CELJSKI TEDNIK Celje, 27. novembra 1963 • Lefo XV. • Številka 48^ GLAVNI UREDNIK TONE MASLO; \ ODGOVORNI UREONIKJURE KRASOVE C LIST IZHAJA 08 PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKij TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA:'CELJE, TRG V. KONGRESA 5,( POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA'; NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400.1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE \ 1943- DVAJSET PONOSNIH LET -1963 Zgodovinski sklepi drugega zasedanja AVNOJ v malem idiličnem Jesenskem mestecu pomenijo rojstvo nove Jugoslavije, take, ki je izraz neizpolnjenih želja jugoslovanskih narodov v preteklosti in za katero ^0 naši narodi plačali tako visoko ceno v boju, krvi in trpljenju. 29, novembra 19-f5 je vznikla Jugoslavija, ki ni bila krojena v kabinetih, liiii za zeleno diplomatsko mizo. Nasprotno! Vznikla je taka, kakršne niso predvidevali takratni^ politiki velikih sil v svoji globoki zmoti, so naši narodi še vedno potrebni »roke voditeljice« in mačehovstva. j^o je 11. zasedanje AVNOJ ugotovilo težnjo po skupnem življenju naših narodov in ustanovilo z Narodnim komitejem osvoboditve Jugoslavije prvo ljudsko vlado in oblast, je po vsem širnem ozemlju Jugoslavije taka oblast že obstajala v Narodno osvobodilnih odborih, ki so nastajali vzporedno z osvobodilnim gibanjem in se krepili ob vedno večjih uspehih Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov. Nai*odi Jugoslavije so prvič dobili oblast, ki ni bila začeta v vrhu, temveč je iz širine prerasla do vrha. Danes, po dvajsetih letih, v jubilejnem letu 1965, smo bili vsi priče in akterji nadaljnjih progresivnih sprememb in ukrepov. Nova ustava SFRJ je plod dolgoletnih bojev, je plod naporov v obnovi in izgradnji, je plod narasle materialne osnove in zavesti. Nova ustava pomeni odprta vrata nadaljnjim socialističnim preobrazbam na poti k brezrazredni družbi. Pred dvajsetimi leti od vsega sveta občudovana dežela »upornikov«, hrabrih ljudi v neenakem boju, je Jugoslavija danes v očeh sveta še vse kaj drugega. Če takrat ni bilo, je danes toliko bolj jasno, da socialistična Jugoslavija ni posledica slučajnosti, temveč da je od samega začetka, od prvega uporniškega strela naprej, bila cilj in smoter gigantske borbe. Tako odločnost in enodušnost so jugoslovanski narodi pokazali neštetokrat tudi pozneje, ko je vojni vihar bil že zdavnaj preteklost. Takšna odločnost se je manifestirala tako v naši politiki navzven, kot 'v razvijanju odnosov navznoter socialistične domovine. Obsežni gospo- darski načrti so terjali od nas velike napore in požrtvovalnost, druž- beno-politični premiki pa obilo zavestne sile v nas samih. Hkrati pa smo mnogokrat morali tudi navzven opozoriti vse silnice, da morajo računati na našo trdno enotnost vsi, ki bi želeli posegati v pravice in pridobitve iz naše socialistične revolucije. Pot, ki je pred nami, tudi ni brez zaprek. Ta pot še ni zglajena in spiljena kljub velikanskim uspehom, ki smo jih dosegli. Ovire nosimo s seboj. S seboj nosimo protislovja, ki povzročajo deformacije ob tako hitrem razvoju naše družbe. Le-te so pogosto nujna posledica naglega tempa, moramo pa jih spoznavati in odpravljati. Naša moč je bila vselej v tem, da smo znali spoznavati tudi vse napake in se pravočasno »preti njihovim usodnejšim vplivom na naš razvoj. Ob veličastnem jubileju naše Republike nismo zaneseni, čeprav ^oboko privrženi ideji socializma. Realnost naših pogledov nas je odlikovala v vsej preteklosti in bo naša odlika tudi v prihotlnje. Naš najlepši prispevek k jubileju Republike bo v trdnem sklepu, da bomo dosledno in zavestno sledili načelom naše ustave, idejam socializma, SI prizadevali krepiti materialno moč naše družbe in poglabljati de- mokratične odnose med ljudmi. Stopamo v novo desetletje naše socia- listične republike, v desetletje, ki nam bo prineslo novih uspehov v gospodarstvu, zlasti pa v krepitvi in dejanski uveljavitvi socialističnih odnosov med ljudmi. J. Kr. OB 20. OBLETNICI AVNOJ IN DNEVU REPUBLIKE ČESTITA OKRAJNA SKUPŠČINA CELJE VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA CELJE pionirji BODO SKRBELI ZA SPOMENIK NOV V KOZJEM V Kozjem so fcetos odkrili spome- nik NOV, ki je gotovo med najlep- šimi v našem okraju. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. ki je bil sam partizan na Kozjanskem, arhitektonska plat pa je bila za- upana arhitektu Samcu. Skulptura kiparja Samca pred- stavlja skupino zavito v zastavo, na tej zastivi pa so vsi značilni do- godki štirih let, ko je Kozjansko bilo eno izmed žarišč upora in osvobodilnega boja pri nas. Spomenik je posveče nl235 bor- cem, ki so padli za svobodo v boju z okupatorjem. Tu so všeti samo padli prebivalci Kozjanskega. Na-- dalje je posvečen 572 žrtvan^ fa- šističnega terorja, umrlim v tabo- riščih in pregnanstvu ter naposled 419 talcem kozjanskega področja. Za praznik republike in 20. ob- letnico AVNOJ pripravljajo v Koz- jem svečano akademijo, ob tej pri- liki pa bo krajevna organizacija združenja borcev NOV izročila spo- menik v čuvanje in skrb pionirjem v Kozjem. To je zelo dobra niiiodajali obra- čun dela amaterstke kulturno jje- javnosti v celjskem okraju in ocenjevali vlogo, ki so jo .prosvetna društva in Svobode, pa tudi okrajni in občinski sveti odigrali v hitrem razvoju našega družbenega življe- nja, so poudarili, da je amaterska kulturna dejavnost še vedno po- memben faktor pri popolnejšem oblikovanju socialistične osebnosti, V tem pogledu ni amaterizem prav nič izgubil na pomenu: drugo pa je seveda vprašanje, kako je to svoje poslanstvo opravil in kako ga lahko ocenjujemo po tem kriteriju. Dejstvo je namreč, da amaterska kulturna dejavnost mnogokrat za- ostaja zl hitrim razvojem vseh ostalih področij v neki komuni, da ne ujame koraka s časom, v kate- rt'in živimo. Tak amaterizem je prav gotovo v krizi in prav je tako, Živiljenje samo bo podpiralo jn raz- vijalo samo tiste obl.ike amater- skega kulturnega udejstvovanja, ki lM)d<) znale .nuditi sodobnemu de- lovnemu človeku to. kar od njih pričakuje. V tem pogledu z delom Svobod in prosvetnih društev ne moremo biti povsem zadovoljni! Začnimo kar pri vokalni gla.sbi. Ce je postalo Celje center mladinskega petja, s tem še ne moremo reči, da velja to tudi za odra.sle pevske zbore. Prav presenetljivo je nam- reč dejstvo, da je starejših pevcev zelo malo; to nas čudi tembolj, ker v številnih mladinskih zl>orih na osnovnih šolah vzgajajo toliko mladih, dobrih pevcev, od katerih pa jih čez leta tako malo poje v odraslih zborih. Morda je res to — kar je poudaril v razpravi Vlado Kroflič, član okrajnega sveta — da se v teh zborih otroci učijo vse preveč peti. premalo pa ljubiti petje: mogoče pa je vzrok za nji- hovo odtujitev vokalni glasbi prav v žalostnem dejstvu, da — razen gimnazijskega — nimamo v Celju niti enega mladinskega pevskega zbora, ki bi združeval mladino mod petnajstim in dvajsetim letom sta- rosti. (Nadaljevanje na 3. strani) Častni predsednik Konec prejšnjega meseca je bila iz- redna seja upravnega odbora želez- ničarskega nogometnega kluba Celje, na kateri so general-majorja JLA ter narodnega heroja Franca Rojška-Ja- ko izvolili za častnega predsednika Uuba OBISK PREDSEDNIKA RUMUNIJE G. G. DEJA V JUGOSLAVIJI Romunskla vladna delegacija, ki se že nekaj dni mudi v Jugoslaviji, kot gost jugoslovanske vlade, je v torek, 26. novembra in sredo, 27. no- vembra obiskala tudi Slovenijo. Med obiskom romunske vladne de- legacije so med drugim podpisali tudi sporazum o zgraditvi hidro- energetskega sistema na Djerdapu. Izgradnja tega velikega objekta z instalirano jakostjo nad dva mili- jona kilovatov in s proizvodnjo nad 10 milijard kilovatnih ur električne energije, bo pripomogla k temu, da bo zagotvljena perspektivna zado- voljitev naraščajočih potreb po električni energiji obeh držav. Hkra- ti se bo z graditvijo na področju Djerdapa zboljšal plovni sistem na Donavi. NE BO GA NA OBISK Kennedija ne bo na obisk v Jugoslavijo. Ne bo ga, ker mu je krogla gnusnega zlo-, činca prekinila nit življenja. Umrl je ČLOVEK. Pravza- prav ubili so ga. Na divjaški načiin ubili, kot pred tisoč- letji, ko je človek komaj pričenjal ustvarjati svojo kulturo, so mračne sile ame- riške desnice odstranile člo- veka, ki je stal na poti njiho- vim juračnini načrtom. In sedaj? Imajo prosto pot? Ali bo njegova, nikoli izre- čenu izjjivi- iz pripravljenega govora, ki bi ga moral imeti v; Dallasti: »Svoje moči ne bomo nikdar uporabili za uresničitev agresivnih ambi- cij!« — ostala le na papirju? Vsak ul>oj je že sam po sebi grozen. Tod« ta je še vse kaj drugega. Kajti umorili so C LOVEKA, ki je čutil utrip tako sveta, kot tudi svoje do- movine. In si>oštoval ga je ves svet. In ves svet sedaj žaluje za njim. Žaluje nad izgubo tega mladega, pogum- nega možt). kji je tako po- gumno utiral novo pot v po- litiki ZDA, In ravno ta ni bila všeč raz- nim skrajnežem. Tako prista- lem hladne vojne, rasne diskriminacije in drugim, ki so kovali denar iz človeške bede in revščine. Odstranili so ga s sveta, toda ne iz zgodovine. Tam bo "'*talo njegovo ime zapisano z velikimi črkami, tako kot je ostalo tudi ime Abrahama Lincolna, ki je bil ravno tako kot on, brezkompromisen bo- rec proti istim črnim silam z ameriškega dna. In te so tudi odstranile oba, v najbolj po- membnih trenutkih. Takrat, ko ju je svet najbolj potre- l>6val. Kennedija ni več. Komaj ^6-letni prvi državljan ZDA je s prestreljeno glavo padel v naročje svoji ženi. In to ravno na tretji rojstni dan svojega sina. Žalujmo! Poklonimo se nje- govemu spominu! Kajti šele sedaj, ko vidimo do kake meje so si upali iti njegovi nasprotniki, lahko razumemo, kako pogumen je moral biti, da se je podal v tako brez- kompromisen boj z njimi. Sh-an i CELJSKI TEDNIK St. 48 — 27. novembra 19^3 TINE OREL Ves svet je pridrial sapo po kr- vavem dogodku, ki utegne imeti s svojim učinkom svetovni akcijski radij. Nenadoma se je človeštvo za- vedlo, da so na svetu sile, ki se ne ustrašijo zločina v politiki, to je, v urejevanju medsebojnih razmer, ki jim nameti posvečuje vsa, tudi naj- bolj nemoralna sredstva, ki jih nji- hov interes z neukrotljivo silo po- stavlja onstran dobrega in zlega v dejanju in nehanju. Umor državni- ka, kakršen je bil Kennedy, pač od- meva bolj kakor Hammarskjblda in umorih drugih političnih ljudi, ki jih je javnost lahko zabeležila zad- nja leta. Premnog Antonijev govor bo izzvenel nad njegovim katafal- kom v znamenju svetovnega trenja, ki smo mu priča že nekaj desetletij in ki je zadnja leta prišlo v tako zagato, da sta oba nasprotnika za- čela iskati rešitev v kompromisu, sporazumu, koeksistenci. Jasno je, da se tak preokret ne more izvršiti brez težav in drama- tičnih retardacii. Vsi daljnovidni politiki, ki so taka pomirjevalna stališča sprejeli, so to pričakovali. Verjetno pa niso računali, da bo nasprotnik posegel po skrajnih sredstvih, nevarnih in več ko koč- ljivih provokacij. Brali smo zadnje čase (f diverzijah na Kubi, o nasil- nih ogledih nad Kubo, o izpostav- ljanju klasične agenture FBI pri vseh kontakUh ZDA s SZ, o ofenziv- nem značaju operacije »Big Lift«, ki jo je sprovedel Pentagon, ne da bi jo politično opredelil, o suspen- diranju diplomatskih odnosov Kon- ga napram SZ, o hitrem preobratu v Kambodži, pa tudi o Adenauerjevi akciji zoper Kennedyjevo smer v svetovni politiki in o finansiranju akcije zoper Kennedyja osebno. Vse to in ostro reagiranje v Moskvi, predvsem ob 46-letnici Oktobrske revolucije je pomenilo, da pot do miru še dolgo ne bo izrečena. V tem pogledu je značilna tudi bese- da novega nemškega voditelja Er- harda, ki je smrt Kennedyjevo sicer obžaloval, sicer pa dan pred smrtjo izjavil, da se Kennedy in Hruščov lahko sporazumeta samo o manj- važnih stvareh, na priliko o atom- skem stopu, nikakor pa ne o nem- škem vprašanju in drugih podob- nih. Kakor da je atomsko orožje nekaj metafizičnega, onkraj našega konkretnega sveta in kakor da ni govora o tem, da bi moglo priti do resničnega miru mimo revanšistič- nih nemških apetitov. Kennedyjeva beseda, da je možno rešiti vsa člo- veška vprašanja, da pošastno zlo vojne in vojnega zločna ni ne- kaj nepremagljivega in neodstran- Ijivega, jasno pove, zakaj je moral prav on zapustiti politično areno planeta. Kdor tega ne razume, zelo malo razume. Ta Kennedyjeva be- seda je na vrhu sodobne z^ianstvene misli o človeku in svetu. Na drug način jo je izrekel tudi sodobni mi- slec z mitično parabolo o Sisifu in zbrali na njegovih plečih. Vera v človeka, v vse, kar je dobro v njem, Z zmago dobrega nad zlim, s silo človeške zavesti, brez kapitulacije pred usodo, brez upanja in vdano- sti v nekaj izvenčloveškega, irealne- ga. Človek je sam gospodar svojega življenja, aksiom, do katerega smo prišli, in zato lahko odločamo o živ- ljenju in smrti, če nam je dano odločati. Sile, ki menijo to veličino človeka zatreti s krvjo, z nasilnostjo, bodo poražene in ne prvič. SEMINAR ZA PREDAVATELJE OBRAMBNE VZGOJE PREBIVALSTVA 20. novembra je Delavska univerza v Celju s sodelovanjem Odseka za na- rodno obrambo pri Okrajnem ljud- skem odboru Celje, organizirala semi- nar za predavatelje Civilne zaščite Predavatelji bodo predavali temi; »Obremenjenost prebivalstva z ionizi- rajočim sevanjem in zaščita pred njim« ter »Zaščita posameznika pred jedrskim orožjem.« • Ti dve zanimivi temi je bodočim predavateljem podal dr. Niko Sadni- kar iz Ljubljane. - Nadalje so poslušali še predavanje tov. Jožeta Valentinčiča »Delo z od- raslimi«, kjer so dobili osnovne smer- nice za predavanje večji skupini od- raslih poslušalcev. Seminar, ki se ga je udeležilo 48 udeležencev iz okraja Celje se je za- ključil s predavanjem »Ustava in dolž- nosti občanov pri obrambi domovine.