fitev. 19. Tft, ▼ nedeljo 19. Janimij* ISI3 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN gtfi «b nedeljah tu praznikih eb 6., «b ponedeljkih ob 9. r|irtnj. ' 8tev. m prodajajo po 3 nv&. (6 stot.) vidm^ „J., - v Tieta in okoiicf, Gorici,JKranju, & Petra, P - ai, Seiaai, Nabrežini, S*. Tol^m^ Ajdov- iciui, Dornbergn itd. Začarale IteT. po 5 nvč. (10 OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti I coien«. CENE: Trgovin-ki in obrtu oglasi po 8 et. mm. I^ice, zahvalefpoalnmce, f^*™ BO rt. „». Za oglaSe v tekste Usta Trata K 2. og.a« po V^^T^™ pa 40 afcok O^aao gpr^eoa Inseratni oddelek iiprar® JdLšsti". - Pla^ja i^učno le opravi „Edinosti . ^^ PlaOJlve In toiljŽVO V Trstu. Glasilo političnega druJfcva Primorsko^ m celo loto 24 K, pol leU »2 K, 3 mesece O K ; na m ro£be bres dopoelane naročnine, se »prava ne osin. VtnislM H M4*ljiki lx«anj* „*»I»0«TI" I a • •le Uto Krm H«, sa »el tet* Kr»» Vti dopisi naj se poUjajo na mrednidtvo lis»a. Nrfmta ▼ana pisma se M sprejemaj* la rokaplsl M Saroćaino. opi as« in reklamacije je pošiljati na nprarve UREDNIŠTVO: eOos 64er?te fislstd 2« (N Isdsjate« ta odgovorni nrednik ŠTEVAN GODU A-kos«or*Q tista .Edinost*. - Natisnila Tiskarna i plinn sadra ga m omejenim peroitvem 1 GKorgio Cralatti Jtev. 30. roTlaa bf allnITnf rafen Stav. 841-652. TELFFOfl R «-57. aa K omejitvi Albanije. Bilo je pred dnevi, ko srao čitali v dunajski „Neue Freie Presse" članek pod eornlfm naslovom, In spisal Je ta članek — čuite! — podmaršal Oton pl. Gerstner. Na Turškem prihajajo v zadnjih časih ze precej k pameti in vsepovsod se čujejo glasovi, da je treba vendar enkrat končno obračunati s politiko med častnlštvcm In s politizira|očlmi častniki, ki niso dosti vredni kot častniki, kajti kot taki bi se morati pač pred vsemi zanimati za roiaške stvari, ne na za politiko, še slabši pa kot potttlki, ker c politiki nimajo niti pojma. Na aur-škem fe pač tako, da so začeli izpozoavati nujno potrebo, da se fesmištvu prepove politiziranje, toda žeSibog, da |e to le na Turškem, ne pa tudi pri nas v Avstriji, kjer imamo ie vedno gotove fenerale, katerim ie kak ponesrečen manever potisnil ciliider na glavo in ki mislijo, da morajo potem s Prizrenu, Djakovžci, Peći, Mitrovicl in nevo-pazarskem sandžaku. Ozemlja, ki »o bila tako brez prebivalstva, so popolnoma osvoji!] prodirajoči Albanci." Ko Je povedal to, pa pravi gospoć general nadalje o albanski meji: „Proti severu je črnogorska mefa — g'oboko zajedena selška dolina — tudi etno-grafična meja med pravoslavnimi Srb! in katoliškimi Malisori, daslravno bivajo v nekaterih južnih okrajih Ćrnegore Albanci. Na zapadu tvori mejo Jonsko morje, jadransko morje in Skadrsko jezero, na Jugu Jezerska skupina ohridska in na iztoku ravnina Ko-sovega polja in gorski razrastki proti Var-darju. Koliko pripada Epira k Albaniji, fe zelo težko vprašanje in se ne da odgovoriti tja-vendan. Toda na Kosovem polju in v celem novopazarskem sandžaku bivajo skoraj itključno Albanci." Gospod podmaršal je menjenja, da bi pomeajalo to sijajno zm3go čuta pravično- iJoft, vzbujajoč ta*o v Nfe^MKi^Me" drugega tekor pz ^zno 13[TOm moža evr0pskega slovesa in nedo- vojaStvu kot takemu, kl v issn.cl 2*f» le za ^^ nc„ristran^5li |„ ta nedotakljivo nepristranski mož evropskega slovesa na| bi bil najbrž gospod počmarSal pl. Gerstner članka Je, da ss napravi nekoliko reklame svoje dclžcosti. Podmaršal ni. Gerstner je Se! med dopisnike ,Neue Freie Presse* in to, seveda, za to coeo igračo, ki so jo iznašli gospodje diplomati« in jo sedaj prodajajo na veliko-poliečaem semnju v Londona. Za samostojno Albanijo gre in podmaršal pl. Gerstner pravi, da je s priznanjem samostojnosti Albaniji znagaJa pravica in &.t pravičnosti Ne berno se pričkcii z gospodom pod-raarSalora, ^ha) je pri tej „samostojni* Albaniji pravično in ksj krivično — pripomnimo le tcllko, da Albanci sami pač zelo slabo poznajo pravico in pravičnost — temveč se pobavimo nt koliko z drugim po^maršalovim vprašanjem : „Kaj in kje je Albanija* ter z odgovorom na to vprašanje: . Albanija je združitev vsega onega ozemlja, kjer žive Aiband zdrzezna, v eno državo." A fcer se podmar£al pl. Gefjtner bo& da bi AJbasiJa^ ki še „nima meja", znaia postati nevarnt k'teč ta evropske politiko, si je on dovoli! začrtati meje tej ;30vf dr-: žavi. Ev« jih: gotovijen, če ga ni še imel dosedaj, odsedaj dglje evropski sloves, ako ne že za njegovo Albanijo, pač pa tembolj gotovo za njegovo — uaduto domišljavost, ki gre tako tialeč, da ca koncu svojega zmaŠiia, ki moraa ni čisto nič druzega, kakor neslana reklama za neki italijanski zemljevid o Albaniji, ki ga ome^a v svojem spisu, komandira velevlasti«: „Nekaj bi se moralo takoj ukreniti: zavezulki morajo zapustiti Albanijo! Proti dostojanstvu Errope, ki je že izrekla svojo odločitev, je, naj bi imeli Albanijo zasedeno tisti, katerim po Jasnem izreku Evrope ne bo pripadala." Končno Se zahteva gospod general, naj sc zagotovi narodna ekzistenca 200.000 duš StejoČim Cincarom (Kucovlah&m), ki naj se priklopijo Albaniji Kakor |e torej razvidno, se je gospod general prav lepo navadil moliti molitvico, ki so mu 40 dali za nalogo gospodje du -najski diplomatje, is zdrdral jo je v „Neue L- JIH . -------» » „Na severnem delu sega Albanija od Freie Press«kakor otrok v fioli očenaš Skadra dalje do črnogorske meje na eni strani, na drugi strani, na jugu, pt, oklepajoč Janjvno preti artskesiu talisu, v razsežnosti pribliirjao 380 kilometrov. V notranjost od morske obaii preko razvodja albanskih Alp proti vard&rski ravnici se razteza po Albancih obljudeno c zemlje 150 do 200 kilometrov daleč. Tako bi se kazala Albanija, po pc ram doli nobenega Srba, bodo menda v Belgradu tudi sami Arnavti in prav tako tako tudi na Cetinju. Torej tudi — Albanija. Nevarnost, ki je grozila, je bila torej velika, neizmerna, nedogledna. V pričo take nevarnosti je bilo vsakomur, ki ima le iskrico čuta za stvar hrvatskega in slovenskega naroda v Puli, naravnost v dolžnost, da stori vse in pripomore po svoji moči, da se grozeča nesreča odvrne. Tej dolžnosti se tudi mi nismo smeli in se nismo hoteli odtegniti. Zato smo zastavili tudi mi svojo besedo v označeni veliki nameri. Ali ne, da bi se klanjali morda v pasji ponižnosti pred kako uniformo, ampak v to, da koristimo stvari naroda, tisti stvari, ki jej služimo z brezpogojno uda-nostjo — pa ne pasjo, ampak tisto uda-nostjo, ki raste iz ljubezni do svojega naroda. In radi tega. ker smo vršili najlepšo in najnujneio dolžnost, naj bi bile plačane kanaljetl Od koga?! Kdo nas je plačal?! Kakor že ne more biti drugače v velikih borbah, doživljamo tudi mi mnogo grenkega, kar provzroča duševno depresijo ; ali dogodki donašajo tudi zadoščenje, ki povzdigavajo zopet duha in ga bodre k nadaljnjemu delu in boju! Toda čitatelji naj nam verujejo, da nismo izlepa občutili takega zadoščenja, kakor smo ga v hipu, vojske in mornarice in mornariškim u- ko so nam javili iz Pule, da je prepoved službencem prepovedala obisk gostilne in odpravljena m da nas list m brez zasluge kavarne „Narodnega doma" v Puli. In ker T cmn ^ ^ Q,n ,n smo mi apelirali na vojaške oblasti, — posebno pa na poštenje admirala Ripper-ja ----.—. —: ' Žal, da nam ni znano, koliko časa se nahaja gospod podmaršal Oton pl. Gerstner v pokoju. Interesantno bi to pač res bilo; upamo pa, da Je upokojen vsaj, kajti sicer — povera Austria ob taskih generalih! Folotfe plačane, a nesposobne kanalle! L Sočni epiteti — kaj ne ?! Če bi bila psovka argument z dokazilno silo, bi bil oni, na katerega so se vsuli ti sočni pridevki, zrušen notri pod zemljo, nulifici-ran. Na srečo pa je psovka vse prej, nego argument. Tako moremo odgovarjati soc. demokraciji, ki je nedavno temu na vse, ki pišejo v „Edinost" in v katerih imenu pišejo, zalučala psovko falotje! V svoji številki od 9. t. m. pa nas je Zarja" nagnala z ničmanje sočnim naslovom : plačane kanal/e / Zakaj ? Kaj smo zagrešili tako strašnega ? Vojaška oblast v Puli je bila izdala naredbo, s katero je vsem pripadnikom na tem ! Vedeli smo, za kaj je šlo, in zavedali smo se, kaj je pregrešeno. t________________rr„ Socijalni demokratje seveda ne poznajo j« naj umaknejo to povsem neopravi- 5 takih pomislekov, ne poznajo tiste skrbi, čeno in krivično odredbo, smo glasom ki se v trenotkih nevarnost razvija v mo-„Zarje* : plačane kanalje, ki po suženjsko rečo bojazen za obstanek in napredek nakrivimo svoje hrbtišče pred vojaško uni-! roda. In če bi mi hoteli biti tako malici-formo. („Zaija" je rabila neko drugo'jozni nasproti njim, kakor so oni nasproti frazo, ki se nam pa ne zdi posebno —J nam, bi dali izraza domnevanju, da jih je estetična). • razsrdilo ravno to, da je vspela akcija v igre so privabile udeleznikov iz vse Grške, iz Sicili e, ii Eg*pta in iz Azije. Vsaka hiša je imela gostov in novodoša tujca bi bila komaj našla stanovanje, da Jima ni Merkur, bog potnikov, rrivedel gostoljubne deklice. V njenem spremstvu sta korakala čez mestni trg, kjer Je bilo razloženo najraznovrstnejše blago na prodsj: papirove rastline iz Egipta, libijska sSonovina, cirensko usnje, kadilo in mira iz Sirije, kat taške preproge, datelji iz Fenicije, konji iz Selinunta, celtiberski meči, galske korale in živordeči rubini. Pot jih je vodila čez trg, na katerem je nekoč stal kip boginje Minerve, mojstrsko delo Fidijevo, ki ga iz spoštovanja do umetnika niso več nadomestili z drugim. Nato so zavili v neko ulico in stopili pred nekega starčka, ki Je stal na pragu svoje htše. „Oče", Je dejala deklica, „tu Je gost, ki ti ga pošilja Jupiter. Srečala sem ga, ko se je izkrcal, in sem mu ponudila svojo gostoljubnost." „Dobrodošel, mladi mož z zlato brado," je odvrnil Amiklej, odprl z eno roko vrata svojf hiše in ponudil drugo Luciju. IL Naslednjega dne, ko so se odprle mlademu R m'.jaau duri Amiklejeve hiše, so sedeli Lucij, Akta ni njen oče za mizo v tri-kllaiju, kjtr je bii« pripravljeno kesilo, in so ravnokar s kockami hoteli cdločžti, kdo caj j kraljuje slavju. Starček in dekllcu sta po- nudila to čast gostu, toda tujec Je venec odklonil, morda iz praznoverja, morda tudi iz spoštovanja. Prinesli so kocke in ponudili čašo najprej Amikleju, ki je zadel Her-kula. Prišla je vrsta na Akto, ki je zadela voz. Slednjič je dobil v roke čašo mladi mož, jo prijel z vidno nestrpnostjo, Jo dolgo tresel, vrgel nato, tresoč se vsled razburjenja, kocko na mizo ter vzkliknil cd veselja, ko je videl vspeh. Zadel je na Venero, kar je prekašalo vse druge mete. „Poglej, Spor," je vzkliknil v latinskem Jeziku, „bogovi so resnično z nama ; Jupiter ne pozablja, je glavar moje hiše. H*r-kulov met, voza in Venere! Ali si Je možno misliti srečnejše sestave za moža, ki se hoče boriti za nagrado v tekmovalnem boju, v dirkanju z vozovi in pesništvu; morda se mi obeta v poslednjem ozlru dvojna nagrada 1" „Rojen si srečnega dne," Je odvrnil mladenič, „in soince te je pobožalo, še predno si se dotaknil zemlje. Kakor vedno, premagaš tudi takrat svoje nasprotnike." „Ah, je odgovoril starček in vzdihnil, poslužujoč se tujčevega Jezika; „bili so časi, ko bi ti bila poslala Grška eaakovredae nasprotnike v boj. Toda že dolgo Je od tega, kar je bil Kroton iz Miloša šestkrat venčan pri pitijskih igrah; naveo Je 2e minulo, ko je po«tal Atenec Aldbiad sede« vozov k olimpijskim igram in si pribori četverno nagrado. Obenem s svobodo j« Grška izgubila tudi svojo umetnost in svojo moč, in še izza Cicerona nam pošil'a Rim svoje sinove, da nam ugrabljajo zmagoval-ske palme. Jupiter naj Te obvaruje, ki se dičiš z njegovim potomstvom, mladi mož ! Razven časti, ki bi nas doletela, ko bi zmagal eden naših someščanov, ne poznam večjega veselja nego je to, ako bo usoda tebi mila. Le nosi venec Iz cvetja, dokler te ne odiči lovor! Asta se Je odstranila in se takoj vrnila z venci. Mirto in žafran Je ponudila Luciju, očetu bršljanov venec, & sama si je vtaknila v lase Ulije in rože. Mlad suženj je prinesel še druge vence, ki so si Jih vsi trije položili za vrat. Akta Je sela na desno, a Lucij fe zavzel častno mesto. Med obema je stal starček, daroval bogovom žrtev in opravil molitev. Nato Je tudi on sedel in dejal mlademu Rimljanu: „Vidiš, sin, da izpolnjujemo predpise pesnikov, ki pravijo: število gostov ne sme biti manjše nego število gracij in nikoli večje nego število muz. Sužnji, prinesite prvo jed! Prinesli so bogato okrašeno skledo. Služabniki so btli vedno pripravljeni, da ubc-gsjo na migljaj. Spor Je legel k gospodarjevim nogam in mu Je ponudil svoje dolge, voline la.e, da si obriše roke vanje. Ko so ptinesli drugo Jed in ko so si gostje že nekoliko utešili glad, je namerit su^ček s.oj p^gi^d na Luc^a in je z dobrohotnostjo opazoval lepi obraz, ki je imel z Gilrora na svetle lase in rumeno bradom kaj tujega na sebi. (Dalje). preprečenje grozeče nevarnosti! ! Saj niti ne skrivajo oni sami, kako vedno špekulirajo na to, da bi na pogorišču stvari naroda iskali svoje strankarske sreče! Saj je bilo njihovo postopanje povsem analogno tudi v slučaju „Piccolove" infamne^ kampanje proti naši tržaški posojilnici. Že vir vsej kampanji bi bil moral vzbujati v njih dvome, ki bi jih silili k previdnosti. Četudi ne iz ozirov do zavoda samega, ali do oseb, ki ga vodijo — bilo bi najivno pričakovati tacih ozirov od strani naše socijalne demokracije — pa vsaj iz sočutja do lastnih rojakov, ki bi jim eventuelna katastrofa našega denarnega zavoda ogrozila gospodarsko ekzistenco, ne bi bili smeli moralno podpreti one infamne kampanje. In vendar so jo podprli z vzklikom v „Zarji": Smo-ll ml krivi, da je vaša po sojllnlca In hranilnica v hudi krizi? 1 Kjer je mnogo netiva — kakor ga je sedaj vsled splošne gospodarske depresije — zadošča vsaka iskrica, da užiga. Zadošča že vsako namiga vanje, da neti nezaupanje, iz katerega bi mogla nastati nedo-gledna škoda — ne škoda morda le za kakega voditelja, ampak tudi za cele vrste gospodarskih ekzistenc naroda, ki so mu — vsaj naglašajo tako — zvesti sinovi tudi oni, naši socijalni demokratje. Čudna zvestoba to! Lahkomiselno so šli preko vseh takih ozirov, v njihovem srcu ni bilo sočutja do lastnih rojakov, ker so se nadejali, da bi na pogorišču našega denarnega zavoda oni mogli kuhati svojo strankarsko juhico !! No, hvala Bogu: v Puli se jim je ta nada temeljito izjalovila, dočim je bila v Trstu že v svojih začetkih brez podlage — le pobožna želja niih, ki so začeli kampanjo, in njih, ki so jo podpirali! In zato smo mi — plačane kanal je! Mi ne bomo metali okoli sebe s kana-ljami. Ni nam treba psovk, ko odgovarjajo nasprotnikom — dejstva. Grda kam-panija je zagrnila njih, ki so jo začeli. Ne bomo razmetavali s kanaljami. Pač pa hočemo povedati, kako bi bili morali postopati glede na dogodke v Puli, da bi bili res kanalje. Kanalje bi bili, da nismo postopali tako, kakor smo; kanalje bi bili, da smo velike interese naroda s ščuvanjem pehali v nevarnost; kanalje bi bili, da smo z nepremišljenim .postopanjem klicali nesrečo; kanalje bi bili, da smo v kakem slabo umevanem radikalizmu izzivali posledice, ki bi položaj Hrvatov in Slovencev v Puli poslabšale za leta in leta; kanalje bi bili, da nismo s premišljeno besedo pomagali odklanjati nevarnost, ki bi bila vso našo stvar vrgla morda za desetletja nazaj, naš politični, narodni in gospodarski napredek v najvažnejem mestu Istre in s tem v vsej deželi sami I Še nekaj na adreso socijalne demokracije, kar dobro osvetljuje narav nje borbe proti naši narodni stranki. Italijanski Šoveni so se vrgli na oni dogodek kakor gladen pes na kost. In grizoči pes je postal največji — avstrijski patrijot. Prevzeli so nalogo avstrijskih policajev in lovili so hrvatske in slovenske veleizdajalce, pan-slaviste in iredentiste! Po trebuhu so se plazili pred — avstrijsko uniformo. Pa ne da bi si upali socijalni demokratje trditi, da je bilo to Iskreno ? I Ne, tega vendar ne bodo trdili, ker hinavstvo je bilo pre-očitno in komedija prefrapantna! Gnusiti so se morali vsakomur, ako ima le količkaj dobrega ukusa — ti kamoristi v pozi avstrijskih patrijotov! Tu so vam — kanalje !! Poincare — novi predsednik francoske republike- Kakor smo v včerajšnji števiki nakratko poročali med brzojavnimi vestmi, je bil iz voljen za predsednika francoske republike sedanji ministrski predsednik R a i m o n d Poincare. Kakor je znano, se vrši volitev predsednika francoske republike v zborovalnici kongresnega poslopja v Versaillesu. Včeraj je bila palača že na vse zgodaj zjutraj zasedena po najmnogobrojnejšem občinstvu, tako da uradniki niso več mogli vzdržavati miru in so morali pokl'catl na pomoč orož ništvo, ki je izpraznilo stopnjišče. Galerije in tribune so bile nabito polne najodličnejšega občinstva. Zlasti je bilo, navzočih veliko števiio dam, med njimi več najpoznanejših pariških krasotic Počasi so nato začeli prihajati vollici, člani poslanske zbornice io senata, in dvoraca, v kateri je nameščenih 