3 leta delovnih izkušenj; — moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobno Kandidati morajo biti družbenopolitično aktivni. pod 2: — visoka izobrazba psihološke smeri; — 3 leta delovnih izkušenj; — moralnopolitične vrline in organizacijske ter stroK sposobnosti. Vlogo z dokazili o strokovni izobrazbi ter življenjepisi navedbo dosedanjih zaposlitev naj kandidati P0^eJ?..ocT dneh po objavi na naslov: SAMOUPRAVNA SKUPN ZA ZAPOSLOVANJE Novo mesto, Trdinova 10, v zap' ovojnici, z oznako „za razpisno komisijo". • razpisuje po sklepu DS dne 10. 3. 1977 JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. tovorni avto TATA — kiper v nevoznem stanju Izklicna cena — 40.000.00 din. 2. buldožer Izklicna cena — 40.000.00 din. Interesenti si avto lahko ogledajo na dvorišču podjetja v Tesarski 10, buldožer pa v peskokopu Mozelj. Licitacija bo 12. 12. 1977 ob 8. uri na dvorišču podjetja. 20-odst. varščino naj interesenti oddajo do začetka licitacije. Kupec mora avto takoj v celoti plačati in poravnati vse morebitne javne dajatve. Ko boste že nakupovali v Emonini Trgovski hiši MAXIMARKET v Ljubljani, Trg revolucije 1, se ustavite tudi v kletnih prostorih na avtooddelku. Priporočamo, da si ogledate veliko izbiro, da se boste laže odločili za nakup. Pomembno je vedeti, kje lahko kaj kupimo, saj nikoli ne vemo, kdaj nas lahko naš železni konjiček pusti na cedilu. ^ KUPON 'A ali Pri posojilih za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih 30% preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost lahko občan dob odobrenega posojila v gotovini. . o5eb, *a Tako izplačilo je dovoljeno, če gre za nakup gradbenega materiala od fizicmn 0a\c*) storitve fizičnih oseb in podobna dela, znesek pa banka nakaže občanu posojt na njegov tekoči račun, žiro račun ali hranilno knjižico. za brezplačen vstop na razstavišče „ESPOMEGO" 2. SEJEM KMEČKE MEHANIZACIJE GORICA (Italija) od 3. do 11. decembra 1977 DOLENJSKI LIST J marki Novost pri posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti Razširitev namenov za posojila v _ Za opravljanje kmetijske dejavnosti dobi lahko občan posojilo, poleg za ze namene:' — zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij, — nakup kmetijskih strojev, — nakup plemenske živine, — preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost. po novem tudi za: - obnovo nasadov, . nrpdpi5'*1' - odkup kmetijskih zemljišč za razširitev kmetijske proizvodnje po veljavnih pr Možnost delnega izplačila v gotovini %<> W AtO# *O*fv0* v* ljubljanska banka DOLENJSKI I.IST ZA VSAK ŽEP: NOVA ŽEPNA KNJIGA Da mora biti dobra knjiga vedno tudi draga, po svetu že dolgo ni več res. Tudi na Slovenskem so izhajale in izhajajo nekatere zbirke cenenih, mehko vezanih knjig, vendar omejene samo na eno zvrst, v glavnem na leposlovje. Zanimanje sodobnega bralca pa je zelo široko: želi si vse več poljudno strokovnih, dokumentarnih, biografskih, vojno dokumentarnih knjig, priročnikov z vseh področij skratka, tudi na Slovenskem je že čas, da dobimo v sodobni mehki vezavi in za nizko ceno moderno žepno knjigo, ki zadovoljuje vsa področja bralčevega zanimanja, od klasike do kuharske knjige. emonin kotiček Zima nas prepričuje, da misli resno. V višjih legah je smuka že možna. Zato ^oramo pregledati naš domači smučarski „arhiv". Da bi se pri nakupovanju ”)3njkajoče opreme lažje znašli, sem si v kletnih prostorih Emonine trgovske tl«e MAXIMARKET ogledal bogate zaloge. La ?e boste pri smučanju kar j, °'J ugodno počutili, vam i^očam nakup SMUČAR-JJ KONFEKCIJE, ki jo je ji... Priznana tovarna kon-C* TOPER iz Celja. itiarket ima na zalogi jTe komplete od št. 44 do Lp?ceni od 1.760 do 1.910 ^enske boste dobile fccMo0 komplete od številk , °48, za katere boste odšte-i Tr. ® do 1.820 dinarjev. J0PRU niso pozabili »» I j’ Otroški kompleti so Za najmlajše smučarje je poskrbljeno s SMUČARSKIMI KOMPLETI (smuči, vezi in palice) z imenom KID, ki stanejo 390 dinarjev. Smuči CICIBAN — prav tako komplet - pa stanejo 239 dinarjev. Za otroke, ki so že vajeni smučanja, priporočam smuči J 702 in BLUE FLEX v vseh merah od 100 centimetrov naprej. Cena je od 600 do 720 dinarjev. V vseh kvalitetah in za vsake- me se, da storijo to le za opremo, ki jo kupite pri njih. Kaj pa, če se le zgodi, da trenutno nimajo določenega artikla na zalogi, vi pa bi radi imeli prav tisto, česar nimajo? Le brez skrbi bodite: prodajalcu boste pustili svoj naslov, Maximarket pa vas bo pismeno obvestil, kdaj lahko pridete po blago. Ne verjamete? Le prepričajte se o tem. Samo, prosim vas, nikar ne zahtevajte, da vam naročijo lokomotivo ali pa celo helikopter. . . m i Mil I smuči in ostale smučarske opreme je v Maximarketu tudi velika zaloga sank. do 1®- ,eta ^t-4)j , '6) p0 cenj 0d 985 do lu 'farjev. Našteta smučar-^c£nfekc'ia je v izvedbi Ce v raznih barvah. že imate vetrovke, m Skupite elastične a ta način si lahko prišle cria2*'^ne barvne kombi-Ve -STIČNE HLAČE za \ oj na zalogi za sta- Cen :d0 'eta P° ugod-d0 co Moške hlače od št. so po 1.365,98 do &*+<■ :e na zalogi zenske leJi a katere je potrebno kfjev '9® d0 1-660,25 ^Op^ELKU SMUČAR-fazrii eME so vam na voljo 1 so, PODATKI. Naj orne-*cev ”arske kape različnih Ndi Ve|jajo 100,40 do ^hnarieV- So J;0 Pozoren sem postal, Dravn'Pokazah ROKAVICE Pa??, usnia (tako imeno-USNJE), ki osta-^ijp *ne- se ne krčijo in ne Prvotnih kvalitet. ga smučarja imajo v Maximar-ketu na razpolago OKOVJE NEVADA LOOK (od 644,17 do 1.485,80 dinarjev). Na zalogi imajo tudi otroške vezi (od 283 do 432 dinarjev) in vezi MARKER (od 1.300,40 do 1.541,40 dinarjev). Od 105 do 210 dinarjev pa stanejo SMUČARSKE PALICE v vseh dimenzijah. Na smučiščih sonce navadno močno greje. Lahko se zgodi, da ste proti koncu dneva že kar lepo opečeni. Če pa hočete imeti namesto opeklin lepo, zdravo rjavo kožo, stopite še na kozmetični oddelek v MAXIMARKETU. Prav gotovo vam bodo priporočili za smučanje zaščitne preparate DELI AL, ki jih proizvaja Tovar- ^ zmočijo. Na zalogi ecbarvne rokavice in Na stojalih je velika izbira smučarskih kompletov za otroke, ženske in moške. 