Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr
Y administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja triatopna petit-vrsta: 8 kr., ča se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/26. uri popoludne.

v Ljubljani, v soboto 28. februvarija 1891.
Imetnik XIX-
"Vabilo na liarocbo_
S 1. marcem prične se nova na-ročba na
„SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
upraviiištvo.
Naročnina razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira.
Volilci gorenjsko - notranjskih mest in trgov!
Dne 5. marca voliti nam je v mestih in trgih notranjsko-gorenjskih državnega poslanca. Razum in srce za našo blaginjo brezdvomno hočeta, da volimo moža kremenitega značaja, za vero, dom in cesarja iskreno vnetega in odločno delujočega, o čemur nas uveruje njega preteklost; — moža, ki je vsestransko izobražen, skušen, vpliven, umeva prav vzvišeno svojo nalogo, korenito spoznava naše potrebe ter nam more in hoče, ne s puhlo frazo, marveč z resnim delom, delujoč za stvar, ne za-se — v težnjah pomoči v duhu staroslovenskega gesla, ne le v besedi, v d ej a nj u.
In tak mož v najboljšem pomenu je resnično gospod Anton pl. Globočnik, dasi že v letih, vendar prav čvrst in zdrav na telesu, na duhu mlademško bister in čil, da je za delo tudi najtežavnejše, vzlasti za poslaniško eminentno sposoben.
Program njegov nam je njegova vzorna, prezaslužna preteklost, štiridesetletno pre-vspešno delovanje med nami, vzlasti v Notranjski in Ljubljani. Mirno vestjo zaupamo njemu, da kakor doslej tudi v bodoče v dunajskem parlamentu kot skala trdno bode stal in čvrsto, neumorno, bogato skušen delal za naše svetinje. O njem je kaj lepo pisala nedavno tržaška „Edinost", da boljšega glavarja od Globočnika Notranjska ni imela in težko, da bi našel kedaj vrednega naslednika. Dejanjsko potrjuje to dolga vrsta notranjskih občin, ki ga prišteva svojim častnim občanom, med njimi Postojna, ki v resnici v svojem jedru, v veliki večini globoko spoštuje, ljubi svojega prvega dobrotnika, najboljšega prijatelja, vsestransko mu zaupa ter smatra popolnoma sposobnim za državnega poslanca. Postojna ga bode izvestno volila vsaj v večini z veseljem vkupno z volilci druzih mest in trgov no-tranjsko-gorenjskih. Izredno zaupajo g. pl. Globoč-niku starejši slovenski veljaki ljubljanski in na deželi, v dokaz ponudili so mu mandat, kakor tudi visoko njega cenijo v najvišjih, zelo merodajnih krogih, da še celo Nj. Veličanstvo, presvetli cesar, podelil mu je pred kratkim plemstvo.
In čujte p. n. gg. volilci! Kako perlidno „Slov. Narod" vzornega moža obrekuje, krivično sodi, v blato tepta, da vsak poštenjak s studom obsoja njegovo lažnjivo, hudobno, nesramno postopanje, ker vrli gospod se za las ni premenil v svojem plemenitem mišljenju nikdar ter je, hvala Bogu, zdrav, čvrst in duha bistrega.
Nasprotno pa ravno ta list smešno postopa, da moža, ki je stopil še le v življenje, v deveta nebesa povzdiguje, in vendar ne ve druzega o njem poleg navadnih fraz, kakor da se je rodil in šolal.
P. n. gospodje volilci! Sodite sedaj, bodete li
dali glas možu, ki že od leta 1848 dela zbe-sedo in peresom za blaginjo naroda, čegar značaj je skušan v borbi za naš obstanek, kakor zlato v ognju, ki je ljubljen in spoštovan še celo od pre-svitlega cesarja — ali možu, ki je komaj zapustil šolske klopi, ki nima preteklosti nika-koršne za vašo korist, in bodočnost za-se, oziroma za liberalizem, slovenskemu narodu v resnici pogubonosen ?
Nedvomno, da odločili se bodemo za prvega, vsaj pesek oči boli, fraza je pena! Pokažimo, da smo vredni sinovi verno - katoliških, za j cerkev, narod in cesarja vnetih očetov, da umevamo | za srečo svojo v resnici goreče, delujoče in pre-zaslužne može, da v neomejenem zaupanju volimo enoglasno dne 5. marca za svojega državnega poslanca — moža poštenjaka, za to zelo sposobnega:
gospoda Ant. pl. G-lobočnika!
Več volilcev gorenjsko-notvanjskih mest in trgov.
Kandidatura dr.DanilaMajarona.
Kronawetter, Pernerstorfer in drugi skrajni de-mokratje v državnem zboru se lahko veseli, kajti morda dobe v kratkem dva verna privrženca, katera je Bog tudi bogato obdaril z duševnimi darovi. Konservativci naj se že zdaj tresejo pred tema dušev-| nima velikanoma. Jednemu je tekla zibel v Borovnici, drugemu pa nekje v Galiciji; prvemu je im« Danijel, drugi pa se piše za Danieloviča. Poslednji je kot demokrat nedavno razvil svoj program, me) drugim se izrekel za občno volilno pravico in povedal, da bode sedel v državnem zboru poleg dunajskega Kronawetterja; naš g. Danilo pa nam še ni
ž 1 VM1S m
Nedeljske misli.
XX.
„Habemus" namreč nadepolne državnozborske kandidate, kličemo potolaženi „post tot discrimina", v katerih smo porabili Slovenci že zopet toliko črnila, da bi si bili lahko spisali iu dopolnili ž njim svojo literaturo, ko bi bilo vse klasično iu resnično, kar smo si pravili zadnje dni za hrbtom in tudi kar naravnost v obraz.
Še kratka doba torej in naši gg. kandidatje bodo avanzovali za prave in istinite državne poslance in vino bode teklo in topiči bodo pokali in oznanovali po hribih in dolinah, da se pričenja nova šestletna svobodna doba Slovencem in vsem ostalim narodom v širni Avstriji. In če pravi pregovor, da se dan ne sme hvaliti pred večerom, ne velja ta prisloviea vsem našim gg. kandidatom, kajti pri nas se pripeti pogosto, da hvalimo pri zajutreku, kar pogubljamo pri večerji in nasprotno. Tolažimo se torej s to svojo starodavno navado, če se nam pripeti na volilni dan kakova videzna nesreča, in upajmo, da bodemo zopet grajali čez šest let, kar obožujemo danes, in da bodemo brali morda dolge levite onim, katerim kličemo danes in dulci jubilo : hozana !
Na svetu je že tako, da ne more vladati vedno jednakomerje — in da ne moremo biti vsi prvaki,
kakor si želimo in kakor je bila nekdaj v ljubljanski čitalniški restavraciji navada, ko smo bili razdeljeni jednako nekdanjim Grkom v najmauj šest raznih stanovnih razredov, ki so bili razvrščeni pri raznih mizah, in gorje onemu, ki ni bil pravi prvak in je vendar zašel v zadnjo pravcato prvaško sobo.
V istini, čudno se preminja svet.
Davnaj je tudi že, kar smo cenili našo ljubljansko „Zvezdo" čez vse in ko sta nam bila Triglav in pa „Zvezda" že bisera, za katera bi bili pripravljeni bojevati boj do zaduje kaplje — potu, in zdaj smo se naveličali tudi že obeh, saj čutimo dan na dan, da se ogibljemo svoje narodne „zvezde" in da novejši naši pesniki ne čislajo več nekdanjih navadnih krasnih rim: očetnjava — Triglava.
Da, ako se v istini posreči našim estetikom uničiti našo „Zvezdo", prišli bodo v hudo zamero pri ljubljanskih kavkah, ki gnezde nad „zvezdou, pii pestunjah, ki se sprehajajo po „Zvezdi" in pri fijakarjih, ki dremljejo poleg „Zvezde".
Kar grozi „Zvezdi" le bolj od daleč, kakor grom pred nevihto, zadelo je že jeden del Later-manovega drevoreda, kajti naročil se je bil celo iz daljnega Dunaja umetni vrtuar, ki je konstatoval, da ne potrebujemo drevoreda iz Ljubljane v Šiško, saj tijii zahajamo navadno hladni in senčni, nazaj grede je pa celo lepše, ako nam sije bleda luua, pri kateri zapojemo radi isto naroduo:
„Strasse, wie vvunderlieli sielist du mir aus ? itechter hand, linker liand, beides vertauseht; Strasse, merk' es wohl, — du bist berauscht" itd.
Ljubljanski mestni očetje in pa dunajski vrtnarji so izrekli torej dijagnozo o naših drevoredih, in ako bo šlo po njih receptu, izgubil bode naš Tivoli svojo nekdanjo poezijo, katero smo opevali — v zlati mladostni dobi s Homerjem ali Horacijem v roki na potu h grajski „Hipokreni".
In sedaj prerašča činklova sladkorna pesa in ljubljansko nemško gledališče naše prekrasne livade, katerim smo prisegali, da je vsak njih palec — glavno narodno vprašanje. Kaka prevara!
Nemške visoko „izpodrecane" muze bodo ple-
I sale kmalu v 4/4 taktu po onem mestu, kjer so cvetele narodne solnčnice, in francoski „koturn" bode korakal ponosno po deskah, ki so zrastle na naših tleh.
In naposled, kdo je zakrivil prav za prav to narodno pregreho?
Mi sami, ki vedno iu preveč „kandidujemo" in volimo, a večkrat premalo sodimo, ki smo preučeni doma in preponižni, kjer se moška beseda polaga na tehtnico.
Gospod vrednik, govoril bi vam rad še o mnogih drugih „uarodnih" in nenarodnih krasotah brez dunajskega vrtnarja, a mudi se mi v „Rudol-finum", kjer bode danes prvič govoril gosp. prof. Hubad o „Griatovski in Kokrski dramatiki in estetiki" ; in ker poslednjih Slovenci doslej še nismo poznali, bilo bi mi žal, ko bi zamudil.