« INTERVJU S SEKRETARJEM OO SZĐL TOVARIŠEM 2EVARTOM SZDL- bliZe Času in problemom Prejšnji teden je bil v Dobrni seminar za predsednike in sekre- tarje občinskih odborov Socialistične zveze, za predsednike nekate- rih krajevnih organizacij Socialistične zveze in nekaterih komisij pri • občinskih odborih. Na seminarju so udeleženci razpravljali o vlogi, mestu in oblikah dela organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. O nekaterih najznačilnejših ugotovitvah seminarja smo povprašali sekretarja okrajnega odbora Socialistične zveze Celje to- variša Janka Ževarta. »■Kako ocenjujete vlogo Socialistič- ne zveze — kot najmnožičnejše orga- nizacije v našem družbenem življe- nju?« >>Nedvomno je Socialistična zveza delovnega ljudstva v zadnjih letih, ki jih označuje velika dinamika na področju gospodarstva, družbenih služb, upravljanja in drugod — iz- redno pridobila na pomenu. Na njen razvoj je v tem obdobju zlasti vpli- val pospešen razvoj delavskega in družbenega upravljanja, razvijanje komunalne samouprave in ne nazad- nje tudi spremenjena vloga Zveze ko- munistov. Socialistična zveza bi se morala še bolj prilagajati sedanjemu času in sistemu in postati resnično najširša oblika samouprave občanov. V njej naj bi delovni ljudje obliko- vali svoja stališča do določenih pro- blemov; postati bi morala tribuna, kjer bi ta mnenja dobila potrebno obliko in priložnost za široko aktivi- ranje najširših množic. Mislimo, da bi bilo prav, da bi o določeni proble- matiki aktivneje razpravljali tudi ti- sti strokovnjaki, ki delajo na pod- ročjih, ki so predmet obravnave. S tem bi zagotovili kvalitetnejše raz- pravljanje, po drugi strani pa bi tudi laže nadzorovali izvrševanje skle- pov.«. »Za tako Široko delo z občani bo nedvomno treba izpopolniti sistem in- formiranja. Kaj mislite o tem?« »■Nekaj časa je pri nas prevladova- lo mnenje, da je informiranje obča- nov izključno domena organizacije Socialistične zveze. To pa je seveda napak, kajti prav tako kot je dobro obveščanje občanov o dogajanju v komuni zainteresirana Socialistična zveza, se mora za to zanimati tudi občinska skupščvna, pa številni de- lovni kolektivi in organizacije v ko- muni. Ce obveščanje pojmujemo to- rej kot eno najbolj pomembnih sred- stev aktiviranja občanov, in če je ob- veščenost tudi pravica slehernega prebivalca določenega območja, mo- ramo priznati, da je bilo to delo do- slej močno pomanjkljivo in da bo treba v prihodnje pripraviti še mno- go drugih, sodobnejših oblik obve- ščanja.« »^Ko smo pred leti začeli i>o večjih krajevnih in vaških središčih usta- navljati klube Socialistične zveze, smo menili, da se bodo klubi razvili v pomembno sredstvo političnega izo- braževanja občanov? Kako so se klu- bi na našem področju uveljavili? »Ocenjevati klube nasploh je zelo težko. Medtem ko so se ponekod lepo znašli v življenju določenega kraja, to za nekatere druge ne velja. Misli- mo, da bi morali lokalni faktorji smotrneje vsklajevati programe v klubu in da bi ne bilo prav, če bi v njem prirejali samo predavanja. Klu- bi naj bi F>ostali središče življenja v določenem kraju in v njih je mogoče izvesti prav široko družbeno izobra- ževanje.« Zavoljo obsežnosti materialov, ki so jih udeleženci zbrali na seminar- ju, mislimo o njih še pisati. -ij Takrat sem bila' stara petnajst let ^ v Lesičnem je mala podeželska trgovinica in o njej streže kupcem loja Kocmanooa, ki je bila o tej hiši rojena in je tu dožioela tudi Dojno. Kolarjeoi so bili od samega začetka vojne tesno povezani z NOV in bili leta 1942 pregnani v taborišče. Edina, ki se je rešila, je bila Voja, Voja je ves čas vzdrževala stike s partizani, dokler ni tudi sama vsto- pila v njihove vrste. Delala je kot terenska aktivistka in je leta 1944 postala sekretarska SKOJ za okraj Kozje-Pilštajn. — V naši hiši je bilo v tistem času zelo živahno. Tu je bil sedež okraja, pa tudi štab kozjanskega odreda, je pripovedovala Voja ob našem obisku pri njih. — V narodnoosvobodilnih odborih je takrat sodelovalo veliko mladih ljudi. Skojevci so bili gotovo najbolj požrtvovalni in neustrašni. Mladinke in mladinci, tisti, ki se niso vključili v enote partizanskega odreda in bri' gade, so z oso vnemo pomagali doma: Mnogokrat tudi v zelo nevarnih akgl cijah, je nadaljevala Kocmanova. m — In koliko let ste imeli takr^ vi?, nas je zanimalo. — Petnajst let! je bil njen ofl govor. Petnajstletno dekle, ki je tudi de^ nes kot-žena bolj šibke kot močne postave, je v dneh NOV vodila dela mladine na precej obširnem območju. Torej v letih, v katerih danes mladi ljudje šele prestopajo iz pionirske v mladinsko organizacijo. Tak je bil čas. ki je terjal veliko od zelo zelo mladih ljudi, čas, v ka- terem so hitreje dozorevali, in to ne telesno, temveč v zavesti. To je bil čas, ko so bili otroci odrasti ljudje. STOLETNICA OSNOVNE SOLE V POLJU OB SOTLI V Polju ob Sotli, naselju med Podčetrtkom, Bistrico ob Sotli in Kozjem, bodo imeli v nedeljo, 15. decemrba 1963, svojevrstno sloves- nost: proslavili bodo stoletnico os- novne šole v tem kraju. Poslopje osnovne šole je bilo zgrajeno leta 1863 in še isto leto ^e je v njem pri- čel pouk. V začetku je to bila eno- razrednica, kasneje pa so jo morali zaradi večjega števila učencev po- večati v trorazrednico. Osnovna šola v Polju ob Sotli je opravljala zadnjih 100 let važno kul- turno poslanstvo v Obsotelju. Vzgo- jila je vrsto rodov v klene patriote, kar je prišlo posebno do izraza med NOV. V počastitev tega pomembnega praznika pripravljajo domačini slavnostno akademijo, ki bo v Po- lju ob Sotli 15. decembra ob 10. uri v 2^družnem domu. P. Financiranje velenjskega kombinata Na republiški gospodarski zbor- nici v Ljubljanv so se sestali 25. nov. bodoči porabniki velenjskega daljinskega plina, da se pogovore o financiranju gradnje energokemič- nega kombinata Velenje (EKK) in o njegovi čimprejšnji zgraditvi. Posvetovanje je vodil kot pred- sednik pogodbene skupnosti za po- slovno-tehnično sodelovanje pri iz- gradnji EKK tov. Riko Jerman. Po obsežnem poročilu direktorja EKK inž. Misleja o dveletnih obsežnih pripravah in študijah za najboljšo tehnično, tehnološko in ekonomsko rešitev ter o pripravah za nabavo opreme, so se udeležnci posvetova- nja izrekli za pospešeno izgradnjo tega objekta, ki bo stal v prvi fazi, obsegajoči veleplinarno, plinarno in tovarno dušičnega gnojila ureje, ok- rog 36 milijard din. Pri čemer bo treba zagotoviti 21 milijard dinar- skih sredstev, ostalih 15 milijard pa bo zagotovljenih z inozemskim kre- ditom. Na posvetu so sprejeli pomemben predlog za začetno finansiranje gradnje objekta. Razen sredstev, ki jih je zbral investitor (poslovno združenje rudnika Velenje in elek- trarne Šoštanj) bodo delavski sveti podjetij, ki računajo z dobavami velenjskega plina, predlagali po po- godbeni skupnosti za izgradnjo EKK, pristojnim organom Skupšči- ne SR Slovenije, da sprosti 5 od- stotno republiško rezervo skladov podjetij, ki je bila predpisana v le- tu 1962 in je od tedaj-blokirana. V tem primeru bi se podjetja zaveza- la, da bodo sproščena sredstva oro- čala pri Splošni gospodarski banki SRS izključno za zgraditev EKK. Oročanje je zamišljeno *v obliki na- menskih obveznic. Tista podjetja, ki ne pridejo v poštev kot bodoči neposredni uporabnik velenjskega plina, pa naj bi vpisali s sproščeni- mi sredstvi obveznice za drugi ve- liki objekt splošnega pomena, za gradnjo koprske luke in železnice. V Bistrici ob Sotli so praznovali Letos so prebivalci Bistrice ob Sotli že tretjič praznovali svoj kra- jevni praznile. Določili so ga na 22. november, prav na dan ko so pred mnogimi leti Nemci iz selili prve zavedne domačine. Tudi letos so prebivalci Bistrice ob Sotli svoj praznik lepo proslavi- li. Popoldne je bila najprej slav- nostna seja krajevnega odbora, ob petih popoldne pa se je pred zadruž- nim domom zbrala množica — ga- silci, člani predvojaške vzgoje, šol- ska mladina in veliko odraslih pre- bivalcev kraja. Od tam so krenili proti spomeniku, obšli park in za- čeli slovesnost, na kateri je najprej spregovoril predsednik odbora Združenja borcev STANKO KRALJ, nato pa je predal besedo predsed- niku krajevne organizacije ZLAT- KU KUNSTU. Za njim je nekaj be- sed o borbah, pa tudi o graditvi no- vega življenja, spregovoril JOŽKO LOJEN, predsednik šmarske ob- činske skupščine, slovesnost pa je zaključil pester kulturni spored, ki ga je pripravila šolska mladina. POMAGALI SMO, KOLIKOR SMO MOGLI Vsako dopoldne ob xlosetih, iko v (konjiški osnovni šoli zazvoni šolski zvonec in naznani glavni odmor, razdeli Marija Štefančič otrokom, ki se zgrnejo pred .šolsko kuhinjo, toplo, izdatno malico. Na majhnem kuhinjs'kem štedilniku vsak dan kuha za več kot štiri sto otrok. Vča- sih dola tudi po dvanajst ur na dan; šolsko kuhinjo, ki nahrani štiri «io malih žcloflčkov. prav gotovo ni lah- ko držati v redu. 1 Oda Martja Šte- faneičeva ni ^^radt tega prav ni^ sialbe volje. Kaže, kot da se nikdar no bo odvadila s'kni)oti za otroke. Njo je življenje namreč še posebej bridko naučilo, kako zelo so malčki potrebni tople, materine roke. Ta- kole mi je pripovedovala: >Med okupacijo sem s štirimi otroki živela v Skomarju. Tam sem namreč doma; v vas pa sem se umaknila zato. kjer sem prav dobro vedela, da bomo kje v mestu iNem- cem na poti. Skomarje je bilo med vojno vasica, kamor so partizani mnogokrat prihajali. Vaščani smo jih sprejeli, jih nahranili, jim (po- vedali novic iiu fantje so spet odšli. Sodelovala sem že s prvim pohor- skimi bataljonom, ko pa so njega uničili, še z drugimi euotami. ki so se borilfc jK) Pohorju. I.eta 1944. so me Nemci zaprli. Obložili so me sodelovanja z >-banditi«. todtlkcr mi .!krivde< niso mogli prav dokazati, so me dva meseca za tem izpustili. Toda še redno sem se jim zdela Tovarišica Marija Ste- fančičeva, članica od- bora Osvobodilne fronte v Skomarju na Pohorju, živi danes v Slovenskih Konjicah, kjer dan za dnem skrr bi za to, da šolarji niso nikoli lačni sumljiva, proglasili so me »za- ne- varno za spodnjo Štajersko« in z vsemi otroki som se uiorala izseliti v Avstrijo, laui. tpa nisem dolgo zdtžaU. Po treh mesecih sem pre- prosto, ne da 'bi nemškim oblastem rekla eno samo besedo, odšla do- mov. Z otroki sem se vrnila v Sko- marje in sodelovala s partizani ta- lko kot prej. Odbor Osvobodilne fronte smo v Skomarju ustanovili že leta 194'5. Štel je šest članov in danes še vsi živijo. Bila sem referent za prehra- no. Poleg nje smo za partizane zibl- rali tudi denar, raznašali literatu- ro, krpali in pletli za naše fante, jim včasih tudi prali, kuhali, ikadar so prišli v vas itd. Po tisti moji pre- povedani vrnitvi domov so me Nem- ci nekoč iskali. K sreči sem bila ne'kje pri ■.sosedu. Domači 'niso po- vedali, kod hodim in tudi vaščani so skrbno skrili, da sem doma. Ta- ko me tistikrat niso dobili v roke. Po;gosteJ€ kot Nemci pa so priha- jali v vas partizani in nekega do- godka se še posebno dobro spomi- njam. Po napadu .Šercerjeve in Tomšičeve brigade na Vitanje, so se partizani zuašli v Skoouiarju z veliko zalogo moke in sladkorja. Po vsej vasi sm>o jim pekli kruh. Za- mesili smo ibelega. kakršnega so partizani tako redkokdaj jedli in ^a močno posladkali. Toda še pre- ^dcn smo ga dobro spekli, so vas na- padli Nemci. Partizani so se komaj, komaj rešili; ves njihov dober, to- pel kruh pa so dobili Nemci v roke. In s ka'k.šuim tekom so pojedli tisto, kar je bilo pripravljeno za fante! S sestro sva med tem uspešno skrili mnogo dokumentov, ki so jih parti-' zani v naglici pustili za seboj. Leta 1943. smo v Skomarju usta- novili partijsko celico. Postala seni član partijg. Ce se danes spomnim tistih tež- kih let in tistih mnogih l>orb, ko sem z vsemi otr(yki bt*žala pred kroglami, ki so tolkle za nami in pred uami. se mi včasih kar stem- ni. I u takrat vciluo pomislim na to. da so mnogi drugi trpeli šc veliko bolj.« 'ro]»la. skromna in nasmejana nii je stisni ki roiko in se vrnila v šolo, da priprnvi malico popold.in^^k« iziocno otrok. gt. 48 ^ 27. novembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran S VELIK PROIZVODNI USPEH PRED PRAZNIKOM »Aero« 3 milijarde Kolektiv tovarne »Aero« v Celju Je pred dnevi dosegel izredno pomemben proizvodni in poslovni uspeh, ko je dosegel 3 milijarde dinarjev finančne realizacije proizvodnje. Te tri milijar- de jjo kolektiv do konca leta še znat- no presegel, saj je do novega leta še več kot mesec dni. Dosežen uspeh je toliko večji, če pogledamo nazaj, kako hitro je ta ko- lektiv bogatil svojo proizvodnjo. Le- ta 1958 je tovarna »Aero« beležila 1 milijardo realizacije. Tri leta pozneje leta 1961 je podvojila to vsoto in se > povzpela na 2 milijardi. Skok od leta 1961 do letos za nadaljnjo milijarde dinarjev pa prav preseneča. Uspeh podjetja je bil dosežen zato ker je kolektiv zavestno in načrtno vlagal sredstva v razširitev, predvsem pa v modernizacijo proizvodnje. Ko- lektiv ima danes bb razpolago najmo- dernejšo strojno opremo. Z moderni- zacijo proizvodnega procesa, s sodob- no opremo za proizvodnjo in poveča- no storilnostjo kolektivu ni uspele dvigniti samo realizacijo proizvodnje na tako zadovoljivo višino, temveč mu je uspelo ustvariti pogoje za prehod na 42-urni delovni teden, o čemer smo v našem listu že nekajkrat poročali. Kolektiv »Aero« se je s tako po- membnim .uspehom najbolj dostojno vključil v praznično razpoloženje pred 20. obletnico AVNOJ. -ek IVaš razgovor o statutih Izdelava osnutkov statutov je v sedanjem času ena poglavitnih na- log delovnih organizacij na ob- močju konjišike občine. Rek, do ka- terega morajo biti novi §tatuti potrjeni, je iz dneva v dan krajši. Organi upravljanja in politične or- g^anizacije imajo pri tem. veliko od- govornost, saj ne gre za formalen akt. temveč za temeljni dokument vsake delovne organizacije. Pred- sedniku občinskega sindikalnega sveta tov. Vladu Pratnemerju. ki je skupaj še z nekaterimi člani pred kratkim obiskal vsa podjetja v ko- njiški občitti. smo vprašali, kako daleč so z izdelovanjem statuta v posameznih delovnih organizacijah. Na postavljeno vprašanje nam je tov. Pratnemer takole odgovoril: »Po ugotovitvah, ki smo jih do- bili ob nedavnem obisku podjetij, so v naši občini samo štiri delovne organizacije do kraja iizdelale osnutke statutov, in sicer tovarna kovinskih izdelkov in livarna v Vi- tanju, tovarna umetnih brusov ^KomCt^t v Zrečah, gostinsko pod- jetje Jelen' v Slov. Konjicah in' opekarna v Ločah. Od skupnega števila delovnih organizacij na ob- močju občine ('brez šol. ustanov in zavodov) je to le slabih 20'Vo- Ko- misije v teh podjetjih bodo osnutke v najkrajšem času dale v široko javno razpravo, vsem zaposlenim delavcem. Njihove pripombe, pred- loge in mnenja bodo komisije ob- ravnavale še preden bodo osnutke predložile organom upravljanja v dokončno potrditev statuta.