'S Ijk. °blekli smo se, sedaj o T110 smučil Pa ni 'kakšne smuči kupimo. ^ je odvisna od smu- ?•M' Znan*a 'n vrste smu' Si lm°9rede vam zaupam, i? na zalogi avstrijske j^EISER po 1.494,59 . -61 dinarjev. Veliko ^ °rn zadržal pri smučeh ^j,. eLAN iz Begupj na Spa1, To so smuči (od 850 do 980 din) (od 1.150 do j harjev). Oboje smuči so 5™ razreda v prvi kvali-j.. niimi lahko smučajo b j ®tniki kot smučarji, ki pk® nekaj več znanja in ladajo tehniko smuča- ^ VIŠJEGA RAZRE-i liKamenj ene zahtevnej-O^arju. To so smuči z Op po 2.750 dinarjev in ‘V ^66 dinarjev. Smuči J®da so namenjene pred-L^^Carskim vaditeljem — oziroma vrhunskim S lOodstotni popust dobijo člani SMUČARSKE ZVEZE pri nakupu smučarskih kompletov, okovja NEVADA LOOK. smuči ELAN ter smučarske palice. Udobno in varno se boste počutili v smučarskih čevljih ALPINA. Povedali so mi, da imajo na zalogi vse številke čevljev, ki stanejo od 690 do 1.350 dinarjev. Otroške smučarske čevlje (polpancerje) pa lahko kupite svojim malčkom po zelo ugodnih cenah. Ozrl sem se še po ostalih prodajnih policah. Priporočam vam nakup raznih POTREBNIH DODATKOV, kot so smučarska očala po 120 do 320 dinarjev, KOFIX svečke za zalivanje poškodovane spodnje površine smuči po 5,25 dinarjev. Nepogrešljive maže za alpske in tekaške smuči pa stanejo od 31,87 do 67,51 dinarjev. Da bi vas rešili skrbi za montažo, vam v Maximarketu BREZPLAČNO montirajo vezi in spodnjo površino smuči zaščitijo z voski TOKO. Razu- na farmacevtskih in kemičnih izdelkov BAYER - PHARMA JUGOSLAVIJA v Ljubljani. Prav bodo storili, ko vas bodo navdušili za DE UAL. Iz izkušenj vem, da je kolekcija DELI AL zelo priporočljiva. Krema DE UAL s faktorjem 4 ali pa krema MAXI BRAUN s faktorjem 2 vas bosta prav gotovo obvarovali opeklin. Domov boste prišli lepo zagoreli. Kaj pa je to zaščitni faktor? To je jamstvo, da se lahko brezskrbno sončite za tolikokrat dlje, kot bi se lahko sončili brez posledic, če se ne bi mazali. V MAXIMARKETU so* mi obljubili, da bo kmalu spet kaj novega. Do takrat pa na svidenje! Za vas smuči ogledoval, čevlje obuval in zraven še slikal vaš JANEZ DOLENJSKI NOVA ŽEPNA KNJIGA JE ODGOVOR SLOVENSKIH ZALOŽB NA TO ZAHTEVO ČASA Sedem slovenskih založb izredno nizkih cenah. ponuja najzanimivejše knjige iz svojih programov po Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba 20 din Kranjec: Lepa Vida Prekmurska 20 din Kosmač: Pomladni dan 30 din Lem: Nepremagljiva 40 din Konsalik: Kirurginja 40 din Tvoj otrok od A do Ž 40 din Ivačič: Kuharska knjiga 50 din Ellis: Ljubezen kot umetnost in znanost 50 din Higgins: Orel je pristal 50 din MacLean: Polarna postaja Zebra 50 din Piekalkievvicz: Agenti, vohuni, vojaki 50 din Remarque: Slavolok zmage 60 din knjige, ki jim bo že čez nekaj mesecev sledil nov naslednji komplet z novih zanimivih področij, dobite na 200 prodajnih mestih v vsej Sloveniji, v večjih samopostrežnih trgovinah, večjih kioskih in v vseh knjigarnah. POVPRAŠAJTE PO NOVI ŽEPNI KNJIGI, OGLEJTE Sl JO! Tistim, ki bi radi imeli doma vse te knjige, dajejo slovenski založniki izredno priložnost: 12 knjig za enkratno nizko ceno 400 din. To priložnost lahko izkoristite samo v primeru, če izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov ŽEPNA KNJIGA, 81000 Ljubljana, Šubičeva 3. NAROČILNICA: Nepreklicno naročam komplet 12 žepnih knjig za 400 din PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Ime in priimek:................................................ Poštna številka: .............................................. Ulica:...........,................................ Reg. štev. osebne izk............. kje je izdana: Plačal bom po povzetju. Podpis:.............. KJE ŠE DOBITE TAKO ZANIMIVE KNJIGE ZA TAKO MAJHEN DENAR? DANES JE NA VRSTI SMUČARSKA OPREMA m tedensK6le Četrtek, 8. decembra - Marinka Petek, 9. decembra - Valerija Sobota, 10. decembra - Herbert Nedelja, 11. decembra — Danijel Ponedeljek, 12. decembra - Aljoša Torek, 13. decembra - Lucija Sreda, 14. decembra - Dušan Četrtek, 15. decembra - Krista LUNINE MENE 10. decembra ob 18.32 uri - mlaj BRESTANICA: 10. in 11. amer. vest. „Eldorado“ BREŽICE: 9. — 10. amer. barv. film „Podvig detektiva Newmana“, 11. - 12. ital. barv. film „Revol-ver“, 13. - 14. ital. barv. film „Beli očnjak" KRŠKO: 10. in 14. amer. in ital. film „Let nad kukavičjim gnezdom" in „Joe in Margerita" NOVO MESTO: 8. 12. amer. bar. film „Naslednja postaja: Greenvvich Village", 10. in 11. franc barv. film ..Nepopravljivi Belmondo“, 12. in 13. franc. barv. film „Sex Shop“ RIBNICA: 10. in, 11. amer. barv. film ..Ubijalec trd kot kamen“ SEVNICA: 10. in 11. amer. film „Sin poglavarja Masajev", 14. 12. franc, film ..Razjezil se bom“ TREBNJE: 10. in 11. amer. barv. film .JCetlov-Robin Hood“ liMO SLUŽBO DOBI DIMNIKARSKEGA pomočnika ali priučenega delavca, mlajšega, sprejmem takoj. Plača po učinku. Jože Lovrenčič, dimnikarstvo, 65271 Vipava 292. SLUŽBO ISCE V DOPOLDANSKO varstvo na Mestnih njivah vzamem dva otroka. Naslov v upravi lista (3781/77). V UGODNO varstvo vzemem enega ali dva otroka Nad mlini. Naslov v upravi lista (3796/77). STANOVANJA KJERKOLI v Novem mestu iščem garsonjero ali enosobno stanovanje. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro „NOVOMEŠČANKA“. IŠČEM sobo s souporabo kopalnice. Bariča Jazvac, Lazina 191, Karlo-vac. ODDAM opremljeno sobo z ogrevanjem. Naslov v upravi lista (3860/77). DVE PROFESORICI, zaposleni pri izgradnji NE Krško, iščeta opremljeno in ogrevano sobo s souporabo kopalnice v Krškem. Ponudbe na telefon 71-32 (inL 376) ali na naslov: Lada Dedijer, Westinghouse, P. O. Box 31, 68270 Krško. IŠČEMO SAMSKA stanovanja za delavce podjetja na območju Novega mesta, Straže in DoL Toplice. Interesenti naj se zglasijo v splošnem oddelku podjetja v Vavti vasi, OZD Gorjanci, Novo mesto Motorna vozila PRODAM traktor Zetor 25, letnik 1972 s koso in jermenico. Turk Jože, Gornja Stara vas 11, Šentjernej. PRODAM NSU 1000 C, letnik 1970. Informacije vsako dopoldne na teL 21-605 - Kaplan. PRODAM tovorni avto FAP 13 K, 7.5 ton (kiper) 145 KM, s hidravličnim volanom in vgrajenim dvigalom Fočo, nosilnost 3,5 tone. Janez Klemenčič, Smolcnna vas 64, Novo mesto. PRODAM trifazni cirkular (5,5 KS) in motor MZ 175. Telefon 23-335. PRODAM traktor Tomo Vinkovič (21 KM) s plugom, malo rabljen. Garancija Še en mesec. Jože Zagorc, Vrhpolje 36, 68310 Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen traktor Pasuuali 21 KM, italijanski, in priključke. Aloiz Vrancšič, Tribuče 10, Črnomelj. PO UGODNI ceni prodam škodo 100, letnik 1971, z dodatno opremo in registrirano do oktobra 78. Možnost odplačila s kreditom. Informacije po telefonu 22-441, interna 202 ali naslov v upravi lista. PRODAM 4 nove gume Dunlop HR šport formula ZO 165/70/10 za mini z litimi aluminijastimi platišči ter dve zimski gumi 145/10 z normalnimi platišči. Poleg gum prodam razne dele za karoserijo in motor za mini 1000. Janez Vakselj, Leskovec 35, telefon (068) 71-789. PRODAM traktor Same delfino 32, pogon na vsa štiri kolesa (nove gume). Miha Črnič, Tribuče 16, Črnomelj. UGODNO prodam motor in menjalnik za zastavo 750, letnik 1971. Ogled od 15. ure dalje. Dušo Javornik, Mirana Jarca 43, Novo mesto. PRODAM motokultivator, goseničar Maček s plugom, frezo, kultu- vatorjem in prikolico z nosilnostjo 1 tone. Ivan Spiler, Stari grad 15, Krško. PRODAM NSU 1000. Ždinja vas 26, Otočec. PRODAM zastavo 750 lux, letnik 1973 oktober, registriran do 16. oktobra 1978. Ogled od 16. do 18. ure popoldne. Stane Ajdišek, Birčna vas 12, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam traktor Ursus, grablje za BCS in gumi voz (16-colski). Jože Bregar, Cerov Log 47, Šentjernej. PRODAM registrirano zastavo 750, letnik 1969. Jože Turk, Verdun 2, Stopiče. PRODAM karamboliran 850 special. Matija Belavič, Ljubljanska 18, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Šmihel 46, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen traktor Ursus, prevoženih 1300 ur. Anton Kastelic, Gor. Podboršt 11, Mirna peč. UGODNO prodam fiat 750 lux, letnik 75. Telefon Krško 71-703. UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1969, prevoženih 56000 km. Fink, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM kiper Deutz 150 KS, letnik 1969, motor, generalno obnovljen in registriran do 9. 9. 1978. Ogled vsak dan popoldne. PRODAM KATRCO, letnik december 74. Ogled v popoldanskem času. Franc Drmaž, DoL Prekopa 9, Kostanjevica. POČENI prodam Z 101, letnik 1974 ali zamenjam za stavbni les. Telefon 22-749. POCENI prodam dobro ohranjeno zastavo 850 special. Silvo Povše, Uršna sela 112. PRODAM zastavo 1300, letnik Majde Sile 19, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, prodam. Pirc, Majde Sile 2, Novo mesta PRODAM FIAT 750, letnik 1972. Anton Gorenc, Vel. Poljane 6, Škocjan. PRODAM traktor, dvobrazdni plug in kosilnica Anton Sirk, Dobra-vica 21. Šentjernej. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972/73 z novim motorjem. Cena 18.000,00 din. Dol. Težka voda 13, Stopiče. PRODAM VW starejši letnik, dobro ohranjen. Rudi Pungeršič, Dule 11, Bučka - Škocjan. PRODAM zastavo 750 lux 76/11. Ogled vsak dan od 15. ure. Bauer, Kolodvorska 4, Krška UGODNO prodam Z 101, vsa vrata za Z 101 in motor za Z 101. Naslov v upravi lista (3863/77). PRODAM karamboliran NSU 1000, motor v brezhibnem stanju, lahko tudi po delih. Anton Vardijan, Dolenjci 16, 68341 Adlešiči. PO UGODNI ceni prodam NSU prinz 1200 C, letnik 71. Jože Graccr, Rožno 19, Brestanica. PRODAM zastavo 750 po delih. Telefon 22-768, Kristanova 3. PRODAM ali zamenjam zastavo 101, letnik 1973 za fiat 750. Naslov v upravi lista (3879/77). DIANO 6, letnik 77. v odličnem stanju, prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje na naslovu: Alojz Pavlič, Vel. Bučna vas 31. ZASTAVO 101 v odličnem tehničnem stanju nujno prodam za 38.000,00 din. Telefon (068) 72-747. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Franc Plut, Zalog 11, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 1971. Marjan Mikec, DoL Podboršt 1, Mima peč. PRODAM dobro ohranjen austin 1300, letnik 1972. Ogled vsak dan od 14. ure dalje pri Muren, Viniška cesta, tu h„ Črnomelj. PRODAM PRODAM skobelni stroj debelinke. Albina Bizjak, Gorenjska cesta 5, Kostanjevica. Vprašajte po telefonu 85-517. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. POCENI prodam harmoniko Elek-trovoks Hohner (razglašeno), 80-litrski bojler in prikolico za osebni avto. Springer, Karlovška 17, Novo mesta ZARADI SELITVE prodam televizor Panorama polux (ekran 44 cm), bele barve, skoraj nov, za 3.500 din in nov hladilnik Gorenje (90-litrski) za 1.500 din. Informacije: Gjurekovič, Dol. Prekopa, ali po telefonu 85-375. POCENI prodam lovsko puško Hamerles Simson suhi, kal. 16/16, ter karabin CZ, kal 7 x 57. Zmago Strajnar, Gubčeva 1 b, Trebnje, Telefon 21-569. ZARADI SELITVE prodam 2 motorni žagi, električni skobelni bočni stroj, pony expres, razdeli-lec (motorček) za fiat 750 za brisanje šip, dvojno trobento in avtoradio (Blaupunkt (vse popolnoma novo), več omar, kavčev, zakonskih postelj, električni kabel, italijanski riž, kavo, ajdovo moko, otleke in perilo od majhnih do velikih številk, meksi-kanski klobuk in razno orodje. Razprodaja bo vsak dan na Boldražu št 9 pri Metliki. Naslov v upravi lista (3839/77). PRODAM kotel za žganjekuho v dobrem stanju, hladilnik z zvitimi cevmi (50-litrski) in električni motor Rade Končar (5,5 KS) ter 60-litrski