900 z rdečim usnjem prevlečenih foteljev, se Je začela polniti. Točno ob 1 popoldne je vstopil v dvorano predsednik senata D u b o s t, ki je, vodil volitev. Zbrani senatorji in poslanci j so ga pozdravili s ploskanjem. Sejo je I otvoril Dubost s tresočim se glesom, videlo I se mu Je, da Je zelo ginjen. V svojem na-| govoru Je poudarjal, da se ne sme vršiti i nikaka razprava in da mora biti predsedniki izvoljen z absolutno večino. Prečital Je potem i zanisnik kongresa leta 1906., ko je bit izvo-| Ijen za predsednika republike sedanji pred-, sednik Fallferes. | PrecejSnje zazburjenje je izzval nato monarhist marqais de Dion, ki je zakiica! napram predsedniku: »Protestiramo proti volitvi. Nočemo nič vedeti o njej i* Predsed- nik ga Je precej ostro zavrnil, da po ustavi nima pravice do besede. Izvoljeni so bili nato skrutinatorji (36), nakar se je začelo glasovanje. Izžrebali so najprej iz abecede črko, s katero se začne glasovanje. Izžrebana je bila črka .t." Vsak volilec ima kontrolno kroglico, ki Jo izroči zapisnikarju, in vrže potem glasovnico v žaro. Glasovanje se Je vršilo mirno, le tedaj, ko je Poincare stopil na tribuno, da je oddal svojo glasovnico, so ga pozdravili njegovi pristaši s glasnim odobravanjem. Med skrutinijem Je bil v dvorani tolik nemir, da so prišli orožniki in napravili red. Po končanem skruti n iju je predsednik proglasil izid, ki je bil sledeč: Oddanih je bilo 868 glasovnic. Absolutna večina je znašala torej 435 glasov. Poincare je dobil 429 glasov. Pams 327, Vaillant 63, Deschanel 18, Ribot 16, B^urgeois 4, Mlllerand 3, Mascuirod 2, Delcasse 2, Dubost 1 in Rochefort 1 glas — Potrebna je bila torej druga volitev, ker ni nobeden kandidat dobil absolutne večine. Pri drugih volitvi fe dobil Poincare 483 glasov, Pams 296 in Vaillant 69 glasov. — Izvoljen je bil torej Poincare. Novi predsednik Ralmond P o i n care, ki pa nastopi svoje mesto šele en mesec po izvolitvi, je rojen dne 20. avgusta leta 1850. v Bar le Duc v departementu Meuse in Je torej dovršil 63 let. Po poklicu je bil odvetnik. Leta 1886. Je bil imenovan za kabinetnega šefa v poljedelskem ministrstvu, leta 1889. pa Je bil izvoljen v parlament. V Oupuisovem kabinetu Je bil nato naučni minister in je odstopil s celim ministrstvom vred 25. novembra I. 1893. Prihodnje leto je bil zopet v Dupuhovera ministrstva finančni minister, leta 1895. pa v Ribotovem kabinetu naučni. Ko je odstopil je bil izvoljen za zborničnega podpredsednika. Od leta 1906. Je v senatu. Leta 1909. |e bil izvol|en v akademijo. Ko je odstopil 10. Januarja 1. 1912. ministrski predsednik Caillaux, je Poincare sestavil novo vlado. Poincarć, ki Je med najboljšimi pariškimi odvetniki, Je s prevzetjem ministrskega predsedstva imel znatno materijalno škodo. Poincare Je izboren govornik, resen, trezen politik in se je v zadnjem času zlasti zelo trudil, da bi se ublažila nasprotstva med trozvezo in trosporazumom. Poincare je osmi predsednik francoske republike. Prvi je bil maršal Mac Mahon. One 30. januarja leta 1879. Je bil izvoljen Jules Qrevy, ki Je bil po sedmih letih zopet izvoljen. Odstopil je 3. decembra I. 1887. Izvoljen je bil tedaj Sadi Carnot, ki Je bil 24. junija 1. 1894. umorjen. Tri dni pozneje je bil izvoljen Casimir Perier, ki pa |e odstopil dne 15. Januarja 1895. Za njim Je bil izvoljen Felfx Faure, ki pa tudi ni dovršil sedmih let, ker |e umrl 16. februarja 1.1899. Sedem let je nato dokončal Emile Loubet, za njim pa je bil dne 17. januarja I. 1906. izvoljen Armand Fallleres. IVO VOJNOVIĆ o politični pomembnosti leta 1912. za avstrijske Jugoslovane. Ivo Vojnovič, avktor znane drame .Smrt majke Jugovičev", te velepesmi srbskega rodoljubja in srbske zgodovinske slave, je priobčil v .Narodnem Obzoru* članek pod gornjim naslovom, iz katerega posne-mljemo : »Kar so se Jugoslovani naučili iz velikega leta 1912, je dragoceneje, nego vse biblijoteke o zgodovini naše slavne minolosti. V tem usodepolnem času je postalo jasno, da žive v nas vse one zmožnosti, čednosti in svojstva, Id nam jih niso odrekali niti naši sovražniki, ko smo jih sami potajevali: duševna disciplina, osebna neustrašenost, vojaška hrabrost, preziranje smrti in železna volja za dosego lastnega cilja. Nadčloveška hrabrost Bolgarov pri Lozengradu in Bur gasu, napoleonski pohod Srbov od Niša do Jadranskega morja sta elementa zadovoljstva, pomirjenja, povzdigs in ponosa za vsakogar in tudi najskromaejega med nami. Atmosfera, ki se razvija iz tega gigantskega boja novih Jugoslovanskih generacij, Je sestavljena iz tako finih in občutnih plasti, da so nje atomi prešli v pljuča in kri vseh človeških bitij, ki se imenujejo Hrvate in Srbe. To zdravljenje našega bolnega, po krivih dijagnozah politikov in socijologov omračenega bitstva, je videti in občutiti v najmanjših pcdrobnostih vsakdanjega življenja. Gledamo, hodimo in govorimo drugače, nego pred balkansko vojno. Kri, prelita za svobodo, Je tako globoko pognojila in oplodila tla Jugoslovanskih dežeC da so vsklile rastline samozaupanja, vere v bodočnost našega naroda, energije v boju za dosego naših narodnih idealov tudi na naj-samotnejem skalovju naše domovine. S to občudovanja vredno spremembo v naši narodni psihi fe postalo leto 1912. za nas leto — odrešenja. Ko smo videli sedaj, kaka neslutjena in neizredna hrabrost se krije v nas — pa smo videli tudi v brutalni luči, ali tudi v dobrodejni odkritosti, kakovi so oni, ki se nahafajo okolo nas in s katerimi smo zvezani 1 Čemu naj bi zakrivali to? Čemu naj bi se plazili okolo bolezni, ne da bi Jo imenovali s pravim imenom ? J M nismo snovali nlkakih velelzdajalsklh načrtov, ki bi dobro došli le avstrijskemu vladnemu zistemu. 7 udi nočemo ničesar storiti, kar naj bi dovelo do modtrganja posamičnih dežel" itd. Leto 1912. nam je preveč odprlo oči, da bi padati v sličae pasti dunajskih Metternichov. Ali to usodno in sveto leto 1912. nas je tudi poučilo, koliko energije in moči lastne volje Je v nas. Zato si moramo — naj Je že to gospodom na Dunaju prav ali ne — združeni s svojimi brati Čehi, Slovenci In Malorusl, prisvojiti Dunaj! To pomen|a : moramo pritisniti Dunaju splošen viden pečat, da je glavno mesto monarhije slovanskih narodov in nikakor ne samo nemško mesto tietjega reda v veliki nemški državi, kakor je to danes v resnici. Med Slovani se mora izvesti organtzadja, ki bo onemogočala, da bi bil Dunaj skrunitelj naših svetinj, sovražnik naših bratov, sedež ?seh obrekovanj, vseh grdob, vseh laži in vseh preganjanj nasproti nam in vsemu Slovanstvu. kbruh sovražtva, ki se je pojavil na Dunaju, proti nam in naši krvi in našemu dednemu sovražniku Turku v prilog, je tudi donesel blagoslova, kajti prepričal je mnogokatero naših dobrih, a bojazljivih dušic, da med Hrvati ia Srb? na eni, in današnjim D majem na drugi strani obstoji idiosinkra-zija (posebna čutljivost), ki je ne morejo odpraviti nikake idilične razstave, kongresi in govori, ampak le naša pest in naša moč, ki so nam jo zopet porodile žrtve naših soplemenjakov na Balkanu in jo ozdravile. To fe delo, ki Je moramo zapričeti v letu 1913.1 Torej junaški — na delo 1! Iz ruskega gospodarskega življenja. Iz Petrograda javljajo: Minolo leto je bilo za rus*e banke jako povoljno. Gospodarski procvit Rusije je omogočil, da so bile lahko prodane velike množine industrijalnih delnic za podjetja, ki se snujejo. Skupno Je bilo v letu 1912 realiziranih papirjev indu strijalnih podjetij za 118 milijonov rubljev. In ako še prištejemo povišanje ka itala že obstoječih podjetij, se ta znesek zvišuje celo na 170 milijonov rubljev. Od tega odpada na nova rudarska podjetja 24 milijonov, na podjetja dobivanja nafte 21, na tvornice ce menta 9 milijonov, za izpiranje zlata 10 milijonov, na transportna podjetja in ogljenike 6 milijonov. Tudi ostale panoge delovanja bank kažejo dobre rezultate, četudi ne prekoračajo vse povprečnosti. Zato tudi niso banke v minolem letu osnovale mnogo filijalk. Tudi konkurenca med posamičnimi banjami ni bila taso ostra, kakor v prejšnjih letih. Dividende za leto 1912 ne bodo više, ampak bodo banke odpisavale veče svote, da ne bodo delničarji neprijetno presenečeni, ako leto 1913 ne donese tako ugodnih rezultatov. Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost" se bo vršila v ponedeljek, dne 20. januvarja ob 3 popoldne v »Slovanski Stalnici". Vabi se vse gg. odbornike, namestnike tn deželne poslance, da se seje polnošte-vilno in točno vdeleže. Predsednik. Takov Je njihov internacijonalizem 1 Znani velegermanski „Berliner Tageblatt" je prinesel te dni nebotično budalost, da so Srbi in Bolgari pomorili — nič več in nič manje — četrt milijona Turkov! 1 Pomorili — nota bene 1 To se pravi: ne v rednem boju vojske proti vojski! Pomorili kakor kaki barbarski razbojniki. In to nebotično budalost Je posnelo verno tudi glasilo tako zvanih čeških centralistov, torej onih socijalnih demokratov, ki so ostali zvesti dunajskemu nemškemu vodstvu, ki visoko drži v roki zastavo internacijonalizma v boju proti onim češkim socijalnem demokratom, ki nočejo izdajati češkega naroda po željah in zahtevah ultra-nemške centrale na Dunaju. Pa ne le to!! Da bo — internacijonalizem teh centralistov blestel v še lepši luči in da ne bo prav nobenega dvoma več o kvalitetah tega internacijonalizma, izključuje gla silo češko glasilo iz te obtožbe — Grke, češ, da vendar niso tako barbarski kakor so Srbi in Bolgari! I seveda! Povsem pra vilno po pravilih socijalnodemokratičnega internacijonalizma : kajti Grki nimajo na sebi podedovanega greha — slovanskega rojstva ! Tako uči socijalnodemokratično . . . internacionalni katekizem! Tvoja krivda, o Slovan, je že v tem, da si živ, ne da bi se izneveril svojemu slovanskemu rojstvu!! Čtiško glasilo podajačev nemške cen trale prizanaša Grkom, ker vidi v njih bodoče sovražnike Bolgarov, ki da so izklju čeno krivi na vseh nesporazumljenjih med Grško in Bolgarsko. V Dedeagaču da so Bolgari besneli kakor tolpo samih morilcev in požlgalcev.« In potem, ko Je češko glasilo .centralistov" tako Izlilo na nadarjeni, resni in napredni narod bolgarski vse goiide svojega smradu, zagreša še grdo hinavstvo! Postavlja se v pozo nedolžnega, zavija svoje oči prav po — kakor bi rekli socljalnode-mokratični internacijonalisti — Jezuitski in meni, da se s posnetkom teh nemških nesramnosti na škodo Bolgarov ne postavlja ne aa turkofflsko, ne na slovanofflsko, ampak na zgolj človeško stališče I Povsod Jednaki 1 Tudi v Trstu glasujejo za podporo Legi, hvalijo raznarodovalno, proti narodnemu obstanka ia posesti Slovencev na- perjeno delovanje Lege, se izrekajo za „asimilacijo* Slovencev — in na koncu konca zagotavljajo, da so internacijonalni, da so nepristranski in objektivni sodniki v boju med Slovenci in Italijani. Zaključujemo to Karakteristiko socljalnidemokratičnega internacijonalizma s pripombo v pražki „Union"!: .To čisto človeško stališče se kaže v reci-piranju vseh sumničenj in zasraraoran| Slovanov. To je dunajski socializem! Internacijonalizem, razen nasproti — Slovanom 1 Korak za korakom — nazaj 1! Včeraj predpoldne je šel neki železničar v stvari vojaške takse v oddelek pri namestniškem svetovalcu v ulici Caserina, da bi dobil tiskovino za predpisano napoved. Zahteval pa je slovensko tiskovino. In kaj so mu odgovoriti? Da slovenskih tiskovin nimajo, da imajo samo — italijanske. Pustimo na strani principijelno stran stvari — da-si moramo principijelno pravico našega jezba tudi braniti z v so odločnostjo —Tn stavimo povsem praktično vprašanje: kako naj človek, ki ne zna niti besedice italijanski, vestno izpolni tiskovino, oziroma poda zahtevane podatke, ko ne razume vprašanj, ki jih stavlja tiskovina ?! Železničar je tudi res odgovoril, di take tiskovine, ki je ne razume, ne more izpolniti. To je šlo v glavo tudi poslujočemu uradniku, kajti ponudil se je, da on napiše. In zgodilo se je tako. S tem pa krivica še vedno ni odpravljena. V prvo je moral oni železničar napovedovati v naglici in ni podal izpovedi s tisto natančnostjo, kakor bi bil to storil, ako bi bli sam pisal v svojem jeziku. V drugo pa moramo vprašati: ali hočejo gospodje na omenjeni oblasti izpolnjevati tiskovine za vse slovenske ob rezance vojaški taksi ? To menda ne pojde brez velikih težav — pred vsem pa ne brez škode za interesente i a tudi za službo. Sedaj pa najvažneje. Oni železničar nam zatrja, da Je lani dobil tiskovino s tekstom v treh Jezikih: italijanskem, nemškem in slovenskem! Torej tudi tu — korak nazaj! V V znamenju krčenja pravic lastnih Jugoslovanom pripravljajo gospoda birokrati reševanje perečega jugoslovanskega vprašanja 1 Je sicer neverjetno, a vendar — verojetno. Imenovanje v policijski službi. — Osrajni nadzornik Josip Horaczek Je imenovan za višjega nadzornika. Oddeini nadzornik Valter Springer Je imenovan za okrajnega nadzornika, oddeini nadzornik Aifred Fayenz pa je pomaknjen iz XI. v X. činovni razred. Človekoljubje, kje si ? !! Neko delavsko družino proganja usoda neusmiljeno. Žena bolna, dva otroka bolna. Enemu teh menda ni pomoči. Vendar je obupana mati zaprosila kondukterja Slatnika, da bi hitel aa zdravniško postajo, nadejajoč se, da je vendar še možna pomoč za težko bolnega otroka. Na zdravniški postaji pa so Slatnika prav nemilo sprejeli, ker je — govoril slovenski ! Pale so tudi besede ščavo. Navzoči zdravnik je baje — po zatrjevanju Slatnika — napravil gesto, ki je kazala, da se temu poslednjemu meša. Posebno osorno so se vedli tudi strežniki. Končno pa je vendar-Ie šel zdravnik, a na domu nesrečne družine je menil, „da ni nič". Prosili so ga, da na) vendar kaj zapiše. Zastonj. In zdravnik je odšel. Pozneje je Slatnlk še enkrat hitel na zdravniško postajo, a sprejeli so ga še neuljudneje. Apostrofirali so ga, zakaj ne kliče svojega zdravnika?! On pa je odgovoril povsem opravičeno: Saj to ni moja družina! Ta dogodek Je res tako karakterističen, da ne treba pisati nikacega komentarja. Čio-vekljubje, kje si ? Umikati se mora pred narodnim sovražtvom. Da mi bi kaj takega storili! Iz listo7 oosnemljeno, da so predavanja, ki iih je imel avstrijski „nemški" poslanec Perko po Nemčiji o pomembnosti nemitva v Avstriji za Nemčijo, donesla 170.000 mark za šolstvo ob zapadni češko-nemški meji. Pred vsem bodi zabeleženo dragoceno orizsanje, da nemško snovanje v Avstriji Ima na koncu konca koristiti Nemčiji, da je torej poslanec Perko nabiral po Nemči^ groše v prilog Nemčiji! Da bi kaj takega storil kak avstrijsko-slovanski poslanec po Rusiji in da bi listi prinesli poročilo, da je prinesel seboj toliko in toliko tisoč rubljev!! JoJmene, to bi bilo krika in patrijotičnega, črno-rumeno pobarvanega zgražanja po vsem nemškem taboru o izdajstvu, o pansfavističnfa agitacijah, o ruski propagandi! In tudi vsi oflcljozni listi bi peli visoko pesem o avitrtjskih interesih, ki so v nevarnosti in vse brumne duše bi zahtevale, naj Avstrija hitro mobil-zira vse, kar leze in gre, da odrrae strašno panslavistično nevarnost! O romanju poslanca Perkota s klobukom v roki, v katerega so padale nemške marke, pa molče vsi „patrijotični" pevci! Je pač stvar v najlepšem redu! Nemci v Avstriji, da-si manjšina prebivalstva, ima|o tudi ta privilegij avstrijskega patrijotizma — svoje vrste I „Brivec" izide v četrtek ! Naznanjamo slavnemu občinstvu ter vsem onim, ki ljubijo humor in — družbo sv. Cirila In Metoda, da izide v četrtek šaljiv Kit „Brivec", ki bo obsegal polno šaljivih In satiričnih dovtipov, smešnic, lepih slik ia času primernih pesmic. Ker ves čisti dobiček pripade Clril-Metodovi družbi ia ker |e cena listu samo 20 vinarjev, smo gotovi, da bo slavno občinstvo pridno segalo po nfem. Lfst Izide v 10 000 izvodih in se bo dobival po vseh tc bakarnah, kjer se prodaja „Edinost14 Preveč društev ima naš mali, komaj eninpolmilijonski narod. Preobilica društev provzroča preveliko cepljenje delavnih moči in denarnih sredstev. In ker Je že v človeški naravi, da se mi zdi najvažneje, ali morda celo edino važno le ono, kjer Jaz sam sodelujem, ali sem kako najbližje inte resiran, ni potrebnega in dovolj intenzivnega zanimanja za skupine dlje in zato tudi ne izdatnega koncentriranega dela. Mesto koncentracije, ki je posebno pri malih narodih najbolj potrebna, vidimo razgrajanje. Zato tudi ni — sadu in vspehov. Često pa nastaja celo neprijetno tekmovanje z njega spremljevalko — zavistjo. To pa ne le da ne prinaša dobrih sadov, marveč Je destruktiven razdirajoč element — še podira, kar je že sezidano. Le našo gospodarsko, oziroma denarno organizacijo bi morali še spopolniti po izgledu drugih naprednih narodov. Trebalo bi nam raznih zavarovalnic na zadružni podlagi — proti požaru, na življenje, za slučaj nezgod, proti tatvini, itd. — da bi naš denar res ostajal doma. To bi bil najizdatneji Jez proti pritisku nemštva v naše kraje in bi vsaj do neke mere zaustavili tisti nemški Drang nach Osten. To Je moje menenje. Naj se oglašijo drugi. T r ž a č a n. Vrhniška železnica. Ta v javnosti še malo znana, od resnih ljudi} še malo re-špektirana, od zabavijačev pa tudi še premalo oglodana železnica, je postala od decembra meseca pravcata lokalna železnica, ki daja snovi za kakšne humoristične liste. Radi varčevanja je namreč uprava železnice odstavila uslužbence na postajah na progi in jih nadomestila s takozvanim! agenti. To so namreč navadni zasebniki, ki opravljajo na postajah posel načelnika, prometnega uradnika, nosača, čuvaja, delavca itd. Sicer Je tudi na nekaterih diugih železnicah (najbližja : Rogaška lokalna) tako ampak bogve, ako se to obnese na tej železnici ? 