« Nato smo tov. Pratnemerja vpra- šali, kako je z izdelavo osnutkov v os-talili podjetjih, pri čemer nam je povedal: »Mnogo je napravljenega tudi že v nekaterih večjih podjetiih; npr. v usnjarskem kombinatu »KONUS«, dalje v tovarni usnjarskih strojev »KOSTROJr. na,LIP v Slov. Konji- cah, v TKO Zreče in še v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Se- veda pa zahteva izdelava v večjih podjetjih tudi mnogo več časa. Ra- zen v industrijskih podjetjih so večji del osnutka pripravili tudi že v trgovskem podjetju »Dravinjski dom«, kjer bodo že kmalu o njem razpravljali.« Ko smo tov. Pratnemerju postavili vprašanje o pripravah za izdelavo osnutkov v manjših, predvsem obrt- nih podjetjih, nam je dejal: »Prav v teh je bilo doslej naj- manj napravljenega. Delno je temu krivo to, ker nimajo ustreznih kadrov, ki bi to zbrali, uredili in primerno oblikovali ter napisali. Zato se razgovarjamo z delavsiko univerzo, ki iji organizirala poseben seminair, na katerem bi se podrob- neje pomenili o posameznih dolo- čilih. Vsekakor se splošna določila ne bodo bistveno razlikovala, večje razlike pa lM>do prav gotovo v no- tranji organizaciji, delitvi dohodka, v organih upravljanja iri podobno. Na podoben način bomo verjetno pomagali iprr osnutkih osnovnim šolam in zavodom. S tem želimo doseči to, da se celotna akcija ne bi preveč zavlekla, da bi naloge dobro in pravočasno opravili ter da ne bi čakali prav zadnjih dni in nato vse površno izdelali.« V. L. TELICO SO POJEDLE SVINJE Kmeta Taceria iz Imenske fSorce je dole- tela nesreča, aa so morali zasilno zaklati lepo telico. ker se je preobjedla. Lastnik jo jjp izročil v zadružno klavnico v Podče- trtku, kjer naj bi jo pregledal živinozdrav- nik. Tri dni je visela v klavnici, nakar je veterinar odločil, da ni uporabna, temveč bi jo bilo potrebBo dati konjaču. Toda tu- di konjač ni odpeljal telice, temveč so jo baje lahko pojedle Staroveškove svinje v Podčetrtku. To se čudno sliši in prizadeti kmet se nikakor ne more sprijazniti s takš. nim ravnanjem, ker |» le prehudo oškodo- van, posebno še. ker tolica ni bila drugače bolna. Ali ni to nenavadno? OBVESTILO VSEM NAŠIM DOPISNIKOM IN SODELAVCEM Ker nekateri naši dopisniki in sodelavci kljub našim obvestilom še niso poslali za izjiliirilo avtorskepn honorarja za prispevke objavljene v letu 1%'^, podpisano izjavo, da po Uradnem li^tii ^"'1.RJ, 2'i/62 niso dolžni odpreti žiro račjina, v nasprotnem primeru pa nam sporočili štovilKc svojega žiro ra- čuna, k tcmii priložili podpisan bbrazirc 74 (prenosni nalog), prosimo,, da to store do 30. novembra t. 1. Ce do navedenega datuma obvesnosti. ki jih narekujejo predpisi ne bodo izpolnili, bomo smatrali, da so se avtorskega honorarja odrekli. Uredništvo Celjskega tednika Štedilniki lAf:"'" Tovarna gospodinjske opreme Go- renjec gradi poleg železniške postaje V Velenju nove tovarniške objekte Sedanji prostori že zdavnaj ne ustre- zajo povečani proizvodnji, razen tega pa zaradi nefunkcionalnosti ne dopu- ščajo nadaljnjo modernizacijo pro- vodnje. Ker bo rudnik lignita kmalu pričel z izkopom varnostnega stebra na katerem stojijo sedanji prostori to- varne in pa stara termocentrala, je postala gradnja novih objektov nujna. Gradbena dela potekajo dokaj ugodno in v tovarni računajo, da se bode februarja prihodnjega leta že lahko selili. Novi obrati bodo imeli kapaci- teto 300.000 raznih štedilnikov letno, kar predstavlja več kot polovico ce- lotne jugoslovanske proizvodnje šte- dilnikov. Tolikšno povečanje zmoglji- vosti bo omogočala nova, sodobna oprema, tekoči trak, urejen notranji transport in modernizirana emajlirni- ca. Brutoprodukt podjetja se bo pove- čal in bo znašala okrog 12 milijard di- r^arjev letno, od tega bo več kot 20% odpadlo na izvoz. Tovarna se na tu- jih »tržiščih vse bolj uveljavlja, večje količine pliiiskeh štedilnikov že po- šiljajo na Madžarsko, pogajanja s, Poljsko pa so v teku. O novih proiz- vodih so v tovarni bolj redkobesedni, zaupali so nam le, da pripravljajo ne-, kaj novih proizvodov, ki bodo tako po obliki kot po kvaliteti presenetili potrošnike. P. B. Iz Velenja Pred dnevi je svet za industrijo pri skupščini občine Velenje raz- pravljaj o persp>ektivnem razvoju lesno industrijskega kombinata v Šo- štanju in obrtno komunalnem centru »Oljka« v Smartnem ob Paki. Lesno industrijski kombinat bo preusmeril svojo proizvodnjo na izdelovanje plošč iz tarolita (gradbeni elementi). »Oljka« pa bo že prihodnje leto raz- širila kapacitete obrata apnenice. Velenjski rudarji Velenjski rudarji so svoj prispevek za obnovo Skopja vezali tudi na po- kritje rastočih potreb po premogu Skupno so vpisali 26,8 milijonov di- narjev ali okrog 8500 na posameznika. Sklenili pa so, da bodo ta sredstva zbrali z nedeljskim delom, tako da bo sleherni član kolektiva delal pet ne- delj, in sicer eno na mesec. -ik IZ SLOV. KONJIC Pred kratkim smo že poročali, da v Slov. Konjicah in v nekaterih okoliških krajih ob glavni cesti urejajo avtobusna postaja- lišča. V teh dneh so jih izročili protnctu v Zrečah in v .Slov. Konjicah že pred tem pa so bila urejena v Tepanju in na Strani- cah. V samih Slov. Konjicah se je o pri- mernem prostoru za pristajanje avtobusov že dalj časa kazala potreba, saj ga za av- tobus v smeri Cojje — Maribor ni bilo, ikar je seveda oviralo vedno večji promet. O DELU CESTNEGA PODJETJA # 6 DELU CESTNEGA PODJETJA # O DELU CESTNEGA PODJETJA • O DELU CESTNEGA PODJETJA # O DELU CESTNEGA PODJETJA NA DOBRI CESTI VAREN PROMET Cestni promet v, zadnjem obdobju pri nas sunkovito narašča. Razumlji- vo je, da s tem nastajajo tudi znatne težave, cestna podjetja pa imajo vse odgovornejše delo. Od pravilne orga- tiizacije in prizadevanja članov kolek- tiva cestnega podjetja je namreč v Veliki meri odvisna tudi varna in udobna vožnja. Prav o teh problemih in dosedanjem delu smo zastavili nekaj vprašanj, direktorju cestnega podjetja v Celju tov. Bogdanu Vi- vodu. Nanje je takole odgovoril: — V koliki meri se je v zadnjem obdob/u stopnjevalo delo cestnega Podjetja spričo vseh večjih zahtev? To stopnjevanje lahko najbolje ilu- strira primerjava obsega dela v letu '^2 in 1963. Letos se je namreč ob- ^eg dela našega podjetja (tako tudi nrutoprodukt) podvojil. Medtem ko je yrednost opravljenega dela lani zna- Sdla okoli 750 milijonov dinarjev, smo letos že presegli 1,5 milijarde. In si- •^^r pri isti zasedbi uprave in tehnične '»luibe. Zato je tudi razumljivo, da je jetošnja stopnja obsega dela zahteva- la od vsakega posameznika veliko po- žrtvovalnosti in nesebičnega zalaga- nja. Ta številka pa nam ob dejstvu, da režija ni povečala, tudi pove, da ^"10 lahko tudi s finančnimi rezultati zadovoljni. Vredno je še povedati, da ^ojektiv zmanjšanih stroškov^ ni uvr- ^"1 v svoje sklade, temveč je sredstva pridobljena s prihranki namenil za po- trebe vzdrževanja in rekonstrukcij cest — skratka v dobro naših cestišč. — Veliko se govori o nekaterih spremembah glede vzdrževanja cest Ali nam lahko s tem v zvezi poveste kaj določnejšega? Sedanji brigadni sistem organizaci- je vzdrževalne službe cestišč je poka- zal velike prednosti, hkrati pa tudi ne- ka'tere manjše hibe, ki jih bomo s spremembami odpravili. Doslej sme imeli tri vzdrževalne obrate in osem cestnih delovodstev — v začetku na- slednjega leta pa bomo organizacijo službe vzdrževanja spremenili tako. da bomo imeli samo dva vzdrževalna obrata, število delovodstev pa se bo povečalo na štirinajst. S tem bomo pridobili več stvari Nadzor nad delom .cestarskih skupin bo mnogo učinkovitejši, delovodje bo- do lahko oddajali in sprejemali doma- la vsa dela, ki jih bodo izvrševale po- samezne skupine. Na ta način pa bo tudi delo pridobilo na kvaliteti, isto- časno pa tudi na kvantiteti — posa- mezne skupine bodo gibčnejše in bo- do v istem času lahko opravile več storitev kot doslej. Pomembno pri tem pa je še- to, da se bo bistveno zmanj- šalo število administrativnega kadra Pri tej reorganizaciji pa se hočemo predvsem izogniti nekaterim slabo- stim. Zaradi tega bomo namestili tudi posebne preglednike cestišč, ki bodo zadolženi za rloločono dolžino cestišč Njihova naloga bo, da bodo sproti ob- veščali delovodstvo o večjih okvarah na cestišču, hkrati pa bodo manjše okvare tudi sami popravili. Pri vsem tem pa zasledujemo predvsem dva smotra, da bi delo pri vdzrževanju cest kar se da izboljšali in hkrati po- cenili. — Letos jc vaše podjetje opravile veliko delo pri gradnji novih sodob- nih cestišč. Koliko cest ste letos re- konstruirali? V letošnjem letu je naše- podjeti« rekonstruiralo 25 km cest. Vsekakor so med najpomembnejšimi ceste proti Rogaški Slatini, proti Logarski dolini in cesta do Polzele. Toda to so le važ- nejše. Naj povem, da je naša »asfalt- na skupina letos asfaltirala kar 150 tisoč kvadratnih metrov cestišč, kar je izredno veliko. Pri tem so pokazali veliko prizadevnost in voljo, saj je na primer rekonstruiranje cest, ki jih Asfaltima skupina med delom na cesti v Smai-Ju je poškodoval letošnji mraz, bilo iz- redno težavno. V vseh teh primerih smo namreč cestišča nekoliko dvig-- nili in na novo asfaltirali, tako da se podobna škoda ne bo mogla več po- noviti. — Pri cestnem podjetju je bržčas glavno merilo iinančno vprašanje. Ali nam lahko kaj več poveste o tem? Ros jo, finance so sUba stran. Do- slej so sredstva za vzdrževalno dele zbirajo od prodaje bencina. Od vsa- kega litra prodanega motornoga go- riva dobi cestno podjetje pet dinarjev Vendar pa so ta sredstva premajhna Zaradi tega bi kazalo prispevke po- rabnikov goriv obremeniti z dodatni- mi petimi dinarji. Ce bi potem upora- bili tudi prometni davek od bencina za vzdrževanje cest, bi zagotovili do- volj sredstev za vzdrževanje cest. Ta- ka razdelitev in zbiranje sredstev pa bi bila tudi pravičnejša, kajti v se- danjih pogojih morajo manjkajoča sredstva prispevati okraj in republika in sicer iz drugih vitov. Na koncu smo tovariša Vivoda vprašali še o težavah, s katerimi se cestno podjetje srečuje. Takole je odgovoril na to vprašanje: Pri vsakem delu in vsepovsod se delovni ljudje srečujejo s težavami Tako tudi mi, vendar menim, da so štiri stvari za nas kritične, in sicer nesigurni letni plani, ki so predvsem odvisni od proračunskih možnosti, na- Bogdan Vivod dalje obratovalni prostori, ki so zasta- reli, neustrezni, premajhni in funkcio- nalno nezadostni ter neprimerni, po- tem še pomanjkanije mehanizacije in nazadnje še neustrezna razdelitev ob- močij cestnih podjetij. Najprej bi se rad dotaknil potrebe po gradnji novih obratnih prostorov Sedanji prostori na Lavi ne zadošča- jo. Zaradi tega bi bilo treba podobno kot v Ljubljani, Mariboru in tudi dru- gih mestih, kjer imajo sedeže ostala cestna podjetja, urediti primerne pro- store. Sele tedaj bi lahko nabavili tu- di potrebno mehanizacijo. Slednje — pomanjkanje ustrezne mehanizacije —r oostaja namreč iz dneva v dan bolj pereče vprašanje. S sezonsko delovne silo je namreč vse več težav, pomanj- kanje delovne sile pa bo v naslednjem obdobju možno nadomestiti le š pri- merno mehanizacijo. Istočasno je nuj- no, da zgradimo za stalne delavce ustrezna stanovanja, še posebej zara- di tega, ker povečevanje mehaniza- cije bistveno preminja strukturo za- posliinih — vse več je visokokvalifi- ciranih delavcev, tehničnega osebja. Na koncu bi rad omenil še razmeji- tev območij. Tu se srečamo z nena- vadnim pojavom, da naše območje proti jugu sega od Celja le kakih 20 kilometrov, čeravno območje proti Za- savju teritorialno gravitira k Celju, Zato bi vsekakor bilo za koristi pro- meta ugodneje, če bi ta cestišča pre- vzelo naše pcxijetje. stran 4 CELJSKI TEDNIK St. 48 — 27. novembra 1963 ZA JASNO KMETIJSKO POIITIKO Na skupni seji občinskega od- bora SZDL in občinskega ko- miteja ZKS v Konjicah, so ob- ravnavali stanje in bodoče na- loge v kmetijstvu ter gozdar- stvu za obdobje prihodnjih se- dem let. Analiza dosedanjega poteka odkupa kmetijskih zemljišč, podružbljenje v gozdarski proizvodnji in ko^^ operacija z zasebnimi kmeti so v večini primerov pokaza- le dobre rezultate. Medtem ko je kooperacijska proizvod- nja v preteklih letih zajema- la letno okoli 15 % več povr- šin, letošnji podatki kažejo, da so se le-te povečale za oko- li 30 %. JI Poglavitna akcija v prihodnjih letih pa bo vsekakor v pridobivanju novih kmetijskih zemljišč za druž- beni sektor. Te znašajo sedaj okoli 400 hektarov, v sedmih letih pa naj bi se povečale na preko 1000 ha ob- delovalnih površin. Razen rednega odkupa bi ta zemljišča pridobili tu- di z arondacijami in sicer postopo- ma, tako da bi lahko vse priklju- čene parcele takoj vključili v so- dobno obdelavo. Za sadjarstvo in vi- gradništvo so vsekakor najbolj pri- merne lege v okolici Slovenskih Ko- njic, kjer so zato že uredili nad 100, iia sadovnjakov in vinogradniš- kih nasadov. Za povečanje živinore- je, predvsem krav mlekaric bodo po načrtu pripravili kakih 100 ha zeml j išč v bližnji konjiški okolici, kjer so na Goliču že postavili včeji hlev. Večje skupne površine so predvi- dene za sadne plantaže še na Stra- nicah, kjer so z odkupom zemlje in potrebno arondacijo že pričeli, in pa v okolici Draže vasi, Žič in Loč. Seveda bodo za vse to potrebna v prihodnjih letih precejšnja fi- nančna sredstva. Razen za nakup zemljišč, nabavo sodobne kmetijske mehanizacije, gradnje skladišč in hladilnice, bodo veliko skrb posve- tili tudi strokovnim kadrom ter gradnji stanovanj. Tako računajo na