S v i f t i j a n e c.
m
povedal, kje si bode izbral stol. Ali po agitaciji, ki jo dela »Narod" zanj, moremo soditi, da pač ne bode iskal mesta med desničarji, ali pa kje v cen-trumu, kjer sedi tudi več grofov in baronov, temveč bode pravi njegov prostor kje v bližini Kronawet-terja ali pa znanega profesorja Pernerstorferja.
.Slovenski Narod" zadnji čas, odkar je sprožil to najnovejšo kandidaturo, kar bije po plemeni-taših. Notranjcem pripoveduje, k&ka sramota bi bila, ko bi volili kakega plemenitaša, katerega pradedom so slovenski kmetje delali tlako, akoravno je znano, da so si Windischgriitzi na Notranjskem nakupili posestva, ko je bila tlaka malone odpravljena.
Jako smo se čudili, ko smo čitali, s kakimi sredstvi pobijajo gospodje v Gospodskih ulicah kandidaturo kneza Windiscbgratza. Zares kratek spomin ima ta gospoda, ker nekaj dnij prej se je menda isti gospod, ki se je stresel nad notranjskim pleme-nitnikom, potegoval za grofa Hohenwarta, kateri je tudi iz stare plemenitaške rodbine.
Poslednje dni se je pa začel „Narod" zaganjati v plemenitnike sploh. Kdor ima le kak plemeniti naslov, ne najde več milosti pri njem, nesposoben je za vsako politično delovanje.
Iz tega pač smemo sklepati, da bode »Narodov" kandidat, gosp. dr. Majaron, v zbornici pred vsem predlagal, da se odpravijo naslovi in odlikovanja sploh, ker tako slabo vplivajo na duševne zmožnosti.
Tat mož seveda ne bode našel prijateljev na desnici, temveč rad ali nerad bode moral izbrati si prostor kje na skrajni levici, kjer bodo sedeli možje jednakega mišljenja.
Ce »Narod" ni vedel za gotovo, da se gospod Majaron ne strinja ž njim gledd na plemstvo, bi pač tako ne obiral plemstva, ali pa Majarona tako ne proslavljal.
Nova doba se bliža avstrijskemu parlamentarizmu in velikanske reforme pridejo na vrsto. Nov duh bode vse prešinil, ko zaslišijo govor »Narodovega" ljubljenca. Izobražen je v vseh strokah, tako se zatrjuje v najstarejšem slovenskem dnevniku. Da je to res, o tem ni dvojbe, kajti tako pišejo gospodje, ki tega državnozborskega kandidata bolje poznajo, nego ga mi. V tem stoletji še ni bilo tacega moža. O Aleksandru Humboldtu se je sicer govorilo, da se je bavil skoro z vsemi strokami človeškega znanja, ali da bi bil temeljito izobražen v vseh, tega bi se pač nikdo ne upal trditi. Splošno se je mislilo, da je bil Leibnitz poslednji, ki je bil temeljito izobražen v vseh znanostih svojega časa. Vse stroke so od istega časa silno napredovale, in občno je prepričanje, da se sedaj taka občna izobraženost več ne da doseči.
Ali vendar se je v Borovnici rodil tak veleum. Ko učeni svet zvč o tem nadarjenem možu, gotovo se bode marsikdo napotil v Borovnico, da si ogleda kraj, kjer je tak duševni velikan zagledal luč sveta. Na Dunaji gotovo ne bode imel miru, kajti obiskovali ga bodo slavni učenjaki in časnikarski poročevalci iz vse Evrope, posebno ker je jako prijazen in ne odljuden, kakor so mnogi drugi učenjaki. Bojimo se, da mu zaradi mnogih obiskov ne bode ostajalo časa za parlameutarno delovanje.
Usojamo si pa še nekaj druzega opomniti. Naša znanstvena literatura se je le še malo razvila in je baš njen nedostatni razvoj precejšnja ovira narodni jednakopravnosti. Naša misel bi bila torej, da bi g. dr. Majaron mnogo več koristil svojemu narodu, če se loti znanstvenega delovanja, ker politika je pre-nehvaležen posel. Kako lahko bode on nam povzdignil naše znanstveno slovstvo, če je res tako izobražen, kakor trdijo ožji prijatelji njegovi. Za državne poslance se bodo dobili že drugi možje, na znanstvenem polji je pa on nenadomesten. Gospod doktor lahko sam spozna, če res tako idejalno misli, kakor ga proslavljajo, da bi nam drugje lahko še več koristil, nego v politiki. Če je pa vse to humbug, kar pišejo o njem, in ta humbug on sam dopušča, tedaj pa tudi nam nikdo zameriti ne smč, če se predrznemo reči, da on zaupanja slovenskih volilcev v mestih in trgih ni vreden.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 28. februvarija. Motran)« deiele.
HU80V spomenik v »lati Pragi. Znamenje časa in značilno za vladajoče razmere v Pragi je, da so dovolili mestni očetje praški odseku za zgradbo Husovega spomenika poseben mestni prostor, kamor se ima postaviti spomenik. Ta predlog je bil
vsprejet s 37 proti 10 glasovom. Mestna očeta dr. Karlach in dr. Borovy sta odločno govorila proti temu predlogu. Graditev spomenika Husu na čast, rekel je dr. Karlach, je mladočeško agitacijsko sredstvo, katerega pač ne smd priporočati mestni zbor. Tudi iz političnih ozirov to ni umestno. S tem se namreč poveličuje provzročitelj bratomornih bojev na Češkem, ki so uničili slavo in bogastvo češke domovine, ki so oropali Prago krasnih cerkvd in dragocenih spomenikov. Spomenik Jungmanov vzbuja v nas ljubezen do domovine in do dela, Radeckyjev nas vnema za srčnost in udanost do presvetlega cesarja in Husov spomenik, ta nas bo vnemal za bratomorne boje, ki so se, žal, pričeli med Čehi v postavodajalnih zbornicah. Husitizem ruši narodno slogo, zakaj katoliški Čehi se ne morejo in ne smejo nikdar ogrevati za Husa, ki je v verskem, narodnem in materijalnem oziru zadal smrtne rane češkemu narodu. — Vse zgovorne besede so bile brez vspeha. Žalostno je, da katoliški Čehi stavijo spomenik krivovercu Husu; za take Čehe je pač potrebua mladočeška šiba.
Socijalno-demokratična stranka je ob enem na Dunaju, v Gradcu in drugih mestih objavila svoj oklic za državnozborske volitve. Med zahtevami te uporne stranke, katero moramo seveda kot katoliki z vso odločnostjo obsojati, nahajajo se tudi tirjatve, ki se popolno strinjajo z našimi krščanskimi nazori. Obrtniku, rokodelcu, delavcu, kmetu pripomoči do blagostanja zakonitim potom, za to je pred vsem potreba, da se zatare revolucijonarna stranka socijalnih demokratov, ki dobro vporablja nezadovoljnost nižjih stanov za svoje namene. — Krščansko-socijalna stranka ima torej v tem oziru prevažno nalogo v prihodnjem državnem zboru.
Tnanje države.
Srbija. »Pester Lloyd" objavlja pismo, ka-j tero je pisal kralj Milan meseca septembra 1888.1. bivšemu ministerskemu predsedniku in vodji srbskih naprednjakov, Garašaninu: »Prejel sem Vaše pismo, ki me ni prav nič iznenadilo. Vi ste le dosledni ostali. Nepotrebno je, da bi se spuščal v posameznosti Vašega prejšnjega in poznejšega delovanja. Omenjati hočem le to, da ste Vi oni mož, ki je provzročil sedanje odnošaje med menoj in kraljico Natalijo. Dajali ste jej take svete, da je postajala nepokorna kralju - soprogu. Vi ste oni mož, ki se prizadeva, da bi tudi danes v mojo vlado vsejal seme nejevolje in nezaupnosti ter jo omajal v veri na stanovitnost mojega mišljenja njej nasproti. Bog naj Vas sodi za to Vaše delovanje. . . . Druzega Vam nimam kaj povedati. Sedem let sem se bojeval, kakor da bi bil besen, z vsem mojim narodom za Vas in za stranko, katero ste Vi vodili. Nikdar nisem iskal Vaše zahvale. Vendar toliko pravice pa imam, da zahtevam od Vas, da se mi izrecno po-| kažete mojega nasprotnika, ali pa, da se odstranite. Svetoval bi Vam, da kakor hitro mogoče zapustite politiško življenje."
Italija. Nekateri rimski listi trdijo, da bo | avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand meseca aprila obiskal italijanskega kralja Humberta. Koliko je na tem resnice, pokazala bo prihodnost. — Anarhistov-skega duha prevzeti delavci so priredili v Aleksan-driji te dni demonstracijo ter kalili javni mir in red. Vojaštvo je moralo poseči vmes; mnogo rogoviležev so vtaknili pod ključ.