1 Sicer pa tiči najbrže za tem zopet kaka stvari Uprava železnice je še zmerom ona južne železnice. Vrhni vodja Je prometni kontrolor v Ljubljani. Odsek pekovskih gospodarjev v Trsta najuljudneje vabi na ples pekovskih gospodarjev, ki se bo vršil dne 25. Januarja 1913. v gledališki dvorani .Narodnega doma" v Trstu. Začetek plesa ob 10 zvečer. Blagajna se odpre ob 9:30. Svira popolni salonski orkester. Ples vodi plesni profesor gosp. Ivan Umek. Cene: gospodje z eno damo 2 K, dame 1 K, lože K 5. Čisti dobiček Je namenjen izključno za vzdržavanje obrtne šole pekovskih učencev. Plesna obleka. Otroški vrtec v Vrdelci priredi danes dne 19. januvarja ob 4 in pol popoldne otroško veselico v prostorih „Gospodarskega društva" v Vrdelci. — Vstopnina 40 vinarjev, sedež 20 vinarjev. Otroci 20 vin. — Ker je čisti dobiček določen v dobrodelni namen, k obilni udeležbi vabi Vodstvo. Slovensko delavstvo, vzdrami se! Pišejo nam iz krogov NDO: Časi, v katerih se nahaja slovensko delavstvo, so posebno seda}, ko je brezposelnost tako močno razprostrta, zelo žalostni. Na tisoče Je v Trstu brezposelnih slodenskih delavcev, ki romajo od tovarne do tovarne, od delavnice do de lavnice — a vse zaman. Na žalost moramo konstatirati, da so brezposelni samo oni delavci, ki pripadajo slovenski narodnosti, ko so zaposleni delavci, ki pripadajo italijanski narodnosti, zlasti pa renjikoli, ki Jih je v Trstu več kot 40 tisoč — kakor smo to že neštetokrat poudarjali. Poleg te velike brezposelnosti pa je tudi draginja močno na-rastla, tako, da se ubogemu slovenskemu delavcu, ki je brez posla, res ni mogoče preživljati. PJače so pa ob tej draginji zelo nizke. Zakaj? Zato, ker ima podjetnik dosti delavcev na izbero. Sprejema v delo najboljše moči in Jih prav slabo plača. Brezposelni delavci so pripravljeni sprejeti vsakršne pogo|e, ker jim je pač ljubše, da dobe delo, in če je še tako slabo, kakor ba da Še naprej gladujejo in prenašajo krute udarce brezposelnosti. Zakaj so razmere takšne, o tem smo tudi že govorili. Povedali smo jasno, da Je temu dosti kriva vlada, nadalje pa italijanski nacijonalnci in socijalni demokratje, ki so tako čudno „Internacionalni*, da gredo ob vsaki priliki na roko italijanskim naclfonal-cem, čeravno prav tako ob vsaki priliki kriče, da so proti nacijonalizmu, zlasti pa proti buržoaziji. Toda pri tem ne drže svojih besedi, ki Jih slišimo tako pogostoma, ampak naravnost podpirajo italijanski nacijonalizem in italijansko buržoazijo. Ker so razmere že takšne, ker Je hi-navščina naših nasprotnikov prišla do vrhunca, kar slovensko delavstvo danzadnem bolj občuti, zato Je že skrajni čas, da se slovensko delavstvo vzbudi iz spanja in da se priklopi „Nar. del. organizaciji", ker le potom nje more priti slovensko delavstvo do boljšega življenja. Če pa ostane slovensko delavstvo zanikrno, pa se lahko pripeti, da bo moralo romati od tukaj v Ameriko, ker tukaj hočejo gospodariti — renjieoli, ki jih proteži-rajo Italijani s sccijalnfmi demokrati vred. Slovensko delavstvo Je močno, samo zaveda se ne svoje moči. Seveda smo slabi, če nismo združeni; toda, kadar združimo vse male sile v eno samo veliko silo, teda bomo govorili drugače. Naš klic mora torej biti: hočemo kru hal Kot avstrijski državljani ga zahtevamo in sicer tu na avstrijskih tleh I Ta glas bo našel vesei odmev takrat, kadar bomo — kakor rečeno — vsi ena velika sila. Zato ne odlašajte, slovanski delavci, spametite se, odprite oči in poglejte, kaj se godi okoli vas, nato pa, ko ste spoznali, se pridružite organizaciji, ki je vaša zaščitnica, ki Je bila za vas ustanovlfena in ki se je od prvega začetka svojega obstanka bojevala le za interese zatiranega slovenskega delavstva. Upamo, da najdejo te besede odmeva tudi pri onih, ki so stali do danes brezbrižni napram „Narodni delavski organizaciji". Mali CM ples pri Sv. Jakobu priredi šentjakobska CM podružnica v soboto, dne 25. t. m., v dvorani „Del. kons. društva" pri Sv. Jakobu. S), občinstvo opozarjamo na to prvo prireditev v novi dvorani že radi tega, ker je dobiček namenjen ljubljeni Družbi. Zimski šport v Bohinju. C. kr. dr- žavnoželeznlško ravnateljstvo v Trstu je včeraj popoldne razglasilo sledeče vremensko poročilo z Bohinjske Bistrice: Temperatura — 1° C, vreme mežavo, drsališče neporabno, sankališče porabno, vožnja s sanmi prav dobra • za smuči povsod dober sneg. Snega 25 cm. Brzovlaki na progi Zidani most-Zagreb. V „Slov. Narcdu" smo čitali, da najbrž že s 1. marcem začno voziti brzovlaki na progi Zidani most-Zagreb. Bogve kaka pridobitev to nI, kajti znano je, da na takih kratkih progah so brzovlaki samo sredstvo, da železnica potnike bolj odira; drugega nič. Tako vidimo n. pr. brzovlake na krminski in reški progi. Na reški progi n. pr. vozi brzoviak 1606 iz Reke do Senpetra 2 uri 2 min., osebni vlak 1612 pa 1 uro 59 min., torej Še manje, nego brzoviak. Samo beseda brzoviak torej spreminja malo ali nič v prometnem oziru. Bo jše bi bilo pa, da bi na-namesto brzovlakov dobila zidanmoŠka-za-grebška proga boljše zveze na glavno ?rogo. Postaja na Zidanem mostu seveda je pravi Škandal za južno železnico; človeka spominja na stare čase, ko se premika na postaji semintja. Pa tudi nesreče se lahko dogajajo, ko lahko kdo izstopa iz vlaka, ko se je ta vstavil, ker misli, da je čas za zstop. Vabilo k otroški predstavi. Danes ob 10*30 dopoldne se bo ponavljala v »Narodnem domu" otroška predstava „Štirje etni časi", ki Jo igrajo naši Šolski otroci. Pri prvi predstavi je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena in fe predstava nad vse ugajala. Bajna je bila slika poletja, ki je desedaj Še ostala našim malčkom živo v spomin. Trud malih igralcev je bil pozabljen ob burnem aplavzu in tudi „trema" je kmalu minula v veselem ponosu. Ker se vrši predstava v nedeljo, imajo tudi starše priliko, da se omiade ob pogledu na svoje otroke in pozabijo skrbi prešlega tedna. — Saj gre tudi v korist Šolski mladini. Tečaj za slovenščino se vrši v ponedeljek in petek od 7* 15 do 815 na Acque-dotto št. 20, II. Novi učenci se Še vedno sprejemalo. Želeti bi bilo, da se priglasi temu tečaju čim več učencev. Tudi imamo veliko slo vanskih uradnikov, ki rabijo slovenščino v občevanju s slovenskimi strankami. V tem slučaju imajo priliko, da se priuče našega ezika. Tečaj za ruščino se vrši odslej v torkih od 7—9 zvečer. Opozarjamo na današnjo prireditev na Opčinah na korist družinam, ki so Jim hranitelji poklicani pod orožje. Začetek ob 4 popoldne. Nova trgovina 99 Ali' Industria inglese „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 (£jp«r šrPT™:) Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normansklh kostimov in sukenj z« otroke. Telovniki „FANTAZIJA". Cene, da se ni bati konkurence Dr.ALHsrtlneDI Cesare Cosciancich !wrceslj«rtrart zale-ftlmlk » šrdtnirm od 9.—1. fe o4 3.-6. Trat, Barriara vecehla 33 D. ni Telefon 1708. Dr. Pecnik Dr. PETSCHNIGG Irst, via S. Cžterina Stev. t. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: lll/,—1 in 7—71/.. 0: iOESI JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. IOIE HO Fratelli Kauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. ARfURO M0DRICKY Prodajalnlct Banof. blaga !o droDolb predsetav Trst, nI. Belredere 33. Šivane odeje od K 640 do 18-—, volnene K 3-— do 20*—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera. Čovarna čevljev MOOLING v Trstu 130 flllj&lk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružuica: ulica Cavana štev. II (vis-A-vis ui. Madonna del Mare) FinI čevlji po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box...........9-50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 13-50 m „ amerikanski . . . . „ 11*— n * „ najfinejši „ 17'— nizki čevlji črni......„ 6*— „ zelo fini Črni.....„ 11*30 „ amerikanski luksus . . „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3'20 „ lakasti „ . . . . , 4*20 nizki čevlji, močni.....„ 5*— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Gkiodjear Welt , 11*— „ amerikanski luksns . . a 13"— „ »v barvah . n 14"— „ „ lakasti . . „ 15'— čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje. COBSO 21. OL CAOADA 11. Nova slovenska | trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konknrenčne. + ZIMA 1913 JVJV Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za ma~ draee, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti). Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga. V največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova štev. 37. P| Zmerne cene. DomaČa in solidna postrežba. Uzorci na zahtevo franke. Hi $n opravila, nri katerem bi bile ranitve izključene in Kjer bi se ne dalo up-rabljati praško domače mazilo.. Že 40 leta sem se je izkazalo ome6U.no mazilo, menovano Praško domaČe mazilo, kot zanesli iT« obvezilno sredstvo. Isto varuje rane, olajfinje vnetje in bolefiine, učinkuje hladilno ter pOTSpešuje zaceljenje in ozdravljenje. Pošiljaš« vsan dan po pofttl 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih K 3 16 se pošljejo 4 doze, K 7*— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije. GLAVNA ZALOGA: * B. FRAGNER, c. kr. dvorni zalagatelj lekarna ,H>ri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Me-rudove ulice št. 203. Zalege po avstro-ogr. lekarnah. J €rrainia Varbinek manufakturna trgovina Trst, ulica Giulia št. 14. Velika izber oblekec za otroke, damskih bluz, kri ▼h« izdelano po zadnji modi. boe in vaeh manufak. turnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje, brez konkarence. Urar Raimondo Blslach Trst, ulica Caprin 9, vogal ulice Gnardia. Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine. Regalater]! In budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti. Crnesla pregnan, 7rst ulica S . Lazarja Stev. 17. Skladišče kož barvana, vseh vrst rumene In črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Teleije i že črne in rumene (Bokskalb). tfoščlla pa i ajbolje vrste za barvane Čevlje. Naroćbe za vse kraje dežele izvršuje točno In hitro. Na majhne želodčne težave je treba paziti, če se hoče človek izogniti težkim bo~ leznim. Priznamo, iz izbranih najboljfiih in dobro u-činkujočih zdravilnih razstlin skTbno pripravljeno, vzbujajoče, prebavo pospešujoče in lahno odvajajoče domače sredstvo, ki ublažuje znane posledice neimernosti. napačne dijete, prehlajenja, vedne-sn sedenja in nadležnega zaprtja, n. pr. zgago, nxpctjf, premočne tvoritve kiselim in krčevite bolečine, je Dr. ROSOT BALZAM ZA ŽELODEC iz lekarne B. FRAGNER JA v Pragi. Jvnrilo IVsi deli ovoja imajo zakonito zajamčeno i vaatveno znamko. Zakaj naj se uporabljajo samo Osramove svetiljke z vlečeno svcHlno žico ? 1. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico. 2. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70 ®/# toka. 3. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, čisto belo luč. Vsaka pristna „Osramova" svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti vjedkan napis „Osram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z „Osramom". DRUŽBA OSRAMOV1H SVET1LJK, z o. z., DUNAJ. *-'< -ve;'*: V' > Glavna zaloga: L 9 kar na B. Fragnerja, c. in k dvornega dobavitelja "Kineumorlu", Praga, Mala-siran, 203, vogal Nerado ve ul. Tsakodaevno poStno razpošiljanje. 1 cela itekl. 2 K, 1 polovičan stekl. I K. Po pošti, če se pošlje denar naprej K 1-50, mala steklenica za K 280 ena velika, za K 4 70 dve veliki, za K 8-—, Štiri velike za Z 22 — štirinajst velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avsir. ogerske monarhije. V Budimpešti lekarne: Eorknji Lajos, dr. Leo Egger in J, Egger, Ludovik Braun. Joa. pl. Torek. Zaloge v vseh lekarnah Avstro-ogrske. Cafle Knovo T^ (NOVA KAVARNA) ^T" Tret, Plazza Barrlera Settefontane " Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Bfljaed« Soifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten b u f f e t, Iger se prodajajo mrzla jedila, vino in Drehexjevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se u dani FRANJO ABRAM, lastnik. 9:: Kabaret „Maxi Ravnatelj: K. Maurice. Trst, ulica StadlOD Št. 10. PriglasovirjuF. Leopoldi. Od 16. do 31. januvarja 1913. krasen predpu8tniprogram UST" Sestanek mask pred plesi in po plesih Cl&irette Vallony, mednarodna zvezda. — Revež Kato, Elsa Walter, kabaretni pevki. — Kortes Rita, recitatorioa. — Gita Dolores, plesi in izpremembe. — La bella Tosca, vokalaa pevka. — Jacque Paul, humorist, Olga Perry, mednarodna žansonetka. Ferrj Vardaj, ogr. Sanionetka. Roberto de Ferrara, lirični tenor. Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor 1 krono. B_as i bi mhb tvrdka COEN & BARUCH prej na Coraa It. a O, palača Salem Je premestil* v ul. S- Spiridione 7, rsiil U Cumlc ob priliki praznikov nova uloga molkih in deiklh oblek. Inoz^nek* in domaČe blago. — Oene naj nitje. Sprejemajo a« n aro lila pa mert. Prva slovenska mirodilnica v Trstu H loj z Saletelj ulica Carradcri 18, v bi ilnl gostilne NDO. Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-bb nalnih posodah in drugo, bh Silvestro Ricci Trst, ul. dell'Istria 79 (Zg. Čarbola, Ponzano sup ) Tovarna cementnih plošč in cevi v veliki Izberi. lzvr&u]e]o se tlakarska dela. Cene nizke. Kdor želi kupiti kavo, čaj, kakao, namizno olje, ram in konjak, vae I. vrate, po nizkih cenah, naroči poštni zavoj 5 kg (netto 4V«)* ki ga dobi poštnine ln carine proato od zaloge prve a prodajo na drobno združene tvrdke Hurry Goefzl, Trst, ul. Hlromor 13. Oes. kr. pnv Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnlea Id reserve 243,000.000 kron). podružnica v trs u Plazza Nnova št 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje jeklen« varnostne celice edelane od svetovna tvrdke Arnheim v Berolinn ULjamfiene proti poten ta vlom«, pobran« la opravljanje vredmot, kakor tudi samo po-krasa zaprtib zavojev, ter di v dotičnih jeklenit celicah v najem r varnostne shranlrice (safes) r uličnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred • aoatni papirji, listina, dragaljl itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpret kakor stranke vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic* in jih obrestnje do nadaljnega obvestila po 3 f&% Bentni davek plača direktno zavod Bavi m tudi s vsesal baakoTnlml posli, tat ta varovanjem proti zgabam aa ftrobaaja. Ljudska urama BOGOMIL PIMO Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 (lupati ceitre sr. Ailtu mreci) Bogat izbor g| ur, vsrižlc, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene. Andrej Purič kovač, Trst, ulica Media 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. m _ 3 p Odlikovani Čevljarski mojster JI S Viktor Schenk l BaalagatelJ obuvala e. kr. dei. J J k orožnlškega poveljstva u Ej H priporoča svojo zalogo razno- m U vrstnega obuvala za gospe, go- g spode kakor tudi za otroke, ^ y si 11 Trst, Beloedere 32 o 0 y Ante Lisica Trst, ul Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo St 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — t«r gostilaa — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se ceaj. občinitvu za obilen obi4c. Prodaja najboljšega voičUa Fredin, Globin, cavalier ln Cir. Metodovo mazilo* Tovarna kOTfiegOT ln potnik torb v vaeh velUcoatih ia popra-vUa po aliklh oenah — FoiUJatva na vae strani. Trst, ul. Silvio Pellict štev. 8. KAREL DELAM! po visokem c. kr. namestništvu KONCESIJONIRANI ZOBOTEHNIK Trst, ulica Belvcdere St. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6. VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAČ C4AIĐOTTI & C ulica Gioachino Rossinl 24, — TRST — vogal ulice Caserma, ob stran4 oorkvo sv. Antona novoga. Telikanska zaloga a dmžaknii ierer, oanji__ onta, krtai, —-— »mv, u>, jvuuu»g. luu HJ žiiCic iz »ernaoriske alpak*-kovine in medi, pohištva, vozičkov in stolov za otreke, telovadnih predmetov, visečih mrežnic, povoščenega in amerikanskeea platna, rnhic iz gumija, linoleja, pravih makih galoš, domaČih čevljev, podplatov iz klobučevlae, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, knkiajskih stopnjio in stolov, sveč, nočnih svetiljk, voSčil in angleških mazil za čev^e, ožigalie vseh znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papiija za svalčice, črnil, zamaškov iz španske plutovine, kositrastih kapic za k o tUjke, kletek, igralnih kart, kovčegov, pletenic in pota * torb, sandalov itd. — Ve o po noj nižjih oenah, ki oo Jim nI bati konkuronoo I Prodajalnica ur In dragocenosti \ O. Bucher (ex dmg Dragotina Vekjeta) Trst ftl^ Corso št. 