večje število kvalificiranih de- lavcev, tehnikov in inženirjev, med- tem ko bodo nekvalificiranih delav- cev imeli v prihodnjih letih vedno manj. Za vse te kadre bodo morali zgraditi kakih 40 novih stanovanj. Na seji pa s6 poudarili tudi potre- bo po strokovnem izobraževanju kmečke mladine, in sicer testega de- la, ki ostaja doma na posestvu. To naj bi bilo specializirano, to je lo- čeno za"'živinorejce, sadjarje, vino- gradnike itd. Celotnemu razvoju kmetijstva in gozdarstva na območju občine, pa bo treba prilagoditi tudi davčno politiko. Člani obeh foru- mov so še predlagah, da bo potreb- no tudi ugotoviti, katera zemljišča v višjih legah, ki jih danes še ob- delujejo in ne dajo velikega pridel- ka, bi kazalo pogozditi in katere gozdove v dolini bi se dalo preure- diti za potrebe kmetijstva. Pred- vsem pa bo nujno o vseh načrtih podrobno seznaniti občane, poseb- no še zasebne kmete. »Kmetje mo- rajo vedeti, kakšne ukrepe predvi- devamo na posameznih področjih in krajih, istočasno pa morajo ve- deti tudi za lastno perspektivo. Le tako bomo lahko dosegli, da se bo- do še z večjo aktivnostjo vključili v povečanje pridelovanja kmetijskih pridelkov,« je na zaključku seje poudaril predsednik občinskega od- bora SZDL tovariš Marošek. »Hura soncu in dežju« po televiziji Slovensko ljudsko gledališče v Celju bo 29. novembra ob 18. uri igralo pred televizijskimi kamerami Iju^bljanske TV Hep van Delfovo igro za otroke »Hura soncu in dežju«. Predstava bo javna in so vabljeni otroci pa tudi starši. Dostop v dvorano celjskega gledališča bo do 5 minut pred 18. uro. Vstopnina je enotna. To bo že drugi letošnji televizijski prenos iz ST.G Celje. OBRTNI SERVIS Pred kratkim so pri Krajevni skup- nosti v Štorah ustanovili OBRTNI SERVIS, ki ima nalogo, da vzdržuje stanovanja in 74 stavb družbenega premoženja.' Zaenkrat imajo zaposle- nih 5 zidarjev in enega električarja, 2e prvi uspehi so pokazali, kako nuj- na je bila ustanovitev takšnega ser- visa. V nekaj dneh pa bo pričela po- slovati še služba domače nege bolni- ka na domu. IVAN NAPOTNIK: Ganimed Napotnikova galerija in prenovljena šola • v Šoštanju za dan republike V^miMim objektom, ki jih bodo ob dnevu republike izročili namena v našem okraju, se pridružuje tudi prenovljena II. osnovna šola v Šoštanju. Otvorili jo bodo danes popoldne ob sedemnajstih. Hkrati s tem bo v avli šole svečana otvori- tev šolske Napotnikove galerije, ki bo združena s 75-letnico rojstva šoštanjskega rojaka, kiparja Ivana Napotiiika. Za Napotnikovo galerijo so prispevali svoja dela nekateri znani slovenski likovni ustvarjalci. Šolo in galerijo bo predal namenu predsednik občinske skupščine f ing. Ludvik Mali, o umetniški oseb- nosti slovenskega kiparja Ivana Napotnika pa bo govoril ravnatelj ljubljanske Narodne galerije dr. Ka- rel Dobida. Napotnikova galerija bo odprta od 29. novembra do 1. decembra dnevno od 9. do 18. ure. dhr ^ KRATKE NOVI SPOMENIKI BORCEM NOB V VELENJU V letošnjem letu je ZB v Velenju posvetila posebno skrb spomenikom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja. Tako bodo za praznik repub- like uredili skupno spominsko ploščo 150 borcem in talcem na pokopališču v Velenju, medtem ko pripravljajo načrte za centralni spomenik v samem središču mesta. Le-ta bo že prihodnje leto dopolnil zaključeno podobo ve- lenjskega mestnega središča. -ik V VELENJSKI OBCINI: ZBORI VOLIVCEV Preteklo nedeljo so pričeli v velenj- ski občini z zbori volivcev. Prvi zbor je bil v Paki pri Velenju. Zbore, s ka- terimi bodo končali do 26. novembra so namenili obujanjem spominov na zgodovinsko zasedanje AVNOJ ter šolski problematiki. Prav z ozirom na šolsko problematiko je bistvene važ- nosti, da so pohiteli z zbori, kajti v prvi polovici šolskega leta so razpra- ve vsekakor uspešnejše. Važno pa je to tudi za nove člane šolskih odborov ki jih bodo volili na zborih. Poleg tega pa bodo na zborih poro- čale tudi krajevne skupnosti o delu v preteklem obdobju. -ik Osnovne organizacije ZKS na območju konjičke občine imajo v teh dneh sestanke članstva, na katerih razpravljajo o pripra- vah na bližnje letne konference. Te bodo predvidoma od 20. novembra do 5. decem- braj to je v istem obdobju, kot v ostalih občinah celjskega okraja. Na sedanjih sc- stankrh obravnavajo vprašanja iz dela v preteklem obdobju, katera bodo podrobneje pretresali na letnih konferencah. V ta na- men so v vseh organizacijah postavili ožje komisije, ki bodo skupaj s sekretariati iz- delali letna poročila ter pripravile napotke za delo v prihodnjem obdobju. SPORT N.\ CELJSKI GIMNAZIJI Na športnem dnevu celjske gimnazije so bili v atletskih disciplinah doseženi nekateri prav dobri rezultati: 100 m: Leskošek ll.fc, 1.000 m: Srot 2:91.?, daljina: Koren ft.OO, vi- šina: Markovič 14$. NOVA POPRAVLJALNICA NOGAVIC Kako važne so usluge te dejav- nosti, vemo najbolj me žene. Z novi- mi praktičnimi izdelki nylon, perlon Aogavic, je prišla za nas skrb več — zanke, ki se kaj rade popeljejo — in potem? V Vodnikovi ulici, nasproti Eko- nomske šole je uredila Stainovanjska skupnost Center novo vejo svojih uslužnostnih delavnic — popravljal- nico nogavic, ki jo odlikujejo vljud- nost osebja, hitro in solidno poslo- vanje ter delovni čas od 6. do 16. ure, ob sobotah pa do 12. ure, ki je dobrodošel posebno še zaposlenim ženam. D. F. KUD »MILICA PAVLIC-KATA^ V CELJU V soboto bo v celjskem Narodnem domu gostovalo kulturno umetniško društvo »■Milica Pavlič-Kata« iz Va- raždina. Koncert tega ansambla, ki ima na sporedu številne narodne pesmi in plese naših narodov, bo v nedeljo zvečer ob 19.30. Društvo je v času svojega obstoja doživelo že lepe uspehe, zato pričakujemo, da ga bo tudi celjska publika toplo sprejela, \ Obrat družbene prehrane, ki ga je uredi- la stanovanjska skupnost v Slov. Konjicali, (o bil pred kratkim osamosvojen. Za redne abonente imajo toplo hrano tudi v vočer- iiih urah, po trikrat na teden pa bo odprt do 2 ure zjutraj. Ob sobotah zvečer bodo imeli tudi godbo z plesom, saj je tovrstno razvedrilo ljudem prav tako potrebno kot ostale dobrine. V obratu se sedaj hrani precejšnje število delavcev iz raznih podje- tij in ustanov, ki so s ceno in kvaliteto hrane zadovoljni. V. L. v političnih in delovnih organizacijah n« območju konjiške občine se že pripravljajo na letošnje praznovanje Dneva republike. (Jlavna proslava bo v Slov. Konjicah, kjer bo nekaj dni pred praznikom gosto\;ilo celjsko gledališče z dramo: ^Raztrgane)«. Razen za odrasle jo bodo predvajali liidi za šolsko mladino. Podobne proslave in manjše prireditve bodo ludi v ostalih več- jih krajih na območju občine, dalje v de- lovnih organizacijah in po šolah. Član lO CK ZKJ tov. Leskošek Franc-Lu- ka je pred kratkim obiskal usnjarski kom- binat »KONUS« v .Slov: Konjicah. Ogledal si je obrate tega podjetja in se zanimal za njegov nadaljnji razvoj. V razgovoru z predstavniki organov upravljanja in občin- skih forumov pa so obravnavali z'tov. Le- skoškom nekatere probleme občine ter nje- nega gospodarskega razvoja. V Šentjurju so poleti odprli novo, sodobno trgovino. Je lepo opremljena in domačini veliko kupujejo v njej. Nekateri sicer pravijo, da tako lepo poslopje ne sodi rav«o najbolje v staro okolje, vendar — kje je zapisano, da se nekoć ne bo spremenila tudi okolica trgovine? Vsi pa so si edini v tem, da je sodobna trgovina prav gotovo velika pridobitev za Šentjur in njegovo okolico Brez predaha izleti v domače kraje — Je morda z zaključkom glavne turistične sezone in nastopom tako imenovane posezone manj zanimanja za izlete, ki jih prireja vaše podjetje je bilo. prvo vprašanje, ki smo ga za- stavili šefu celjske poslovalnice Kom- pasa, Milanu Vukmaniču. — V našem delu pravzaprav ne čutimo sezonskih razlik. Delo gre na- prej skoraj broz predaha. Spremem- ba je nastala le v toni, da zdaj v moč- nejši meri propagiramo izlete v doma- če kraje in to cenene izlete, saj obra- čunavamo pr-evoženi kilometer z av- tobusom samo s 170 dinarji. Kot vidimo po prijavah, je nadalje- val tov. Vukmanič, je za te izlete ve- liko zanimanje. To navsezadnje ni nič čudnega, saj smo jih usmerili v tiste kraje, ki jih naši ljudje ne poznajo ali pa zelo malo. Tako bocio vozili zdaj naši avtobusi na Trakoščan, v Kostanjevico—Otočec in Novo me- sto, v ormoško področje,< nadalje "tv Istro, na Kurešček, Lipico, v Strmec pri Predilu, v Goriška Brda, v Bero Krajino, v Volčji potok, na Turjak, v Žužemberk, v malo znano, a lepo Ra- kovo dolino in podobno. Skratka, iz- bire več kct dovolj in to takšne, da lahko zadovolji še tako zahtevnega izletnika. — Kako pa je z izleti v inozcni stvo? — Njihov program se ni skoraj v ničemer zmanjšal. Se zmeraj pa pred- njačijo naročili za izlete v Trst in Benetke pa tudi v Celovec, Beljak itd. — Bo morda vaše podjetje organi- ziralo kaj izletov za silvestrovo? — Tudi ti so v načrtu. Zanimiv bo izlet in silvestrovanje v Cortini d" Ampezzo,, nadalje silvestrovanje v Rimu, Pragi in drugod. Razen tege bomo lahko nudili rezervacije za sle- herno domače silvestrovanje. — V našem delovnem programu so lepo mesto našli izleti v Celovec na ogled dunajske drsalne revije. Kako bo s to prireditvijo v prihodnjem le- tu? — Propaganda zanjo je že v teku Člani dunajske drsalne revije bodo'- v Celovcu nastopili pd 5. do 17. fe- ' bruarja. Zanimivo je, da že zdaj spre- jemamo prve informativne prijave z\ ogled te svetovno znane revije. Kake veliko je zanimanje zanjo, povede tudi številke, da si je prvo prireditev v Celovcu lani ogledalo okoli 200 Celjanov, da pa se je letos to število' povečalo že na okoli 2.300. Vse kaže da bo za prihodnjo revijo še več za- Fiiinaiija. -mb »Pionirski kotiček« Pionirji iz Šentvida so šaljivci Pionirji iz Šentvida pri Grobelnem so menda res pravi šaljivci. Ko smo se pred dnevi srečali na šolskem dvo- rišču, so nas s svojim smehom in dobro voljo prav presenetili. Kljub temu da nekateri hodijo 'v šolo zelo daleč, jih to ne ovira, da se ne bi ve- selo podili po šolskem dvorišču. Ko pa so zagledali fotoaparat, ki je usmerjen vanje, so pri priči pustili žogo vnemar in v trenutku splezali na leseno ograjo, da bi se kar najbo- lje videli na sliki. Žal nismo mogli slikati vseh, tole jih je le dobra če- trtina. Ea nič zato! Morda pridejo pa drugi kdaj prihodnjič na vrsto. Dragi pionirji iz Belih vod! Hvala za vaše pisemce in za čestitke ob 29. novembru. Tudi mi vam želimo prijetno praznovanje — in res nam pošljite svoje glasilo! Lepo pozdrav- ljeni! Pionirji iz Belih vod v Šoštanju Pionirski odred .šole Karla Destov- nika-Kajuha iz Belih vod nad Šo- štanjem si je v svojem letnem delov- nem načrtu med drugim zadal tudi to, da bo svoje člane seznanil z dve- ma glavnima gospodarskima panoga- ma v Belih vodah. Ti dve panogi sta,: kmetijstvo in gozdarstvo. Ker pa soj poleg tega še sklenili, da bodo prou-'. čili, zakaj se življenje v domačenv. kraju in v komuni spreminja — <^o j temo so razpisale med pionirji tudi ^ jugoslovanske pionirske igre, so se., povezali s kmetijsko zadrugo iz S>-^/ stanja in gozdnim gospodarstvom ij^j Nazarja. Tako so pred dnevi odšli na obisk v Šoštanj. Na vprašanja pio- nirjev sta odgovarjala direktor kme- tijske zadruge Šoštanj tovariš Ivan Stropnik in gozdarski inženir tovariš Peter .Krapež. Pionirji so se zanimali za kratko zgodovino podjetij, za de- litev dela, za perspektivni razvoj podjetij in za samoupravo. Tako so nam pred dnevi napisaU pionirji iz Belih vod. Na koncu pa so nam zaupali še tole: Podrobno o vseh teh vprašanjih bomo pripravili posebne sestavke in naj;boljše objavili v lastnem glasilu »Smrekovški glasovi«, ki vam ga -bo- mo tudi poslali. Ob prazniku republike žejimo mno- go uspehov vsem delovnim ljudem naše komune, okraja in republike, posebno pa obema podjetjema KZ Šoštanj in GU Velenje, ki sta nam omogočila, da smo podrobneje spo- znali njihovo delo. Marija Medved, osnovna šola Bele vode St 48 ^ 27. novembra 1©63 CELJSKI TEDNIK Stsran 6 NA CESTI NISI SAM To pravilo naj bi veijaio tudi ze voznika Fiata Ce 22-46, ki si je 22 novembra po 14. uri privoščil iz Vod- nikove V Gledališko ulico svojevrstne dirke, ^animiv je bil predvsem obvoz ovfcika iz Gledališke v Linhartovo ulico, saj so imeli pri tem ostali ko- ristniki cesti.