sod, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič pri Trebnjem. PRODAM 5 mesecev star televizor Gorenje. Jože Rapuš, Gorenja vas 31, Šmarješke Toplice. PRODAM 2 m3 suhih hrastovih desk. Telefon 84-159. PRODAM novi, z orehovo korenino furnirani postelji (80x 190) in nočni omarici. Naslov v upravi lista (3815/77). NUJNO prodam novo brezhibno 1 mesec staro diatonično harmoniko HEA, izdelava Antona Zgonca. Jože Vidmar, Šentjošt 17, Stopiče. PRODAM konja, starega 4 leta. Frančiška Rifelj, Žiinja vas 30, Otočec. ZARADI SELITVE prodam dnevno omaro z mizo in enim stolom, šivalni stroj, peč Gorenje, obešalnik za predsobo in kuhinjske elemente. Ogled možen v petek, 9. decembra, in v soboto, 10. decembra, od 15. do 17. ure. Slak, Ločna 6, Novo mesto. PRODAM podpornike (punte) dolžine 2,5 in 3 m. Alojz Vrščaj, Lamutova 15, Novo mesto, telefon 21-793. PO UGODNI ceni prodam bobne AMAT. Štefan Erjavec, Gaberje 62, Brusnice. UGODNO prodam 50-litrski kotel za žganjekuho in enoosno traktorsko prikolica Jože Vide, Mihovica 8, Šentjernej. PRODAM nov pianino Pctrof. Šnudcrl, Boštanj. PRODAM poravnalni skobelni stroj s cirkulaijem in vrtalno dav o. Naslov v upravi lista (3888/77). PRODAM akvarij s tropskimi ribica-mL Milena Božič, Šmihel 48, Novo mesto. PRODAM cirkularko z diesel motorjem 11 KM. Gubčeva 49, Metlika. PRODAM gradbeno dvigalo nosilnosti 250 kg na višini 9 metrov. Informacije po telefonu 23-792. ELEKTRIČNI trifazni števec in kro jaški šivalni stroj Singer poceni prodam. Šušteršič, Kristanova 59, Novo mesto. POCENI prodam motor za opel rekord 1700, letnik 1968 z vsemi carinskimi dokumenti. Taksist Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto, telefon 21-148. PRODAM nove smuči - 2 m, znamke Dunlop z okovjem. Telefon 22-650 po 14. uri. KUPIM KUPIM nerjaveč vzidljiv levi štedilnik. Naslov v upravi lista (3794/77). KUPIM mali traktor Pasquali ali kaj do 18 KM. Maks podobnega Buršič, Lib iuršič, Libna 13, Krško. PRODAM 18 arov njive ob dobri poti, primerno za vikend, star vinograd (30 arov) in 5 let star vinograd s 700 trtami in zidanica Naslov v upravi lista (3804/77). PRODAM vinograd v Vinjein vrhu. Dovoz z vsemi vozili. Naslov v upravi lista (3811 / 77). PRODAM zidanico z vinogradom na Trški gori. Naslov v upravi lista ali po telefonu (068) 21-767. PRODAM parcelo v velikosti 930 m2 v Gorenji vasi pri Mirni. Sončna lega, primerno za gradnjo vikenda in vinograd. Kupci, zglasite sc pri Božu Gregorčiču, & SEilllKin Ob težki izgubi drage žene, mame in stare mame ANE PAVLIC iz Malih Brusnic 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Posebna hvala „Eli“ iz Novega mesta in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož France, sinova Franci in Jože z družinama V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče, brat in bratranec JOŽE DRAGAN iz Studenca pri Trebnjem Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala vaščanom za pomoč, venec in spremstvo na pogrebu in Sekciji za vleko za podarjeni venec. Hvala duhovniku za opravljeni obred in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter pevcem iz Trebnjega za žalostinkc. Žalujoči: hčerka Marija in sin Ivan z družinama, snaha Marija z otroki, sestra Nežka in drugo sorodstvo Novo mesto, Trebnje, Karlovac mmssm DRAGEMU sinu in bratu MILANU TURKU z Vrha pri Šentjerneju, ki služi vojaški rok v Novem sadu, vse najboljše za njegov 19. rojstni dan in prijetno počutje v vojaški suknji ter da bi se kmalu vrnil domov, želimo vsi njegovi. DRAGI mami MARIJI SLAK iz Prečne 34 za dvojno praznovanje, ter da se ji izpolnijo vse na j boljše želje, želijo Mežnaršičevi iz Prečne. DRAGI mami CILKI TRAMTE iz Tomažje vasi za dvojni praznik iskrene čestitke! Sinova Lojze in France z družinama, vnuki Jožica, Tine, Zdenka in Mitja pa ji pošiljajo 71 poljubčkov. Mirna 46 (na železniški postaji), 68233 Mirna. PRODAM hišo z garažo in lepim vrtom v centru Krškega poleg STŠ. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov in cena v upravi lista (3821/77). VSELJIVO ENODRUŽINSKO hišo, primerno za vsako obrt ali poslovne prostore v centru, prodamo. Naslov v upravi lista (3843/77). PRODAM stanovanjsko hišo z vrtom in urejeno okolico v centru Novega mesta. Naslov v upravi Usta (3850/77). PRODAM gozd v Grmu pri Ponikvah. Ponudbe pod „1 HA“ PO ZELO ugodni ceni prodam parcelo (34 arov) v Sremiču, 4 km od Krškega, primerno za vinograd in vikend. Cesta, vodovod, elektrika ter lepa sončna lega. Martin Radej, Sremič 37, 68270 Krško. PRODAM večjo stanovanjsko hišo z nekaj zemlje v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (3873/77). PRODAM naslednji dve parceli: vinograd z zidanico in kompletnim inventarjem v velikosti 28 arov ter krasnim prostorom za vikend na Bočju. Dostopno z vsakim vozilom. V Zavodih prodam vinograd v velikosti 10 arov ter 24 arov kostanjevega gozda. Voda in elektrika v neposredni bližini, zelo primemo za vikend, v bližini glavne ceste Kostanjevica—Podbočje. Priložnost za zdomce. Cena po dogovoru, dogovor pri prodajalcu. Alojz Colarič, Gržeča vas 11, Leskovec pri Krškem. PRODAM trisobno stanovanje s centralnim ogrevanjem. Peter Amšek, Brestanica 60. Ogled v popoldanskih urah. PRODAM vikend brunarico z zemljiščem, cca 500 m2, zelo ugodno za zasaditev vinske trte. V račun vzamem tudi osebni avto od letnika 1975 dalje nad 1000 ccm. Naslov v upravi lista (3881/77). RAZNO POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! NUJNO iščem inštruktorja za pomoč v matematiki, kemiji in fiziki za osmi razred osnovne šole. Plačam dobra Naslov v upravi lista (3892/77). IŠČEM upokojenko, ki nima svojega doma, da bi živeli kot dve sestri na mojem domu. Žabja vas 3, Novo mesto. BOBNAR z lastno opremo išče ansambel. Naslov v upravi lista (3878/77). ANDREJ DOLENC iz Dobruške vasi 38, Škocjan, opozarjam, da nisem plačnik dolgov svoje žene ANE