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Knpnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe-in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakoi tudi iepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ Jfans Schmidi TELEFON št. 1095. zobotehnik TRST A della Zonta it. 7.1. 1W5 Kucovlahi in Romuni v Istri. Popis iz Čičarije.) Kakor so poročali listi, se je izrazil romunski minister za notranje stvari, Jonescu, da žive v Avstriji ne samo Romuni, ampak tudi Kucovlahi, ki so se nastanili v gorah za Reko in Opatijo, ki da so šteli v sredi XIX. stoletja 15.000 duš, a zdaj samo še 2000; drugi pa da so se poslovanili. Ti Kucovlahi naj bi bili potemtakem naši istrski Čiči, ki žive med Podgradom proti Šapjanam. Brgudu, Zvonečam v vaseh Žejane, Male in Vele Mune in ob čepiškem jezeru, torej ne za Reko, ampak v sredi Istre v najlepših rodovitnih istrskih krajih — 7 do 8 ur za Opatijo, za Učko goro. Ti Ciči so se za časa Marije Terezije preselili v te kraje, začeli obdelovati zemljo, še neobdelano, drugi so šli po svetu na Češko, Moravsko, Galicijo itd. prodajat jesih, zopet drugi so začeli kuhati oglje. Svoje pridelke so prevažali in prevažajo še sedaj s svojimi suhimi, a krepkimi volički in kravami na Reko in v Opatijo, kakor n. pr. naši Kraševci v Trst in Tolminci v Gorico. Najmanj po enkrat na teden je videti še zdaj celo karovano teh vozov s kratko in drobno nasekanimi drvmi, z ogljem v vrečah, z velikimi koši za oglje, s krompirjem itd., ki vozijo na Reko. Spredaj pri živini hodi gospodar v svoji istrski kamižoli, doma napravljeni, brez rokavov, pod kamižolo debelo, doma spleteno majo ; na vozu pa sedi Čička v narodni noši, s krilom do kolena, debelimi nogavicami, s pestro ruto na glavi, z belimi rokavi, z raznobarvnim predpasnikom in običajnim dolgim črnorjavim narodnim plaščem, močno prepasanim. Tako vozita skupaj svoj mali priaelek na Reko na prodaj, kjer zopet nakupujeta potrebščine in se potem vračata. Večkrat gre Ea tudi Žejanka sama s kakim otrokom, rez moža ; Žejanke so pač močne, krepke, podjetne. Spomladi prihajajo z malimi koši na hrbtu prodajat maline. Videti jih je tudi ob praznikih, ko gredo z vlaki iz Šapjan in Jurdan na Reko ali na Trsat na Božjo pot. Nekateri Čiči, takozvani jesiharji, gredo pa v svet; trgujejo z jesihom, vinom in z žganjem. Vino kupujejo od dalmatinskih trgovcev, jesih pa jim prihaja z Dunaja, kamor ga zopet odvažajo in prodajajo za domačo, pristno robo. Kar se tiče izobrazbe, so prav na nizki stopinji; samo tisti, ki gredo v svet, znajo pisati in čitati, pa tudi raznovrstne jezike govore. Medsebojno narečje je navadno istrsko (Čakavsko). Romunsko znajo le malokteri, in tisti, ki znajo, govorijo samo romunski, pišejo pa hrvatski, ali italijanski. Jaz poznam mnogo teh Romunov, a moram reči, da so si edini v tem, da sploh ne marajo za romunski jezik, čeravno se priznavajo še zmerom za Romane. Mate Stambulić mi je pravil, da niso Romani, ampak „vero Romani" — t. j. da še sami niso na jasnem, kaj pravzaprav so. Ampak, ko sem jih vprašal, da-li niso morda Kucovlahi, so odločno zan kali to. Enkrat so se imenovali Turco, Stambulo, Sanco, Uco, Zadco, zdaj pa se pišejo Tur-kovič, Stambulić, Sanković, Uković, Zad-ković; tako pravijo oni; ampak n. pr. Zadković je slovanskega izvora. Čičov pa, ki še znajo romunski, je k večjemu še 1000 vseh skupaj Jonescu torej ni govoril resnice. Ali pa je bil slabo informiran. Razen tega oni sami nočejo tega in so zadovoljni s prilagodjenimi istrskimi razmerami. Zanimivo je tudi da ženska narodna noša je skoraj popolnoma slična narodni noši v Dalmaciji, na Krku, v Čresu — je potemtakem slovanska. Zanimivo je tudi to, kako da vedo celo v daljni Romuniji za te priseljene, neizobražene, neimovite izginjajoče Ciče, ki se ne zevedajo nič, se ne brigajo za nič, ne vprašujejo ničesar. A tu so zopet naši tržaški 1 alijani, ki bi radi kovali svojo korist iz nevednosti teh revčkov. „Piccolo* je zvedel za nje po trgovcih, ki kupujejo od teh Čičev raznovrstne potrebščine in jih odirajo do kosti. In hitro se mu je vnelo ljubezni polno srce za teh 1000 Romunov, za katere je celo zahteval posebnega zastopnika v državnem zboru; seveda naj bi bil ta zastopnik — Italijan ! Žejani pa nočejo nič vedeti o Italijanih ; njim so ljubši Hrvatie-domačini, in oni da so „Romani, ne Italijani". Italijani, na čelu jim „Piccolo" in renegati v Voloskem, so oni, ki so Romune opozorili na te izginjajoče Čiče-Romune y Istri. Pred leti je bil namreč v Opatiji romunski kralj Karol. Italijani so zbobnali skupaj nekaj Čičev in Cičk, ki so se šli poklonit romunskemu kralju v Opatiji. Najbrž je bil zraven tudi Jonescu, ki je gledal to Potemkinovo barako in je dobil bogve kake informacije, kakršne znajo dajati samo Italijani; napravili so iz muhe slona. Zdaj pa bobnajo, da je v Istri 2000 Kucovlahov in da jih je bilo 15.000, kar pa absolutno ni res. Pa tudi, ako bi bilo, recimo, še kakih 1000 pravih Romanov, bi pač ne bilo vredno se brigati za nje, ker oni sami nočejo več poznati svoje Romuniji. Znajo samo neko mešanico romunsko, so degenerirani, propadajoči, neizobraženi, in zdaj niso več Romuni, ampak Čiči. Lep primer, kaki so Romuni, bi znal povedati moj prijatelj: kaj se mu je pri- fodilo z dežnikom. Pustil je pred hišo ežnik in je šel v hišo. Za njim je prišel eden tistih, ki še znajo romunski. Zazrši dežnik, ga je vzel in ga del pod odejo na voz. Stopivši iz hiše in opazivši, da ni več dežnika, je šel za Romunom ter ga vprašal po dežniku. A oni je zanikal, da bi bil videl kak dežnik. Prijatelj pa je, ne bodi len, odkril odejo in zagledal dežnik. „Ca očete, gospodin, siamo Romani, po Čiči!...- j Kaj mu je hotel ? — Zgodovinsko in etimološko razjasniti istrske Kucovlahe, ali Romane, pravzaprav Ciče, žal, mi ni možno in prepuščam vešči roki. Hotel sem le nekoliko povedati o tem plemenu ter zavrniti romunskega ministra Jonescu. Tu vidimo, kako skrbe nacijonalne države za svoja plemena. Italijani v kraljestvu in Nemci v rajhu že kriče na vse grlo, če je kdo kateremu njihovih, pa bilo tam doli med Culukalri, le stopil na kurja očesa. Romuni pa se brigajo za par Čičev, ki sploh niso več Romuni. — A kdo se briga za nas, ko glnemo na Koroškem, ko je zakopano črez 40.000 beneških Slovencev v Italiji?! Kdo nas ljubi, da bi za nas zastavil svojo besedo ?... Kdo ? !... Le v nas samih je rešitev!... p. Našim gospodinjam! Nlkdo se ne briga za ono ženo-gospodinjo, ki s skromno odkazanim zneskom vendar osreČu|e moža ia družino! Koliko samozatajevanja in JunaSkega poguma zahteva gospodinjstvo ob današnji draginji! A, kedo jej prlpozoava to ? Kedo poje slavo junakinji, boreči se skozi življenje za obstanek in srečo svoje družine? (Seveda niso vse take). Nevtrujena, dan za dnevom, od jutranje zore do pozne noči, je pripravljena boriti se, proti sovražnikom družine: bolezni, pomanjkanju in skrbena. — Zvesta spremljevalka Je svojega moža — do smrti! Človeško družbo in domovino vzdržujejo take — Junakinje! One dajajo državi zvestih vojakov, domovini vrednih sinov. Na njih sloni možnost aružine, od njih Je odvisna bodočnost naroda. — A, kateri pesnik je Se dovolj opeval take junakinje?! Če tudi je glava težka In noga trudna od vsakdanjega dela, četudi Ji srce poka od žalosti vsled tzgube svojih dragih umrlih, četudi se duša kopije v solzah neznosne boli —f vsakdanje delo mora biti vendar opravljeno 1 Enakomerno, neizprosno stavlja življenje svoje zahteve. In vendar so bile tudi one nekdaj v cvetu mladosti; v pomladi življenja, ki jih je objemala v brezskrbnem veselju, poljubljala na cveteča lica in srca razigrana od otroške sreče. A —, kaj jim nudi ognjišče? Moreča vsakdanjost jih Je onemlla. Ob tem ognjišču |tm često gineva ljubezen — jim mre srce. In koliko Je mož, ki ne umevajo tef-koče njenega dela ! Saj lomače delo — to Je nekaj tako navadnega. O politiki, šoii in drugem ne sme vedeti ničesar. Če vprašuje moža o tem, dobiva odgovor: ,Ti tega ne razumeš!" Vendar zahteva mož, naj mu žena vzgaja otroke v modernem, sodobnem duhu za — svet! Koliko nepotrebnih kvant pa se mej tem prenaša ene družine do druge! Kako ne-zasllšno veliko nevoščljivosti in obrekovanja, čemur posledica je sovraštvo med dvema ali več družinami brez pravega vzroka ! — Kako bridko zodevlje to moža !... Ali, ni pa tudi on nekoliko sokriv na tem, da se njegova nekdaj oboževana žena, ki bi se bila rada mnogokrat dvfgnfa do njegove duševne višine — giblje v takem najožjem duševnem krogu ? To morečo vsakdanjost bi mogli vendar spremeniti v pravo sveto ognjišče, ki Je vendar osrčje vsake družine, in sicer s tem, da bi z vsemi močmi pospeševali duševni razvoj — gospodinje. In to z vporabo tisočerih prilik, ki tudi najožje kroge spra l|ajo v slik s širnim svetom. Potem bi smeli pričakovati žetev obllega sadu! Potem bi tudi v onih matereb, ki žive med tujim narodom, in ki sramujoč se svojega jezika, vzgajajo svoje otroke v drugem jeziku, zaplapolal ogenj ponosa, ki bi jih pobujal za razvo| našega milega naroda. Vzgajale bi svojemu narodu — značajne, zveste, vredne sinove! ZDRAVNIK RATVTAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordtnuje na svojem stanovanju ▼ Trsta, Corso št 12 od 11 Vi do lVi in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV. Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v nL Farneto 6. Telefon 16 64 a. Trikrat na dan svež kruh. Velika izber slaščic, biškotOT, mandorlata in moatarde. — VELIKA ZALOGA domačih in —in "zfmakih vin in likerjev. ——— Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - TRST Telefon št. 231 - Riva GrUtTIUia Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke In krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN - TRST. jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske in otroke v Trstu, ul della Caserma 17 (bUzu knjigarae nasproti kavarne Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. mata ertfi frTtf.V f rvat ^TiVr-rt*** WT V-h-. Odprlo se je v Trstu novo ulica Strnila štev. 24 nasproti muzeju Revoltella. zajtrkovališče Točilo ae bo Dreherjevo pivo Z. vrste brez aparata. Fraika ln gpraAka gnjat, oeaarako meso, dunajske lm kranjske klobase ter pristne kranjake, salami, siri. Direktna vsakdanja dobava. Vina librana, peilnkoveo, maršala Itd. Se priporoča J. TomažlS, lastnik. * 18 Velika zaloga in tovarna pohištva It ANDREJ JUG - TRST i»SI| Ia S. Luci« 5-18 Via 3. Lucla 5-181 fi BOGATA. DT LEPA DBKKA FDTSOA H NAYA»NSOA POHlflTTA TIPBTUU # » Z delo BOUĐMO In vaakamtaik rteUe. O&NB ZM&RNE. f taua— ,Air AVVANTAGGIO' Trst, ulica Sette Fontane št. 8. Trgovina z narejenimi oblekami za moške, dečke in otroke — po najnižjih konkurenčnih cenah. SPREJEMAJO SE TUDI NAROČILA PO MERI. KlSa-VilO ofirravall* ra bolekne in rekonvalaioanto Prevzreča valje tfo ledi, itrjaje žaledee ia •lačni« tarif oriaalzoai Priporočeme ed mAjalorećUt mdrarmlkor r rm MlmČMjih, kmdmt me je trebii p* bol o mm i eješitL Odlikovano i tt kolajnami na rasnih huUtiI te s a <000 advamliklm! aprlteratL Isfrormft okna. V Izborm! aki Lekarna SerraVallo - Trst Sukna, lodue is modno blago za gospode in dame- priporoča KAREL KOCI AN XX tovarna sukna XX v Humpolou (6eik»i XX Uzorci franko XX Veliko skladišče klobukov BI dežnikov, bela Ia pitane srajce, Izladstc. platna žepnih rebeev, moških nogovic Itd. Itd. K. CVENKEL.Tr«, cor.o32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna - Celeste Furlani " Trst, ulica Belvedere štev. o 7 priporoča cenj. občinBtvu svojo trgovino jestvin ln kolonijalnoga blaga. Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom. Zaloga pohištva Moderne železne ograje za vlis (rfvsroo), vrta, tiviroi, dvarli6a, priitm za tm tli. IlsationD katalog 104 brezplačno. IC^I - JEKna Inftsirlli alpskm L titer Fer< Jcrsitsch'j sune - RlijEBfirt. Stalni zastopnik v Trstu. Podrmžaica tovarne t Gradcu, (Sestanka Maat; podružnica to- verne na Pursi« IT/l Frf ssgssse 29. Tel 4144. mmkukmm M kwkk«K za Eorivo, petrslja ii stsvb. ntcrijala Josip Miceus Trst, via San Clilino št. 2 (Sv. Ivan) NEPROZIRNE PliflHTE; J"™ z lastno tapetniško delavnico. SPECIJALITETA: Bpalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnic^mi pereanicami, zrcalom io mramornatimi ploČami vred — iz mahag uijevega, orehovega le«a, amerikanskega oreha, jerenovega, g . , w JSSST&, iJd LUlGl FALCIERI obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.] mrtT»*Mk frodmst«? Trst, ulica Funderla 12, I. nadstropje. za vozove, vagone, blago BarrlerM recchim itev, § ima velike aalego ČISTILNE KROGLJICE ki prenavljajo kri dobre & Jft proti hemorejdam, aeatav-ljeno iz rastlinskih snovi), ^r. priporočljive za redna delo-9 vanje črevea proti heaiorojd-9 ni m nadležno« tim davobola itd. — Cena škatlji 50 stotini. Glavna zaloga : SOV. SIVITZ, Trst Telefon št. 18-83. ulica G. Galattl Št. 8. Telefon št. 18-83. • Obleke; suknje, JJ SS* površniki -^Jg ** se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti, lekarna „fialao", Trst, via S. Cilino. ^ak .n**, ^edaj^e p^* ne da Barriera št. 4, I. nad., desno. SVOJO pekam O Odlikovana krojač niča Josip Zavadlal Trst. ulica Marco Polo 6. Priporoča cenj. občinstvu — VENCI poreelaaa i* biserov vozamih a lice, od aaictnik ovotic a tra.* k o vi in aap:ei. SiUu U iirceliuistifc pMUk za spanci** Dr. Leopold Mraček Hnselmo Marcorin Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. zobozdravnik Trst, Corso 17. Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. ' Za uboge znižane cone. 12t dobavitelj c. k. državnih uradnikov. B B M ARGONA POSOJilNiCA IN HRANILNICA v NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI VL0QE 41k-43l4-5°!a Nova, klobučar na. prodaja sreoke na male mesečne obroke. = izkaze pošilja na zahtevo posoja a menjiće in vrednote. == posreduje zavarovanja vseh vrst. Giorgio de Luisa n tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren. Velikanska izbera angleških čepic ki - bU m ,et nastavljen za moze in dečke. J - - - — - Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. v tvornici kandit A. Pa uli n, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. (P" Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. --— Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične In kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/* do 6l/h pop. M Nova prodajalna zlatarja-urarja Hessandro Čamaro, 2rst CORSO štev. 23 radružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov t z demanti ali brilanti in brez istih. V^rlžlot, priveski, zapestnice, zlate Id srebrne ure, stenske ure Itd. Itd. J^opravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje "/di vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne, SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, u!!ca Sarr:» ra vecchia st. 25. ; Cane dogovorne, Plačilo m oMt. Sprejme ss popravljanje bivalnih »trojev v*ik6ga zlstsma Prodaja !sel, olja In aparatov. Kupuje prodaja že rabljene ; :valne stroje. = RESTAVRACIJA = ,RLLR STRZIOME' Trst, trg pred jn2. kolodvorom 3 (Nasproti jožnega kolodvor«). Priporoča m ilantemn občin »tru in potnikom, ki potajajo »kosi Trot u obilen obisk. T«ii i« Izvrstno piv* ln vin« pni vrste. — DOBRA. KUHINJA. B0- CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrijančić, bivii vratar hotela „Balkan". Albert Zaloga gozdnih proizvodov in kuriv«, tovarna za brezplinove brik te Iz dr- venega Oglja, ae priporoča v zalaganje iirostou. In buk. dro prirejenih za peč »ngležkega in inozemskega svetlega premoga 1NTRAOIT, brezplinovih briketov iz drva. oglja .Boaleo' v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognji Sče in lifcanje. Narcčbe. ki se izvrta točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : frst - Via della fesa štev. 22 ali na naročilno pisarno v Trota pri tvrdki Giovanai Angeli uiic. Vinc. Bellin! štev. il (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). -i- Siulio Miim -i TRST, slles filssai Cardaeol itsv 21 S TSLEFON IM«. «i| M O K^Ufiei* fr«l]i, trt*piAllJiOS « ur«itl»« v|««j«. la ffm>e:j> te kuc«. tzszzz t' EMILIR CERECjRTO Campo 8an Giacomo šter. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojtt trgovino pisarniških in šolskih potrebščin. Prodaja razglednic in igrač vaeh vrat 30 stot. K Restavracija FINDING Trst, via Calogna 1 Vsako nedaljo In praznik PLES Vstop 50 stotink, pi 8 plesu svira mastna g dba. I Proračuni zastonj! Artistični fotografični zavod Popolne inStal cije za vodo, plin, kk^etne r\tx RHTA • sesa^e> kopeiji in kopeij^ki p^Ći. Vsako- nw 1 r\ * I inO I vrstae soone peči, acet. aparati. Zaloga ulica Barriera vecchia Št. 27 (nasproti aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla lekarne Piociola). — Fotografiije na svetlem O Jk C" J in motnem papirju, plastičuo in naravnn iz- 1x0 Cl OI tO 0131110(10 vršene Povećanje vsake slike na rije. akvarel avt0riziran mehanik - mštalater ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artistič- nimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od- Trst, Ulica Huda veCChla o prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira ---—— se ob kakoršnem si bodi vren-enu ICaMRZlO POTOCMG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. VELIKA ZALOGA oblek za moSke In de^ke. Specijaliteta: paletojl, Srni in modri, raglani, kavne in pepeinate barve, kakor tudi moderni VELIKA IZBERA BLAGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri.-- — Cene, da je nI bati nikake konkurence. — Mm izdelanih obleK Vel ika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de£ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera \olaenega blaga. ♦ NA OB- OK> ! Zine u»* cm*■! t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št. 16 1 nad. zraven „Butfet Autom — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR! Sklad.šče se nahaja v I. nad. :: 601 UMETNI zobje Plombiranje zobov, izdirars e zobov brez as Z vsake bolečine Dr. J. Cermak 4. Tuschef zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST " ulica della Caserma St. 13, II. n. TRGOTSMBm ZADRUGA ISJff uL S« Francesco rv« . obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. 3 Podružnica ljubljanske kreditne banke v Trstu. k Delniška glavnica K 8.r0?.€00.— Rezervni zaklad: K 800.000*— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ek>pozitura v GRADEŽU. Plazza della Borsa Štev. IO, telefon Stev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji v»e zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. V času letne sezone posluj- Ekspozitura v Gradsžu Vtale Gradenico Št. 3. TELEFON ST. 43 Brzojavi : Ljubljanska bank . G*- dež VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE 00 I. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI 414 ćrgovina z usnjnn in čevljarskimi predmeti1 a priklopljeno i tdelo valnico zgornjih de-I v ln preilvalnloo ter zalogo napetnlko* v ulici Belvedere Stev. 49. IVAN S1MONIČ. iSSSnj Trifolium 20 prodajalnih prostorov* Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1773 čisto, domače, filtrirano mpastemriilrano, ohlajeno illlcKU n» nizko temperaturo. Najfinejše čajno maslo pristno domače In sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke! Naravni leđ t losih in lolih iz tovarne t Banai 9KIEOĐILNIGA SV C Anlonio Drslch ul. Barriera veochia 14. i Zaloga barv. flrneže^, čopiče v, sveč, suhega sadja, voska, laka za tlak, dififrv in krtač. T? ]EEEJL — 31 3BEI ANOELO EENIEB Rojan, ulica d( Rolario št. 2. Prodajalna mana fakturnega blaga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej. perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izbora. Cene zelo zmerne Tovarna kovčegov in potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OS PITALE ŠTEV. 6. Sprejemajo se n&rooila ln popravila te stroke -- Oane absolutno konfearonone-Izvršujejo se odpoatljatvo na deželo. Elll ^taton Srcigoj, Trst ulica G ulia štev. 88. Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno s p odajo Jestvin in prodajo kolonijal- blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene zmerne, postrežba Svoji k svojim ! toč^a. Svoii k svojim 1 AvtoHzovtna dunajska leta. mm Nzuja »Mek, izielovatja oblek hi porfla aj*a #ovju£ - trst na obroke Trst, ulica Madonnlnu 5 Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane dooro izdelane. Čvrste, svetle in nepoli race ter posamezno pohištvo, tudi že lezno; Šivalni stroji, stenske ure, slike < gftdala. manuf. blago. - Zmerne cene. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št 11 priporoča slavnemu občinstvi svojo trgovino lestoln In kolonUalnesa blata. rss&E in na deželi i« pod vodstvom gos p. Jakoba Banabiča - postreže enako dobro sL občinstvu s blagom prve vrst« in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, kora*. la moko. - PRODAJA NA DROBVO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovlao jest Tin v ulici Fameto 10. 10= □ 3E Izboljšajte promet v svoji nnc+ilni z Izvrstnim cenim yudUIIII pizensklm pivom CeSke delniške pivovarne v Četkih Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. 11= Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zalege v Ljebljani, Zagrebu, Pali, Zadru Itd === ;t== Trst, ulica S. Lazzaro 20. ToTaroa pohištva iz bambusa,: indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. Najizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje in razpošilja Prva sisačka rukotvor-nica tambura S. Stjepušin SISEK, (Hrvatska). Odlikovan na pariSki izložbi leta 1900 in na milanski izložbi leta 1896. } Razun tamburic in akladeb za tamburice ima razna godala kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, ok» rine itd, za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Hu-strevan cenik tamburic pošlj em vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom „Tsm-burica", ki prinaša razun poduka krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 kron. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scalinata št 1. Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalje, uhani prstani, verižice iz amerikanskega doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato srebro in dragocenos i. - • 3E it 3 Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke G?usto Pilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 8pecijaliteta : ladijske svet'ljke Posoda in škatlle im bele in kamno* barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2n* (brez z vezave). K Bi! ■ii Od le a 1878! ",,|Bb" P'i večjih aaročbah znatoa znižzne cene. LEKARNARJA jI. 7hierry balsam postavno zavarovan. — Pristen ta« * nuno kot varatvona znamko. Proti taaki £»l»UUaciji bo strogo postopalo na podlagi pravic«. Ta baiiam je ankurenČnih oenah l.tin Antonio AlDerti zavod za izdelovanja in barvanje koiuhov-•ine v Tratu. ulica Ponziana 131. Telefon 23 56 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuh'»vin Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in .jere vsakovrstno kožuhovine 1572 Stara grška Zganjarna .*. w Tratn, Vi» O.T.n. 6. Tu s« lobi božava ti »ira likvorjev; spedj.utete: grfin In francoski« *'jak. kranjari brinjevec, kra5«i sllvovec in brjsr. u^.ao« ?ec in run:. Oene nizke. Izbera grenČic ^l.^čt ia sapečenci. GrSt. mastici iz šij*. — B« piiporod« Lndrej Anton opala wrl Mfiloi Tr8t» Pia"a Ponterosao 5. IVal. fU> IvIUiCjj Trgovina jestvin in Kolo-nijalnega blaga, specijaliteU: pristno čajno maslo, eranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen bisk se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja 50ti6 UnlliiiK^i spomini so artistične fotografije n. IdllJUUol kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artiBUČnih fotografij je OIOVANNI PELIZZABI, urar, TrBt. ulica Nuov. št. *i (palača Salem). _ Robert Cian, urar, Ohega 8 prodaj. topne in .tanak, nro t.r .prejem, v. a ko popravljanj, po nI.ki oeni % dvoletnim jimitvom. _129 Stari časopisi (papir) ređU.' Zglasiti se je v upravi »Edinosti-. 11« I/ »/.»nnnftant za hrvatski in nemSti jezik Koresponaeni iSče trajnega nameščanja. Cenjene ponudbe pod Šifro „Marljiv* na imeratni oddelek Edinosti _ Pozor Slovani! rSTU«? i _ _ /_ J!_mnnm I rvrl O A Q rl k i naznanjam, ____ _____________ sviel znano gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp Kovačiča v ul. Giulia št. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino : staro (črnj) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . 88 „ Č«z ceBto ... 80 vin. Dobra domuča kuhinja, mrzla in topla jedila ▼ vea-kem času Obed po 48 vin. ("24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, pri-ateljsie večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvu o članom NDO, da bi me podpi'ali. Za mnogoštevilni obisk ne priporoča ANTE DVOKNIK. *4Q8 železo, stare kovine Anton Cern^ca Trst, ul. Olmo št. 12. 1730 Kupujem Fotografa ulic. 7. Antona Jerkiča naslov: Trst, ul delle Poste 10, Gorica, Gospo? k* 4444 PnMOtoliom in 9l- ob(5iDat7u MS0.ij.Ti, da I I II<1 iwlJClIl sem prevzel volstvo dobroznana gostilne g. Tomažiča v Trstu, ulica Uolino a vento št 3, kjer bom točil pristna vipavska, istrska in dalmat nska vina, kakor tud Dreher-jevo pivo prve vrste. Jako ugodna in cena kuhinja vedno na razpolago. Za obilen obisk Be priporoča LEANDER PEGAN. 2978 V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffinena štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. [p ozori Opoldne In zvečer ibenemeiit zelo ugodao. Izborna kuhinja In budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerno cene. Restavracija-Hotel Balkan \ JConcesijotiirana kupčija * »5\ 12SS. tJLVK s človeškim mesom. Kati Kermec 2 K, Bak Anton 3 K, Plesnlčar Žalostna posledica obstoječih gospodar- Alojzi) 2 K Leop Millč 5 K, Ivanka Oradi- .kih razmer je - izseljevanje. Država in *ar 4 K, Pieteršnik I van 80 vin., Quaiatti prizadeti narodi izgubljajo vsled izseljevanja Ernest 5 K, Sv. H. Skerl 2 K, Ant. Kauber mnogo najboljših človeških moči in tudi 1 K, Hribernlk Neža 2 K Justa Gasperčič mnogo narodnega premoženja; vsled izselje- 2 K, Martelanc Dora 2 K. Jaklič Anton 3 K, vanja ee draže delavne sile in tudi vse po- Klun Ivan 2 K, An on Volarič 1 K, Ana trebščine in kdo ve, kake grozne posledice Gasperčič 6 K, Persič Ana 3 K, Pre c Ant. bi bilo že rodilo izseljevanje, če bi se velik 2 K, Mike lč 1 K, proL F. pl. Kleinm3yr del izseljencev čez nekaj let ne vračal v do 3 K Družina Vatovec Jožef 5 K, Sestre movino in prinašal seboj večjih ali manjših ^achne 8 K Angela Setničar 2 K. Amalija prihrankov. Izseljevanje se vrši zlasti iz slo- Klhko^ć 1 K Rihtar 1 K, dr. K. Pernlčlč vanskih dežela, zakaj vse avstrijske in 5 K, Žerav |osiplna 1 K, Negode AIo|zij ogrske vlade skrbe z očetovsko ljubeznijo, da 50 Vitez Avgust 40 st., Furlan Josip se Nemci in Madžari gospodarsko dvigajo, 30 st., Dovgan Ivana 16 st, Sabadin Ma- Slovani pa zapostavljajo, kolikor je mogoče. ;rMa 2 K. .. - ~ Izseljeniška politika avstrijske vlade je doslej ! Na poli g. Frana Godine: Fran Go-pazila na to, da zadržuje izseljevanje in da i dina 1 K, Mljot Fran 20 st Godina Anton brani zlasti izseljevanje v agrarne države, ker 20 st., Baretto Anton 20 st., J. Tominc 2 K, si morejo izseljenci pač samo v industrijalnih j Anton Kodrlč 20 st , Mikelucl Iv Mar 1 K, državah kaj prihraniti in se eventuelno vrniti Antonija Rebek 20 st., A. Baretto 40 st, v staro domovino, med tem ko izseljencev iz Emil Baretto 50 st. Ivanka Gropajc 20 st, agrarnih držav, n. pr. iz Brazilije, ni nikoli JoslP|n* Majcen 26 St"A *ra,a S ! " več domov, in tudi denarja ne pošiljajo nič Peter Rebek 50 st Andrej Rebek 50 s ., v staro domovino, ker ga pač nkuajo. Zdaj i Albert Godina 24 st.f Tavčar Ivan 30 st., pa se je dunajska vlada odločila za novo Ivan Žiberna 60 st., Godina Ivan Ban 40 st., izselj eniško politiko in kar je zdaj j N. N. 30 st Anton Gropajc 40 St ukrenila, ne pomenja nič več in nič manj, ! N,a poli Marijine družbe ln veselica 6 nego da hoče koncesljonirati eksport . |anuar|a v Marijinem domu 92 K. človeškega mesa iz Avstrije v mrzle ne- J Veselica 12 t m. v Narodnem domu obljudene kraje, kamor doslej nikdar ni bilo * darovi ln preplačili K 85 50. mogoče izvabiti izseljencev. Vsakdo se še spominja razglednih vozov, ki jih je uvela Canadian - Pacific - Vsega sskupaj 307 K 30 st. Za združene odbore: došle] nabranega )e Anton Germek. R a i 1 w a y lansko leto na državni železnici. , * Šlo je le za velik lov na izseljence, ki ga , , - Šentjakobski CirU-Metodovi podruž-hoče organizirati Canadian - Pacific - Railway,i so darovali ob prlliU božićnice- : po ta morda največja kapitalistična družba na; [ K: gK-Cermelj Leopold, Brezovec Anton, svetu, in kar smo takrat sumili, se je izka-'N. N Milka Lapane, Gerbec Sorn Ma-zalo kot resnica- Te dni je krožila po listih."I* vouk, Kapotec Ivanka; g. josip Kapo-vest, daje Canadian - Pacific - Railway dobila' K 1*20; po 60 st.: Mergec, N. N, N. koncesijo za izvrševanje .des Auswanderungs- j N.t Gombač Helena, Bratoš, Kompara Av-gescbilftes", toda - prva oficgelna intorma-! ^; po 40 st : Cuk Furlan; po 20 st : cya o podelitvi te koncesije je skrbno za-jN-N; N N., N. N., N. N., N. N., btojko-molčala, kake izredne ugodnosti so podeljene ; N. N., A., N N. 10 st. — U. Jakob imenovani družbi. i JJ«erhar ^daroval mesto božičnih in novo- Znano je da ee je avstrijska vlada doslej j eta _voy nabiraIniWh se ,e nabralo ^ me_ krčevito.branila dovoljevati izseljeniške,agen- 8ec decem5er. „Delavsko konsumno dru-ture ; tudi največje parobrodne družbe so, ft K ^ ^^ R 3 Bezek y dobile kvečjemu dovoljenje da so smele usta- t{[d g? ^rte štev. 19, K 2 ; v gostilni noviti v deželnih stolnih mestih agenture, Strancar K 1Q4 NadalJe Je 5i|o v £b|raI_ dmgod pa nikjer. jniklk šent|akoblke Ciril-Metodove podruž- Canadian - Pacific - Railway pa je dobila nJce v „Delavskem konsumnem društvu* koncesijo, da sme iz Trsta urediti prevoz . K J8 60; v ,Jadranu* K 10*29. V diuŠtve-izseljencev v Kanado, v mrzlo Kanado, kjer n|h pr0St0rih „Ilirije" se Je nabralo ob je skrajno malo prebivalcev in rabijo ljudi, Silvestrovem večeru In raznih drugih zabada bi jim posekali pragozde ; Canadian - Pa- f vah k 3415. Ob novem letu so darovali cific - Railway je dobila koncesijo za vso po j k . gg . Vidmar, Vodopivec, Čevna Avstrijo in obenem dovoljenje, da sme usta- jn Lenarčič Ivanka in Tomaso Bregant; po navijati agenture, koder hoče. To pomena, 50 st: Bizjak Leopold, voditelj gostilne da bo tej družbi oblastveno dovoljeno agiti- i „Delavskega konsumnega društva". G. Ivan rati za izseljevanje in je organizirati v velikem Tomažič Je daroval za šentjakobsko podruž-»togu- t jnico 10 K, in za otroški vrtec 10 K. Srčna Ali je tem mimstrom, ki so izdali takp:hva|a V5em darovateljem |n nabiralcem ter koncesijo, morda preveč Slovanov v Avstriji,«prosimo Še... da jih hočejo eksportirati v kanadske pra- j _ Nabfralnlk, Ciril-Metodove družbe gozde? Ali jim avstnjski Slovani gospodarsko^ , tfža$ke moške podružnice so dali še predobro stoje, da hočejo slovanske s|edeče dohodke v kronah: izseljence spraviti y Kanado, od koder j Kavarna wCommercio" : se ne bodo več vračali in tudi ne bodo nič : 56.g3 , 32 12 + 25 — + 25 54 + 2215 + denarja domov pošiljali ? Izseljevanje v indu- g , 7 54 _i_ 49.__i_ 37-50 -f- 78 56 • strijalne kraje Združenih držav je večinoma ' le začasno in izguba na človeških močeh in skupal K 334 61. Gostilna „N. D. O." H. Kosič: stroških izseljenja se kolikor toliko paralizira 2137 -u 18 72 4- 13 30 -4- 12*46 4- 30'_ ' z domov poslanim ali prinesenim denarjem > 1 jq 17 23 30 -f- 9 20 5 03 * izseljenje v Kanado pa pomenja, da se izse ljenci ne vrnejo več in da tudi nič denarja ne bodo pošiljali domov. K 143 55. Kavarna skupaj Balkan«: 1*96 4- 11-6338 80-h , T •• -u « 10 39-H 7-20 + 1*96+ 11-63-Podelitev take koncesije amerikanskim ;71.43 + 593. skupaj K 147 33. npkiilAntnm i« nolrni n^nvoriPira in trn ■ ' ,, «-» ..' Restavracija »Balkan velespekulantom je nekaj nečuvenega m go rostasnega, nekaj državi in slovanskim narodom, izmed katerih se rekrutirajo izseljenci, skrajno škodljivega. Canadian-Pacific-Railway podeljena koncesija pomenja pravo koncesijo sta kupčijo s človeškim mesom, za eksport ljudi v kr^je, kjer nimajo nobene prihod-njosti in veleoficijozna „Wiener AUg. Zeitung" priznava v svoji številki z dne 13. t. m. izrecno, da hoče vlada „die dauernde Aus-wanderung begfinstigen" in sicer v Kanado! Pojdi v Kanado in zmrzni — to je novi izselj eniški program avstrijske vlade. Kakšni nagibi pa so bili merodajni, da je avstrijska vlada naenkrat spoznala potrebo državi in narodom na škodo pospeševati izseljevanje, in sicer ravno v Kanado, kjer ni nič zaslužkov: pospeševati trajno izseljevanje ? Stvarnih nagibov sploh ni, vse govori proti takemu pospeševanju izseljevanja ; morajo biti drugi nagibi. Za nas Slovence je ta stvar posebno važna. Že zdaj bi se vse rado izselilo; naj napravijo kanadski špekulanti v Trstu središče za izseljevanje in po naših deželah agenture — bodo naši ljudje v svoji skrajni lahkomiselnosti in nezadovoljnosti kar drli v svojo — pogubo in vse naše narodno in gospodarsko življenje bo trpelo strašno škodo. Občni državni, kakor tudi naši narodni interesi zahtevajo, da spravijo slovanski poslanci to stvar čim prej v državnem zboru na razgovor in zahtevajo temeljito preiskavo. Po 9Slov. Naroduu. 