^ča priliko videti, da moč fiča le ni tako od muh, kot rnu jo pripisujejo, saj ga je "skorajda dole- tela vožnja po strehi. Videti je, da je temu vozniku kaj malo mar lastno življenje, življenje vozila in kar je najbolj važno — živ- ljenje ostalih koristnikov cest, saj sta to pot bila žrtvi podivjanosti dva ko- lesarja, ki sta pravilno vozila po des- ni strani Linhartove ulice. F. VOZNIKI RAZVA2ALCI PREDLAGAJO Prisluhnimo jim, ker imajo prav! Njihov predlog j^, da bi zanje odre- dili čas dovažanja blaga dobavite- ljem v Stanetovo in Prešernovo uli- co, ki sta za ves promet zaprti. Razvažalci — vozniki, ki od parkir- nega prostora prav gotovo blago nc morejo prenesti na ramenih, so vsak dan izpostavljeni kazni za prometni prekršek. Boli jih to, da so brez svoje krivde — krivi. V Mariboru imajo določeno uro razvažanja, sledimo jim! Dani ZA PROSLAVO Zelezarji v Štorah bodo dan re- publike in 20. obletnico II. zase- danja AVNOJ lepo proslavili. V dneh pred pra/jniiki bodo posebno v ta namen očistili in okrasili tovar- no, izobe.siili zastave, priredili vrsto predavanj, sestaukov in organizirali medobratna športna tekmovanja, ki bodo trajala od 20. do 27. novembra. V sredo, dne 27. novembra popoldan \>a ibodo imeli v veliki dvorani prosvetnega doma osrednjo prosla- vo. Razen godbe na pihala DPD ^Svoboda«, ki bo priredila samostoj- ni koncert in slavnostnega govora, ki ga bo imel njihov ljudski posla- nec, bo Mestno gledališče iz Celja uprizorilo igro »Raztrgainci«. Inter- no proslave bodo tudi v vseh šolah in ostalih iKMijetjih na področju krajevne skupnosti Štore. Teharje in Svetina. PREDAVANJE O »HINDOKUSU« Planinsko društvo v Celju je pri- redilo predavanje o ekskurziji le- ta' 1962 na Hindukoš. Predaval je znani nemški alpinist Dieler Hasse- la. Predavanje, ki je bilo spremlja- no z barvnimi diapozitivi je lahko pritegnilo tudi take, ki se ne zani- majo izrecno za alpinizem. Ker je ta vrsta izobraževanja med Celjani zelo priljubljena, je bil tudi to- pol Narodni dom poln poslušalcev. o res cene svinjskega mesa nerealne? V eni zadnjih številk vašega tedni- ka pisec članka »Cena svinjskega me- sa je nerealna« ugotavlja, da stalež plemenskih svinj pada, prav tako pa je v hudem padcu tudi tržna proiz- vodnja. Da je v našem okraju v prvih devetih mesecih odkup v kooperacij- ski proizvodnji dosegel le slabo tretji- no, zasebni sektor pa je dal nekaj nad polovico predvidenega. Kot vzroke te- mu vidi pisec v nestimulativni ceni kooperacijsko vezane vzreje prašičev, ki znaša le 310 din po kg, medtem ko je prosta cena okrog 350 din. Tako I^va, kot druga cena pa nikakor nista v skladu s prodajno ceno svinjskega mesa, ki dosega povprečje 700 din. Gornje navedbe so brez dvoma omembe vredne, zlasti če jih gledamo samo z očmi potrošnika, oziroma če povemo odkrito hkrati zlonamerne ker kažejo problem v drugi luči in na- kazujejo njegovo rešitev tam kjer je ni. Poleg tega pa so trditve o 75% iz- plenu gledaPicm v odnosu do navede- ne povprečne < maloprodajne cene svinjskega mesa izražene z besedami pisca ni nikakršna bajka, pač pa de- janska bajka. Ce pogledamo izplen mesa pri svinjah v strokovni literatu- ri in po zakotnih zapisnikih vidimo, da se izplen dejansko giblje med 68 in 80%. kar zavisi od vrste svinj in pa od načina ugotavljanja izplena. Ako pri izplenu upoštevamo tudi težo gla- ve in nogic, se izplen pri naših svi- njah giblje od 70 do 75%, toda potem nikakor ne drži povprečna malopro- dajna cena, ki jo navaja pisec, to je 700 din, ker znaša ta pri sedanjih^ma- loprodajnih cenah po kakovosti posa- meznih delov, povprečno ca. 563 din. Prodajna cena za 1 kg svinjske glave znaša 200 din, nogic 150 din, slanine 4.50 din, mesa s kostmi (prednji del) 600 din, mesa s kostmi (zadnji del) 600 din. Ce pa pri izplenu upošteva- mo samo čisto svinjsko meso (brez glave, nogic in slanine) potem je iz- plen bistveno nižji, povprečna cena pa znaša 680 din, z do 30% slanine pa 620 din. Zato je trditev pisca, da stroški mesarskih podjetij bremene en sam kilogram tega mesa s 300 din pri- bitka povsem neosnovana in zelo la- ično podana. Pisec članka pri svoji razlagi odnosov v cenah pozablja, da je potrebno pri kmetijskem proizva- jalcu nabavljeno svinjo prevesti do klavnega mesta, da dalje nastajajo razni stroški, kot so: transportni stro- ški, transportni kalo, klavni stroški stroški hlajenja, stroški razvoza pc mesnicah ITi maloprodajni stroški, kai vse vpliva na višino maloprodajne ce- ne kot pri drugih artiklih. Dogovor o najvišjih cenah za pra- šiče, goveda in ovce točno določa naj- višje odkupne cene za te živali, pc katerih smejo gospodarske organizaci- je, ki prodajajo ih predelujejo praši- če, goveda in ovce kupovati od kme- tijskih in drugih proizvajalnih organi- zacij in kmetijskih zadrug. Ta dogo- vor so sklenili zastopniki svetov Zvezne gospodarske zbornice za kme- ti'tvo in živilsko industrijo, za trgo- vino iri za zunanjo trgovino ter Glav- ne zveze kmetijskih zadrug Jugosla- vije. Brez dvoma ta odgovor upošte- va objektivne proizvodne stroške pr' vzreji svinj. Istočasno pa doprinaša k vzpostavitvi ekonomsko pravilnih od- nosov med kmetijsko proizvodnjo ter živilsko industrijo in s tem seveda tu- di s potrošnjo. Na kraju pa je omeniti še to: za po- kritje potreb po svinjskem mesu v našem okraju, predstavlja lastna pro- izvodnja največ 10 %• Kot pisec član- ka, t^ako tudi mesarska podjetja ugo- tavljajo, da je tržna proizvodnja svinj v hudem padcu. Tako so ta podjetja vedflo v večji meri vezana na uvo? iz drugih proizvodnih področij iz so- sednih republik, ki pa ne nudijo svi- nje, temveč svinjsko meso v polovi- cah, pO' cenah, ki se prosto formirajo na tržišču ter odstopajo od cen, ki se dobe z enostavnim preračunom dogo- vorjenih con z živo težo v meso. Za- radi tega je pri presoji realnosti se- danjih maloprodajnih cen svinjskega me':a treba upoštevati vse vire naba- ve in ne vzeti samo enega, najmanj- šega z najnižjo ceno ter izvajati ne- pravilne zaključke, ker vemo, da jc pravilno merilo le povprečje. Da pridemo na kraj vsem navede- nim problemom, je naša skupna na- loga, da organiziramo čim močnejšo domačo proizvodnjo svinj, seveda v okviru postavljenih planov in možno- sti. Na ta način bodo naši kmetijski proizvajalci pri proizvodnji svinj si- cjurno dosegli rentabilnost tudi po do- (juvoijenih cenah, vključno s premi- jami. Ob vse večji proizvodnji pa bo dana možnost, da se vskladijo malo- prodajne cene svinjskega mesa z od- kupnimi' cenami svinj. V. Jesen je povzročila -zimsko mrtvilo v vseh letoviščih. Tako se konec se- zone pozna tudi v Dobrni, čeravno pri njih dejansko ni »-konca-^ sezone Pomembna slovesnost Nedavno tega je bila v ekonomski enoti livarne valjev Železarne v St v rab skromna, toda pomembna sloves- nost. Člani tega kolektiva so skupno s predstavniki podjetja proslavili odlitje deset tisočega valja. Obrat, ki je bil ustanovljen šele nekaj let po osvoboditvi in čeprav niso imeli to- zadevnih izkušenj in tradicije, so v času svojega obstoja dosegli zavid- ljive uspehe. Posebno lepe uspehe s i dosegli v letošnjem letu. Povečali so proizvodnjo, osvojili nove kvalitete in .povečali produktivnost za 5",,. Za njihovo usipešno delo in ob jubileju, jih je upravni odbor in delavski svet podjetja nagradil z denarno nagra- do, s katero s<:> priredili prijeten ko- lektivni izlet na poučno ekskurzijo. -J Zelenjavni silosi v Šempetru Agropromet Celje je znan kot soli- den preskrbovalec potrošnikov celj- skega bazena. Letos pa je podjetje v skladiščih v Šempetru v Savinjski do- lini del skladišča preuredilo v moder- no, veliko silosno skladišče za kislo .zelie. .z . enkralao.ikapaciteio, 30U-.t«l^ Na ta rtačin je zagotovljena nemotene preskrba potrošnikov s kisli:.i zeljem ■^oslej ie bilo vikladiščenje kislege -t doMona lesenih čebričkov raznih nzlj. V Šempetru pa lahko te dn^ vid.š 15 volikih betonskih bazenov, \ katerih vre zelje pod obtežitvijo de- belih betonskih plošč. Vodja skladišča Jože Sketa nam jr dejal, da bo zelje v novih bazenih, k' imajo na stenah poseben bitumov pre- maz, še kvalitetnejše od dosedanjega Povedal pa nam je tudi, da so v do- cjovoru z agrokombinatom v Žalcu, da bodo zanje na obratu v Gomilskem proizvajali dovoljne količine dobrega zelja. Pristop h gradnji tovrstnih silosov kaže, kako nekatera trgovska podjet- ja pravočasno in smiselno skrbe, da bi zadovoljila potrošnika in mu nudila .ob slehernem času zaželeno blago. Ce bi po več ali manj enakem načelu ta problem skušala reševati tudi druga preskrbovalna podjetja, potem se pač potrošnik ne bi srečeval s pogostimi izjavami »nimamo. -K Okrajna skupščina (Nadaljevanje s 1. strani) Delegati in gostje so v razpravi govorili tudi o dru^h o1>likah dela SvolM>d in prosvetnih društev. Tako so ocenili delo knjižnic v preteklem razdobju, amatersko dramsko udej- stvovanje. življenje v klubih, ki so se marsikje namesto v kulturna središča nekega kraja, spremenili > televizijske klube itd. Nedvomno ni slučaj, da so največ pozornosti posvetili vprašanju financiranja kulture v komuni, kajti skromna finančna sredstva, ki so jih imela na raziK)lago društva in tudi sveti, prav gotovo niso mogla učinkovito prispevati h kvalitetnejšemu raz- voiii amaterSike dejavnosti. Obstoj večine društev je še vedno odvisen od dotacij občinskega sveta, le-ti i>a od sredstev, ki jim jih skupščine namenijo iz svojilr. proračunov. Kako majhni zneski so to. pove že nodatek. da tvorijo dotacije občin- skim vSvetom in Svobod in prosvetnih (li-nš skiinščini govorili o de'u v prihoduiem rnzdobjii. so mcipli. dn 'mi trchi\ tudi smotrneje kadro- vati in prograntirat'. V društvih naj d(>la čimveč mladih ljudi in ta- ko naj bo iudi v odborih in svetih, kamor l>odo mladi prav gotovo vn{!sli mnogo predlogov in zamisli. Novi okrajni Svet Svol>od in pro- svetnih društev, ki so ga na skup- ščini izvolili, šteje 51 članov. Sestal se je že kn^elu po zaključku skup- ščine in takole razdelil dolžnosti v najožjem vodstvu sveta: predsed- niško funkcijo je prevzel tovariš Damjan Bervar iz Velenja, tajniško p:' tovariš .laka Majcen iz Cel ta. Okrajni svet je izvolil še pet pred- sednikov sosvetov, medtem ko bodo nnhovc čJane imenovali na »pri- hodnji seji. -ij Gibanje prebivalstva v obfini "Vt-lftijn sta bil>i v času od 16. (If) 2". II. 1%3 roj<'nn 2 defka. l'OnOKF,: (\ikl l-iMiic. riidiir. Kavrc 16 in PantiKT Ti-.i-/iiii. d<-lavkii. Kiiv("(' 16. Zaje Ludvik, kfdar^ki nom.. Ravne '^O in Inn(>/ič Klira. . /idunškova 8 in l'"er»'nnio. 7idanšk()va S. Kreian Jvan. strojni ključav- ničar. Velenje, Koroška 7 in Zevu I Furi. frizerska luniiočniea. Velenje. Koroška 'i. Pik!javoršek Jako!), rudar, Kosovo 1 in Hri- heršek jo/efa. knietovalka. Ravne 120. Pir. n,it Anion, sirojni ključavničar, Velonie. Koroška 11 in Srehre Marjanu, šiviliska iiomočnica. Drn/inirie 8. Miklavžina .\loiz, riibve.ščen o vsem. kar se danes v komuni dogaja. Družbeni premiki, tem- gospodarskega razvoja, delavsko in družbe- no upravljanje ter komunalni sistem naravnost !"'ijo suibjoktivne činitelje v občinah k večjemu "Jiormiranju občanov na relaciji komuna — ^hčan. Naš demokratični razvoj in nova ustava, •^1 postavlja v (xspredje človeka, pa hkrati na- '^^^["jf'- da sodeluje v upravljanju čim več ljudi. i^' temu tako. mora družba poskrbeti, da l^bcanu omogoči aktivni vpliv na formiranje ^fajevne in občinske politike. To lahko omo- sOei na več načinov. Eden, dokaj pomemben, pa 1^ v tem, da ^.bčan s pisano besedo preko tiska Zgraža svoje mnenje, daje pripombe in sugestije .^ razna gospodarska in družbena dogajanja " seveda tudi kritizira določene negativne po- ki jih poraja naš razvoj. Dot ^k^^' tega je danes postala več kot nujna potreba, da obveščanje ne poteka le na klasični; način, in sige v gos-podarstvu in druž- benem razvoju sploh. (Ire še za kvalitetnejši' premik na področju iiiformira'nja javnosti, ki jo narekuje naš družbeni razvoj in funkcija občana, iki se v komuni pojavlja hkrati v treh inačicah enega in istega procesa, in sicer kot proizvajalec, upravljalec in fK)tr<)šnik. Kot J-ik- šeii ima. kajpak, ne samo pravico, temveč tudi dolžnost sodelovati pri formiratijii krajivne litike na |)otlročju. kjer stanuje, pri (►lilikova- nju proizvodne politiike. kjer je zanoshMi. in končno tudi pri oblikovffnju politike oh-^'-'m^ k.i- tere občan je. To pomeni, da je potreihno v tem smislu vlogo informiranji! dor)(>!niti tiirli na iir- sprotni relaciji: občpn — komuna. D;i bi zado- stili tej p()trel)i. se listi jm)sI m/m je io rii/nili ob- lik kot npr. Pisma ibravcev; (leljski tcbrk pa je uvedel posebno stran z naslovom B(>seda občanov. Ce vsa ta razvojna, kvalitetna giI)iiMi.t na pod- ročju obveščanja strnemo. prithMiio d') iipslcd. njega zaključka: Brez dobretra npravlinnin ni dobrega obveščanja, in obratno brez dobrega informiranja ni uspešnega upravljanja. Zaradi tega se že .nekaj let nazaj, in v zad- njem časti ob razpravah o oibčinskih statutih, vc^no bolj poraja v občinah potreba <^ izdajanju svojih občinskih glasil. Tc^h teženj v občinah ni potrebno še posebej noudarjati. ker je to že v uvodu dovolj jasno prikazano. Gre pa za drugo plat tega pomembnega vpra- šanja na področju uniformiranja. Predvsem za to, 'kako informiranost v praksi doseči, da bo najbolj učinkovita, kvalitetna in racionalna ter ;la bo hkrati zadovoljila -predvsem občana, ka- UTcmii je pravzaprav namenjena. Ne smemo pa . pozabiti, da si na področju informiranja lahko dovolimo le tak obseg, ki bo v skladu z dejan- skimi možnosLmi gosiMjdarskega in družl)enega ravvoja pri nas. Pri tem m- kaže prezreti pozitivnih teženj subjektivnih sil v olKini. zlasti .S(»(i:jlističn«> zveze, ki je javna tri'hiina in mobilizator ter n'ijširša |)()litična opora in oblika sumouprav- !;;nija delovnih ljudi v komuni, l.c-ta je torej v prvi vrsti zainteresirana in čini. Prav zaradi teh pozitivnih teženj so v nelka- K rih občinah že lani začeli iztiajati občinska glasila kot n|)r. v konjiški in šmarski občini, ki so !)a pozneje prenehala izhajati. Ka/'o-.'