DOLENC iz Dobruške vasi 38, in svarim vsakogar pred nakupom stvari, ki niso njena last. ANTON STARIHA, Coklovca 5, Semič, prepovedujem vožnjo, pašo živine in delanje škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ERNA ŽAGAR, Vinica 2, Šmarješke Toplice, prepovedujem hojo po njivi in gonjenje živine po poti čez njivo na Povasnici. Kdor tega ne bo upošteval' ga bom sodno preganjala. . . ■ i; STROGO prepovedujem vožnjo ali delanje kakršnekoli škode po mojem travniku Orehova dolina - Krokarca, pare. št. 113. Kdo tega ne bo upošteval ali da F dobim na njem z vozilom, ga b.0“ sodno preganjal. Franc Vrh pri Trebelnem 9, Trebeln • ZLATA VIDOVIČ, Prušnja vas s- 12, Podbočje, prosim vse preoj valce, da ne kupujejo ničesar o« Pavla Vidoviča iz Prušnje vasi. K« ni ničesar v njegovi lasti. M tega ne bo upošteval, ga sodno preganjala. to/ESTILAj GOSTILNIČARJI! Za novo lete igranje se priporoča ansamiS* Naslov v upravi Usta (3793/77); PONOVNO organiziramo PIe“® tečaj, ki se bo pričel 16- ^°' bra 1977 in bo trajal (80 ur)® teden. Prijave do 12. deceni 1977 po telefonu 22-711 dopo dan in 22 —768 popoldan. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame VALERIJE ILNIKAR iz Sejenic pri Mimi, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodni" kom za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje in številno spremstvo do njenega zadnjega doma. Posebna zahvala župni" ku za obred in pevcem z Mirne za zapete žalostinke. Žalujoči: mož Ivan, otroci: Ivanka, Mirko z druži' nama, Slavko in Valerija ZAHVALA 28. novembra letos je komaj v 2 • letu starosti tragično preminil o* ljubljeni mož, oče, sin, brat in ze* VLADO OVCARlC iz Čateža ob Savi 58 Ob tem tako bolečem in tragičnem dogodku, ko smo w zeodai izgubili nam vsnm Hraoeaa Via Ha o* »štreno zahval) -, t............... - —* ■ .. -g vence m cvetje m ga v tako veUkcm številu pospremi« _ njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravniko dr. Skofljancu in dr. Rainciju ter bolniškemu osebju bon« Brežice, ki so napravili vse, da bi rešili njegovo življenje. valjujemo se tudi kolektivoma Agrarie iz Brežic in Puvc . Zagreba, ki so nam v teh težkih trenutkih nudili vso poj" ‘ Od srca hvala vsem govornikom, tov. Zevniku, Kukolji Rutarju za poslovilne besede, godbi na pihala iz Loč za spr stvo in pevcem iz Brežic za zapete žalostnikc. Se enkrat vs iskrena hvala! Žalujoči: žena Olga, sinova Danijel in Alein, družine Ovčarič, Mohor in Popijač V SPOMIN 9. decembra bo minilo prežal'o leto dni, odkar nas je za s j-zapustila naša draga žena, mam stara mama MARIJA KRSTINC roj. JUŽNA iz Dragomlje vasi Spomin nanjo je vedno prisoten in boleč, njena izguba nenadomestljiva. Vedno boš ostala v naših srcih, draga mama in stara mama. Hvala vsem, ki sc je še spominjate. Žilujoči: mož Jože in otroci z družinami DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA BELETA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter delovnim organizacijam Sob Novo mesto, Novolesu-obrat TPP Novo mesto in SGP Pionir-TOZD sektor Novo mesto za podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, hčerka Slavka, Sin Leon z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga in skrbna mama, stara mama in teta ANA JAKŠE iz Podgrada Zahvaljujemo se vsem sosedom in vaščanom, ki so nam takoj Pnskočili na pomoč, kolektivu IMV za podarjeni venec, tov. Antončiču za izrečeno sožalje in razumevanje, kaplanu iz Novega mesta pa za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi Jeranovim in sosedom z Broda. Hvala vsem, ki ste pokojnici Podarili cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. žalujoči: sinova in hčerka z družinami ter drugo sorodstvo Novo mesto, dne 24. 11.1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene JOŽEFE K ROM N E roj. Zupančič ^ iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prija-ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala ‘uPniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem še en*rat iskrena hvala. Žalujoči mož Sevnica, S. novembra 1977 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje drage žene, mame, hčerke, sestre in snahe ZLATKE ŽELJKO roj. VIVODINAC iz Sel pri Semiču št. 10 najlepfe zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, prijateljem in ki so nam ob težkem trenutku stali ob strani. Posebno S"Valo smo dolžni kolektivu Iskre Semič, govorniku Zvonku TJdmaiju, župniku za opravljeni obred, vsem darovalcem •^cev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na ^ni zadnji poti. žalujoči: mož Silvo, sin Robi, oče Drago, mama H»bica, tast Lojze, sestri Marija in Katica ter drugo sorodstvo Sela pri Semiču, dne 3. decembra 1977 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in dobrim sosedom, ki so nam stali v težkih trenutkih slovesa ob strani in našega ljubega moža in očeta ANTONA LUZARJA v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili prelepo cvetje. Posebno zahvalo izrekamo kolektivom: Finančnemu sektorju in obratu tkalnice Novoteks Novo mesto, KZ Krka Novo mesto ter Ribiški družini Novo mesta Zahvaljujemo se kolektivoma bolnišnice Nova Gorica in restavracije Triglav iz Ljubljane, kijih daljava ni ovirala, da so počastili spomin našega dragega očeta. Hvala vsem za izražena ustna in pismena sožalja. Prisrčno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Potov vrh za spremstvo in poslovilne besede. Enaka hvala gasilskim društvom Otočec, Ratež in Smolenja vas, pevskemu društvu Dušan Jereb in godbi iz Novega mesta. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred. Globoko žalujoči: žena, sinova in hčerke z družinami, brat in sestre Potov vrh, Novo mesto, Ljubljana, Nova Gorica, Indianopolis ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata, mož, dedek in pradedek JANEZ HOČEVAR iz Brezovice pri Stopičah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom ter tovarni zdravil Krka za podarjene vence. Posebna hvala duhovniku za poslovilne besede in spremstvo na zadnji poti Žalujoči: žena Rezka, sinova Jože in Janez, hčerki Marija in Rezka z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre MARIJE MAVSAR iz Zdol se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Najlepša hvala sorodnikom, sosedom, znancem, duhovniku za opravljeni obred, pevskemu zboru ter vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremljali na zadnji go ti. Žalujoči: mož Albin, sinovi Silvo, Peter, Boštjan, mama Angela, brat Ivan, sestra Milica in drugo sorodstvo mm S V SPOMIN 8. decembra je minilo tri leta, odkar nas je za vedno mnogo prezgodaj zapustil naš prisrčni, dobri mož, oče in stari ate JANEZ AMBROŽIČ izGabija 124 Težko se je vživeti v to, da te ni več med nami. Tih in pust je dom brez tebe. Odšel si, bolečina pa je ostala. Radi bi ti povedali, da te ne bomo nikoli pozabili in da še vedno živiš z nami Vsi njegovi OPRAVIČILO IN SPOROČILO BRALCEM Zaradi osmrtnic in drugih plačanih objav, ki so se nabrale v večjem številu, ker Dolenjski list prejšnji teden ni izšel, smo morali izpustiti radijski in televizijski spored ter podlistek. Bralcem se za to opravičujemo, hkrati pa sporočamo, da bo po sklepu uredniškega odbora po novem letu za napovedovanje radijskega in televizijskega sporeda v Dolenjskem listu namenjena posebna stran, s čimer bo lahko zagotovljeno stalno, nemoteno objavljanje. UREDNIŠTVO DL ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica TINETA KOZOLETA upokojenca iz Reštanja 17, Senovo se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali vence, nas tolažili in v tako velikem številu spremili pokojnika na zadrgi poti. Zahvala sorodnikom, sosedom ter prijateljem za nesebično pomoč. Za pozornost se zahvaljujemo vsem s prapori, DU Senovo, ZB Senovo, GD Mali kamen in TVD Partizan Senovo. Zahvala delovnim kolektivom Gostinsko podjetje Sevnica, Metalna Senovo, Pekarni Mere Sevnica, Mizarstvo Kriko, župniku za obred, govornikoma za poslovilne besede, godbi in pevcem s Senovega. Žalujoči: žena Terezija, otroci Vida, Karli z družinama, Martin, Rajko, Lado ter drugo sorodstvo Senovo, dne 1. decembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, strica in tasta RUDOLFA BUKOVCA iz Kota pri Semiču izdelovalca harmonik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem Iskre Semič in Avta Kočevje za izrečeno sožalje ter podarjene vence in cvetje. Še posebno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami v težkih trenutkih ter pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sinovi in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN NADI ŠTRUBELJ reg. Sinkovič iz Črnomlja 5. decembra je minilo leto dni, odkar te, ljuba hčerka, Nada ni. Tvoja mama z bolečino v srcu zdaj trpi. Žalost, bolečina v srcu bo ostala, dokler ne bom jaz kot ti zdaj v grobu spala. Tvoji prežalostni: mama, ata, sin Andrejček, mož Ivan, brat Slavko, sestri Erna in Mira z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in ljubljenega očka, brata in strica LOVRA PLANINŠKA iz Velike Loke 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh 'kom tov. Klemenčiču, cntlovrenca, družbeno- težkih trenutkih. Posebna zahvala za iskrene poslovilne besede govornikom tov. Klemenčiču, tov. Zibe rtu in tov. Mikliču, godbi iz Trebnjega in pevskemu zboru iz šentlovrenca, družbenopolitičnim organizacijam, še posebno ZZB NOV, krajevni skupnosti Velika Loka, PGD Velika Loka, Zdravstvenemu domu Trebnje, Klubu študentov občine Trebnje, 3. b in 4. a razredu ESŠ njega in osebno ZZB NOV, M>Ka, Zdravstvenemu domu Trebnie, Klubu študentov občine Trebnje, J. b m <*. a razredu t-ss Novo mesto ter vsem, ki ste pokojniku podarili vence in cvetje. Posebna hvala praporistom in častnemu spremstvu gasilcev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, vsem, ki ste pokojnega imeli radi, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ga boste ohranili v spominu. žalujoči: žena Francka, hči Marta, sin Janez, brat Jože, sestre Vera, Polda in Metoda z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta JANKA POPOVlCA-MAJSA iz Hrasta velja naša prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali vence ter cvetje. Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem zdravnikom in medicinskemu osebju onkološkega oddelka v Ljubljani, posebej pa dr. Jožetu Bitencu, zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu, zlasti pa dr. Francetu Huebschcrju in dr. Antonu Starcu. Prav tako se toplo zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Metlika, posebej pa dr. Ivanu Matkoviču, vsem, ki ste ga negovali in ga z lepimi besedami tolažili. Za prisrčne poslovilne besede se zahvaljujemo vsem govornikom. Zahvala velja vsem družbenim organizacijam, ZB Hrast-Suhor, gasilskemu društvu, godbi in duhovnikom za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. V globoki žalosti: vsi njegovi! I 'i ——— 1^11^78) - 8. decembra 1977 DOLENJSKI LIST 23 a Direktor na kolesu Slavko Medle. Prijatelji ga kličejo Stari Prvič sva se srečala pred dobrim desetletjem v dolini Savinje. Bilo je v Laškem na košarkarskem igrišču. Že takrat je imel na obrazu nezmotljivo napisano, da je ves predan športu. Ko se je nasmejal in nas s toplimi besedami, okovane so bile s pojočim dolenjskim naglasom, pobaral po Gorjancih, Krki, smo tudi tisti, ki ga nismo poznali, uganili, da je iz naših krajev. Tudi danes je Medle navzlic odgovornemu direkto-rovanju v Novolesovem tozdu (stilno pohištvo) in predsednikovanju v skupščini TKS Novo mesto ostal Slavko iz Žabje vasi: z vedno spodbudno besedo ter zdravim in nalezljivim nasmehom. Razume se s svojimi Stražani, njegovih 400 sodelavcev pa se nikakor ne more načuditi, kako da jih njihov direktor v popoldanskih urah tako pogosto obiskuje, in sicer