NemMja. Postopanje boulangistov in liguistov vzbuja v berolinskih politiških krogih veliko neje-1 voljo. V Berolinu ne upajo dosti več, da bi prišli ' francoski umetniki tja na umetnostno razstavo, j Francija. Kako ostro se obsoja v francoskih • politiških krogih popotovanje nemške cesarice po Francoskem, razvidi se iz zadnjega govora Derouleda, ki je tako-le govoril: »Prišli smo semkaj, da bi praznovali republikansko slovesnost. Kar pride cesarica Friderik, da bi videla, kaj je še ostalo od mesta, katero je nje mož obsedal. Govori se celo, da pride k nam tudi cesar Viljem sam. To se ne bo zgodilo, ne more se zgoditi. Če pride kedaj nemški cesar na Francosko, prišel bo, kakor Napoleon na Nemško: kot ujetnik. Pripoznati moram, da se vlada ni ponižala pred Nemčijo, pač nasprotno, naredila je energičen korak proti Viljemu, ko je zopet na Re-gnaultov grob položila venec, katerega so bili nespretni služabniki odstranili. Ne, Viljem ne sme priti v Pariz, vrgli ga bomo v vodo ž njegovim vozom vred. Tudi materi bomo domov posvetili, in ako bom vedel, kedaj se bo odpeljala od nas, sklical vas bodem, da jo bodemo izsikali. Jaz bom stal vam na čelu in cesarici Friderik zavpil v obraz: »Živela Francija! Pogin Nemčiji!" — Kakor pa nam je včeraj naznanil brzojav, ni bilo nemirov pri odhodu cesarice.
Anglija. Katoliki na Irskem so močno proti Parnellovemu postopanju. Nikakor nočejo videti, da bi vodil njih iuterese mož, ki ima nečastno preteklost 7a seboj. Se bolj kakor ljudstvo pa so irski duhovniki in škofje proti Parnellu. Neki škof omenja v svojem pastirskem listu vodstva irske stranke ter pravi koncem lista: Poslužite se, verniki, praktičnih sredstev, da vresničite svoj trden neomahljiv sklep, da se odvzame Parnellu vodstvo irske stranke ter stopite prd zastavo Cartbjjevo.
izvirni dopisi.
Iz Cirknice, 26. februvarija. Cirkničani delajo pri sedaDjih državnozborskih volitvah sotrudnikom
»Slov. Nar." sive glave. Kakor gad, ako se mu na rep stopi, tako pika »Slov. Nar.", ker po Notranjskem letos ne gre po volji njegovi. Nad Cirkničani si je skušal že drugič ohladiti svojo jezico v uvodnem članku z dne 25. februvarija. Kako budalasto govori »Narodov" člankar, naj spričuje naslednji stavek: »Za Boga, ali hočete Notranjsko v resnici tako ponižati, da prepuščate mandate ne knezu Windischgriitzu starejšemu, temveč njegovemu sinčku (poprejšnji gorenjski poslanec je le stric Hugonu mlajšemu — op. vredn.), ki kandiduje tudi v štir-skem velikem posestvu in ki hoče notranjske kmetske občine uporabiti za nekak ,refugium pecca-torum', in to tedaj, če na Štirskem propade." Splošno znano pa je, da bodo volile notranjske občine dne 3. marca, štajerski veleposestniki pa 12. marca. Lahko si misliš, dragi bralec, koliko razsodnosti ali prav za prav bedarije ima „Narodov" člankar.
Da bode »Narod" strašil notranjske volilce pred tlako in pred srednjeveškimi napravami, to smo že poprej si mislili. Toda moti se »Narod", če misli, da bode s tem kaj vspeha imel. Niti jedne stare ženice ne bode s tem strašilom oplašil. Da pa od inteligentnih volilcev kaj tacega pričakuje, je že več kot neumno. »Pravi narodni škandal bi bil," pravi ,Narod', »ko bi volili Notranjci nadarjenega potomca slavne rodovine, ki ima svoj izvir na slovenskem Štajerskem." Torej je bil tudi »narodni škandal", ko so Gorenjci pred šestimi leti njegovega strica volili? Narodni škandal bode tudi sedaj, ko bodo Gorenjci volili poštenega Nemca Hohenwarta? Nobeden Gorenjec se torej ne more prikazati v narodni družbi, ne da bi se sramoval! O, ko bi vedel »Narod", kako se smeši pred olikanim občinstvom s svojimi neumnostmi! Da bi vsaj na jedni strani si ostal dosleden! Toda slepa strast ga premoti; kar v jednem odstavku trdi, to v drugem že ovrže. Ali misli res, da imajo vsi njegovi bralci slamo v glavi, da teh nasprotij opazili ne bodo? PrincuWindisch-griitzu očita mladost, imenuje ga »sinčka Haasber-škega gospodarja". Na ravno tisti strani pa priporoča notranjskim in gorenjskim mestom Majarona ravno zavoljo njegove mladosti. »Le od mladega človeka," to so besede .Narodove', »pričakovati je, da bode v napornem parlamentarnem delovanji ohranil si duševno in telesno prožnost tudi tedaj še, i ko bode tovariš njegov, katerega teži breme let, ! začel omagovati." Windischgriitzu očita, da ne ume i druzega, kakor sukati in nositi se po novi šegi. Pri ! Majaronu pa hvali »lepo uglajeno obnašanje, tako j imenovano družbinsko politeso." In tak list, ki uiti ; na jedni strani ne more ostati dosleden, naj bi bil glasilo slovenskega razumništva?
Dnevne novice.
(FZM. vojvoda Virtemberški) se je v četrtek pripeljal v Ljubljano nadzorovat tukajšnjo vojaško posadko. Včeraj se je vrnil v Gradec.
(Iz Žužemberka) se nam brzojavno poroča, da so se včeraj popoldne volitve volilnih mož za gospoda Fr. Povšeta jako ugodno izvršile.
(Resnici čast!) Prijatelj našega lista, ki se je v torek vdeležil seje centralnega volilnega odbora, nas je opozoril na jako nesramno zavito poročilo »Slov. Naroda", ki je pisal, da se je o kandidaturi g. Fr. Povšeta vnela živahna debata in se je ta kandidatura bila sprejela z večino glasov. Ker smo bili mnenja, da je posvetovanje bilo zaupno, nesmo poročali o tej seji, a ker se stvar tako zasukava, moramo resnici na čast konštatovati naslednje: Eden gospodov je predlagal, naj centralni odbor za volilni okraj Trebnje - Radeče - Kočevje ne priporoči nobenega kandidata, ker ni gotov izid volitve itd. Ta predlog so pobijali gg. dr. Tavčar, Šuklje, Klun, Žitnik, Grasselli in Murni k. Konečuo je bila kandidatura g. Fr. Povšeta sprejeta z vsemi proti trem glasovom, in sicer dotičnega predlagatelja, njegovega ožjega sorojaka in tretjega gospoda, ki pa je le po zmoti glasoval za predlog. Sicer pa je dotični predlagatelj sam zatrjeval, da nema nobenega pomisleka proti g. Fr. Povšetu. To jeistina! Torej volilci dolenjski, bodite složni, volite v torek soglasno od centralnega volilnega odbora priporočenega kandidata, da častno rešite slovensko stvar.
(»Narodova" gospoda) je jako spretna v zasu-kavanju besed, da lahko dobi patent na to izvežbauost. Tako trdi v predzadnji številki, da smo z namenom zamolčali imena onih zaupnih mož, ki so se v torek
(Dalje v prilogi.)
zovica, 81 hiš, 86 strank, 408 ljudi; Vesina, (Be-zina? Vesina?) 114 hiš, 116 strank, 496 ljudi; Brezdno, 62 hiš, 78 strank, 409 ljudi; Skupaj 3945 hiš, 4700 strank, 22.503 osebe, e) V sodnijskem okraji Šmarje. Sv. Hema, 280 hiš, 300 strank, 1496 ljudi; Trg Lemberg, 60 hiš, 60 strank, 282 ljudi; Smarije, trg, 128 hiš, 149 strank, 713 ljudi; Šmarje, okolica, 734 hiš 776 strank, 3234 ljudi; Nezbišje, 57 hiš, 59 strank, 283 ljudi; Sv. Peter v Medvedjem Selu, 200 hiš, 214 strank, 992 ljudi; Ponikva, 542 hiš, 615 strank, 2850 ljudi; Boginskagorica, 168 hiš, 176 strank, 742 ljudi; Slivnica, 364 hiš, 375 strank, 1708 ljudi; Zibika, 188 hiš, 198 strank, 859 ljudi; Sv. Štefan, 269 hiš, 284 strank, 1185 ljudi; Slatka Gora, (ne »sladka", ker je korenika „slat", oziroma „sl", primeri „sl-at-ina", katere se v okolici nahaja ne malo; nemška pisarna je, ne razumevši besede, prestavila ime v „Siissenberg", a ni pomislila, da se kraj nahaja v okolišu, kjer izvira „sl-an-a" ali »sl-at-a" voda, ne „slad-ka", tako vsaj sodi pisalec teh vrstic, on zna tudi za okolico »Slat^čje" in za vas »Sl&tina", oboje dobilo je ime po slanej ali ki-selej travi, ki raste tam ; torej občina »Slatka Gora") ima 328 hiš, 328 strank, 1480 ljudi; Žusem, 240 hiš, 260 strank, 1318 ljudi; Tinsko, 101 hiša, 107 strank, 469 ljudi; Sv. Vid, 231 hiš, 245 strank, 1083 ljudi. Skupaj 3890 hiš, 4146 strank, 18.694 prebivalcev, f) V sodnijskem okraji Gornjigrad. Ko-karje, 238 hiš, 285 strank, 1527 ljudi; Ljubno, 344 hiš, 617 strank, 2471 ljudi; Lučje, 245 hiš, 322 strank, 1519 ljudi; Novaštifta, 130 hiš, 165 strank, 902 človeka; Gornjigrad, 120 hiš, 197 strank, 798 ljudi; Mozirje, 451 hiš, 573 strank, 2569 ljudi; Rečica, 390 hiš, 530 strank, 2333 ljudi; Solčava, 117 hiš, 188 strank, 849 ljudi; Bočna, 343 hiš, 453 strank, 2384 ljudi. Skupaj 2378 hiš, 3330 strank, 15.352 duš. g) V sodnijskem okraji Laško. Sv. Krištof, 779 hiš, 885 strank, 4427 ljudi; Dol, 129 hiš, 203 stranke, 854 ljudi; Jurjiklošter, (ne »Jurjev" klošter, kakor so to napravili pismarji, ta-mošnje ljudstvo izgovarja kot jedno besedo „Jiirj-klošter", kdor ne veruješ meni, vprašaj koga, ki je iz „JurjkIoštra" prišel, on bi menda znal povedati, da v „Jiirjikloštru" imajo) 497 hiš, 501 stranko, 2975 ljudij; Marijagradec, 450 hiš, 472 strank, 2582 ljudi; Loka, 552 hiš, 676 strank, 2959 ljudi; Sv. Ropert, 280 hiš, 299 strank, 1590 ljudi; Tre-bovlje, 655 hiš, 1678 strank, 8457 ljudi; Laško, 124 hiš, 215 strank, 798 ljudi. Skupaj 3466 hiš, 4929 strank, 24.642 oseb. Celokupno število v okrajnem glavarstvu »Celje" šteje torej 22.122 hiš, koder prebiva 27.045 strank s 128.564 osebami.