. da se n'so obnesla, je bil oredvscin ta', da so bili stro- ški tiska (lokaj visoki, kvaliteta in z njo učinek toli glasil pa mini.malen. Zaradi oodobnih |)oini- slekov pa k izdajanju občinskih glasil, čeprav . ,že dalj časa r.izmišljajo o tem. niso pristopili v'celjski. velenjski in nt^katerih drugih 4)l)činah. letos j)a so *nova zaživele težnje v nekaterih obč'iuili i)o izdaianjii svojih olj gnusen zločin. Kaj bi bilo. ■če bi vse spore in prepire reševali na tak način. Na zaključku pa je namestnik javnega tožilca Bogdan Jereb sve- toval obsojenemu Francu Kranjcu, naj bo na prestajanju kazni disci- pliniran in delaven, tako da bi z dolom vsaj malo popravil zločin, ki ga je naredil. KRONIKA NESREČ IVANA KENDA iz Trubarjeve ulice je padla po stopnicah. Zlomila si je roko in poškodovala glavo. - ANTON MAJCEN iz Trnovelj pri Strmcu je padel. Poškodoval si je rebra. — S sekiro se je ranila DANI- CA KLEMENŠEK iz Pletovarja pri Dram- Ijah. - Pri padcu z mopedom si je zlomil Hoso BOŽIDAR GOBEC s Ceste v Laško. - Pri delu si je poškodoval nogo j02e PLOH iz Levca. - MILAN DOl AR iz Dobriše vasi je padel z lestve. Poškmioval si je roke in rtiiru. .STANKO GNUS iz Vrenske Gorce pri Kozjem je padel z mopedom. Dobil je te/ke poškodbe. UMRL JE MED PREVOZOM V bolnico, trije požari V soboto dopoldne je izbruhnil po- žar na gospodarskem poslopju Anto- na Koprivška v Praptx>čah pri Vran- skem. Gospodarsko poslopje je zg<5- relo do tal, z njim vred pa tudi več p>oljedelskega orodja, krme in dva prašiča. Sk^cKio ocenjujejo na približ- no 800 ti.soč dinarjev, požar pa sta zanetila oškodovančeva otroka, ki sta na gospodarskem poslopju zažigala praprot. Isti dan ponoči je zgorela tudi sta- novanjska hiša Alojzije Zdolšek iz Dobja. Hiša je bila lesena in krita s slamo, zato je bila skoraj vsaka po- moč odveč. Požar se je razširil od svinjskega kotla, v katerem so kuhali hrano za prašiče. Škodo, ki je nasta- la pri pcjžaru, ocenjujejo na približno 600 tisoč dinarjev. V nedeljo pa je izbruhnil požar tu- di v poslovalnici Velma v Velenju. Zavoljo hitre intervencije gasilcev, je škoda le minimalna. Vzroka poža- ra pa še niso ugotovili. o prometu Na pobudo Komisijo za promet pri Občinski skupščini Celje, je odbor za Ljudsko tehniko Železarne v Sto- rah priredil predavanja o prometu za šolske otroke v Kompolah, Svetini, Teharju in Štorah. Predavanje v Kom- polah in Svetini je imel tov. Tone Kline, tehnik iz Štor, v Teharju in Štorah pa je imel predavanje tov. Alojz Pišek, glavni mehanik iz Štor- ske Železarne. Predavanje, ki so ga spremljali s predvajanjem štirih fil- mov o prometu, so se udeležili vsi šoloobvezni otroci. Le-ti so pokazali izredno živahno zanimanje za razvoj prometa, prometne predpise in razvoj naših cest. Ob zaključku predavanj pa so navzočim otrokom predvajali še film »Potovanje Maršala Tita po afriških deželah«, ki je otroke še po- sebno poživel. RADIO C E LJ E Na valovni dolžini 202 m. Lokalne oddaje so ob delavnikih od 17. do 18. ure, ob nede- ljah pa od 12. do 13. ure. Ob delavnikih je celjska kronika vsak dan na sporedu od 17. do 17.10, zatem pa pet uiinut obvestil. Tudi plošče po željah imajo svoj stalni čas, in sicer od 17.35 do 17.4'5. Vsako oddajo ob delavnikih zaključujejo reklame ter zabavna glasba. Glasbene oddaje ob delavnikih pu se bodo zvrstile takole: ponedeljek: tri italijanske popevke; torek: slovensk<' narodne; sreda: orkestralna glasba; četrtek: popevke oa vsepovsod; petek: mladinski zbor celjske gimnazije; sobota: za prijeten konec ledna. Razj'u tegu bo v ponedeljek na sporedu tedenski športni pregled, v petek pa tudi oddaja V galeriji kulturnih in zgodovinskih značilnosti: Janez Jeretin. Nedeljska oddaja se bo začela s pogovo- rom s poslušalci. Po obvestilih bodo česti- fali in pozdravljali poslušalci. Po oddaji za vsakogar nekaj na bo še mladinska oddaja — Fran Koš: Hlapček Jure. Tak je program celjske radijske postaje T tednu od 2. do rključao 8. deceaibia. TEDEN BREZ NESREČ Tokrat bo kotiček, odmerjen za prometno kroniko kaj slabo izpol- njen. Pa ne, da ne bi dobili podatkov o prometnih nesrečah! Pretekli teden je namreč eden izmed tistih redkih obdobij v tem letu, ko prometni or- gani niso zabeležili niti ene večje prometne nesreče. Sicer je bilo nekaj manjših prask in trčenj, toda vse so se končale raz- meroma srečno, brez težjih telesnih poškodb in brez' večje materialne škode. Da bi bilo le še več takih ted- nov! POZDRAV VOJAKA Sem na odsluženju vojnega roka v daljnji Bosni, toda rad se spomi- njam na moj domači kraj. Ob pra- znovanju dneva republike pošiljarn inskrene čestitke vsem bralcem Celj- skega tednika. Obenem pa česti- tam tudi vsem mojim znancem in prijateljem. Rado Založnik V. P. 1962yk, Foča Mraz prihaja Nič ne pomaga! Zima priha- ja in mraz je zajel tudi že stoj. niče na celjski trinici. Čeprav za preskrbo še vedno lahko tr- dimo, da je dobra, pa se je v nedeljo in ponedeljek vendar- le zgrnilo na tržnici mnogo manj prodajalcev in kupcev kot po navadi. Tudi na tržnici /e torej zavladal mraz in Čez kak mesec ali dva bodo menda U še redki vztrajali dolge ure na mrazu in snegu. Cene nekaterim pridelkom so padle, predvsem pa to velja za pomaranče in grozdje. Po maranče, ki so jih prejšnji te den prodajali še po 520 dinar jev kilogram, so bile v ponede- ljek že po 250, grozdje pa sc prodajali po 100 do 200 dinar jev kilogram. Krompir je bil po 40 do 45 dinarjev, belo glav nato zelje po 25 do 30, rdeči pa 50 do 60^ kislo pa po 70 dc 100 dinarjev kilogram. Nekoli ko se je pocenila tudi repa, k jo zdaj lahko kupite že za 8( do 90 dinarjev, kilogram. Oh rovt je še vedno po 60 do 80 podobno tudi pesa, korenjčel in koleraba, peteršilj pa je pi 100 do 200 dinar jev. ^ Manjvred no špinačo prodajajo po 9C dinarjev, medtem-ko jo sice) po 150 do 350 dinarjev kilo- gram. Endivija je po 120 do 150 motovileč pa po 230 do 400 di narjev kilogram. Cvetačo pro dajajo po 100, po 200 pa same izredno lepo. Fižola v zrnju ne koliko primanjkuje, je pa pc 250 do 300 dinarjev kilogram Jabolka so po 50 do 90, hruški po 90 do 150, orehi pa 900 dc 1100, jajca pa po 37 do 45 di narjev. Smetano prodajajo po 360 di narjev, skuto po 240, domači maslo po 800 do 1000, perutni no pa po 450 do 1500 dinarjev ~ — ca BRSTIČI Na celjski gimnaziji že šesto leto i;5haja literarni list »Brstiči«. Izda- ja ga in zanj pripravlja gradivo literarni krožek. Naklada prve šte- vilke letošnjih »Brstičev« je re- kordna, saj znaša 384 izvodov. O njegovi kvaliteti priča druga na- grada mladinskega lista »Mladina«, ,ki jo je dobil lansko leto. J. B., UPOKOJITEV - NI MEJA ZA KULTURNO IZŽIVLJANJE Da je tako, so potrdili člani Društva upokojencev v Celju, ki so v ta na- men uredili v svojih društvenih pro- storih tudi lepo kulturno dvorano. Otvoritvi dvorane, ki je bila pred štirinajstimi dnevi, so poleg vidnih predstavnikov družbenih in političnih organizacij prisostvovali tudi pred- stavnik Republiškega sekretariata za socialno varstvo, celjski poslanec Zvezne ljudske skupščine za socialno zavarovanje, predsednik republiškega odbora Društva upokojencev, pod- predsednica Celjske občinske skup- ščine ter načelnik družbenih služb. V pozdravnih besedah so celjski upokojenci izrazili zahvalo vsem usta- novam in podjetjem, ki so pri uresni- čevanju njihovega načrta nudili fi- nančno pomoč. Med temi velja ome- niti sindikalno podružnico uslužben- cev Celjske občinske skupščine, ki je Društvu poklonila »okno v svet« — televizor. Nedvomno pa velja priznanje in po- hvala odboru in pa vsem tistim čla- nom, ki so s prostovoljnim delom pri- pomogli, da bo članstvo tega društva našlo v svojih društvenih prostorih topel kotiček in razvedrilo, bodisi pri šahovnici, v knjižnici, ob klavirju, pri pevskih vajah novo ustanovljenega zbora, ali pa v igralski skupini. V bi- feju pa, kjer postrežejo s prigrizkoff m pijačami, ki imajo pokojninam pri- mernejše cene, pa bodo' potekali po- govori med znanci in prijatelji. V prihodnjem letu pa bodo na skup- nih izletih spet spoznavali lepe kraje in zanimivo'sti naše domovine, pa tu- di izven njenih meja, saj je bila to za marsikoga od njih {»rej le želja. AQ — 27 novembra 1963 St- --—n-—-ni-T CELJSKI TEDNIK Stran 7 VABIMO K SODELOVANJI V AKCIJI ZA 20.000 NAKLADE CELJSKEGA TEDNIKA NAGRADE V VREDNOSTI POL MILIJONA DIN Glasilo okrajne skupnosti kodmun v Celju — Celjski tednik iz- haja v 15.000 izvodih. Kljub temu pa menimo, da še ni dovolj raz- širjen med našimi ljudmi. Ker pa postaja potreba obveščanja občanov bolj nujna in v duhu občinskih statutov, ki jih bodo občine sprejele, tako kategorična, da obveščanje predstavlja že imperativ današnjega časa in razvoja, smo se odločili za razširitev našega lista. V zimskih mesecih naj bi naklada Celjskega tednisa porasla zlasti v tistih krajih, kjer naš list še ni dovolj razširjen, in dosegla 20.000 izvodov. V tej koristni akciji nam bodo pomagali občinski in krajevni odbori Socialistične zveze, pošte in šole. K sodelovanju pa vabimo vsakogar, ki bi nam na kakršen koli način lahko pomagal, da bi čim prej dosegli zastavljeni smoter. Akcija bo trajala do 1. marca 1964." leta. Vse, ki bodo zbirali nove naročnike — največ, nam bodo pri tem pomagali pismonoše in učenci osemletk — bomo nagradili takole: Za vsakega novega naročnika bo sprejel zbiratelj 100 din. Za prizadevanje pa še posebno nagrado, in sicer: Za 20 novih naročnikov 1.000 din Za 30 novih naročnikov 2.000 din Za 50 novih naročnikov 4.000 din Za 100 novih naročnikov 10.000 din To pa še ni vse. Po zaključku akcije bo celjski tednik priredil nagradno žrebanje. V njem bodo sodelovali poleg naročnikov, ki bodo poravnali tudi polovico narčnice za prihdnje leto v znesku 500 din, še vsi tisti, ki bodo pridobili najmanj 30 novih naročnikov. Izžrebanih bo večje število praktičnih dobitkov v vrednosti blizu 500,000 din. Seznam dobitkov bomo objavili v našem listu* pred žrebanjem. Ce še nimate Celjskega tednika, ima naročilnico za Vas vaš pismonoša, izrežete pa jo lahko v našem listu in pošljete — in že prihodnji teden boste dobivali naš tednik na dom. Vse naše bralce, naročnike in prijatelje vabimo, da sodelujejo do konca februarja 1964. leta pri uresničevanju gesla: CELJSKI TEDiVIK — V VSAKO HiSO Uredništvo in uprava VOJNA POŠTA 6515 CELJE ' » razpisuje ' javno ustno licitacijo za nabavo mesa in mesnih izdelkov v letu 1964 in sicer za: sveže goveje, telečje in Svinjsko, suho meso in suho- mesnate izdelke ter suho slanino. Predračunska vrednost znaša 18,000.000 dinarjev. Licitacija bo ustmena dne 25. decembra 1963 ob 8. uri. Informacije o tehničnih pogojig ter količinah dobijo ponudniki vsak delovni dan pri Vojni pošti 6515 Celje, Trg. svobode 8, v pisarni št. 23 od 8. do 12. ure. 'Ponudniki morajo poslati ali oddati pismeno izjavo komisiji, da so jim znani pogoji ilicitacije ter da jih priznajo, kakor tudi potrdilo Narodne banke o vplačani kavciji 2% od predračunske vrednosti. Časopisno podjetje v »Celjski tisk« Celje išče za svoje novinarje opremljene sobe s pravico souporabe kopalnice. — Ponudbe sprejema kadrovski sektor. Gradbeno industrijsko podjetje »GRADIŠ« gradbeno vodstvo Celje z gradbišči Celje, Šoštanj, Podlog, Rogaška slatina, Radeče in Otiški vrh, čettitata vsem delovnim ljudem za dan republike 29. november Obrtni center »ZARJA« Žalec Proda tmiverzalni zig-zag krojaški stroj SAMOSTOJEN SVET ZA TELESNO KULTURO Na nedavni konferenci ■ telesno- vzgojnih organizacij laške občine so veliko govorili o organizacijskih vprašanjih, pa tudi o tistih, ki zade- vajo finančno stran društev. Ugoto- vili so, da so bila sredstva za delo teh organizacij doslej zelo pičla. Da bi rešili oziroma izboljšali fi- nančno stanje telesnovzgojnih orga- nizacij, so predlagali ustanovitev sklada za telesno kulturo pri občin- ski skupščini Razen tega so razpravljali o nuj- nosti gradnje telesnovzgojnega centra v Laškem, kjer nimajo niti letnega telovadišča, niti šp>ortnega igrišča. V tej zvezi so prosili za pomoč kolek- tive delovnih organizacij, zlasti pa tiste, v katerih je zapioslenih veliko mladih ljudi. Na zboru sq še predlagali ustano- vitev samostojnega sveta za telesno kulturo pri občinski skupščini. Ugo- tovili so namreč, da je bilo to delov- no področje v okviru sveta za šol- stvo, kulturo in prosveto zapostav- ljeno in da zato tudi razvoj telesne vzgoje ni bil takšen, kot bi lahko bil. "Ustrezno mesto pa mora telesna kultura dobiti še v občinskem sta- tutu. Uspešen zaključek Celjski hokejisti na travi so letošnje leto zaključili več kot uspešno. Čud- no, a resnično je, da so v tem ob- dobju osvojili kar dva naslova re- publiškega prvaka, najprej za lansko in ix>tem še za letošnje leto. Tema dvema uspehoma so ob zaključku le- ta dodali prvo mesto na pokalnem prvenstvu Slovenije, prvo mesto na domačem turnirju in četrto mesto v finalu državnega prvenstva. Pomemben je bil zlasti nastop na državnem prvenstvu, kjer bi, če bi bili vsi igralci zdravniško pregleda- ni, osvojili tretje mesto. Lepi so tudi načrti za prihodnje leto. V težnji, da bi zajeli v to šport- no igro še več mladih članov, bosta v okviru HDK Celje delali dve sek- ciji hokeja na travi. Formalno bosta to dva kluba, ,ki bosta nastopala v prvenstvenem tekmovanju, a bosta imela enotno vodstvo. Registracija igralcev z-a en in drugi klub bo točno izvršena, tako da bo prehod iz ene- ga v drugi klub možen le na osnovi veljavnih predpisov, ne pa drugače. Razen tega so v teku priprave za ustanovitev komisije za hokej na tra- vi pri okrajni zvezi za telesno kultu- ro. Tako bi ta komisija vodila tek- movanje v celjsko-zasavski skupini republiške lige. V njej bi razen dveh moštev iz Celja sodelovali še ekipi iz Trbovelj in Krškega. V kolikor bi tu- di v Senovem ponovno ustanovili sekcijo, bi tudi ta sodelovala v tem prvenstvu. Naša slika prikazuje zaključno slo- vesnost republiškega finala za pokal Slovenije, pri kateri predsednik od- bora za hokej na travi Slovenije, tov. Zoran Naprudnik izroča zmagovalni ekipi HDK Celje lep pokal v trajno last. Upravni odbor Šolskega centra Borisa Kidriča v Celju razpisuje naslednje delovno mesto: Tri učitelje za kovinarsko- avtomehansko stroko (U iirezna srednja ali višja šolska izobrazba) Prijave z življenjepisom se pošljejo na upravni odbor. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanja'ni Veliko znižanje cen knjigam V mesecu decembru nudimo vsem ljubiteljem knjig 10 do 30 % popusta pri nakupu knjig. Pri nakupu knjig v višini 10.000 din priznamo še nadaljnjih 5 % popusta. NASA KNJIGA, CELJE, Stanetova ulica 10. Komunalna banka Celje razpisuje delovno mesto SEFA BANČNE POSLOVNE ENOTE V VIDMU-KRSKEM Pogoji: visokošolska izobrazba in 4 leta prakse ali višješolska izabrart>a in 8 let prakse ali 10 let prakse na delovnih mestih v finančno gospodarskih poslih za katere se zahteva višješolska izobrazba. Prošnje z doikazili o šolski kvalifikaciji in praksi ter življenje- pisom poslati na Koomunalno banko Celje v roku 15 dni po objavi oglasa. stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 48 — 27. novembra 1863 Obrtni center ^>ZARJA« Žalec razjpisujo delovno mesto SKLADIŠČNIKA za ključavničarski in elektro material . Nastop službe možen takoj OBVESTILO OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE, ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE uliveščii \se Iiistiiike motornih in priklopnih vozil, da bo PODALJŠANJE REGISTRACIJE zii K-to I<>fc4 oti 2. 12. !%■> do, vključno ^0. 1. 