s - kolesom. Pa si lesarji najbrž ne mislijo, da Stari kraj rad kolesari tudi v Stranje pri Škocjanu, kjer se rad mudi v sadovnjaku, ki ga je sam zasadil ali pa se po najbolj napornih delavnikih, in teh Medle nima malo, usede na kolo ter se odpelje do Stopič in nazaj. Prav tako najbrž mnogi ne vedo za njegov drugi konjiček, kajakaštvo, s pomočjo katerega je dodobra zaužil lepoto od Dvora do Kostanjevice. Bržčas je Medle dokaz, da se oči spomina, kadar gre za njemu podobne ljudi za šport, zlepa ne zameglijo. Rad govori o nastopih po' Sloveniji in Jugoslaviji, o svojih tovariših, njihovih športnih uspehih, najraje pa zamolči, da je prav on ,oče' novomeškega moškega roko- meta, da je bil nekaj sezon med najboljšimi rokometaši v republiki, da je s košarko poročen že osemindvajset let, da je s smučmi na Dolenjskem osvojil domala vsa možna prva mesta in da je ravno zadnjo nedeljo opravil izpit za poklicnega trenerja smučanja. Ko ga povprašaš, kako uskladi službo, politično delo (je tudi član občinskega komiteja ZK) s kajakaštvom, kolesarstvom, smučanjem in igranjem košarke s svojo Loko ’75, odgovori z nasmehom, nekoliko robato, kot je značilno zanj: .fo ves dan sem na nogah, šport mi vliva novih moči, in ravno zaradi njega se me bolezni izogibajo.. Pred dnevi je novomeška telesnokultuma skupnost dobila Bloudkovo nagrado. Zanjo se je letos potegovalo kar 80 posameznikov in organizacij, ena od petih nagrad pa je šla na Dolenjsko. Razumljivo, da je zanjo zaslužen tudi predsednik skupščine TKS. Novomeška organizacija je priznanje dobila predvsem zavoljo številnih novih športnih objektov, ki so kot gobe po dežju rasli po manjših krajih, nove športne dvorane, zaradi širjenja množičnosti in vse bolj kakovostnega športa. Novo mesto je namreč prav v letošnjem letu dobilo tri ekipe, ki nastopajo v drugih zveznih ligah, vse boljši so kolesarji, telovadke in atleti Toda Slavko Medle in njegovi tovariši z doseženim še niso zadovoljni. Kujejo nove načrte. Zakaj večjih ali manjših, uresničljivih ali težje uresničljivih želja se namreč, če si človek, če si Slavko MecUe, nikoli ne znebiš. JANEZPEZELJ V Argentino Mariborčani Novinarska nogometna tekma Večer:Dolenjski list prinesla 15 golov, razbito arkado, moker podaljšek GORJANSKI ORJAK JE PADEL - Prvo nedeljo v letošnjem decembru so člani lovske družine „Gorjanci“ izkoristili lepi sončni dan za skupen lov v gozdu nad Težko vodo. Pogon je bil uspešen in okoli desete ure je iz goščave planila jelenja družina - dve košuti in samec, katerega je „vzel na muho“ izkušeni novomeški lovec Stane Pakar in ga kljub veliki oddaljenosti (okoli 80 metrov) z enim samim strelom položil na dlako. Jelen je bil pravi orjak, saj je tehtal več kot četrt tone in je tako največji jelen od vseh, ki so bili kdaj uplenjeni v Gorjancih. Na sliki: lovec Stane Pakar s svojo veliko trofejo. (Foto: Marko Klinc) Čeprav se je novinarski nogometni dvoboj med vesoljno Štajersko, ki jo je zastopalo moštvo Večera in 7 dni, in nič manj nadobudno Dolenjsko, katere barve so branili fantje Dolenjskega lista, končal s tesnim porazom domačinov, v Novem mestu niso objavili dneva žalovanja, v Mariboru pa ne podaljšali praznikov. Tekma je bila na primerni prijateljski višini, o kakšnem nogometnem znanju, ki bi vzbudilo večjo pozornost, pa ni bilo ne duha ne sluha. Rezultat 7:8 v škodo Novo meščanov samo potrjuje, da so novinarji že po naravi stvari navajeni vsega hudega. Med poškodbami velja omeniti predvsem zračni trk Mirka Lorencija in Dušana Pezlja. Dušanu so šivali arkado, Mirko pa je znova dokazal prirojeno trdoglavost. Novome3ci golman Dušan Lazar si je menda zlomil stegnenico. Tega ne verjame niti njegova najnovejša zaročenka. Med strelci velja na mariborski strani omeniti Petra Kanclerja, ki je Šla po moped, vzela življenje Eden izmed mladeničev, ki sta se odpravljala na vasovanje v Mihovo pri Gabrju, do smrti zabodel 44-letnega Stanislava Boltesa Bilo je to soboto okoli 21.30 ure, ko je Boltesova domačija v Gabrju 63 ostala brez gospodarja. Mimo otroško spanje je prekinil krik njegovega očeta, 44-letnega Stanislava. Potem jok, pa zavijanje psa še dolgo v noč. Tega dne sta se 18-letni L. Š. in 17-letni A. T. odpravljala k dekletom vasovat. Namenjena sta bila v Mihovo. Veijetno se jima je mudilo, zato sta sklenila obiskati Boltesovo domačijo, da tamkaj vzameta moped. Njun obisk je zaznal domači pes in z lajanjem privabil iz hiše GOLEŠ PODRL 932 KEGLJEV Na kegljaškem turnirju na Vrhniki, ki so ga organizatorji posvetili 15-letnici KK Tenkist, je zelo uspešno nastopil član trebanjskega Mercatorja Goleš. Podrl je kar 932 kegljev in tako zboljšal klubski in osebni rekord za 12 kegljev. Z Dolenjskega sta na Vrhniki nastopila dva para. Goleš in Bartolj sta podrla 1754 kegljev, Lavrič in Gričar pa 1625. ŠPORT OD TU IN TAM NOVO MESTO - Strelci so v počastitev dneva republike pripravili pionirsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 33 pionirjev in 11 pionirk iz šestih osnovnih šol novomeške občine. Pri deklicah in dečkih so bili najboljši predstavniki OS Katja Rupena. Pionirke: Gornik (156 krogov), Matič (149), Pergar (147); pionirji: Sprajcar (167), Lajkovič (156), Govedičeva (151). Najboljši ekipi sta dobili prehodne pokale in diplome, ostale pa diplome (M. Z.) tudi Stanislava Boltesa. Slednji je v temi opazil dve postavi in povprašal, kaj iščeta. Nato je prvega, L. Š., pograbil za lase, ta pa je potegnil dolg lovski nož in z njim zabodel Boltesa v dimlje. Nož je presekal glavno žilo, tako da je 44-letni Stanislav v nekaj minutah izkrvavel. Mladeniča sta po tem dogodku pobegnila, nož pa med potjo odvrgla. Da bi zakrila sledove, sta se zatem doma preoblekla in preobula in odšla sedet v bližnjo gostilno. Vendar ne za dolgo: kmalu zatem so ju namreč prijeli novomeški miličniki in odvedli v zapor. Srebrna