Narodno gospodarstvo.
Vredba poškodovanih mestnih drevoredov in nasadov.
(Poročilo mestnega odbornika ljubljanskega, g. Fr. Pov še-ta.)
(Konec.)
Ko bo novo nasajeni podaljšani »Knafljev drevored" dajal že senco, napravilo se bo stalno cestišče in otvorilo za promet; magistrat pa bo takrat skrbel za to, da se od južne železnice dobi prehod ali prelaz čez železnični tir za nov drevored.
Potem se je pregledal oni k6s drevoreda, ki veže državno koroško cesto s Tivolskim gradom in služi kot vozna cesta. Kakor je slavnemu občinskemu svžtu znano, je prav ta del drevoreda največ trpel in je večina dreves toliko poškodovana, da ni misliti na zopetno pomlajevanje, ker je mnogo dreves skoro do t&l v deblu prelomljenih.
Vsi vdeleženci te komisije izrekli so se soglasno za to, da se ta del drevoreda mora izsekati in na novo nasaditi.
Nastalo je potem vprašanje: Ali naj se zopet kostanj nasadi, ali katero drugo drevo, n. pr. lipa, platana itd.?
Nekateri zvedenci izrekli so se za kostanj ter poudarjali, da je hitro rasteč, da zgodaj spomladi požene in ozeleni, ter da je še vedno najkošatejše senčno drevo.
Drngi zopet pa so poudarjali, da ne gre dobro na isti svet zopet saditi kostanja, ker tudi pri drevesih velja, kakor pri drugih poljskih in vrtnih rastlinah, da treba plemena menjavati.
Istina je, da n. pr. lipa potrebuje drugih re-dilnih snovij iz zemlje, kakor kostanj. V zemlji, izpiti po kostanju v mnogih dolgih letih, ne kaže zopet nasajati kostanja, ki bi gotovo le revno vspe-val. Nekateri gospodje poudarjali so, da naj se zemlja menjava, to je, da se izpita zemlja odpelje in na nje mesto napelje druga plodna zemlja.
A temu ni se moglo iz gospodarskega ozira ritrjevati, ker ne sme se pozabiti, da tako stari ostanji so svoje korenika in teh odrastke raztegali cel6 do 8 metrov daleč okrog debla. Misliti je tedaj, koliko bi stalo odkopavati in odpeJjavati tako na
široko dotično zemljo in nadomestiti jo z drugo plodno, ki bi se izkopala na dotičnih senožetih.
Jasno je tedaj, da bo dokaj bolje vspevalo kako drugo drevo, in ni bilo težko zjediniti gg. zvedencev za lipo, in sicer za lipo velikopernato (tilia grandi-folia), ki ima jako košato široko listje in ki je tudi dobre nagle rasti. Ce tudi res lipa ni tako nagla v rasti, kakor kostanj, ima pa to veliko prednost in vrednost, da postane par sto let stara in jako mogočno senčno drevo, katero pač nobeno drugo drevo ne prekosi v prekrasnem, lepo vonjajočem cvetju.
Odtod podala se je komisija na oni k6s drevoreda, ki prične od Koslerjeve pivarne ob meridijanu proti mestu. Kakor znano, je vihar tudi ta del drevoreda močno poškodoval, čeravno ne toliko, kakor prej navedeni del.
Nekateri zvedenci, — med temi g. tajnik Pire, — bili so za načelo, da bi se močno poškodovana drevesa posekala in z mladimi nadomestila, nalom-ljena pa skrbno obrezala in prikrajšala.
Drugi, med temi osobito gospod c. kr. deželni gozdarski nadzornik, poudarjali so, da so ta drevesa blizu 80 do 90 let stara, da tedaj ni pričakovati, da bi tako stara, že pešajoča, deloma umirajoča drevesa imela še toliko pomlajevalne ali regenera-cijske moči, da bi na novo krepke poganjke zmogla, torej da niso za tako obsekovanje, nasprotno pa za izsekanje in nadomeščenje z mladim novim nasadom.
Po daljši razpravi izrazila se je večina za to, da se tudi ta del drevoreda izseka in na novo nasadi, toliko bolje, ker je že ne malo število mladih dreves posajenih, tako, da bi ta drevored nikakor ne bil lep, ker sestavljen bi bil iz 80 do 90 let starih dreves, iz podsajenih dosedanjih 15 do 20 let starih, iz novo podsajenih 6- do lOletnih in iz močno obsekanih dreves.
Da bi taka neenakoličnost nikakor ne ugajala estetiki, pa tudi ne zadostovala zahtevam sence, je umevno, zato je večina zvedencev odločila se za nov nasad, ki bo v nekoliko letih dal lep, krasen lipov drevored in šetajoče občinstvo bi imelo na dosedanjem zastarelem in temeljite premembe potrebnem drevoredu tudi precej let prav malo užitka bodisi za oko, bodisi za senco; za potrpežljivost pa z mladim nasadom dobilo bo v nekaj letih trpežni krasni drevored.
Od krožišča (rondeau) pa naprej proti jugu je drevored le manj trpel, tako, da bo mogoče ohraniti ga v sedanji lastnosti in bo treba le nekatera drevesa izsekati in z mladimi nadomestiti, nekatera pa obsekati, da požen6 nove poganjke in tako dado nove mladike. Tako bo tedaj še velik del Later-manovega drevoreda ostal ohranjen in v prijetno porabo ljubljanskemu občinstvu; ob enem pa bodo ! preskrbljeni novi nasadi, ki bodo o pravem času dajali Ljubljani novih lepših šetališč.
Konečno je komisija pregledala tudi drevored v »Zvezdi" in izrekla se, da treba skrbeti za ohranitev tega ljubljanskega krasa.
Ker niso bili zvedenci, kakor dosedaj navedeno, vsi jednih nazorov, ampak precej razcepljeni v svojih izjavah, sklenil je odsek, da se zasliši še skušeni strokovnjak, dunajski prvi mestni vrtnar g. Sennholz, ki je sloveč osobito v stroki drevoredov, mož, ki ima temeljite študije, ne le praktične, ampak tudi znanstvene; mož, ki je dolgo vrsto let v upra-j viteljstvu mestnih velikanskih drevoredov na Dunaji, i Da se zasliši ta strokovnjak, so soglasno vsi j tukajšnji zvedenci želeli, in tako je gospod župan J povabil gospoda Sennholza, ki je dnd 11. februva-i rija dospel v Ljubljano, ter si, spremljevan od obeh mestnih komisarjev gg. Tomca in Križaja in poročevalca, ogledal vse drevorede, in sicer po vrsti, kakor so bili prej od domače enkSte pregledani in presojani.
Poročevalec more z zadovoljnostjo konstatovati, da je ta strokovnjak pritrdil skoro brez izjeme onim nazorom, kojim je domače enkžte večina pritrdila. Gosp. Sennholz, ki je marsikak praktičen svžt in migljaj gledč na vzdržavanje in oskrbovanje drevoredov dal, je vse razmere naglo in natanko presodil. Osobito se je izrekel, da se del drevoreda od koroške ceste, kakor tudi oni od severa proti jugu od Kozlerjeve pivarne do rondeau-a nasadi z lipo.
Dosedaj se je pri nas navadno nasajala lipa malopernata (tilia parvifolia), ki pa nima le manjšega listja ter se sploh manj košato razrašča, ampak tudi počasneje raste, kakor pa velikopernata lipa. Posebno pa je poudarjal, da moramo le v drevesnicah vzgojene lipe zasajati, nikdar pa ne izkopanih i po senožetih, mejah, ali cel6 iz gozdov, ker taka drevesa nimajo nikakih razvitih korenin, zato tudi zelo slabo vspevajo in mnogo se jih tudi posuši, j Izrekel je naravnost, ako bodete nasajali take lipe | iz gozdov ali v mejah dobljene, potem pač nimate | pričakovati naglo in lepo vspevajočih drevoredov. | Taka drevesa v senčnatih gozdih vzrasla so pre-mehkužna, preveč vajena na senco, in ko pridejo j na prosto, na solnce, silno trpe od solnčne pripeke, : in najmanjša suša jih poškoduje.
Tako je strokovnjak izrazil prepotrebno načelo, da le v drevesnicah vzgojena drevesa naj se zasa-jajo, ker v drevesnicah napravijo drevesca mnogo čvrstih sesajočih kore«ič:c, ki so ravno za življenje drevesca merodajna.
To načelo je osobito tudi tajnik kmetijske družbe, g. Pire, poudarjal, in odsek le želi in priporoča, da se bo magistrat vedno pri nakupu drevesc na to oziral.
Gosp. Sennholz je osobito zaradi menjave drevesnega plemena priporočal, da se lipa na dosedanje kostanjeve drevorede nasaja, in je poudarjal, kako krasni so mogočni lipovi drevoredi n. pr. v Berolinu.