196i , v {iiostorih oddelka, (jledališka št. 2, po sledečem vrstnem redu: AVTOMOBILI: št. CE 5?.51 do 5t-W) 2«. dec, 10-ai do lt-00 2. dec. ^6-61 do 63-00 30. dec. 11.01 do 12-00 3. dec. 63-01 do 63-00 6. Jan. 12-01 do 13-00 4. dec. 13-01 do 14-00 5. dec, MOTORNA KOLESA: St. CE 14-01 do i;-00 6. dec. 10-001 do 10-100 ?. Jan. 13.01 do 16-0« 7. dec. 10-101 do 10-200 8. Jan. 16.01 do 17.00 9. dec. 10-201 do 10-300 9. jan. 17-01 do 18.00 10. dec, * 10-301 do 10-400 10. jan. lS-01 do 19-00 11. dec. 10-401 do 10-300 U. jan. 14.01 do 20.0« 12. dec. 10-301 do 10-600 43. jan. 20-01 do 21-00 13. dec. 10-601 do 10-700 14. jan. 21-01 do 22-00 14. dec. 10-701 do 10-800 19. jan. 22-01 do 23-0« 16. dec. 10-801 do 10-900 16. jan. 23-01 do 24-00 17. dec. • 10-901 do 11-000 17. jan. 24-01 do 2$-00 18. dec. 11-001 do 11-100 18. jan. 23-01 do 26-00 19. dec. 11-101 do 11-200 20. jan. 26-01 do 27-00 20. dec. \ 11-201 do 11-400 21. jan. 2:-01 do 28-00 21. dec. ^ l^-^dl do 11-900 22. jan. 2S-01 do 40-00 23. dec. 11-901 do 13-600 23. jan. 4U-01 do 47-00 24. dec. 13-601 do 14-100 24. jan. 47-01 do 50-50 25. dec. 50.51 do 52-00 26. dec. PRIKLOPNA VOZILA: št. CE 52-01 do 55-50 27. dec. 10-01 do 13-50 25. jan. Za zamudnike, ki iz opravičenih razlogov ne bodo podaljšali registracije po navedenem razporedu, bo podaljševanje od 27. do vključno 29. januarja 1964. Vse obrazce, potrebne za registracijo s čekom in z navodili prejmejo lastniki vozil pri vratarju občinske skup.ščine, Gledaii.ška št. 2 vsak delovni dan od 7. — 14. ure, ob sredah pa od 7. — 12. in od 14. — 18. ure. Vse lastnike motornih in priklopnih vozil, ki za leto 1964 ne nameravajo registrirati vozil, opozarjamo, da morajo do 50. januarja 1964 Irniti prometno dovoljenje in re gistrske tablice. Iz prometne pisarne občinske skupščine Celje NE ODLAŠAJTE VEC! Še danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki je najbolj bran časopis v celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik najrazličnejše no- vice iz naših krajev. Razen tega berete v Cel.iskem tedfniku zanimive reportaže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših področij, zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Zato ne odlašajte več! Izpolnite naročilnico in nam takoj pošljite, da Vam čimprej začnemo pošiljati naš list. Uredništvo in uprava Celjskega tednika OBJAVE IN OGLASI..: POSEBNA UGODNOST — cena prevoženega kilometra 170 din! Zu skupinske izlete delovnih kolektivov, organizacij in šolske mladine, nudi Kompas avtobusnih prevozih poseben popust. Cena prevoženegaf kilometra le 170 din. Konipasovi avtobusi so poznani po udobju, ki ga nudijo potnikom in zato je vožnja z njimi v vsakem letnem času enako pri- jetna in privlačna! Kompasov! avtobusi so ogrevani in ozvočenil TRST - BENETKE! stalni dvodnevni avto- busni izleti za kolektive! IZLETI-ZA NOVO LETO RIM --- SA.\ MARINO — šestdnevni avto- busni izlet, združen s silvestrovanjem v Rimu; istočasno tudi ogled Firenz; prijave do 5. decembra 1963. PRAGA — š(!stdnevni avtobusni izlet, zdru- žen s silvestrovanjem v PRAGI in ogle- dom Dunaja na povratku; prijave do 5. decembra 1%3. SIT, VEST ROVA NJE V CORTINI D'AMPE- ZZO! Prirejamo 4-dnevno potovanje v Do- lomite v času od 31. 12. 1963 do 3. 1. 1964. Prijave in programe prejmete v posloval- nici Kompas — Celje. GOSTINCI! LONDON — V času od 21. — 30. januarja 1964 v(;lika mednarodna hotelska in gostin- ska razstava. Prijave s])rejemamo do 20. 12. 1963. Programe prejmete v poslovalnici Kompas — Celje. DRSALNA REVIJA CELOVEC! (od 5. do 17. 2. 1%4) Kot vsako leto je tudi letos prevzel orga- nizacijo prevoza na ogled znane dunajske drsalne revije Kompas. Obveščamo kolek- tive in individualce, da že od dane.s vna- prej sprejemamo predprijave. Vse informa- cije v poslovalnici Kompas — Celje, tel. 23-30. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo ko. lektivna' potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in poseb- nimi letali. Kompas — Celje posreduje pro- dajo vseh vrst vozovnic za železniški, po. morski in letalski promet. Kompas posre- duje v najkrajšem času nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred. stva in sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominke, filatelistič. ne znamke itd. Pred vsakim potovanjem-se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 9 KINO KINO UNION 24. dO 27. U. 1963 »LJUBEZEN NA MEJI SVETA <, argentinski Cs barvni 28. 11. 1963 »POTEPUHI«, španski 29. 11. dO 2. 12. 1963 »ŠEPET NA BLAZI- NI«, ameriški barvni Cs 3. do 5. 12. 1963 »DVOJNI OBROC«, jugo- slovanski KINO METROPOL 27. 11. do 30. U. 1963 »RAZKOŠJE NA TRAVI«, ameriški barvni 1. 12. do 4. 12. 1963 »V ZAVETJU NOCI«, anKleški barvni 5. 12. do 8. 12. 1963 »BUTTERFIELD 8«, ameriški barvni Cs MATINEJA 29. 12. 1963 »V ZNAMENJU ZOROA«, ame- riški UNION ŠEMPETER V SAV. DOL. 27. in 28. 11. 1963 »ITALIJANKE IN LJU- BEZEN«, italijanski 29. 11. 1963 »SEDEM IZZIVOV«, Italijan- slci Cs > 30. 11. in 1-. 12? 1963 »ENOOKI JACK«, ameriški barvni 4. 12. 1963 »2ENSKI ZAUPNIK«, francoski 5. 12. 1963 »VELIKODUŠNI LOPOVI«, francoski KINO SEVNICA 27. 11. 1963 »SPUŠČENI DIVJAK«, franco- ski 39. 11 in 1. 12. 1963 »PRINC IN IGRALKA« ameriški 4. 12. 1963 »DANAŠNJA DEKLETA«, ita- lijanski # GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 26. novembra 1963 ob 14. in 19. uri: Matej Bor: RAZTRGANCI. Gostovanje v Slovenskih Konjicah. Sreda, 27. novembra 1963 ob 10.30: Hep van Delft: HURA SONCU IN DE2JU. Zaključena predstava za osnovni šoli Petrovce in Liboje. Sreda, 27. novembra 1963 ob 17. uri: Ma- tej Bor: RAZTRGANCI. Gostovanje v Štorah. Četrtek, 28. novembra 1963 ob 15. in 19. uri: Matej Bor: RAZTRGANCI. Gosto- vanje na Vranskem. Petek, 29. novembra 1963 ob 18. uri: Hep Van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Prenos po TV. Vstopnice bodo v pro- daji po enotni ceni. Torek, 3. decembra 1963 ob 17. uri: Matej Bor: RAZTRGANCI. Zaključena pred- stava za Cinkarno Celje. V Sreda, 4. decembra 1963 ob 19.30: Matej Bor: RAZTRGANCI. Gostovanje v Sev- nici. Četrtek, 5. decembra! 1963 ob 15.30: Hep van Delft: HURA SONCU IN DE2JU. Zaključena predstava za II. osnovno šolo Celje. Sobota, 7. decembra 1963 ob 19. uri: Matej Bor: RAZTRGANCI. Abonma za de- lovne organizacije. Vstopnice bodo v prodaji. • PRODAM KOMPLETNO kuhinjsko pohištvo — novo. po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista. PRODAM gospodarsko poslopje s kozolcem tik ob glavni cesti, možna preureditev v stanovanje za dve družini. Poleg je ca. 5 a zemlje. Naslov v upravi lista. PROD.\M motorno kolo NSU-prima, nem- ško, zelo dobro ohranjeno. Nakup možen na ček 130.000. Ogled d 14. ure dalje. Jur- košek Ivan, Sfanetova 19, Celje. • KUPIM SAMSKA trg. delavka kupi sobo s posebnim vhodom v centru mesta ali neposredni bližini. Ponudbe pošljite pod šifro GOTO- VINA. KUPIM vseljivo eno ali dvosobno komfort- no stanovanje, ali parsoniero v mestu Celju. Ponudbe pošljite pod šifro »Goto- vina takoj«. • RAZPISI 1 vajenca za kleparsko stroko 1 vajenca za vodovodne inštalacije sprejme Dolžan Franjo, vodovodne inštalacije Celje, Linhartova 6. • STANOVANJA HRANO in sobo nudim osebi, ki bi pazila 5-letnega otroka. Ponudbe pošljite na upravo lista pod UGODNO. MIRNA zakonca brez otrok iščeta prazno sobo. Plačata po dogovoru tudi vnaprej. Naslov na upravi lista. IŠCEM prazno sobo, najemnino plačam za dalj časa v naprej, oziroma po dogovoru. Naslov na upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam dvema name- ščenkama. Naslov v upravi lista. NUDIM stanovanje čisti, pošteni upokojen- ki, ki bi nudila pomoč v gospodinjstvu. Vprašati Ljublj.gnska 74, Celje. • TURIZEM CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA PREDAVANJE »SUSAK-BIOKOVO« Predavanje prof. Sime Letinića: »SU- SAK-BIOKOVO, dva koritrasta«, bo v četrtek, dne 12. decembra 1963 ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Vstop- nice so v predprodaji v Turističnem in- formacijskem uradu v Stanetovi ulici. •ZNIŽANE CENE V ZDRAVILIŠČIH Celjska turistična zveza sporoča, da so v zimski sezoni občutno znižane cene v zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna. V Zdravilišču Dobrna je zimska cena pensiona 1180 do 1400 din in je še na razpolago nekaj ležišč. Ogrevane zasebne sobe po ceni 230 do 460 din. V hotelu »Triglav« je vsako soboto in nedeljo zve- čer ples. RIMSKE IZKOPANWE PREKO ZIME ZAPRTE Turistično društvo Šempeter sporoča, da so rimske izkopanine v Šempetru pre- ko zime za ogled zaprte, ker so spome- niki zavarovani proti mrazu. Ponovna otvoritev bo zopet, kakor v.sako leto, 1. maja. • RAZNO ŽENSKI MODNI SALON >ELITAomoči, ki zveni podporniško), namenjenih kulturni dejavnosti, bo rasla skladno z ekonomsko močjo komune. Takšna postavka bi bila bolj sprejemljiva in tudi bolj pre- pričljiva, da ne bomo ostali tam, kjer smo. Navsezadnje so jo v takš- ni obliki ponekod drugod že uzako- nili (na primer v Ljubljani). »Mož- nosti« same namr«č po dosedanjih izkušnjah niso zadostno zagotovilo za materialno kulturno rast. dhri Dom Svobode v Zabukovci, v katerem je vedno živahno, saj so v njem našle prostor skoraj vse organizacije tega terena Svoboda v Zabukovci med najboljšimi v žalski občini Prijetno je bilo prisostvovati kon- ferenci Svobode, ki ima že lepo tradi- cijo pred in povojnega delovanja. Po- ročilo o enoletnem delu je pokazalo dokaj bogato bilanco uspehov, saj so bile aktivne prav vse sekcije. Le-teh pa ni malo, saj obstajajo kar štirje pevski zbori (moški, ženski in dva mladinska), dramska in lutkovna sek- cija, tamburaški zbor in godba na pi- hala, knjižnica, kino in klub (ta je prav v tem letu lepo zaživel in je bil v njem tudi seminar za vodje klubov iz vse občine). Ob takem številu sekcij in razgiba- ni dejavnosti naj omenimo le nekaj poglavitnih uspehov in misli, ki so bi- le na zboru poudarjene. Posebno pri- znanje gre mladim tamburašem, ki so skupno s pevci nastopali ob priliki stoletnice RK po vseh večjih krajih občine in celo v otroškem zdravilišču Debeli rtič s celotnim samostojnim programom. Oba starejša pevska zbo- ra vadita redno vse leto in jih ne manjka na nobeni prireditvi, le šte- vilo pevcev bi lahko bilo višje. Manj- ka posebno mladine, ki se sicer v ča- su šolanja v osnovni šoli pridno udej- stvuje ha mnogih področjih kulturno- prosvetnega življenja, ob izstopu iz šole pa se večina razgubi in se le red- ki vključijo v nadaljnje udejstvova- nje pri društvu. Dramska sekcija se je v zadnjem času izkazala z opereto »Na planin- cah naših'<. Godba na pihala je moč- no pomlajena in navadno nastopa pc območju celotne občine. Knjižnica je sicer kar dobro založena, vendar ima vsako leto premajhna sredstva za na- kup novih del, zaželen pa bi bil tudi večji krog bralcev. Obisk pri kinopredstavah ni vedno zadovoljiv in je opaziti, da publika ne zna ceniti dobrih filmov. Posebno pozornost so posvečali mladinskim predstavam, ki so bile dokaj redne Kmalu bo Svoboda prejela še drug kinoprojektor, v domu pa bo urejena tudi centralna kurjava s pomočjo Montane in prostovoljnega dela član- stva. Rešitev nekaterih materialnih vpra- šanj in mnogi sprejeti sklepi sp do- kaz, da bi lahko bili bodoči uspehi priznanega društva še boljši. -ez RAZSTAVA DORE PLESTENJAK V VELENJU V počastitev dneva republike bodo v četrtek dopoldne odprli v delavskem klubu v Velenju likovno razstavo De- re Plestenjak z naslovom Velenje vče- raj in danes. Dora Plestenjak je bila rojena 3. fe- bruarja 1934 v Skofji Loki, diplomira- la pa je 195B. leta na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani Doslej je razstavljala v Ljubljani, Kranju, Skofji Loki, Celju, Velenju, Slovenjem Gradcu, Novi Gorici in Bledu, poleg tega pa tudi v tujini v Kairu, v Egiptu in Bjuvu na Švedskem. dhr o izobraževanju na šmarskem Na šmargkem plenumu občinskega odbora SZDL so obravnavali vpraša- nja izobraževanja, štipendiranja in si- stemizacije delovnih mest. Komisija je s posebnimi anketami ugotavljala za- poslenost ljudi z visoko izobrazbo, si- stemizacijo delovnih mest ter izobra- ževalne potrebe. O tem je.poročal se- kretar občinskega odbora SZDL Darko Bizjak. * Ugotovljeno je bilo, da še marsi- kakšna gospodarska organizacija ni- ma izdelane sistemizacije delovnih mest, zaradi česar ni mogoče kadrov- sko načrtovanje. Tako je to neureje- no v Mizarstvu v Rogaški Slati'ni, pri šmarski kmetijski zadrugi, gozdnem gospodarstvu in tudi v steklarni. V splošnem je prav kadrovska služba v podjetjih šibka. Med 3464 proizvajal- ci je še vedAo 777 nekvalificiranih Med zaposlenimi je tudi še 17 nepis- menih in 1283 z nepopolno osnovno- šolsko izobrazbo, medtem ko je z vi- soko izobrazbo vključno z zdravniki zaposleno samo 19 ljudi. Podobne so razmere tudi v upravnih službah. Pre- senetljivi pa so zlasti podatki o iz- obraževalnih potrebah, kot jih prika- zuje anketa. Potrebe po strokovnem izobraževanju čuti samo 7 podjetij, medtem ko sta za pridobitev osnovno- šolske izobrazbe samo 2 prijavijenca! Na drugi strani pa bi bilo potrebno pripraviti različne oblike izobraževa- nja v večjih podjetjih, kjer že deluje- jo izobraževalni centri, medtem ko bo treba razmisliti, kako bi uredili iz- obraževanje v manjših podjetjih. Plenum je tako na podlagi ugotovi- tev sprejel ustrezne zaključke, katerih poglavitni namen bo, popraviti seda- fje razmere v pogledu izobrazbe kadrov. 