3*—-h 4 40; 4 23 -h 4 27+ 1*48 + 182 + 20 79; skupal K 32 59. Kn|igarna Gorenjec: 3*—+ 3*-+ 4*- + skupal K 1740. Gostilna „Pri Francu*: 7--3 53 + 2 27 + 11-70; skupaj K 24*50. Gostiloa ex Grotta—Balkan : 27 03 + 8 05 + 3-80 ; skupaj K 38 88. Gostilna Birsa: 1-65+ 1*18; skupaj K 2 83. Gostilna Lenček: K 7*—. Gospa Blček: K 3 82. Leta 1912. torej skupaj K 752 51 , 1911. pa , 1495 33 torej smo zaostali za K 662 82 Je to res le posledica prispevanja za rdeči križ na Balkanu? Le to bi aoglo opravičiti ta po|av. „flrlmatelsko društvo" v Barko* vabi svoje člane na letni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. Januarja 1918 ob 1 in pol popoldne v dvorani „Obrtnijskcg® društva". DNEVNI BED: 1. Nagovor predsednika. 2. Predložitev letnih računov. 3. Posamezni predlogi in nasveti Na obilo vdeležbo vabi aljadno ODBOR. r Nova trgovina TRST ulica Campanile št. 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi Narejene obleke za gospe in otroke PERILO za gospe in za gospode Velikanska izber PLflSČI svileni iz raglana baršuna Črno spodnja Krila In baruasta Bluze iz svilenih čipk, iz batista Voile de laine, barhent, baršun itd. itd. CELE OBLEKE da se ni bati konkurence. Ulica Campanile št. 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati :: steklenica dobrega ruma, prave?* konjaka, mareale, maraskina iz Zadr* ki se more kupiti po cenah, ki *e ne boje nobene konkurence v žganjarni = AL QUISI8ANA ===== Carlo Pollak trg PonterOMO 3 (vogal ul. Ponterosso) in v skladišču al. Manimo d'Aseglio 1. Preden se kupi, se lahko poskusi? Elizabeta družba za parne mline (££E) Največje mlinsko podjetje v avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo •LAVNO ZA8TOP8TVO: ferdinand fiirst, Crsl ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. Josip Trampuš Trst, ulica Farneto št. 11 priporeča svojo pekari jo. Večkrat a» dan avei kruh. Zologa moRe usaKt urcte Iz prtih mlinov. — Vino in likeri ▼ Bteklenicah. Sladifie« in biikotini. - Postrežba tudi na dom. Hans Scheidler = zobotetauik = Dr. Ferdinanda Tanzet 3ivSi: prvi (obo tehnik Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst, Plazza C. Goldoni St. 575 ! 1. V ulici Carradori št 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne fržute-rije, japonske vaze, posode za kavo, Čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. Rabite za strehe Snojih hiš! (asbest-cementnl škrfljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri glaynem zastopstvu in zalogi U. Jonoth m drug Trst, ulica Sanitš 25 Pozor na znamko „ETEltNIT", utis-njeno na naše Sipe. Samo tedaj pristen« če nosi vsaka plošča napis z Izbočenimi črkami, š^šžs DAROVI. V pokritje stroškov za obuvala revnim slovenskim Šolskim 'otrokom pri Sv. Ivanu so darovali na poli gč. Sabadin In Furlan!: Iva Sabadin K 5 24; Daneu Ivan 4 K, Ant. Požar 4 K, R. Kosovel 4 K, A. Oermek 4 K, Kaj je kulanca v zavarovalnih stvareh kaže najjasneje ta le pripis, ki ga je prejel generalni zastop banke „SLAVNE" v Ljubljani: „Slavni generalni zastop 1 V privitku pošiljam vse tri pravilno podpisane pobotnice, potrjujoč prejem zavarovalnine svojega pokojnega soproga dr. Janka Vilfana v Radovljici. Ne morem si kaj, da ne bi ob tej priliki izrazila svoje najiskrenejše zahvale in priznanja za nad vse točno likvidacijo in neverjetno hitro izplačilo zavarovalnine. Moj soprog je bil zavarovan še pri drugem zavodu, toda ugotoviti moram, da točnost tega zavoda daleko ne dosega banke ,,Slavi je". V Radovljici, dne 26. decembra 1913. Jela Vilfan, 1. r. Zavodu sv. Nikolaj^ so doposlali sledeči Častiti gospodje rodo ljubi in rodol|ubke te prispevke in sicer od 1. januarja do 31. decembra I. 1912. Slavne oblasti 1000 K, Tržaška hranilnica in posojilnica 500 K, nabrala Maša Grom Trst 150 K, Neimenovani iz Ljubljane 100 K, županstvo figa Bovec, županstvo Podgora pri Gorici, mestna občina Ljubljana, mestna občiaa Rudolfovo, Trgovska obrtna zadruga Trst, okrajna hranilnica Kobarid, županstvo Sovodnje pri Gorici, Jadranska banka Trst, Južna Štajerska hranilnica po 50 K. Mestna občina Idrija, Po sojžlaica Logatec, Županstvo Kanal po 40 K. Fabio Santo, Trst, K 36 90. Nabrala Pavla Hočevar, Trst, K 34*70. Posojilaics Celje, županstvo Kamnik po K 30. Nabrala Emri Za mej K 28 40. Dr. Josip Stare, L'ubljana, županstvo Zagorje ob Savi po 25 K. Županstvo Velike Žablje, trški občinski urad Ljubbu. posojil tiica ZalcŠki potok Draga, posojijnics Kranjska gora, goriška ljudska posojilnica Šicfjaloka, dr. Josip Stare Liubljsna, Franjo Ž*gar, Barkovlje, Fabijančič N. Male Muae po 20 K. Nabrala Karla Ponlkvar Trst 18 K. Nabrala Guštin Draga, Marčana 15 K. Nabrala O ga Bandelj Trst 13 K. Mestno županstvo Sv. Križ, mesto šop Škeden}, Vydrcva tovarna hranil Praga, Schwab Josip Grijan, Jazbec Ivan, Radeče, B i din Jožef, Tinjan-Žavlle, bakser Franc, Nt\v-Jork, Polak Jakob, Trst, Perušek Rajko, Ljubljana, v spomin umrle Lojzke Vdmar darovala dekleia v Trstu, Karoiina Zadnik Tr t, splošno slovensko žensko društvo, L obijana, županstvo Ajdovščina, županstvo ob:ine Bloke, županstvo Volosko-Opatija, žu,;aastvo Nabrežina po 10 K. Nabrala Malvina Plaper Trst 9 K. — Nabral Fran Ferjančič, Brioni K 7*42. — Kositaik JerneJ Pola, Petrič Anton Trst po 6 K. Repič Franc Ajdovščina, Rodoljub, Gregor Berkan Rakotole (Matuvan), dr. Martin Erlich profesor. Celovec, dr. Karol P^dgornik odvetnik Gorica, Vršič Vekoslav S^nj, Primožič svetnik Tolmin, Monsignor KragelJ, Neimenovani Opčina, Črnigoj N. daroval M. Lavrenčič, Gsrgi Olga Trst, Pa-hernik Marija, Vuhrend ob Savi, Anton Suša, Senožeče, Karel Šavnik Kranj, Svetec L. Litija, Kraiger Alojz SI. Gorica, Auguštin Ssočir Gradec, Frančiška Labret, Gradec, Kenda Ivan, Dolina pri Trstu, Kari Slane, Novomesto, Franc X. Go!i Idrija, Jetiasi Josip KobdllJ p. Štanjel, VrhovHik Ivan Ljubljana, Gb. pl. Trebuhovič Velika Loka, dr. Anton Seraec Celje, Jurkovič Filip Draga-MoSćenice, N. Makarovič Avče pri Gorici, P. Metod Mišič Sv. Križ Cesta, Wuga Juro, Trentino Mari, Bežek Viktor Gorica, Msjdič Pe^et Jarše-Mengeš, dr. Franc Kos Gorica, Dijak Kristjan Trst, Dežman Franc Trbovlje, Stare Anton Mengeš, Homan Anton Škota-loka, Bersenda Ivan Piran, Pirec Marija Sv. Sobota po 5 kron. Cuček Franc Sv. Anton K 4 49, Zupane Aaton Trst K 4 70, Šturm Franc Kozina, Uirih Pavlica Rihenberg, dr. Gruntar Tolmin, Catafura N. Tolmin, Vogrinc Anton žuonlk, Libeiice Koroško, dr. Juro Krašovec Celje, Frmc Sivec Gorica, Šonc Matilda TomaJ, Fr. n Fabijan Dutovlje, Torkar Anton Jesenice, Rudež Josip Št. Jernej. Dimitz Ana Trbovlje, Primoschitz Ludvik Sv. Jakob v RoŽu, dr. Juro Hrašovec Celje, Jauc & Pengov Šmarje, dr. Franc Cukala Ptuj, Zupančič Gustav Trst po 4 krone« Tavčar Anton OralovacDalmeclJa K 3 60, Obitelj Aichholzer, Loče pri Beljaku K 3 50, N.brala Amalija Drufovka K 320, ReŠič Franc Trst, Koruza Ivan Klana, Rogač An ton HruŠica, Arhar J. Trst, Urška Šmuc Sežana, Peterman Josip, Marija Wčkrt, Kuhar Marija Vransko, Podobnikar Teodor Škofja-lofca, Kareu Matko, Pazin, dr. Albia Patnik Novomesto, Medica Franc Maritz, MarušIČ Josip Gorica, orožrlška postaja Tržič, Škrjacc Iva a Vreme, Bole JuriJ Poia, dr. Janko Seraec C-ije, Pauser Adolf Rudolfovo, Guiič Ferdinand, Vatovec Josip Trst, Jagodič Iran Kranj, dr. Valentin Kac Maribor, Fakim Anton Opčine, Hrast Ivan Ljubljana, Lavrenčič Mirko, Silba Dalm. Ulbing Anton Rute, Loče Majer Terezija Preioge pp 3 krone. Velepec Matija Prelog K 2;40, Pikič Ivan, Grignano Miramar K 2 40, Sčitar Friderik Sv/Tomaž Križ-Cesta, Karis Ferdo Gorica, Kraut Valentin, Trbiž Koroško, Kajdiž Tome z kanonik LJubljana, Kraje Josip Novomesto, dr. Ivan Fiapp škof Poreč, Lesar Franc župnik Šmarteo pod Šmarno Goro, Djienc Ivan LJubljana, Križaj Nikolaj župnik Orslše p. Podaart, Omers Josip župnik Sežana, Just Julius stolni dekan Ljubljana, dr. Tufcuč notar Kanal, Ambrožič Matija Novo-sušica, Zbainik Franc župnik Hrastje, Krček Andrej župnik Skopje-Rogatec, Miktfa AUr. Grinaldl Cerovlje, Prese R. Tolmin, Macarol župnik Skeden|, Ivan Krajec Novomesto, Stuvellk Franc, župnik Korojbi-Motovun, La-sič Franc Krk, Kum plik Marija Barko vije, Sancin Ivan Buzet, Minka Fine Sežana, Kdo-lln c. kr. fin. straže nadpaznik PuIJ. Orož-niška postaja Buzet, Vitezič B. Vrhnika, Pogačnik Matevž Volosko, Kralj Anton Zavije pri Trstu, dr. Pipus R. Maribor, Jazbar Alojz Nabrežina, Hudovernik N. Ljubljana, Santel Anton Gorica, Rogač Antoa HruŠica, Regi Mojz Dutovlje, Lenass* Julij Gor. Logatec, Bubnlč Ivan Slivje, ŠtlbilJ Josip Radeče. Sii^l Marija Novomesto, Majcen N. Morauče, Zelen Franc Senožeče, Sila Fran Brojnica, Olip Tomaž Sela, Černe Tomaž Gorje, Pleis Miroslav Devin, Trampuž Karol Kostanjevica, Demojzes Josip Tržič, Kugčar Ana Barkovlje, Ssraras Josip Rogatec, Pod-Jed Ana Videm, Ambrožič Natalija Št. Peter, Kolar Alojz Pilštajn, Kocuvan Aaton Celje, Potočnik Ivana Krnica, OrožniŠka postaja Bela cerkev. Melivan Ant. Bukovje, Svetina Ant. Pii-berk, dr. Anton Primožič Dunaj, Macarcl Josip Škedeaj, Maknič Metko Dekani, Grčar B. župnik Šempas, Tušič Ana Tržič, Kenda Kstarlna Postojna, Doliaar Eranc Griže pri Celju, Plelliku Franč Domžale, dr. Brembar Podčetrtek, Jenstrle Jakob Jesenice, Guth Juilus Pola, Verhovšek Franc Jesenice, Ricb-teršič Ivan Sredn|avas, Orehek Anton Kranj, Zavnik Gregor Gradiška, Stetkreiner Antonija Trident, dr. Obcak Fran Gorica, Lasič Franc Sežana, Zupsnc Aston Sv. M. M. Zg. Trst, Brenčič Miha Ragoznica,p. Ptuj, Ruttar Matko Osov, Križaj Nikolal Črniče, Beišnjak Ant. Zatičlna, Tekal Ivan Škeden j Trst, Kodrič Franjo Pula, Kreševič Mara Trbiž, zaloga oiva „Adria* Sežana, Dekleva Franc Slavina, Susteršič Franc Ljubljana, Kenda Franc Trst, PankuŠ Josip Sv, Jurij po 2 K., Ryba Frančiška Pišnov 1 60 K., Merkuč Ivan in kolegi c. kr. fin. nadstr. Nabrežina, Reic Andrej Šl&p ob Idriji po 1 50 K, Eagelman Kristian Novi Vodmat 1 30 K, Wiesel Ana Divača, Š?kula Franc župnik Sv. Rok, Udrih Josip Sesljan Devin, Janez Dominik župnik Studeno pri Postojni, Trpin Fran župnik Mošnje, PlesniČar Josip, občiaski uradnik Dolina, Rajčevič Franc župnik Lućine Gornjevas, neznan iz Celja, Zupančič Josip župnik Ža-'ec-Dutovlje, Kosman Srečko Črez Istra, Čibic Josip Dornberg, Vales Josip Kanal, Vižintin Felicita Dolina pri Trstu, Urefc I?an Barkovlje-Trst, Može Anton Mulnska, Orožen Emil Kamnik, Vuksinič Davorin Metlika, Ivančič N. javorje, Slejko Josip Tolmin, Ri-barič Miro Vodice-Istra, Sevar Leopold Rakek, Zmet Josip Trst, Lenart I?an Šmartno, Starec julija Prošek, R*hter N Slap ob Idriji, Interpergon Karol Crna pri Prevaljah, Pte-rovec Franlo Pasjavas pri Velenju, Dolenc Ivan Ljubljana, Koruza N. Klana, Schrey Richard Lesce, Maslo Anton Pasjak, Postrak Marko Krško, Kranj, Randl Alojzi| Kranj, Cerkvenik Ifko Pola, Vrabič Fran CeJfe, Kociančič Ivan Trnovo, Zimic Rafael Deskle p. Plave, Lipičar Josip Zagvozd Dalm, Nagel Ivan Lipa nad Vrbo, GorSe Sla v i ca Mtfje pri Trstu, Košuta Franc Sv. Križ, Ražun N. St. Jakob v Rožu po 1 K, Volgan Franc Maribor 60 st., Povše Leopold Goriškavas 50 81., Knezi Marija Trst 20 st. Za vzdrževanje zavoda nam Je treba nad 3500 K, torej nam je skrbeti, da omenjeno svoto naberemo. Naš zavod je za obstoj in ohranitev slovenskih deklet v Trstu velikega pomena. Vsestransko skrbi za razvoj In napredek naših deklet, ki postanejo bodoče matere, ter so tako ohranjene naši narodnosti. Saj iz njih izhajajo one mase, ki kažejo ob vsaki priliki, koliko nas je v Trstu. Z ozirom na veliki pomen tega zavoda orosimo vse dosedanje dobrotnike, da nam ostanejo še v bodoče naklonjeni. Zabeležiti pa moramo, da je Se veliko takih, ki se naši prošaji niso odzvali. Obračamo se do njih ponovno ter jih prosimo, da se po svoji moči odzovejo s primernimi darovi. Odbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu. Austro -Američana brza zveza z Ameriko. Trst- NewYork .Argentina* dne 25. janarja. „Eugenia* dne 1. februarja. Trst — Buenos-Ayres „Atlanta" dne 30- januarja. ,Laura* dne 13, februarja. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se ie na Ur.d z. potnik* v Trstu, ulica Dolin plcool. it 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabtohla L C o, Trst, ulloa Psnterosso iL 3, 1 n. Alberto Finzi & €.0 fj Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1. II Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische AUg. Čreditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito vsake vrst©, debel© in fln© otrobe, oves Ili sočivje in ker ;e ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejŠe jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobrczaane moka Združ. parnih mliniv „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in umorc.J se pošiljajo na »aliiei o. j^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, TrSt*Jp Dobro izvežban pomočnik delikatesne stroke \ ki ima najmanj 10 letno prakso in je po-: sloval v večjih trgovinah v Trstu, Gradcu ■ ali Dunaju, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj kot j prva moč in aranžer izlob v večji trgovini v mestu. — Kje ? pove inseratni oddelek Edinosti pod štev. 5. Ura z verižico!! I ura za samo K 1-90. Zaradi nakupa velike množine ur razpoiilja spodnja eksportna hiSa: krasno, pozlačeno, 36 urno preci-zijsko uro s sidrom z lepo verižico vred za aamo K 1*90 kakor tadi 3 letno pismeno garancijo. Pošilja po povcetjn Izvozna eksportna hi$a za ure ERNEST H O R O WIT Z Krakov, št. H/11 Szew*ka 4. NB. Za neugajajoČe se denar vrne. Pa^iar i Cigarettes SlovensKfm trgovcem. Teh par vrstic je namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, posebno pa izventržaškim Koliko se je že pisalo, prosilo in rotilo nase trgovce, naj se v svoji trgovski korespondenci vedno poslužujejo le slovenskega jezika. Vse te prošnje pa so izdale zel6, zelo malo I Kakor pred 30 leti, tako se že danes pehajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nemskutarili in lahončili v svojem dopisovanju s tržaškimi tvrd-kami. Nam je poznanih več konkretnih slučajev, v katerih se naš trpi »Slovenec« (tu ne mislimo lista »Slovenec«) dobrika lahonBkemu mogočniku s tem, da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega naš Človek niti od daleč ni zmožen! Italijani se temu pehanju v resnici le rogajo in marsikak sčavo pada na račun slovenskih — bedakov I Zbirko dokazov o takih naših neumnih trgovcih hranimo in jo, ako se to nespametno postopanje ne neha, objavimo. Slovanski svet naj izve, kateri so take mevže, in naj ob dani priliki obračuna ž njimi. Nas je že sram, da moramo poudarjati in prinašati vedno eno in isto pesem o nespametnosti nekaterih slovenskih trgovcev in čudimo se, da teh ljudi vkljub vsem napadom — ni sram!! Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjig« t 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60. 2. TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". — Cena 80 vin. 3. „ KAZA KI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN Spisal Ivab Sjergjejevič Targjenjev. Poslovenil dr. G. Gregorin. — Cena 1 K. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolma Svitia. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. .BESEDA O SLOVANSKE BI O-B REDNEM JEZIKU PRI KAT. JUGOSLOVANIH4. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovao pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin. 7. „IGRALEC*1. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski). Poslovenil R. K. — Cena K 160. 8. „JURKICA AGIĆEVA". Spisal r*. Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K S. 9. rUDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1*60. 10. „JUG". Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena X. S. 11. „VITEZ IZ RDEČE HIŠE". (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleka. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2"50. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinast", ▼ „SloTanski knjigarni" Jos. Gorenjca ▼ Tr»tu in t vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poitaino posamezne knjige je poslati 20 vin. več. Napredek vede! Najenergičnejše in gotovo se zdrarf sifilis s svetovnim sredstvom konfeti Gasile Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. katarji korenito ozdravijo s Konfeti Caailc urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevaraik cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo ia ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostati tis, uretritis, cisti tis, mehurae katarje, kamen, nesposobaost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetajev Gajile K 4'—. Iornbin Čamile, aajboljla protiaifilrtično in poživljajoč« kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju ilez, poltnim madežem, izgubi semena, p oluci jam, spermatoroi, s te rili t« ti, neurasteniji, energićea razkrojevaleo urinove kiseliae itd. — Steklenica Jornbiaa Gasile K 3*50. Vbrimgmmec Caaile sdravl beli tok, akutne in kroaičae katarje, vaginitis, ure-tretis, endometritis, vnetje in Izpad maternioe itd. — Steklenica vbrizgaaca Gasile K 3'50. Kdor Želi ve^ih pojasnil, tiskovim itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo aa g. Oaaile Trst, ki poda odgovor a obratno poito zastonj in z vso rezervo. Prizaaai medicinalni m^elki CA SILI m prodajajo v vsak akraditfraaik lekarmab, — Zaliti T TTVtl; ItlU i»f- Ktllll SlITlTiii«. Slovensko gledališče. Danes popcldne ob 3 50 se igra po-sljednikrat v letošnji sezoni krasna Rovettova drama v. treh de|an]ih »NEPOŠTENI« ki je pri svoji premijeri splošno ugajala. Zvečer ob 8 se ponovi opereta „ĆEDNOSTNA SUZANA" kot predstava v A abonomentu. Ta naša poslednja operetna noviteta Je Imela velikanski uspeh ob priliki njene prve uprizoritve na našem odru. Zabavni libreto in lahka operetna glasba, ter nad vse si JaJna inscenacija te operete Je vzbudila v našem občinstvu splošno zadovoljstvo, tako, da smemo upati, da bo hiša nocoj razprodana. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v Narodnem domu. ♦ * * „ČEDNOSTNA SUZANA«. Opereta v treh dejanjih. Libretto spisal Ge- orge Onkovsky. Uglasbil Jean Gilbert. „Čednostna Suzana« Je opereta, ki se )e po svoji razposajeni vsebini in prav tako razposajeni glasbi vsepovsod prillubila občinstvu, kateremu je na tem, da se par uric prijetno zabava. In kdo bi se tudi ne smejal ob vseh teh šegetajcčih prizorih, dovtipih in šalah. Misliti si Je samo treba oni prizor v tako razkričanem „Rdečem mlinu", a vendar zopet tako priljubljenem, da ga menda ni veljaka v Parizu, ki bi ne bil z vsem veseljem upadel* v to jamo dražestnih pariških „cazbojnic", kjer se stori toliko pikantnih odpustljivih in neodpustljivih „grehov", da bi bilo treba novelistov vsega sveta, pa bi jih še ne mogli opisati. In v tem „pregrešnem« lokalu se najdejo ponoči, ko dobra ženica in mamica tako lepo sanja o svojem pridnem soprogu, svoji angelsko nedolžni hčeiki in prav takem alojzijskem sinčku, in dulci jubilo oče in sin in hčerka. In potem oni izborni zaplet — učenlak Aubrais s soprogo svojega tovariša Chareuseya, sin s krasno gospo Suzano, a ubogi Junak Pomarel Je goljufan n b vseh koncih in krajih, pa vendar prosi še odpuščenja za svoje grehe. Glasba Je vesela, poskočna, valček za valčkom, galop za galopom. Sicer se ti zdi vsako toliko, da si stvar že slišal nekje drug|e, a vendar Je zopet stvar nova, drugačna. Pač res pristna razposajena operetna glasba. Opereta je v svoji premijeri na našem odru uspela prav dobro, na čemer ima gotovo pred vsemi zaslugo gca. Thaler Jeva s svojo „Suzano", ki Jo je podala prav tako razposajeno, kakor Je treba. V tej Suzani je res življenja, pristnega, vročega pariškega življenja. Pela in igrala fe iiborno. Posebno fe ugajal kvartet v tretjem dejanju „Susanne, kako te rad imam". Ponoviti so ga morali dvakrat. Gci. Thalerjev! Je bil Iz ročen krasen šopek. Stbe vrednega vrstnika je imela gca. Thalerjeva v g. Iličiću, ki je pel in igral Renejevo ulogo v vsakem oziru dovršeno. Gca. Kreševičeva je nastopila v daljši ulogl J;quellne. Glede na igro moramo reči, da bi bila morala biti prece| živahnejša, zlasti v drugem dejanju, dočim jej pa v pevskem oziru prav radi priznavamo, da Ima prav prijeten, ljubek, čist glas, kateremu Je treba le še primerne šole, da se razvije pevka v prav dobro uporabno moč. Ulogo Jaqueline Je pela res hvalevredno. G Dragutinović Je ustvaril izbornega učenjaka-krokarja, kateremu se Je konečno vendarle obnesla teorija o dedičnostl tudi v njegovi lastni rodbini, in g. Unterweger, je nadebudni sinček, Je bil prav vreden svojega očeta. Ge. Dr? gjtinovičevi vse priznanje na njeni Delfini, ki (e še celo — pela. Kakor vedno Izboren Je bii g. Rajner v ulogi Pomarela in isto smemo reči tudi o Chareuseyu g. Šumana. G. Boleslavski ime niten natakar. Zbor je bil dober, Ie v plesih v dru gem dejanju bi bilo treba več živahnosti, več ognja, saj smo vendar v „raoulin rouge". Opereta je bila opremljena res čedno. Zlasti Je treba pohvaliti lepe kostume in scenerijo. Gledališko vodstvo se oćlvidno resno trudi, da tudi v tem pogledu zadovolji občinstvo, kateremu Je opereta izborne ugajala in zato tudi ni Štediio z odobravanjem. Tržaška mala kronika. Trst, 18. januarja. Stavka pri parobrodni družbi. Danes Je izbruhnila stavka kuharjev in strež nikov pri parobrodni družbi „Dalmacija*. Delo je za hip zastalo, a družba je že najela drugo osebje. Parnik „Split" je odplul iz Trsta. Upajo, da bode kmalu dosežen sporazum in stavka končana. Svedrovci na delu. K vesti pod tem naslovom v včerajšnji „Edinosti" naj pripomnimo, da aretirani Evgen Cernigoj ni Barko vl|an-domačin, temveč da se Je pri selil v Barkovlje od nekod iz Furlanlje ali odkod že. Živeti se mu nI ljubilo več. Jakob Busolinl, star 21 let, mornar brez posla, stanujoč v ul. S. Ftlippo št, 1., Je prišel r denarne zadrege ia si fe sam hotel vzeti življenje, izpivši nekaj žveplene kiseline. Poklicani zdravnik rešilne pos'afe mu Je izpral želodec, s čimer |e bil Busolin lešen. Oslepela je pred kakimi tremi meseci 421etna Frančiška Miličeva, stanujoča v ul Prelazer štev. 4. Revico Je ta nesreča zelo bolela in snoči Jo le obup prignal do blaznega sklepa, da je hotela skočiti skozi okno, vendar pa so jo domači še pravočasno zadržali. Poslali so na to po Trevesa, ki Je revico prepeljal v opazovalnico. Tatvina. V gostilni Josipa Riccavardi v ul. deli Bosco št. 6 Je sedela poleg drugih gostov tudi neka družba, ki ni bila videti ravno preveč prikupljiva. Ko Je odšel tekom večera gostilničar na stranišče, si Je odpel denarnico, ki Jo Je imel pripeto na pasu in v kateri Je bilo okrog 26 K, ter jo položil na točilno mizo. Ko se |e vrnil, denarnice ni bilo več. Ko Je kmalu nato videl dva možakarja od one družbe, da sta šla drug ta drugim na stranišče, Je šel za njima in Je videl, kako pia si delila denar. Pograbil ju Je za vrat in Je odvzel enemu denar. Ker sta pa lopova kmalu premagala prvi strah, se jima Je posrečilo iztrgati se gostilničarju iz rok in pobegniti. Poklicani stražar je nato aretiral Še ostala dva člana družbe, ki fe sedela pri oni mizi in bila sta to 36!etni starinar Evgen Roletti, stanujoč v ul. delle Sette Fontane št. 19, in Josip Potnik, stanujoč v ul S. Michele 93. 'Jat Je najbrž neki brivec po imenu Rudolf Turković, stanujoč v ul. del Rivo št. 26. Loterijske številke, izžrebane dne 18 Januarj?: Dunaj 45 39 74 20 85 Društvene vestL VeseliČnl odsek Trgov, izobr. društva priredi danes v nedeljo, v društveni dvoran* I. damski plesni venček. Začetek ob 7. zvečer. — Svira del salonskega orkestra. Slovenska Čitalnica v Skednju priredi veliko maškarado v nedeljo, dne 26. t. m.; v dvorani Sancln-Ćemot. Začetek ob 7, konec ob 2 popolnoči. Vstopnina 1 K za osebo. — Vstop |e dovoljen le čednim maskam. K obilni udeležbi vabi odbor. Ribiška zadruga v Sv. Križu, reglstr. zadruga z omejenim iamstvom, vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 26. t. m., ob 11 predpoldne v prostorih g. Iv. Verglnela. Dnevni red po pravilih. _ Odbor. Nar, del organizacija. Ustanovni občni zbor podružnice NDO v Sv. Križu se bo vršil danes, ob 2 popoldne v narodni gostilni g. Košute. Občnega zbora se smejo udeležiti samo člani NDO in povabljeni, ki se pa morajo izkazati s povabili. Odbor skupine tehn. zavoda „Sv. Andrej". Danes, v nedeljo, ob 10 predpol. odborova seja v društ. prostorih pri Sv. Ja kobu. Na sejo so vabljeni vsi odborniki in tudi namestniki. Predsednik. Veliki ples NDO. Razposlali bomo v teh dneh vstopnice na veliki ples NDO z □ado, da nam jih ne bodo vračali. NDO je imela posebno v preteklem letu veliko gibanj, brezposelnost pa ]e sedaj tudi silno velika, in zaradi tega naprošamo, da bi se nam ne vračalo vstopnic. Člani in članice ND01 Obračajte se radi vsake krivice, ki se vam pripeti na delu, na strokovno tajništvo Narodne delav -:ke organizacije, ki uradu Je vsakdan od 11 do 12 predpoldne in od 5 do 7 zvečer. Vesti iz Goriške. Moi'ka in ženska Ciril - Metodova podružnica v Ajdovščini priredita danes predpustno veselico v veliki dvorani g. Bra-tlne v Ajdovščini. Spored obseza govor, pevske in godbene točke, srečkanje, gledališki igri in zvečer ob 8 pa ples. Vstopnina ua gospode K 2, za dame 50 vin. Začetek veselice ob 4 popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen naši dični šolski družbi, vabite združena odbora k najobilneJŠi udeiežbi. iz Bovca. Z velikim veseljem smo pozdravili avtomobilski promet v naših gorah in minolo leto je pokazalo, da je bil ta napredek za nas potreben. Imamo dovolj avtomobilov za prevažanje blaga in oseb Eno bi bilo pri tem pravo in v občo korist, namreč, da bi tovorni avtomobil prevažal le blago, drugi pa osebe. Koncesija za prevažanje oseb potrebuje komisije; zato ne more tovorni avtomobil brez take komisije, kar meni nič in tsbi nič, prevažati tud oseb. Torej mora priti na lice mesta poprej komisija, kakor je to predpisano. C. kr. namestništvo naj vzame to na znanje in naj skrbi za pravično razdelitev teh voženj. Kei potem bo ustreženo vsem. Bovški napredn|ak. Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela po pok. soprogu Francu Macarolu prodajalno usnja v Sežani. Omenjam tudi, da bom prodajala sedanje prevzeto blago po znižanih cenah. Prodajalna se nahaja na istem prostoru kakor poprej. Slavnemu občinstvu se pripo' očam ter prosim za nadaljno naklonjenost Z odličnim spoštovanjem Antonija vdova Maairol. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne). Posojilno in konsumno društvo „OpČine" registr. zadruga z omejenim poro&tvom na Opčin^h vabi na 12. redniobčni zbor ki se vrši v soboto 25. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih, tftft* DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnih računov. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Računi in knjige so na blagohotni vpogled pri začasnem tajniku Ivanu Vidavu. JfT Češko perje za postelje Splošna priljubljenost preizkušenega : Francko-vega : kavinega pridatka* pripisati je njegovi nedo-sežni izdatnosti v jedra, okusu in barvi. * s kavinim mlinčkom. 5 kilogramov novega, prerezanega K 9'60, bo Ijega K 12-—, belega, mehkega, pr rezanega K 18 do 24, čisto belega, mehkega K 30 do 36. Od-pošiljatev franko po povzetju; proti odškodnini poštnine se menja blago »li pa vzama nazaj. Benedikt Sathsel, Lobes itev. 183 pri Plznu, ČEŠKO. I je dobro ohranjen močen brehvoz (Jagd-vragen z 11 sedeži. — A. DOMICELJ - RAKEK. Na prodaj Ker se v soboto 18. t. m. ni vršila sodna prodaja špecerijskega ■ i naznanjamo, da U12 d 3 se ista v to~ 3 rek 21. t. m. ob lO zjutraj na lieu mesta, uliea Commereiale št. 330. Kupei uljudno vabljeni. s stanovanjem v Kamniku na Gorenjskem (prej laat kolarskega mojstra J. Stareta), z moderno urejeno delavnloo xa kovaško kol&rako in ted* larsko obrt, — v kateri so te obrti že dobro vpeljane, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Poslopje je porabno tudi za vsako drugo obrt. Naslov pove Ins. oddelek Edinosti pod št. 127. Obrtnijsko konsumno in posojilno društvo v Skednju registrovana zadruga z neomejenim jamstvom vabi na redni obč.ii zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. februv. 1913. v gostilni „Konsumnega društva" 182 točno ob 2 popoldne DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Razni nasveti in predlogi, 4. Volitev novega odbora. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. PllHnvita Pilita, paitija Singerjevih šivalnih UUUUVILd strojev, nakuplj.nih na dražbi, se proda po najnižjih csnah s triletno garancijo. Šivanje in vezenje po najnovejšem sistemu K 110-—, bolj enostavni K 64* —. Preproda alcem primeren popust. Ulica 8 Caterina 7, dvorišče. 53 Za spomladno gnojenje vseh žitnih polj, travnikov, pašnikov, sadnih vrtov in vinogradov je z.lo važna TEOMASOVA ŽLINDRA z zvezdno znamko. Spomladno gnojenje s slovitim umetnim gnojilom Thomasovo žlindro Stern ZVEZDA je doseglo tako sijajne uspehe za kmetovalce, da že povsod spomladi posipajo velike množine Thomasove žlindre. Zato se vsem kmetovalcem, ki dosedaj Se niso poskusili spomladne gnojitve, najtopl je priporoča, da napravijo poizkus. V zadevi morebitnih pojasnil o uporabi Thomasove žlindre ali ponudeb obrnite se na izključne zastopnike. ESMANNO TURECK & Co., T rs;, ul ca ganiti št .v. 8. PS. Iščejo se zmožni zastopniki za posamezne kraje v Dalmaciji. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo naravnost v Trst na gornji naslov. ŠTAJERSKO SLIVO KO troplnoveo, brlnjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA In sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje Iz šlpkovlh jagod priporoča ežina žganjarna v Celju lastnik Robert Diehl.Ce je Vesti iz Istre. Izobraževalno društvo „Slavnik" v Klancu bo Imelo svo} redni letni občni zbor jutri v ponedeljek 20. t. m. z običa|nim dnevnim redom. Tudi nečlani dobrodošli! Druge slovenske dežele. .Narodna Čitalnica" v Vipavi pri-red\ kakor običajno, tudi letos pustno veselico In maskerado dne 1. svečana 1313. v hotelu „Adrija" v Vipavi. Svirala bo vojaška godba Iz Gorice. Vstopnina 2 kroni za osebo, dame plačajo polovico. Dne 1. svečana vsi v Vipavo, prijatelji naše „Čitalnice", tudi tisti, ki bi pomotoma ne dobili vabila. Moderna pedagogika na Koroškem. R^i' en tega, da sedanja Šola muči na pretiran način slovensko šolsko mladino, se vedejo učitelji proti otrokom ne samo ne-Sjubeznivo, temveč naravnost sovražno. Na utrakvistlčnih šolah je predpisan ravno tisti učni cilj kakor na enojezičnih nemških, vendar pa morajo slovenski otroci obvladovati vse predmete v nemškem jeziku. V istem času, no si prisvajajo nemški otroci saru o učno snov, si morajo slovenski otroci osvajati tudi še tuji jezik. In gor|e, ako ne zadovoljujejo zahtevam! Da postavljajo otroka izven klopi in ga devljejo kiečat — to so malenkosti. Da ga postavljajo v mrazu pred sobna vrata in puščajo tam po ure, to se dogaja mnogokrat. Učitelj niti ne misli nato, da škoduje učencu ne samo fizično, ampak da mu krati tudi pouk. Slišal sem, da dajajo mlade učne moči učence klečati z golimi koleni na pesek, ki ga posujejo po tleh, in pa na trioglata polena! Neka učiteljica je dala stat dečka „Habt acht" in mu daia „meter* v kvišku vzdignjene roke, tako, da je izgledal revež, kakor bi bil na križ razpet. — Ako je nas kdo v hudi vročini zaspal v šoli, dal mu je učitelj kvečjemu malo „pošaofat", da je kihnil; zdaj pa pomaka učiteljica zaspancu glavo v sk iido mrzle vode, da se popolnoma zdrami To diši silno po srednjeveški vzgoji in moderna pedogika ima zaslugo, da uvaja tako — kulturo na Koroškem. In to imenujejo Nemci — Fortschritt I BRZOJAVNE VESTI. Velevažnost včerajšnjega in današnjega dne. DUNAJ 18. (Kor.) Včeraj so izročili poslaniki velesil Turčiji zadnje „svarilo" Evrope. To poudarja med drugimi, da se mora Turčija pač udati v svoj kismet, da rešf, kar se še sploh da rešiti. Današnje vesti vele, da vlada ne bo takoj odgovorila na noto. Iz Carigrada se pa javlja, da bodo Turki že morda Jutri odgovorili in poskrbeli, da bi pravi odgovor zopet zavlekli in se kako izvili. Tekom dneva pa so prišle vesti o merda odločilnih dogodkih. Nocoj se Je Javilo, da se je bila prikazala turška flota danes izza Dardanel, da jo je pa grška flota napadla in docela uničila. Ta nesreča bo onim turškim krogom v Carigradu, ki nosijo prevroče čelo, gotovo ohladila glavo In jim vrnila pamet, saj flota je bila zadnje sred stvo, na katero so se še lahko nekoliko zanesli. Pa tudi od Čataldže In galipoljskega polotoka prihajajo za Turke neugodne vesti. Kerespondent „Berliner Tagblatt-a" |e s turškim generalom prejezdil okolico Čataldže in je videl turške čete. Stanje Turčije Je zelo dvomljivo in celo sam general mu je priznal, da se pri Cataldži več politizira nego mi ili na vojno in armada je taka, da jo je po menjenju onega visokega oficirja lehko uničiti v osmih dneh. Tudi o bolgarsko* romunskem sporu prihajajo ugodnejši glasovi in povsem upravičeno je prepričanje, da Je vojna nevarnost izključna. Konferenca poslanikov pa se bode v ponedeljek zopet začela baviti z vprašanja-njera o omejitvi Albanije in zabilježiti se mora, da so si velesile v tej zadevi že bliže. Vidi se, da se nazori o bodočnosti Skadra že skoro vjemajo. Nekako čudno pa je dirnila Javnost vest, ki |e prodrla danes iz Londona. Črnogorska vlada Je namreč poslala konferenci poslanikov v Londonu spomenico, s katero zahteva, da jej pripade Peć, Djakovica in Prizren. Črnogorska vlada izjavlja, da Črnagora raje izgine Iz politične zgodovine balkanskih dežel, nego bi te odtekla omenjenih krajev. Pripomniti pa je, da so Peč, Djakovico In Prizren zavzele izključno le srbske Čete in da si Srbi Že od nekdaj svojijo te kraje. Zadnji dnevi tega tedna so bili polni važnih dogodkov, a prihodnji teden bode odločeval o zgodovinskih dogodkih. Besedilo note velesil. BEROLIN 18. (Wolff.) Identična nota, ki so [o poslaniki v Carigradu predali, hna tole besedilo: „Podpisani poslaniki Avstro-ogrske, Anglije, Francije, Rusije, Nemčije in htiile imalo od svojih vlad nalogo, da priobčijo vaši ekicelencl, njegovega sultanovega veličanstva ministru za zunajne zadeve to-le: V želji, da preprečijo zopetne sovražnosti, mislijo inrenovane velesile, da morajo obrniti Pozornost cesarske otomanske