Tudi gosp. P. Lassnik je priporočal lipo, ki na njegovem posestvu pod »Rožnikom", tedaj v jednaki zemlji, kakoršna je sploh na podnožji »Rožnika"-hriba, tako lepo raste.
Dunajski mestni vrtnar je nadalje priporočal, naj se pa vzlic temu, da bodeta novo nasajena drevoreda z lipami nasajena, rondeau ohrani kostanjev, ter da se pohabljeni kostanji v rondeau-u nadomestijo zopet s kostanji.
Gledš vseh drugih nasvžtov sprejetih od domače enkete, je g. Sennholz svoje soglasje izjavil, osobito gled^ drevoreda od železničnega prelaza do gradu; prav tako gledd nameravanega podaljšanja »Knaflovega drevoreda", ter tu zaradi simetrije in da se nekateri novi drevoredi ohranijo za nasadbo s kostanji, priporočal odločno nasadbo kostanja v podaljšanem »Knaflovem drevoredu".
Priporočal je tudi, naj se drevesa ne nasajajo prestara in naj debelost dreves ne znaša nad 10—12 centimetrov. Tudi je opozarjal, da naj nikar pre-gosto ne nasajamo dreves v drevoredih sploh, ter navajal, da 10 metrov daljave od drevesa do drevesa bi bilo osobito za lipe primerno, ker lipa zel6 stara postane in silno košato se razraste.
O tem nasvetu so se na večer zbrani domači zvedenci dogovorili, da naj se sedaj pač na vsakih pet metrov drevo od drevesa nasadi, vendar pa se bo vsako drugo drevo pravodobno, ko se bodo mlada drevesa toliko razrastla, da se bodo veje jele dotikati, izkopala in drugod porabila, tako da bo stalni drevored potem imel po 10 metrov narazen stoječa drevesa. S tem bo hitreje vidno vspevanje mladih nasadov, objednem pa se bodo tako dobila drevesa za druge nasade, ki bodo nedvojbeno vedno potrebna, ker ne more se tajiti, da so v glavnem drevoredu drevesa že precej stara in kostanj pač nad 100 let ne vspeva posebno.
Na podlagi vseh teh posvetovanj je olepševalni odsek slavnemu občinskemu svžtu stavil predloge, katere smo že objavili.
i
Raznoterosti.
—	Poboj mej kozakiinRusi. Na ruskem kolodvoru v Slavkovu pri Katovici se je 23. t. m. sprijelo 250 ruskih izseljencev z oddelkom kozakov. Se vč, da so bili kozaki močnejši. Mnogo izseljen-
; cev je bilo bolj ali manj nevarno ranjenih. Kmetje so se morali vrniti domov.
—	B urj a v D a I m ac i j i. Iz Dubrovnika se poroča 20. t. m.: Že več dnij im&mo tako silno burjo, kakeršne že ne pomnimo zlepa. Škoda, ki jo dela, je jako velika. Oljke so podobne metlam, mnogo drevja je polomljenega; olja ne bomo zana-prej Lič pridelali. Škoda na poslopjih se še ceniti ne d&. V nekem vrtu je nevihta zlomila dvesto let staro palmo.
J — Nesrečnašolarja. Iz Požuna se poroča te dni: Dva iz šole gredoča dečka sta našla dinamituo patrono, ki se jima je v roki razpočila, jednemu dečku odtrgala roko, drugega pa na glavi močno poškodovala.
—	Strašna nesreča se je pripetila dne , 14. t. m. pri Vrhpragu v Dalmaciji. Bilo je jako
mraz in silna burja je razsajala. Nekaj Hrvatov je šlo v Obrovac in potoma jih je dohitela nevihta. 1 Hoteli so pospešiti svoj korak, da bi tem prej prišli v Podpragu pod streho. Toda nekega Bačiča, ki je bil popolnoma mraza premrt, vzdigne burja ter ga s tako silo vrže ob skalovje, da mu je glavo kar zdrobilo in zlomilo obe roki. Nesrečnik je kmalu iz-! dihnil svojo dušo. Njegovi sopotniki so srečno prišli ( v Podprag, seveda silno utrujeni.
i — Povodnji. Iz Novega Yorka se poroča: Povodnji v zahodni Virginiji strašno opustošajo in ! provzročajo veliko bedo in pomanjkanje. Parkers-burgh je popolnoma poplavljen. Ljudje bež4 na hribe.
i — Spreobrnitev. V občini Krasni na Ogrskem je prestopil kalvinec-propovednik po svojem dvajsetletnem delovanji ko tak v naročje sv. cerkve. Četudi je mnogo zaradi tega prestal, vendar ni l odnehal od svoje želje, da bi katoliško vero ozna-, nj^val z leče in tako svoje prejšnje sovernike pri-| peljal v jedino zveličavno katoliško cerkev.
—	112.000 g I d. za enega konja. V Le-xingtonu (Amerika) ie bil prodan te dni konj na
' javni dražbi za 55.000 dolarjev. To je največja 1 vsota, ki se je kedaj za konja izplačala v Ameriki.
' —Popustu. Tujec (v zastavnici, kjer ni j dobil razven uradnikov nobenega človeka): »Tukaj ' morajo biti ljudje vsekako jako premožni — nihče i ne prinese svojih dragocenostij v zastavo!" — Uradnik: »Ravno narobe, prijatelji Ljudje nimajo : ničesa več zastaviti."
Priloga 4:8. štev. »Slovenca" dn6 28. februvarija 1891.
v mestni dvorani vdeležili posvetovanja o kandidatih. To je zopet samo natolcevanje. Istina je, da je g. kanonik Klun predlagal, naj oba sloveuska dnevnika priobčita imena med dnevnimi novicami namesto na prvi strani pod oklicem. Mi bi to tudi storili, a več gospodov je nam bilo osebno neznanih; vedeli smo le to, da jih je povabljenih okolu 70, ue da bi se bila kedaj navela njihova imena. Ta je bil edini vzrok, da smo potem zamolčali tudi znana imena. Toliko na znanje.
(Odvisni Globočnik in neodvisni Majaron.) Nasprotniki kandidaturi gosp. Globočnika pravijo, da »Slovenec" ni dosleden, ker je pisal proti uradniškim kandidaturam; a sedaj priporoča celo političnega uradnika To je zopet »Narodu" navadno zavijanje resnice, ker pl. Globočnik je upokojen in kot tak najbolj neodvisen človek, kakor si ga moremo misliti. Tak nima ničesar več pričakovati in je prost vsakega dela, torej popolnoma pripraven za kako drugo njegovim moč^m primerno delo. In ker je pl. Globočnik duševno in telesno krepak, torej kakor nalašč pripraven za državnega poslanca, vzlasti ker mu je to polje kot mnogoletnemu političnemu uradniku, službujočemu med Slovenci, popolno domače. — Gosp. Globočnik je torej popolnoma neodvisen in kot tak vsega priporočila vreden. — Njegov nasprotni kandidat Majaron pa je zelo odvisen. Kajti ako bi bil dr. Majaron izvoljen, je dvoje mogoče: ali ostane še advokaturni konci-pijent, ali se odpov^ tej službi. Ako ostane še koncipijent, tedaj je odvisen od svojega šefa; ako mu gospod dr. Tavčar ne d& odpusta, dr. Majaron ne sm£ na Dunaj in ne bi mogel izvrševati svojega novega posla. Ako se pa odpov^ svoji dosedanji službi, tedaj je navezan na dohodke, ki mu jih bo donašala politika. In bolj odvisnega človeka si ne moremo misliti, kakor je politik, ki živi samo od političnega delovanja. In tak človek je v i s t i n i pravi politični pustolovec. Volilci gorenjsko-notranjskih mest, ako hočete imeti popolno neodvisnega zastopnika v državnem zboru, volite soglasno gosp. Globočnika. Dr. Majaron naj pa poprej napravi advokatni izpit, tedaj naj se še-le baha s svojo neodvisnostjo. Torej volilci, pozor!
(»Vaterland" o dr. Majaronn.) Dunajski »Va-terland" piše razpravljajoč državnozborske volitve: »Stranka »Narodova" kandiduje za ta okraj (gorenjsko-notranjskih mest) advokaturnega koucipijenta dr. Majarona, konservativci pa vpokojenega vladnega svetnika pl. Globočnika, s katerim bodo, kakor je upati, tudi gotovo zmagali. Zdi se pa, da »Narodova" stranka sama ne smatra kandidature Majaronove kot resne, in cel6 njenim somišljenikom se vidi nerazumljivo, kako je mogoče kandidirati v državni zbor človeka, kateremu se je še dve leti vaditi, predno da sme položiti odvetniški izpit, in ki si s kandidaturo hoče sam skaziti svojo prihodnost. Volilci, ki ga ne bodo volili, izkazali bodo Majaronu s tem le veliko uslugo. Dr. Majaron pripada mlado-slovenski stranki ter je njen zel6 marljiv somišljenik; in tudi iz tega vzroka se je z vsemi silami upirati tej kandidaturi, ker čudno bi bilo, da bi okraj, ki ga je do sedaj zastopal konaervativno-katoliški dr. Poklukar, volil mladoslovenskega poslanca, kateremu se pripisujejo nekrščanski spisi o Verešaginu, ki so opravičeuo vzbudili splošni odpor in veliko ne-voljo.
(Iz radovljiškega okraja) |se nam poroča: G. dr. Majaron ima povsod v mestih svoje agitatorje, ki tekajo od volilca do volilca in prosijo glasov. »Narod", v katerem je tako verno opisan g. kandidat, vsiljujejo cel6 kmetom. V Radovljici g. dr. Majaron nima nobenih simpatij. »Narod" se je norčeval iz kandidature g. Povšeta, zato tembolj pomilujemo, da nam »Narod" sedaj vsiljuje za državnega poslanca mladega g. dr. Majarona, ki je komaj otresel s čevljev prah dunajskih šolskih dvoran. Povejte ljubljanskim merodajnim gospodom, da si Gorenjci ne damo ukazovati. Stanovitni smo, kakor nebotične gore nad nami. Ce pa se drzne kdo pri nas agito-vati za g. jdr. Majarona, pokažemo mu vrata. Volilci, bodimo edini ter volimo dnč 5. marca g. Antona pl. Globočnika!