kaseta Miheliču Prodanih 12.000 kaset „Se Ribničan spremenil ni" Dobra beseda dobro mesto najde V Jutranjki oblekli 12 otrok družine Trunkljevih iz Preske pri Dobrniču Na nedavnem svečanem koncertu ansambla Franca Miheliča iz Sodražice, ki je bil v Dolenji vasi pri Ribnici, je direktor kasetne produkcije RTV Ljubljana Jure Robežnik podelil temu ansamblu srebrno kaseto, in sicer za 12.000 prodanih kaset „Se Ribničan spremenil ni“, na katerih je posnetih 12 pesmi Miheličevega ansambla. Ansambel Franca Miheliča nastopa že vrsto let, to pa je doslej njegov največji uspeh. Avtor vseh pesmi je vodja ansambla Franc Mihelič. Besedila za skladbe piše Ivan Malovašič z Vrhnike. V ansamblu nastopajo razen vodje, ki igra harmoniko, še Milan Mihelič-bas in Ludvik Trškan-kitara. Pevca sta Bernarda Mihelič in Franc Lovšin. Miheličev ansambel je igral letos na prvomajskem srečanju pri predsedniku Titu na Brdu. Nastopa tudi V SOBOTO: SLAVJE AMD KRŠKO AMD Krško vabi vse svoje člane in prijatelje društva na slavnostno proslavo v počastitev 30. obletnice društva in 20-letni-ce speedwaya v Krškem. Proslava bo v soboto, 10. decembra, ob 17. uri v delavskem domu v Krškem, v kulturnem delu sporeda pa bodo med drugimi sodelovali člani Slovenskega okteta in znana humoristka Nela Eržišnik-Marica. na drugih večjih prireditvah, tako je nastopil ob 50-letnici RTV Jugoslavije v Beogradu, na prireditvi „Dober dan Jugoslavija** v Čačku, snema za oddajo za naše zdomce „Jugoslavija poje in pleše*' itd. Na prireditvi v Dolenji vasi, ki se je je udeležilo nad 1.000 občanov, so člani ansambla prejeli tudi zlate značke tovarne Melodija iz Mengša. J. P. Prisrčno vabljeni! Ni šala obleči 12 otrok, kolikor se jih zvrsti okrog mize pri Trunkljevih v Preski blizu Dobrniča. Najstarejša, šestnajstletna hči, je zato vzela v roko pero in napisala pismo o svojih težavah sevniški industriji otroške konfekcije Jutranjka. V tovarni so jim namreč na podoben način pomagali že pred dvema letoma. Spisek bratov in sestar je od takrat daljši še za dve imeni: za 18-mesečno Alenko in šestmesečno Nevenka Pet sestra in štirje bratje se od naslednjega po starosti razlikuje le za eno leto. V Jutranjki so pripravili zimska oblačila za vsakega od dvanajstih otrok. Najstarejša, Ljuba, si je oddahnila, saj ji bo topel plašč prišel prav tudi pri iskanju službe. Zaen- krat služi kruh za vse le oče Ivan v ljubljanskem Litostroju. Tja se, razen novomeških kolektivov, vozi večina ljudi iz tega dela Suhe krajine. Pred zimo Trunkijeve skrbi še dotrajana streha. Na vodovod, ki iz leta v leto bolj povezuje trebanjsko Suho krajino, ne računajo, ker ne zmorejo prispevka. A. 1. RAZSTAVA RADIOAMATERJEV Člani sevniškega radiokluba Amater se bodo v soboto ob 10. uri sestali v sindikalni dvorani na redni volilni skupščini. V minulem obdobju so dosegli vrsto uspehov pri delu z mladimi člani, na tekmovanjih in izvirnih konstrukcijah raznih naprav. na svoj prvi gol čakal celih 30 let,; I uredniški vtis pa je malo P°P” tudi Marjan Legan, ki je dal [J gola. Od tega enega neregularnega. I Sodnik Slobodan Novakovič je zade- j tek priznal, verjetno zato, da F Dolenjski list lepše pisal o Cestnem | podjetju. T«' « "i Dolenjci so za fair play- j dokazali tudi s po osmimi igrišču, izrabili so znano dejstvo ^ Štajerci ne znajo šteti več ko pet Dokaz več je v Noyo mesto P-ženjeni Mariborčan Bojan Budja, , je svojega bivšega urednika Kanclerja z lahkoto prepncal, je sodnik izključil za dve minu J Podaljšek tekme je bil vgost^ ,|| Breg. V plemenitem p okušanju so Novomeščani, katerih b branil Marjan Bauer, dosegli ve prepričljivo zmago. Sicer pa . poudariti, da v tem delu tekme «« na novomeški niti na manbo« strani ni bilo izrazito slabih m° — \ ZBORNIK NA OBROKE Zbornik „Kr3co skozičas*^* je izšel za petstoletnico občani lahko kupijo tudi ročnim nakazovanjem denarja- debel« Izvod skoraj tisoč strani knjige, ki prinaša we o ^ za pet stoletij in še knjige, ki za pet sti velja 500 dinarjev. —T,.tev je to prevelik enkraten iz Mto ga interesenti l^o plaM v petih obrokih po 100 <^>3 Napredaj ga ima Valvasorje y ^knjižnica. __—* j SKUPŠČINA FKK „FOKUS“ Metliški foto-kino klub„Fc> I je imel konec novembra le1® , ščino, na kateri so najprej P nove člane, nato pa poaal’ dela v preteklem letu. Najve F' nosti so posvetili delovanju . ^ prihodnje, saj si vsi Pn™ie “L0tt . bi bilo le-to čimbolj sistema s tem bolj uspešno kot doslej- ^ , Črtu imajo razstave fotograf diapozitivov, še naprej bomo ^ za urejevanje svoje vitrine Pq bušni postaji, v kateri ze ^ | razstavljajo fotografije, ro P ditvi kino dvorane bodo za s predvajanjem filmov. . . At'f\ Člani „Fokusa“ se zavedaj * lepa le kvalitetna fotograf’ g.: bodo skušali, kolikor jnn J nančna sredstva dopuščal^ ^ nekaj novega inventarja, »J ^ zdravnaj ne ustreza več svoj menu. S skupnimi močmi P adaptirali klub. mjrJaMBe: Prišle z zimo Poletje in jesen sta gobarjem le poredkoma pripravila veselje, saj ni bilo srečnežev, ki bi se lahko pohvalili z obilnim plenom jurčkov. Ko je novembra in decembra pritisnil mraz in je zima naostrila sapo, pa je več srečnežev naletelo na lepe, krepke predstavnike iz hudo pogrešane vrste jurčkov. Jože Košmrlj iz Črmošnjic pri Stopičah, Peter Springer iz Cegelnice in Alojz Kuple-nik so v gozdovih okoli Novega mesta nabrali lepe primerke ter jih prinesli pokazat v uredništvo, kjer smo tu zares dokaj nenavadni dogodek zabeležili s fotografskimi kamerami. Srečneži so vsi po vrsti zatrdili, da gobjih lepotcev niso potegnili iz hladilnih skrinj, o tem pa je seveda po svoje dovolj zgovorno pričala tudi sveža črnica na gobjih betkih. supermarket LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščin ARANŽERJI,DEKORATERJI... za novoletno okrasitev v zalogi ALFASET črke in številke in 75 milimetrov pO 33,60 d 111 i TOla NA ODDELKU * TAPET V II.