vlade na težko odgovornost, ki bi si jo naložila, če bi proti °asveiom velesil onemogočila sklenjenje mira. Sama sebi bi si morala pripisati, če bi nadaljevanje vojne Imelo za posledico dvomljivo usodo prestolice in pa če bi se sovražnosti presadile morda celo v azijske pokrajine države. V tem slučaju bi ne mogla računati na uspeh prizadevanj, da se ohrani pred nevarnostjo, kateri se izpostavljati so ji velesile že Itak odsvetovale in in ji Še odsvetujejo. Kakor sedaj zadeva stoji, bo otomanska vlada po sklenjenem miru potrebovala moralne in materijalne pomoči velesil, da popravi škodo, provzročeno od vojne, utrdi svoje stališče v Carigradu in usposobi velike azijske pokrajine, da bodo mogle uspevati In jej dajati moči. Da začne in izvede to potrebno delo, bi mogla vlada njegovega cesarskega sultanovega veličanstva računati na izdatno In dobrodelno podporo velesil ie takrat, če bi sledila njihovim nasvetom, ki jih narekujejo splošni interesi Evrope in Turčije. Tako torej mislijo evropske velesile, da morajo cesarski otomanski vladi Iznova svetovati, da privoli v odstopi-tev Drinopolja balkanskim zaveznikom In prepusti velesilam skrb za usodo otokov v egejskem morju. Seveda bi si velesile za to prizadevale, da zaslgurajo varstvo mosli-manskih interesov v Drinopolju In ohranijo spoštovanje mestnim mošejam, verskim poslopjem in zemljiščem.Jstotako bodouplivale velesile, da se izključi pri reševanju vprašanja o otokih Arhipela vse, kar bi ogrožalo varnost Turčije. Odgovor na noto velesil. CARIGRAD 18. (Kor.) Čuje se, da podajo turški poslaniki jutri odgovor na noto velesil. Program konference poslanikov. DUNAJ 18. (Kor.) „Neue Freie Presse" (e izjavila iz diplomatskih krogov, da se bo reuni|a poslanikov v Londonu najprvo bavila z omejitvijo Albanije. To vprašanje bi že bila imela načeti pred 3 ali 4 dnevi, a jo je oviralo redigiranje kolektivne note. Na to pa pride na vrsto vprašanje egejskih otokov, a koncem vsega še bodočnost Soluna. Nepričakovane črnogorske zahteve. LONDON 18. (Izv.) aReateru je Izvedel, da so črnogorski delegati predali slrju Greyu ln pa poslanikom spomenico, ki razlaga vzroke, zakaj zahteva Črnagora za se Skader, Djakovico, Peč ln Prizren. Potem Izjavlja spomenica, da hotejo Črnogorci raje izginiti iz politične zgodovine balkanskih dežel, nego se odpovedati tem krajem. Spomenici je priložen tudi zemljevid, ki kaže, kako si je Črnagora začrtala bodoče svoje meje. Turška flota uničena. ATENE 18. (Uradno.) Poveljnik naše flote javlja, da se je danes predpoldne pojavila izza Dardanel turška flota, ki so jo Grki takoj napadli. Turško floto so naši potolkli in uničili. (Zadnji trenutek prihaja iz Aten uradna vest, ki indirektno preklicuje uradno javljeno grško zmago. O uničenju turške fiote nI niti besedice res. — Ured.) Otok Thasos želi zveze z Grško. ATENE 18. (Aten. ag.) Prebivalci otoka Tas (Thasos) so zborovali in so se izrekli za priklopitev Grški. Odposlanstvo odllčni-kov izmed otočanov ima nalogo, da poda helenskemu kralju resolucijo, ki Izraža voljo naroda. Ta deputacija Je prispela včeraj v Solun in tu preda kralju pismo; isto resolucijo pa dobi tudi konferenca poslanikov v Londonu, državni tajnik sir Edvvard Grey in grški mlnlsterski predsednik Venizelos. Thasos leži tik pri TraŠkem obrežju pred kavalskim zalivom, ki so ga zasedli Bolgari. Otok meri skoro 400 km1 in šteje nad 12.000 prebivalcev, po večini Grkov. Mohamedancev med njimi skoro ni. Otok je bil v davnih časih cvetoča in uspevajoča zemlja, pod turškim gospodarstvom pa je blagostanje čisto propalo. Da so Grki uprizorili to prošnjo za priklopitev otoka Grški, Bolgarom gotovo ne ugaja. Pogajanja ministra Jonescu z dr. Danevim. LONDON 18. (Kor.) Reuterjev urad Javlja: Romunski minister za notranje zadeve, Jonescu, ki pride morda v nedeljo v Bukarešt, se udeleži v ponedeljek minister-skega sveta, kjer bode podal rezultat razgovor z dr. Danevim. Dosedaj pogajanja niso bila plodonosna. Odgovor, ki ga je v četrtek podal dr. Dane v romunskemu ministru, se ni kril z romunskim stališčem. Vendar pa ne smatrajo tega odgovora definitivnim. Pogajanja prične najbrže prihodnji teden romunski poslanik Misu. Bojevito protivladno gibanje na Turškem. CARIGRAD 18. (Izv.) Po raznih mo-šejah so našli nalepljeue proglase, naperjene proti vladi, ki jo dolžljo, da tira državo na rob propada, ko izroča Drinopolje in noče vojevati. Proglasi draml|o mohamedance in fih pozivajo na vojno. Proglase |e morala sestaviti zelo aeveiča roka. CARIGRAD 18. (Izv.) Vlada |e dala zapreti btviega ministra Talaato Haladžijaaa ia bivšega poslanca Karasa. Izrazi simpatije Poincarčju. PARIZ 18. (Kor.) Veselje radi izvolitve ministrskega predsednika Poincarćja pred- sednikom republike se je po raznih delih mesta izražalo z entuzijastičnimi ovacljaml. Ko se Je novi predsednik pripeljal z avtomobilom pred svoje stanovanje, ga (e nepregledna zbrana množica neobično prisrčno pozdravljala. Prišli so mu častitat tudi vs» ministri s soprogami. Znatna množica je še ostala pred hišo novoizvoljenega predsednika Francije in mu Je prirejala oduševljene ovacije, dokler se ni na splošno zahtevo pojavil med občinstvom. Izredno burno pozdravljen, se |e zahvalil za dokaze simpatije, vendar pa Je prosil, naj se ne kliče njemu wŽivio*, nego republiki. Burni pozdravi re publiki so sledili tej besedi Nato pa je množica zapela marseljezo in se je polagoma razkrapljala. PARIZ 18. (Kor.) Listi razpravljajo o izvolitvi Poincarćja predsednikom reoublike skoro enodušao z zadovoljstvom. Se celo „Radical", oficijelno glasilo socijallstovsko-radikalne stranke, ki se je boril proti Poin-carejevi izvolitvi, izjavlja, da bo sprejelo danes javno mnenje odlok narodnega zbora z veseljem In bo pozdravilo odličnega državnika z zaupanjem. Francoski kabinet je demisijoniral. PARIZ 18. (Kor.) Po minlsterskem svetu, ki se je danes vršfl, je Polncarejev kabinet podal demisijo predsedniku republike Fallieresu. Predsednik je sprejel demisijo, a je zaprosil ministre, da naj se opravljajo tekoče posle. Briand ia Pichon ? PARIZ 18. (Izv.) Dosedanji predsednik republike Fallieres je poveril justičnemu ministru Brlandu, da sestavi novi kabinet. Briand bo jutri odgovoril. Pichon bi imel postati novi minister za zunanje zadeve. Lloydova zemljišča. DUNAJ 18. (Izv.) Danes je referent Friedmann podal v pododseku proračunskega odseka obširno poročilo In Je predlagal: 1 Da se odkloni Malikov predlog, da se toži bivšega trgovinskega ministra Weiskirchnerja, ker ta ni kršil zakona v smislu zakona. 2 Konstatira se, da je bila naknadna predloga k državnemu proračunu za leto 1910 glede troškov za del Lloydovih zemljišč pomanj kljiva. 3. Vlada se poziva, da v interesu razvoja paroplovbe dela na to, da se kmalu ustanovi velika ladjedelnica. Ti trije predlogi so bili odobreni in sprejeti. Političen atentat v Vidinu. DUNAJ 18. (Kor.) „Neues Wiener Tagblatt" javlja iz Sofije: Na vidinskega poveljnika, polkovnika Popova, je bil po-skušen atentat. Atentator je ba|e Turek z imenom Jusuf Mehmed Alač, ki so ga zaprli. Atentat motivirajo s političnimi vzroki, vendar pa molčijo o uspehu preiskave. Ruski Spljoni nad Galicijo. KRAKOV 18. (Izv.) Preteklo noč se je nad Jaroslavom pojavil ruski aeroplan, ki je manevriral nad mestom. Pri tem pa se je ponesrečil in v Jutro so našli na zemlji poleg aparata mrtvega pilota, ki so ga prepoznali za ruskega štabnega oficirja. Vojaška oblast je sedaj zapovedala, da se naj takoj strelja, čim se opazi v zraku kak aeroplan. Berchtold vabi Jonesca na Dunaj. DUNAJ 18. (Kor.) „Neue Freie Presse* ima od posebne strani iz Londona, da je grof Berchtold romunskega ministra Jonescu telegrafsko povabil, naj obišče Dunaj. Vabilo je prišlo, predno Je Jonescu odpotoval. Berchtold v avdijenci. DUNAJ 18. (Kor.) Minister za zunanje zadeve, grof Berchtold, je bil danes pri cesarju v avdijenci, ki je trajafa celo uro. Znižana voznlna za izseljence. HAMBURG, 18. (Izv.) Hamburg-New-York-Linie" Je znižala ceno za izseljence v Ameriko, ki potujejo v medkrovju, od 170 na 140 mark za osebo. Za 8 milijonov je osleparil. BUDIMPEŠTA, 18. (Izv.) — Podjetnik Palosz, ki se je najbolj bavil z gradnjo železnic na Ogrskem, je osleparil bruseljske in londonske banke za osem mili|onov kron s tem, da je dal tiskati krive obligacije in jih je založil pri bankah. Palosza so zaprli. „Hamidije" pred Syro. CARIGRAD 18. (Kor) Poveljnik flote javlja, da je križariaa „Hamidije* in ne „Medžidije* razdejala skladišče smodnika in pomorsko križarico, ki je bila zasidrana pred Syro. Mesto pa ni bilo poškodovano. Brezplačno dobi vsakdo v vseh trgovinah s čevlji jn usnjem umetniško opremljen Bersonov stenski koledar, ki ga tovarnarji slovitih Bersonovih gumijevih napetnikov poklanjajo kot novoletno voščilo cenjenim odjemalcem. Pazite na vsak lahki kašelj, srbež v vratu in hripavost, ker če to zanemarite, morete teško oboleti. Sredstvo, ki dobro de in točno učinkuje je Thymomel Scillae iz B. Fragnerjeve lekarne v Pragi. Skoraj vsi lekarnarji ga imajo v zalogi v steklenicah po K 2*20. Priporoča se le, da se pazi na izdelke in izdelovatelja. Razni novi ženski poklici. Na vseh poljih človeške delavnosti tekmuje ženska od leta do leta bolj z možem. Dočim je v prejšnjih letih opravljala ženska le domača dela, jo dobimo danes povsod v trgovinah, v pisarnah, na poŠti ali kot drngačno uradnico. Kolikor srečne se te ženske tudi čutijo v svojem delovanju, vendar ne smemo pozabiti, da je pravzaprav pravi poklic ženske biti dobra gospodinja. Ali je kaj lepšega, kakor skrbeti z vso ljubeznijo za rodbibo, z vdanostjo oskrbovati svojega moža in svoje otroke ter jim vsak dan storiti kaj dobrega, na primer podati jim za zaiutrk in za malico splošno priljubljeno Kathreinerjevo Kneiipp-ovo sladno kavo kot kavino piiačo ? To napravi žensko najbolj srečno in najbolj zadovoljno. Qfolf Ifkniro Vi lit. in L*t vsebine, od kiale OIGIMDVIIUC Vodef različne vrste, 12 000 komadov, od 10 komadov naprej po 5 do 12 vin. steklenica zaradi nabave drugih enotnih vrst, razpošilja proti povzetju Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško. 138 Nacnrnti 9odnije 86 Odda soba v novi hiši, lv novi, Sijaini, se poso-■»U5HIIIII jujejo po nizkih cenah. Ulica Chiozsa it 9, L desno. 133 PoelrQ divka s materšk. kursem pr. o miato k U COrtcl k vetj. dit. aaeb panf k ruce by se mohla naučiti nemčine. Lask. nab. pod „K. B. 125" restante Triest 5. 110 ln modno blago za gospode ln gos p« priporoča Izvozna Prokop Skorkovsky I Sin v Humpolcu, Ceika. Vzarol na zahtevo franka. Zalo zmarn« oana. Na ialj« dajaai tukaj Izgotavljati g»-aposka ablaka. ZCFIRC :: ZOBOZDRAVNIK n Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št 23. Sprejema od 9—lf 3—0a TRST. VIA GAS8A ■ MSPMflm ST. 5 (LA8TMS POSL0M& Valute n mttize. m mas iftnrw • DEP08I9& — FROHESK. 9M.J03i.TLi ^ MENJALNICA. "Ml OD DNEVA VLOGE NA KNJACI 4% DO DNEVA VZDIOA daw flaMb um a avojsea. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. trVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9-12, 2l/»— 9V r-anji pAftax«v motJ mm a«ii sujlajua sxbcz m> buuli^m. 9TA* a MBMTTL REJtB O^RS-KHEDET1 s>. *m pmto parmaarois praćenja. i RZKA NAROČILA. - EffKASO. Filifalke v Opatiji In Uuhlfanl mm Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravnika Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom ia porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol. P Ivan Kosmerlj m Iv&nov Rojan, ul. Montorsino št. 7, podružnica ul. Moreri 8t. 77, prlporofia o. obfiinstra itoJo trgovino jeatvin in kolonijalnega blaga. 'd F. Pregel Trst, via Glusepps Caprin 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodll Klico. Prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče petrolej in mineralna voda. Cene zmerne 3DE '□G RESTAVRACIJA AURORfl Najstarejša restavracija za koncerte Trst, ni. Cardacci št. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško ; tambura&ko društvo : „G o R A" (6 gospic in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. A. K1 e p i ć a. Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje. KOMCERT traja vsaki večer cd 7. do polnoči VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DO MINEŠ. Poleg renomfranega Goessovega piva se toČt pivo Beuchel Er&u iz Kulmbacha. ACROP A D kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnic« ■ ODUUnil za nikdlraol«. posn za nikallraoj«, posrekrne&j«, bakranj« Itd. Hd. Trst, Via Častan« Donizstti - Tslsfos 126, Rsh. IV. baaain, sas&Ijke, šivalne str »Je, Stroko mekanikov, priprav« aa ▼zdigovnlnia«, električne zronot, telefoae ia v*ako dalo elektrotehničko. - Zalaga žaraia, stokal za |as Ia alaktrika Ia dro|lb pradaiatav. Popra vU a priprav« n toSonje piva, motorje na ni in aetoaOa«, biaikle ia iz vrtnja (traga dala, ki spadajo t alektridno razsvetljavo, električne motorja in vzdihovali Tehnična poslovnica FRANC & KRAKI C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tsngyss sajlzvrstiiejts aottrjs na bancia, plia, opojai p lis ia aatorj« n safts, sistem „Dioool44 stoječ« in ležeš« aatoojk«. Lokoarobllt Da basali !■ para. Praramaja dalo indtutrijalnik tavaraa kakor: Mllal za Bski, stra|l za praizvajaajo olja, ttvarsi it#a, stroji na kansssloas, stroji ia tovarna ca SSffiSSt, stroji ia aaaasliaaja sa alžirski ibrt, osatrslas ktujaUv, stroji ■a drobljenj« razliiaega blaga, konaifina tovarno itd. Naas«i&enj« ca slsktrlčsi razvstljsvs ia pronos «o2L Električna Tcdigala za oseba (Llft) sistem pedretti, kakor tudi vadigala ca blago. Stroji ca kovaško in drag« obrti. Medsras transailsijs. S«aalk« in oovl vaak« vratL SkladiUs vsakovrstnih tskniSnib potrsbiiia. Vsakovrstna sstL Orodja ia atroji ca poljodalctvo ia praio za vino. Olj«, sanaaM, pip« itd. vAndoro" najbolji im najoanojii pokrov kii. — — — ProraSaal Iv oblak mormlkOT aantonj. — — — Gostilna Max Trst, via P«troalo 2 (pri nov, trgn). Togi a« lati ako in domač« črno in b«lo via o kraški teran ▼ipavs o vino ln Droherjevo pivo. To6 ,o c« tadl vsakovrstni likeri ln iganj«t«r • . j&ahinja vedno pripravljana % gcrk.ml la Ji Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!J mrzlimi Jadlll. TVRD KA Francesco Bednar TRST TRST ustanovljena leta 1878 je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delav nico vred iz ulice Ponterosso Ste 4 v ulico Campanile štev. 19 Tržaška posojilnica in hranilnica Piaua delli Casema it. 2. — Telefom Inu na nzpoIHs leRIeno oirmstno celico kl ja rana prati vioasn in poiam, » katari sa 8HKAMBIOK, U aa oddajat« stranku » aajsaa ia si««x za oalo lato kron SO, za 6otrt lata kron IS za pol lota „ SO, za on moeoo „ O ■kraakios m M es visoka, M ara Kiraka, 48 sas fl«boka. Bkraabio aa asacs dragi odprle kakor straaka, ki--n ošabno akanijo svojo atvari, kojk aA tiaka prijaviti. _ BT Oddaja hranilna puiioa JUI katara priporofe poaabao atariKaa, da as ta aajaovajD ia najvapalaajl aa«a navajajo Itaditi svojo dsoo. Nadaljac pa}aaaMa ia|a zavaS aS sradstt arafe. Nov velik dohod •b!ek za moške in dečke za jesen in zimo v dobro-nani trgovini ^lla C^tta di ^rieste ul. GIohu^ Carducci št. 40 kjer dobite obleke, suknje, reroglane, povrfi-nike, kratke suknje s krzneuim ovratnikom. plaSči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini Aila Gitta di Trieste ul. G osue Carducci št. 40 Pekarna in sladčičarna MIKUSCH calagatolj ladiage o. Jkr. drftaT. nradnlkov frst ■ Piazza S. Francesco d'Assisl 7. Prodaja moke I. vrste, sladčlce in prepečene!, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska In Istrska vina z razprodajanjem pivc v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim hlgi|eničnim električnim strojem. Drž. uradnikom 5*. popust Ivan Krže Trot - Plazza S. Glovannl št. L kuhinjskih in klatarskih potrsb. ^ Iđn ad l«sa ln plaMnin, Ikafev, brent, Cabrov in kad. »odčekov, lopat, rajat, sit ia vsa-kovrstnih kolsv, jerbaasv in ms tel tat »aogo drafih v to stroka spada- X)*ra AHA A A. tr*>* *** iočik pradmaiv.-* ripOrOOa g9*no s kahinjsko posodo vsake vrsta bodi od porosLana, so* mlje emalla, koniterja ali cinka, oadalja putmujurji, kletke itd. — Za gostilničarje pip«, kr oglja, saaljaati ia stakleno posodo aa vino. Ivan Žniderčič Trst, uli o a Belvedere 17, Trat Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice ln Neap ja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po poŠti. Cene ugodne in točna postrežba. Točne ure prodaja Emilio Muller »ajugledaejia In najeto« rejfta prodajalnlca ar o Trstu, Tla a. Antoni« (vogal ulic« & Nicol6). VELIKA IZBERA ▼•rlilo, alattk, arakr-nih, kakor tndl ataa-akih ar ▼aak« vrata. U»u»cvljMt late 1SSS. Vplačana delniška glavnica K 80,000 000-— Zivnostenska banka, p«aruž»ica v Jrstu IZVRŠUJE VSE V BANĆNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE Rezervni ia varaostnl zakladi K 23,000.000'— Vloge v tekočih in naložbenih računih obrestuje - - - - po dogovoru najugodneje. - - - -