(Iz Škofje Loke) se nam poroča neverjetna vest, da so dobili volilci v Škofjiloki glasovnice, na katerih je zapisano, da je volilni kraj za Ločane v Kranju. — Ako je to resnično, moramo reči, da ni postavno, ker § 8. zakona o državnozborskih volitvah naravnost pravi, da mesta in trgi volijo doma.
(Pojasnilo.) Iz nekaterih volilnih okrajev prihajajo nam pritožbe, da volilni komisarji tolmačijo volilni red tako, da je za volilnega moža le tisti vo-lilec sposoben, ki je dosegel starost 30 let. Ta zali te v a je popolnoma neosnovana, kajti nikjer v državnozborskem volilnem redu ni predpisano, da bi moral volilni mož imeti kake druge lastnosti, nego vsak volilec. Za volilnega moža se sme voliti vsak volilec dotičue občine; to je izrečno izraženo v § 10 volilnega reda z du<5 2. aprila 1873, št. 41 drž. zak.
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode pela opereta v dveh dejanjih »Zaroka v kleti". Pred opereto se bode predstavljala veseloigra »Vse za dame".
(Volilno gibanje v Istri.) Politično društvo »Edinost" in vreduištvo »Naše Sloge" priporočata za državni zbor profesorja Vekosl. Spinčic-a in dr. Mat. Laginjo. Spinčič bo naslednik dr. Vitezica, ki se v posebnem pismu zaradi starosti — idje vreme, nosi breme — poslavlja od svojih volilcev, ki so mu trikrat skazali čast, da so ga volili v državni zbor ter svojim volilcem priporoča, naj isto zaupanje ska-zujejo prof. Spinčidu ter ga soglasno volijo v državni zbor. — V Kastvu, v Podgradu, Žminju in v Baški so bili soglasuo izvoljeni slovanski »flduci-jari". — Zanimiva je bila volilna borba v Pomjan-ščini. Borba je trajala od pondeljka do srede zjutraj. Volitev je trajala zato toliko časa, ker je hotela lahonska komisija utruditi slovanske volilce, da bi odšli domov ter tako Italijanom omogočili dvomljivo zmago. Kljub vsem naporom nasprotnikov je zmagala slovanska stranka z 56 glasovi večine; od 550 volilcev so se volitve vdeležili do malega vsi. — V Roču so Lahoni zmagali z enim glasom večine. To naj si zapomnijo vsi, ki pravijo, da en glas nič ne odloči ali da bodo že brez mene opravili. — V Buzetu so Slovani sijajno zmagali s 488 glasovi proti 205. Zanimivo je, da se je volitve vdeležil 99 let stari Ivan Božič, spremljan od svojega 18-letnega vnuka. Ta vrli starček je čakal v dvorani od 9. ure zjutraj do 2. ure po noči, da je oddal svoj glas. Čast staremu možu, vzgled naj bo mnogim mladim, ki se plašljivo odtegujejo volitvam.
(Iz Brnsnic) se nam poroča: Dn^ 26. t.^m. je bila prav dobro obiskana volitev volilnih mož. Izvoljeni so: župan Anton Vovko, trgovec Jos. Krevs, župnik Val. Bergant in posestnika Anton Jakše in Martin Pavlin. Vsi bodo volili g. Vil. Pfeiferja.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je doposlala vesela družba iz Litije svoto 6 goldinarjev. — Ko smo uprav ta mesec prejemali od skromnejih in bogatejih daril iz naše slovenske zemlje, bili smo si pač tega v svesti, da mala Litija tudi v prešli predpustni dobi ne bo hotela spremeniti svojega do nas velicega srca.
Družba sv. Cirila in Metoda.
(Železnica Ljubljana-Kamnik.) Dne 26. t. m. se je vršil tehniško policijski ogled železniške črte od kamniške postaje do c. kr. smodniške tovarne.
(Na tukajšnji porodniški šoli) so bile v četrtek in včeraj skušnje v slovenskem jeziku pod predsedstvom vladnega svetovalca g. dr. Ke e s b acher j a. Izpraševal je primarij g. dr. vitez Bei we i s-Tr s teniški. Učenk je bilo 16, in sicer 14 s Kranjskega, 1 s Primorskega in 1 z Ogrskega.
(Pozor!) Agentje nekih zavarovalnih društev že dlje časa begajo naše prebivalstvo. Minolo leto so lovili kaline posebno po Belokranjskem. Od zavarovanih posestnikov so zahtevali knjižice, češ, da so poslani od tega ali onega zavarovalnega društva, pri katerem bodo plačevali nižjo zavarovalnino. Tako so po sili zapisali več posestnikov k drugim društvom, katera so potem s tožbo iztirjevala zavarovalnine. Takih slučajev je več. Tako imamo v rokah dopisnici na Janeza Konda iz Prapreč in Janeza Klemenčiča iz Malin pri Semiču, od katerih zahteva glavni zastop društva Franco - Hongroise v Ljubljani zavarovalnino, akoravno nista, kakor trdita, nikdar pristopila k temu društvu. Več posestnikov iz metliškega okraja je bilo celo klicanih k tukajšnjemu okr. sodišču. Skrajni čas je, da se v korenini zatr6 enaka sleparstva, ki ljudem provzročajo mnogo troškov.
(Z Dobrne) se nam piše: Dozdaj je sneg skopnel samo po tistih osojnih strminah, kamor solnčni žarki padajo takorekoč naravnost; odsojni kraji so povsod še beli, tudi po strehah. — Po suhih vinogradih sedaj režejo. Prve dni decembra je padel dež, ki jo po rastlinstvu sproti zmrzaval. Vsled tega smo mislili,
da bo trta pozebla, ali do danes še ni bilo čuti, da bi kdo opazil slabe nasledke v rečenem obziru. — Pisalec teh vrstic je prve cvetke nabiral dnč 21. febr., in sicer: jeglič, primula officinalis, in pa teloh, helleborus niger. Naj dostavim: Za »jeglič" pri nas poleg izraza »trobentica" ljudstvo rabi ime »jagonca", t. j. jagolnica, slišal sem tudi »brkoučica", a šolska knjiga Pokorny-Tušek piše »brkončica", (ni li tukaj menda tiskovna pomota?). Namesto »teloh" pravimo «Wlog".
(Društvo v podporo vzbolelim duhovnikom) je
te dni svojim udom razposlalo izvestje za minolo leto. Iz izkaza povzamemo, da je društvo imelo 290 ustanovnikov (z doneskom vsaj 100 gld.), 1083 dosmrtnih udov (z enkratnim vplačilom vsaj 20 gld.), 1724 letnikov (s prispevkom po 1 gld.). Med usta-novniki nahaja se tudi Nj. Veličanstvo Franc Jožef in pa svella cesarica, razven tega še štirinajst oseb iz hiš vladarskih. Ustanovitelj in načelnik društvu je prelat msgr. Filip. K premoženju društvenemu spada po jedna hiša v Meranu, v Gorici, v Iki tik Opatije, v istih dobivajo društveniki brezplačno stanovanje. Kdor še nisi član, če ne potrebuješ sam, pa z neznatno letnino v znesku 1 gld. podpiraš svojega vzbolelega in podpore potrebnega sobota.
(Izpred porotnega sodišča.) V ponedeljek se prično obravnave pred ljubljanskim porotnim sodiščem po nastopnem vsporedu: dnd 2. marca: A. Zupan zaradi požiga in Liza Golob zaradi tatvine; dn4 3. marca: Fr. Križnar in Matej Dolinar zaradi uboja; dn6 4. marca: Jakob Kos zaradi uboja in M. Hribar zaradi tatvine; dn6 5. in 6. marca: tiskovna pravda proti vredniku »Brus"-a; dnd 7. marca P. Furlan zaradi tatvine in Janez Japelj zaradi uboja.
(O ljudskem štetji v političnem okraji celjskem) objavlja »Deutsche Wacht" sledeče podatke: a) V mestu Celje biva v 309 hišah 1176 strank s 6225 osebami, b) V sodnijskem okraji Celje imajo : Skofljaves, 528 hiš, 604 stranke, 2883 oseb; okolica Celje, 543 hiš, 866 strank, 3710 ljudij; Dobrna, 313 hiš, 357 strank, 1762 ljudi; Sv. Jurij, 789 hiš, 868 strank, 4270 ljudi; Griže, 329 hiš, 419 strank, 1993 ljudi; Gotovlje, 136 hiš, 142 strank, 783 ljudi; Vojnik, 100 hiš, 156 strank, 616 ljudi; Ka-lovje, 253 hiš, 287 strank, 1403 ljudi; Sv. Lovrenc na Prožinu, 187 hiš, 228 strank, 1000 ljudi; Sv. Martin v Rožni dolini, 199 hiš, 217 strank, 1205 ljudi; Noracerkev, 378 hiš, 402 stranki, 1934ljudi; Sv. Pavel ob S&vinji, 412 hiš, 500 strank, 2325 ljudi; Sv. Peter ob Savinjski dolini, 224 hiš, 231 strank, 1222 ljudi; Pirešica, 543 hiš, 555 strank, 2869 ljudi; Potr6včje, 389 hiš, 495 strank, 1885 ljudi; Žalec, 187 hiš, 244 strank, 1195 ljudi; Vran-kolje, 243 hiš, 254 strank, 1225 ljudi; Svetina, 84 hiš, 87 strank, 546 ljudi; Dramlje, 307 hiš, 321 strank, 1728 ljudi; Teharje, 261 hiš, 419 strank, 1808 ljudi; Višnjaves, 183 hiš, 201 stranka, 848 ljudi. Skupaj 6588 hiš s 7853 strankami in 37.110 prebivalci, c) Sodnijski okraj Vranski. Grajskaves šteje 60 hiš, 67 strank 8 308 ljudmi; Vranska, 307 hiš, 376 strank, 1785 ljudi; Braslovče, 503 hiše, 545 strank, 2663 ljudi; Sv. Jurij pri Taboru, 345 hiš, 384 strank, 1959 ljudi; Gomilska, 120 hiš, 142 strank, 645 ljudi; Polzela, 248 hiš, 280 strank, 1305 ljudi; Sv. Hijeronim, 216 hiš, 237 strank, 1273 ljudi; Reka, 56 hiš, 56 strank, 415 ljudi. Skupaj 1855 hiš, 2087 strank, 10353 duš. d) V sodnijskem okraji Konjice. Augenbach, (slovensko ime našemu poročevalcu ni znano) ima 136 hiš, 136 strank, 587 ljudi; Sv. Jarnej, 114 hiš, 124 strank, 506 ljudi; Dolič, 98 hiš, 123 strank, 629 ljudi; Tolstivrh, 160 hiš, 166 strank, 827 ljudi; Ločje, 278 hiš, 303 stranke, 1381 ljudi; Trg Konjice, 163 hiš, 292 strank, 1355 ljudi; okolica Konjice, 368 hiš, 431 strank, 1986 ljudi; Grušovje, 155 hiš, 160 strank, 786 ljudi ; Kozjak, 78 hiš, 84 strank, 490 ljudi; Kot, 132 hiš, 154 strank, 808 ljudi; Sv. Kunigunda, 75 hiš, 80 strank. 487 ljudi ; Gornje Ložje, 91 hiš, 103 stranke, 580 ljudi; Ljubnica, 106 hiš, 118 strank, 648 ljudi; Oplotuica, 387 hiš, 472 strank, 2310 ljudi; Paka, 91 hiš, 109 strank, 626 ljudi; Pddežnjak, 107 hiš, 137 strank, 732 ljudi; Plankenstein, 142 hiš, 165 strank, 643 ljudi; Zrečje, 222 hiš, 252 strank, 1201 človek; Žiče, 131 hiš, 159 strank, 766 ljudi; Skomarje, 158 hiš, 227 strank, 1044 ljudi; Stranice, 113 hiš, 140 strank, 704 ljudi; Tepina, 143 hiš, 170 strank, 762 ljudi; Vrhovlje, 166 hiš, 187 strank, 707 ljudi; Vitanje, (ljudstvo govori: Vitana), 94 hiš, 129 strank, 535 ljudi; Be-
Piccolijcva esenca za želodec,
prirejena po lekarju PICCOLI-ju v tori^lf LJubljani,je želodec krepčujoče, telesno zaprtje in gliste odstranju-
f«V'v!'H joče sredstvo; rabi se tudi uspešno . ..r1 proti zlatej žili (hemoroidom) ter ure-juje s svojim razmehčujočim učinkom ............prebavljenje in sploh delovanje
,-Of!15j." Pi.c želodca. 1 steklenica velja 10 kr. r.\:vru-vi5»'5f Esenco za želodec pošilja izde-;	lovatelj v zabojčkih po 12 in več
: £J *4 steklenicic. Zabojček po 12 stekl. velja (ti. 1-36, z 55 stekl. (zabojček 5 Kg.) "'I velja gl. 5-26. Poštne troške plačajo '"^T" : Ulim. naročniki.	(60—25;
bo izpraznjena o sv. Jurji,
Kjo, pove vredništvo
aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjujo gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
splošno priljubljen, uplivajako okrepčevajoče terohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr.
Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
in zvončkom, \	ki 8e p0 noži
sveti,vis. 18c»» N;*	J&ntf? vokrovuiz ko-
vine, je dobiti	Nk« v tovarni
EMIL MATER na Dunaji,
X, Bauernmarkt, IS.
Ura s kukavico, ki naznanja fas. v lično iz-rezl|anej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld.
Ceniki steujskih in žepnih ur se pošiljajo brezplačno, če se zahtevi priloži poštna marka za poslatev.	(12—3)
kako odstraniti kašelj, hripavost, navdusljivost, sploh pluone bolezni, razpošilja brezplačno (3—2)_A. Zenkner v Berolinu, 24.
g	diplomovaui posestnik lekarne in - ^
■H g kemik, poleg mestne hiše v Lju- ^ J £ D	l)ljaui.	r r
Zunanja naročila se s prvo poŠto izvršujejo.
zavarovalnica
(Občno zavarovalno društvo v Trstu.)
(Ustanovljeno l. 1831.)
Jamstveni zaklad družbe . . . gld. 40,758.238 42 Izza ust. je plačala družba škod za > 227.378.631-43 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1889 » 166,904.648-39 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar » 23,544.053 22 Družba zavaruje:
1.	na človeško življenje v vseh mogočih sostavah.
2.	Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in krnetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/0 odpust normalne premije.
3.	Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih ir. po suhem s poštnimi vednostnimi pošiljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
6.	Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti*.
Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku;
nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do obnovljenjr. (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca;
omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije;
polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.;
ravno tako tudi, če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 5000 gld.
Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko.
Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje.	(2)
Glavni zastoj) y Ljubljani: G. Tagliapietra,
Gradišče št. 4.
Za osnovo glavnice
Najboljše in najsigurnejše učinkujoče
katero le.hko prebavijo vsak. tudi najslabotneji želodec, in katero ima v sebi najboljšo redivno snov. se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lekarni Piccolijevi „pri angelju" v Ljubljani na Dunajski cesti. Ribje olje
primešano s kotranom steklenica 80 kr. Pri večjih naročilih primeren popust. — Vnanja naročila izvršujejo se točno po poštnem povzetju.	115—4)
U/.orel zasebnim naročnikom zastonj in franko
Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
stanuje	^
hotel »Stadt W1en" (pri Maliču) 1
štev. 25 in 26, II. nadstropje. pSJj
Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure gj dopoldne, od 2. do 5. ure popoldno. Rj
Ob nedeljah in praznikih od 9. do 7,1. ure.	"	''j*1
Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo- jl| zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi lwj zobem prikladne.	(29) ||
Za vsa dela se jamči. ^BG H>
Blago za obleke
Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za
veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pledi 4-14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno poštene, trajno, čisto volneno sukno in ne slabega blaga, ki s« ponuja od vseh stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko
Jan. Štlkarofsky v Brim.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Fiazume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznali. da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknom vzljc temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorei le od kosov in ne pa
od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali so pa denar vrne.
Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. Dar Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko. Dopisovanje v nemščini, madjarščini. češčini, poljščini, italijanščini in francoščini.	(24—4)
priporoča raznovrstne
WST vizitixice
po nizki ceni.
Premija na svetovni razstavi v Londcnu 1362, Parizu 1867. Dun&ji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo,
salomski kršlasti klavir, pianiue,
iz tovarne svetovno znane Ivrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. C-Sfe	Mayer na Dunaji za 380 gld., 401) gld., 4b0 gld.. 500 gld .
TT^žIljgjiPl^F 650 gld, 600 gld., 650 gld.. pianine /a 350 gld. do 600 gld. jBjHB' Tr	Klavirji dru/.ih tvrdk za 280 do 350 gld.
H	£35?" Izposojilo klavirjev za na deželo pod naj-
ugodnejšimi pogoji	(12—3)
Protlajalnica in posojilnica klavirjev A, Thierfelder, Dunaj, VII. Burggasse 71
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnica za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelji, loko-^ ■	mobili, trleure, snažilnice žita, stroji
I ^^^ za robkanje turšioe, slamoreznice, stroji ^^.^^[Sr^t I	za trenje žita, za rezanje repe, za
MpSWMrt£ Nf I Jk mlenje in inečka,nje 3adja, za stiskanje MpEffiMEt^i'^^! grozdja in oliv, peronospora- aparati,
I stroji za lupljenje ovočja, 3ušilnioe za m ovočje in zelenjad, smrki (pumpe) za IB^Mm	W vino> kletne priprave, smrki za vod-
■■ ^w9n8ifl I S njake, krožne žage, deoimalne tehtnice, II ^rEr^M I	tehtnice za živino, mlečni separatorji,
/tfHnBBflEMRi^ar^- priprava za vzdigavanje sodov, stroji ^BBR^B^^^Hl^^Ss^k za vrtanje, avtomatično delujoče sti-
skalni c o sladke krme, stroji za žehtanje, s S. asHisafe-	treslice itd.	(20—2)
Vso nnjl»oljo ixdclnuo po najnižji tovarniški ceni.
Jamstvo! Pripravno plačevanje! Čas poskušnje! Ziilogn kisictijskih iu vinorejskih strojev
IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78.
Bogato ilustrovani 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko.
BflF" Zanesljivi, zastopi se jvtvaod osnujejo. "Tp®
l'dano podpisani naznanjam prečast. duhovščini in slavit; da sem premestil svojo
kB'ojilelavitftro
na sv. Petra cesto št. 2 (v gosp. lekarnarja W. Mayerja hišo) icr se "b t»j priliki zahvaljujem z.v dosedaj nd izkazano zaupanje. Priporočam se toplo niidajni noklonjenosti zagotavljajoč solidno, pošteno in ccno postrežbo.
Velrspoštovanjem
, ; i/	France Krsdghcr, krojaški mojster.
Telegrami.
Radovljica, 28. februvarija. Podpis radovljiškega gospoda župana v telegramu „Slo-venčevem" pristen. V dokaz se Vam pošlje v priporočenem pismu izvirni lastnoročno podpisani sestavek telegrama poslanega osrednjemu volilnemu odboru
Novak, župnik.
Vrhnika, 28. februvarija. Maj ar on in Hribar tukaj. Voliloev prišlo komaj desetina, nezaslišan pritisek na navzoče. Grlo-bočniku je zagotovljena večina.
Postojna, 28. februvarija. Konservativni voliloi zbrali so pri današnjem shodu gospoda vladnega svetovalca Antona pl.Globočnika jednoglasno za svojega kandidata. Bog in narod!
Praga, 27. februvarija. Kakor poročajo „Narodni Listy", prepovedalo je okrajno glavarstvo v Zbirovu sklican shod mladočeškega politiškega društva zaradi vznemirjenosti med ljudstvom.
Trst, 27. februvarija. Prvi mestni volilni razred je izvolil prejšnjega državnega poslanca Eafaela Luzzatta s 101 od 106 glasov.
Sarajevo, 27. februvarija. Od postaje Varkar Vakuf se poroča, da je bil včeraj tam pet sekund trajajoči potres v smeri od severovzhoda proti jugozapadu. Mej potresom je bilo slišati podzemeljsko bobnenje.
Cetinje, 27. februvarija. Knez črnogorski je odpotoval z družino vred v Reko, kjer ostane do vzpomladi.
Bukreš, 27. februvarija, Ministerstvo je vložilo prošnjo za odstop. Ministerski predsednik je naznanil obema zbornicama, da se bo kralj posvetoval z obema predsednikoma zbornice o položaji.
Berolin, 28. februvarija. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung" zagotavlja, da potuje cesarica Friderik iz zasebnih zadev, zaradi česar se je Herbette še-le zadnji čas obvestil o popotovanji.
Rim, 28. februvarija. Poročilo, daje včeraj papež v nezavest pal, je neosnovano. Marveč včeraj se je spet začel sprehajati po vatikanskih vrtih, kar je bil zaradi mraza dlje časa opustil.
Pariz, 28. februvarija. Najveljavniši časniki jako obsojajo agitacije Derouledejevih pristašev, kateri utegnejo v nevarnst spraviti mir.
London, 28. februvarija. Cesarica Friderik je ob petih popoldne prišla v Dover, kjer je bila navdušeno pozdravljena; potem se je odpeljala v Windsor.
Tuje I.
26. februvarija.
Pri JH.all6u: J. Vogel, c. kr. predsednik, z Dunaja. — Štefan pl. Santa, graščak. — Pressburger trgovec, iz Budimpešte. — Ernst Szeireck, Juliančič, Deutsch, Eckstein, Mittler, Polzer, Danzinger, Fischer trgovci, z Dunaja. — Dr. Globočnik c. kr. bilježnik, iz Kranja. — Blažon s hčerjo, iz Begunj. — Šega, kaplan, iz Vodic. — Senitza, potovalec, iz Celja. — Skala, pristav, iz Kočevja.
Pri Si.ona: Koop, Eisler, trgovca z Dunaja. — Auf-mute, Wechsler, trgovca, iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru: Hoffrer, hižni posestnik, iz Celovca. — Tine, mesar, iz Trzina.
SJ Piccolijeva esenca za želodec
pospešuje in ureja s svojim razmehčujočim učin-ata* kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček aKšr z 12 steklenicami gld. 1-36.	(10)
Vsak slovenski gospodar,
ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „KmetOvaleo" s5prilogo „ Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi » Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno, ,in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (25)
Vremensko sporočilo.
a rt C	Cas	Stanje		V * t e r	Vreme	s"
opazovanja		zrakomern r m Bi	toplomera po Celziju			-1* 2! s o ^ "" S cii a
27	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7434 745-9 7469	—7-1 —14 —4.0	brezv. si. jvzk. si. zap.	megla jasno oblačno	0 00
Srednja temperatura —4-3°, za 5'0° pod normaloiu
OimnjNka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 28. februvarija.
Papirna renta 5°jo po 300 gl. (s 16% davka/ 91	gld	45	ki
Srebrna „ 5% „ 100 „ „16% , 91	„	40	,
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	„	15	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	95	„
Akcije avstr -ogerske banke...... 987	,.	—	„
Kreditne akcije ..... .... 305	„	50	„
London .'...........115	„	10	„
Srebro .........—	„	—	„
Francoski napoleond. ... . . 9	„	13	„
Cesarski cekini......... . 5	„	45	„
Nemške norite .... 56	„	52*/,„
Tržne cene v Ljubljani
dne 28. februvarija.
	gi.|kr.			tri . j kril	
Pšenica, hktl. . . .	6	65	Špeh povojen, kar. .		64
Rez, „ ...	5	20	Surovo maslo, ,.	_	i
Ječmen, „ ...	4	76	Jajce, jedno „	—	
Oves, „ ...	3	15	Mleko, liter ....	—	8'
Ajda, „ ...	5	20	Goveje meso, kgr. .	—	60
Proso, „ ...	5	4	Telečje „ „ .	—	
Koruza, „ ... Krompir, „ ...	5 2	20 59	Svinjsko „ „ . Kostrunovo „	—	54 40
Leča, „ ...	10	_	Pišanec.....	_	60
Grah, „ ...	12	_	Golob .....	_	221
Fižol.....	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	
Maslo, kgr. .	—	90	Slama, ,. ,, . .	2	25
Mast,	—	68	Drva trda, 4 □ nitr.	7	50
Špeli svež,	—	52	„ mehka, „ „	5	—
Zahvala.
Ni še preteklo dve leti in moral sem jokati na grobu ljubljene matere, nepozabnega brata-duliovnika in sestre. Britki so ti vdarci za moje srce, a tudi v teh tako hudih poskušnjah molim neskončno previdnost božjo. Tolaži me poleg Boga sočutje mojih prijateljev, ki so mi je izkazali ustmeno in pismeno v tako obilni meri. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti, prosim tem potom, naj sprejmo mojo in mojih ljubih domačih prisrčno zahvalo.
Z nebeških višav — tako za trdno upam — je gledala blaga pokojnica na nebrojno število onih, ki so žalovali za njo in jo spremljali k večnemu počitku ter prosi za nje srečne smrti.
Na Dobravi pri Kropi, 26. febr. 1891.
(i)	Val. Aljiinčič.
Josip Grošelj,
1> o <1 o 1» si i* -v Selci li
(Gorenjsko)
^ se uljudno priporoča visokočastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in si. občinstvu v izdelovanje vseh v
pripravna za obrt, v vasi z mnogovoženo okrajno cesto blizo Kranja, je na prodaj ali se odda v najem pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod šifro „1. D., poste restante Kranj".	(3-i)
iz kamna, gipsa in lesa, istotako tudi iz marmor- ^ cementa.	(8—7) U/
Naročila izvršuje točno, natančno in ceno. ^jr
IŽS33
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Št. 3176
0)
Čast mi je javiti, da sem izvršil pohvaljeno sliko prvega slovenskega pesnika in preporoditelja
Valentina Vodnika
i v manjšej obliki, namreč 55 cm široko, 68 cm visoko. Ta slika (oleografija) je v 10 cm Širokem, krasnem, pozlačenem ali črnem okviru in velja gld. 13 50 proti gotovemu plačilu.
Da omogočim vsakemu nakup slike tega narodnega velikana, in ker mi je do tega, da se ta slika nahaja povsod, kjer se slovenski čuti, dajem jo tudi na mesečne obroke po 1 gld. za 16 gld. loco Zagreb, brez zaboja.
Nadalje priporočam oleografije: »Ranjeni Crnogorao", „Heroego-vaoko roblje", „Hrvatski sabor god. 1848", „KrunisanJe kralja Zvonlmlra", „Died i unuk", ,,Josip Juraj Strossmayer".
Vclespoštovanjem
S. Kočonda,
(3—1)	založnik v Zagrebu.
X
Št. 934.
Razpis.
en
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjena je
služba mestnega zdravnika
s plačo letnih 800 gld. in s pravico do dveh v mirovino vštevnih 10% petletnic.
Prošnje, katerim je priložiti diplom^ doktorja vsega zdravilstva iu pa dokazila o starosti, o zdravji iu o znanii slovenskega iu nemškega |ezika vložiti je
do dne 2 8. marca letos
pri podpisanem magistratu.
Prosilcem, ki so v javn>h službah, vložiti ie prošnje potom predstojnih oblastev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. februvari|a 1891.
župan: GRASSELLI I. r.
Ker ponudbena obravnava dne 23. februvarija t. 1. glede mizarskih in ključavničarskih del za zgradbo deželnega gledišča v Ljubljani ni imela povoljnega vspeha, razpisuje se s tem pod dozdajnimi pogoji nova ponudbena obravnava
in sicer za zdaj le za
ključavničarska dela
do dne 6. marca t. 1. do 12. ure dopoldne.
Tistim ponudnikom, kateri so povodom prve ponudbene obravnave vložili jamčevino (vadium), dano je na prosto voljo, da do omenjenega dne prvotno ponudbo prenarede.
Ocl dež. odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 27. februvarija 1891.
Ftdija drmmlh mi
i
Y c. kr. gozdnem vrtu pod Kožnikom in v Gradišči pri Ljubljani oddd se prihodnjo spomlad okoli
šest milijonov drevesnih sadik
proti temu, da se za vsak tisoč z zavijanjem in odneskom do železnice ali do pošte vplača za triletne smreke 1 gld. 50 kr. dvoletne meeesne 2 gld.
Naročila sprejema proti vplačilu spadajočega zneska c. kr. deželno gozdno nadzorniStvo za Kranjsko v Ljubljani.
Od c. kr. deželnega gozdarskega nadzorništva
za Kranjsko.	(2_ž)