1. r. politična šola v Velenju Te dni je pričela z delom večerna politična šola, ki jo je organiziral ob- činski komite ZKS v sodelovanju z delavsko univerzo. Letošnji program šole bo obsegal 90 ur predavanj in 42 ur razprav po predavanjih. Po vsakem poglavju bo- do predavatelji pripravili s slušatelji neke vrste kolokvije v manjših sku- pinah, kjer bodo sproti ocenjevali uspehe študija. Predavanja bodo štiri- krat tedensko. V šolo je vpisano 36 slušateljev, članov ZK, povečini iz de- lovnega kolektiva velenjskega rudni- ka. Cas predavanj je tako prilagojen tietjinskemu delu v rudniku. V tem pa je bil tudi vedno največji problem šole, ki zaradi deljenega delovnega časa slušateljev ni mogla najbolje de- lovati. Tokrat bodo vsi slušatelji de- lali v istem delovnem času. Program večerne politične šole bo obravnaval razvojno pot marksistične misli, pojem družbe in njene struktu- re, družbenopolitični sistem SFRJ, ka- tegorije politične ekonomije in gospo- darski sistem SFR.I, mednarodno eko- nomsko problematiko in položaj naše države v svetu, kakor tudi sodobne probleme in razvojno pot socializma v svetu in nazadnje komuno. ^ Tako 'e največ časa posvečeno po- etični ekonomiji ih gospodarskemu Astemu SFR.J ter problemom komune l;j so neposredno vnzani na delo ko- munistov. Na koncu bo določen ča? posvečen tudi najaktualnejši temi, ki se bo porajala v teku predavanj. Predavateljski kader je ves iz Ve- lenja, sestavljajo pa ga v glavnem predavatelji, ki že več let predavaje na politični šoli. V Velenju predvidevajo, da bo ver- jetno kmalu pričel delati še oddelek za perspektivne kadre iz vrst sindikal- nih organizacij in članov SZDL. Poleg politične šole je v okvirii de- lavske univerze pričel tudi seminar za novosprojete člane ZK, ki obsega 14 ur predav&nja in 7 ur razprav. Namen seminarja je, da novim članom po- maga pri njihovem individualnem štu- diju in jim nudi osnovne pojme iz tnarksistične znanosti. Predavanja ob- ■»egajo še vprašanja iz dela SZDL in •^K ter mednarodnih odnosov. V. V. Klub v Štorah solidno dela Delavsko prosvetno društvo ►'Svo- boda« v Storah, v katerem so kolek- tivno vključeni vsi člani delovnega kolektiva štorske železarne, je v pre- teklem letu ustanovil lasten klub. ki ima prostore-v kulturno prosvetnem domu. V tem Kratkem času obstoja, je klub dosegel že lepe uspehe. Ob- iskalo ga je blizu štiri tisoč oseb. Od- prt je petkrat tedensko v popoldan- skih in večernih urah. Obiskovalci imajo na voljo televizijski sprejem- nik, radio, aparat z gramofonom in raznovrstnimi ploščami, šah, igrailne liarte, vse vrste časopisov in revije. Odbor, ki vodi klub, je zelo dela- ven in se vsestransko trudi, da bi se obiskovalci počutili kar najbolje. Ra- zen vsakodnevnih zanimivih spore- dov priireja odbor tudi redna preda- vanja. Tako je pred kratkim priredil predavanje »O statutu železarne Sto- re^', "-0 vtisih s Himalaje« in organi- ziral tekmovanje fotoamater je v, ki .so priikazovali barvne posnetke in dia- pozit_^ve. V prihodnje imajo na SDO- redu še druga predavanja. Tretja letošnja premierska predstava SLG je bila Strast ipod bresti popularnega ameriškega dramatika O'Neilla v prevodu Frana Albrehta. Igra v treh de- janjih je grajena na ljubezenskem trikotniku očeta, mačehe im sina, •dogajanje pa je postavljeno na samotno ameriško larnno v pre- teklem stoletju. Tu sikuša avtor s pomočjo pslhoarvalize razvozlati smisel človeškega bivanja na ze- mlji. Igro je režiral B. Gombač. sceno je zasnoval Mile Korun. Glasba; Lojze Lebič, koreotgrafi- ja: dr. Henrik Neubauer. V ligri, ki jo je obči'nstvo ugodno spreje- lo, so nastopili v glavnih vlogah Pavle Jeršin in Marjanca Krošlo- va (na sliki), Sandi Krošl, Janez Skof in Jože Pris-tov. CELJSKA »DELAVSKA BUDNICA« Pesnik Cvetko Golar je živel v letih od 1901 do /905 v Celju, kjer je služboval kot urednik takratnega sloven- skega lista »Domovina«. To je bila doba najhujšega na- rodnega in gospodarskega zatiranja našega življa. Pretila je velika nevarnost zlasti slovenskemu delavstvu in obrt- ništvu, ki mu je pripadal dobršen del celjskega prebival- stva. V samoobrambi se je delavstvo organiziralo in ustanovilo že nekaj let prej Delavsko podporno društvo z namenom, da varuje in ščiti stanovske koristi in po- maga pomoči potrebnim članom. Takrat se je naselil v Celju mladi zdravnik in šent- pavelski rojak dr. Anton Schwab. V ožjem krogu je bil znan kot harmonizator in komponist ter veliki prijatelj petja. Ko je spoznal kulturno zatišje v vrstah delovnega človeka, se je po nasvetu in vzpodbudi zavednih Celja- nov z vso vnemo lotil glasbeno kulturnega dela, ki naj bi bodrilo našega človeka v ogroženem mestu, da ne bi omagal in klonil. Schwab se je pokazal dobrega organi- zatorja in je zbral z osebno agitacijo in s pomočjo vpliv- nih posameznikov iz delavskih in obrtniških vrst štiri- deset pevcev ter ustanovil 1. 1900 pevski odsek Delav- skega podpornega društva. To je bilo tvegano delo, kar' lahko razume vsak, ki so mu znane tedanje narodnostne razmere na vročih celjskih tleh, zlasti pa še odvisnost naših delavcev in obrtnikov od nemških delodajalcev. Boreč se s težavami in zaprekami je vztrajno vežbal pev- ski zbor in kmalu je nastopal pri delavskih prireditvah. Z namenom, da bi svoje pevce še tesneje povezal ter utrdil v njih stanovsko pa tudi narodno zavest, je hotef Schwab uglasbiti pesem, ki bi ustrezala temu cilju. Za primerno besedilo je zaprosil tedanjega urednika Celjske Domovine Cvetka Golarja, ki je rad ustregel njegovi želji. Pesem se glasi: Giasno zaori pesčm naglas, delavci, kvišku, tu je naš čas. Cisti nas znoj kot ogenj zlato, jasno je srce, čvrsto telo. Žulji na rokah naša jc čast, pesem slovenska naša je slast. Se istega leta (1901) jo je Schwab uglasbil prvič in kmalu z njo javno nastopil. Nekaj /g/ pozneje je pesem nanovo priredil in jo podkrepil s spremljevanjem dveh pozavn in dveh rogov, s čimer ji je dal slavnosten vtis. »Budnica« je vzbudila v pevcih delavski ponos in po- globila veselje do petja. Zbor je pod Schwabovim vod- stvom napredoval in priredil že leta 1902(1) samostojen koncert. S tem je zaoralo celjsko delavst\io prvo brazdo v naš kulturni razvoj. Pevski odsek Delavskega podpornega društva je ob- stajal do 1905, večina pevcev pa se je pridružila dru- gemu pevskemu zboru. Celjska delavska budnica ima torej že častitljivo sta- rost. Vredno je, da se je spominjamo, četudi sta se be- sedilo in napev že davno pozabila. Konrad Fink Stran 10 CELJSKI TEDNIK St. 4« — 27. novembra 19^^ 3 PARTIZANSKI OKRAJI POD BOHORJEM LETO 1944 JE BILO ZA OB.ŠIRNO PODROČJE MED SPOD- NJIM TOKOM SAVINJE IN SOTLO NAJBOLJ PLODNO IN ZMAGOVITO. PO PRIHODU XIV. DIVIZIJE JE KOZJANSKO ZAJEL VAL SPLO.ŠNE LJUDSKE VSTAJE. OD ]>OMLADI DO JESP3NI .SO BILI DO.\L\LA VSi KRAJI OSVOBOJENI I\ VO- JA.sKIM AKCIJAM JE SLEDILA AKCIJA IZCRAD.NJE LJUDSKI OBLASTI. NARODNOOSVOBODILNI ODBORI SO ZAŽIVELI \ VSEH VA.SEH IN NASELJIH. VSE TO PA SO ZDRUŽEVALI TRI- JE OKRAJI KOZJE-PlLsTAJiN. PLANINA -SEVNICA IN SE- NOVO-BLANCA. TI TRIJE OKRAJI SO BILI ZDRUŽENI V KOZJANSKE.M OKROŽJU ZA CELOTNO OSVOBOJENO l\ POLOSVOBOJENO OBMOČJE. KO PROSLAVLJAMO 20. OBLETNICO AVNOJ. DVAJSEI LET REPUBLIKE. SE Z NEKAJ ERAGMENTI SPOMNIMO NE- KATERIH ZNAČILNOSTI NASTAJANJA NARODNOOSVOBO- DILNIH ODBOROV NA TEM OBMOČJU. Prvi 80 bili na Henini v Henini in Lahovem jsfrabnu so bile volitve v NOO. že jylija leta 1944. Najprej je NOO delal v hiši Pelanovih pod Lisco, pozneje pa se je preselil k heniiiski šoli v ne- kakšno pol zidano in pol leseno ba- rako. Zaenkrat služi ta stavba za osemenjevalnico, toda v spomin na zgodovinski j>onien stavbe bodo v prihodnosti tu uredili prostore za politične organizacije z majhno dvo- ranico, ki je na tem področju ni- majo. Henina se torej lahko ponaša s spominsko ploščo, na kateri piše, da je bil tu ustanovljen pivi NOO na .štajerskem, kot je bila v tem kra- V ospredju poslopje v Henni, kjer je bil narodnoosvobodilni odbor. V He- nini je tudi ustanovljen prvi NOO na Štajerskem Leta 1944 ■ prve demokratične volitve Na področju sedanje šentjurske občine so prebivalci doživeli prve deniokratične volitve že septeini^ra 1944. leta. Takrat so na področju Kozjans'kega, Planine, pa vse tja do Sotle — na osvobojenem ozeailju, pa tudi tam. kjer so Nemci še kon- trolitali življenje domiačinov, za- čeli ustanavljati prve narodnoosvo- bodilne od'bore. Ustanovljeno jih je V tej M)\i v .Šentvidu pri Grobelnem je bil leta 1944. tečaj za člane okrajnega narodnoosvobodilnega odbora bilo čez štirideset in domačini pra- vijo, da so bile ipriprave na te iprve volitve včasih skorajda bolj teme- ljite kot so sedaj. Prav tako kot zdaj so potekala velika predvolilna zborovanja, prav tako so volivci prihajali na okrašena volišča in prav tako sta mnoge, spremljala pe- sem in harmonika. Domačini so ve- deli, da kujejo novo oblast, zato so se o kandidatih za odbore resno jx)govorili. Kandidiralo jih je vedno več. kot so jiih izvolili. Tako je imelft torej vsaka večja vas svoj n a r () d n oo s v oib od i 1 n i odbor. Takrat so prvič volile tudi žene in to je bil zanje nedvomno velik dan. To novost je stpremljalo nav- dušenje in veliko odobravanje. Vsak narodnoosvobodilni'odbor je delegiral tu.di enega člana za okraj- ni narodnoosvobodilni odbor. Zanje so v šentviški šoli pripravili celo večdnevni tečaj, kjer so poslušali preclavauia o graditvi ljudske ob- lasti. Toda prišel je deseti decem- ber, ko je okrog štiri tisoč Nemcev in ustašev najjadlo Šentvid in okoli- ške predele. Y šentviškem kultur- nem d(Mnu so borci prav tisti dan pripravili vcli(k partizanski miting. Bili so še v hiši. ko so okrog nje že začele švigati krogle. Borci so^ morali zapustiti Šentvid, vendar jim. je nsipelo. da so rešili ves svoj arhiv. Narodnoosvobodilni odibori so kas- neje delali, kolikor je le bilo mo- goče. Skrbeli so za prehraiu) in ob- leko borcev, na osvobojenem ozem- lju vzdrževali red in med drugim organizirali tudi delovne akcije za obdelovanje zemlje tistih gospodar- jev, ki so bili v partizanih. To, da naj bo vsaka njiva iposejana, je bilo vodilo pri tem požrtvovalnem delu. Ko bodo v Šentjurju prihodnje leto spet slavili občinski praznik — določili so ga prav na dan osvobo- ditve Planine — bodo proslavili tu- di dva.^scto obletnico prvih demo- kratičnih volitev in jubilejno ob- letnico ustanavljanja prvifi narod- noosvobodilnih odborov ha svojem' območju. 25. NOVEMBRA LETA 1944 Upravno-politični tečaj v Pilštanju Volitve v narodnoosvobodilne odbore na Kozjanskem so bile od poletja do jeseni leta 1944. Do no- vembra so vse vasi na osvobojenem Kozjanskem imele NOO. v katerih so bili najboljši rodoljubi in tudi politični' aktivisti Osvobodilne fron- te,, ■antifašistične fronte^ iejia, mla- dina in partijski delavci. Prvikrat je na tem področju v oblastnih fo- rirmih bilo toliko preprostih ljudi, ki o upravnih poslih niso mogli imeti veliko znanja in izkušenj. Za- td so v okraju Kozje—Pilštanj skle- nili organizirati upravno-politični tečaj, iki se je začel 25. novembra 1944 v osnovni šoli na Pilštajnu in je traja! do prve obletnice II. za- sedanja AVNOJ. Tečaja se je ude- ležilo nad pedeset odbornikov NOO. Jurij Tacer, gostilničar na Pilštaj- nu, ki je bil odbornik v svojem kraju in se je tečaja udeležil, je pripovedoval, da je bil tečaj zelo uspešen, obravnavali pa so poleg političnih tem jjredvsem praktične Skupina tečajnikov upravno-političnega tečaja na Pilštanju stvari kako naj NOO pripomorejo k politični aktivizaciji prebivalstva kako naj podprejo enote partizan Sike vojske in onemogočijo vsak po- skus razbijanja zametkov dejanske ljudske oblasti. V Pilštajnu je bil takrat pred- sednik NOO pokojni Franc Cepin, medtem ko je v Lesičnem pod Pll- štajnom pri Kroflovih bil dolgo ča- sa sedež okraja Kozje — Pilštajn. Narodnoosvobodilni odbori so oskr- bovali predvsem Kozjansiki parti- zanski odred, posadke kurirskih po- staj in enote, ki so se v vojaških operacijah gibale po kozjanskem področju. Sreča V »smoli« Jurkloštra i Kot pooHod po Kozjanskem so tu- di o Jurkloštru poleti 1944 pripravili volitve v NOO. Tu v trgu, ki je bil prvi osvobojeni kraj na .štajerskem, so hoteli volitve pripraviti kar se da svečano. Tu so se odločili tudi za propagando in za volišče, kamor bi ljudje prišli volit svoje predstavnike v NOO. Kraj so vrh tega še okratfdi in imena predlaganih odbornikov javno razglasili... ... Toda nesreča ne počiva. Ravno tisto nedeljo, ko hi v Jurkloštru mo- rali voliti, so iz Rimskih Toplic pri- drli v Jurklašter Nemci. Prebivalci so se razhežali. vendar vseh znakov, da se tu nekaj dogaja, niso mogli odstraniti. Sem in tja so ostali tudi lepaki, celo imena kandidatov. To- da kot kaže nemški poveljnik ni bil politično ,>razgledan< pa je te reči pustil v nemar, tako da za gestapo tako »dragocen« material ni prišel o roke nemški politični policiji. Volitve so pozneje izvedli v Jurkloštru na manj svečan način, toda vseeno us- pešno. Odbori OF v Konjicah Na konjiškem področju med voj- no ni bilo narodnoosvobodilnih odborov. Toda na mnogih predelih so odbori OE opravljali podobno delo. Prvi odbor OE so ustanovili marca 1941 v Kunigundi — zdaj v (iorenju. V Zrečah je začel delati OF odibor decembru 1»j43. leta, v Skomarju prav tako ob tem času. T Ljubnici. pa so ga ustanovili 1944. leta. Avgusta 1944. je zaživel Ol odbor tudi v Kravjeku pri Ločah, mesec dni kasneje pa v I^očah in Li|)oglavu. V tem mesecu so ustaho- vi,li O F odlx)r tudi v Zbelovski go- ri, jeseni pa še v Žicah, v Draži vasi. v Konjiški vasi pa že poleti. OF odbor je delal tudi v Sloven- skih Konjicah, vendar ni znan točen datuiUi ustauovitve. ZAPISI Z OBISKA PRI PETANOVIH V LAHOVEM GRABNU bežali smo z dežja pod kap Petanov Polči jo je cvrl pred nama v breg. Son- ce je oblivalo strmino pod Lisco in premotilo tro- bentice, da so tu in tam vzcvetele v novembrski dan. Nad Polono se je bleščala heninska šola, prva partizanska šola na Štajerskem, tostran Lahovega grabna pa so se sence plazile za nami v breg, kjer je najvišja med raztresenimi hišami Petanova, ali kakor se tam po domače reče — pri Beberač. Pe- tanov! ne živijo več tam zgoraj. Prodali so doma- čija in se preselili bolj v dolino. Tja smo se naj- prej namenili. V toplo zakurjeni kuhinji sva s Petrom stisnila roko Petanovi mami, ki prav po žensko skriva svo- jih osemdeset let. Tu je bila še snaha in vnukinji, Majda in Rozika, vnuka Polčija pa tako le po- znamo. — Veliko snubcev se vrti oholi naše hiše, ta- kih kot sta vidva pa še ni bilo, se Je šalila Peta- nova mama. Prvič sem bil v tej prijazni hiši in vendar sem se počutil kot star znanec. Povedal sem kaj me je prineslo. Praznik re- publike je pred vrati in dvajseta obletnica AVNOJ Pri njih pa je bil leta 1944 ustanovljen prvi Na- rodno osvobodilni odbor na Štajerskem pa se zato spodobi, da napišemo tudi kaj o tem ... Petanova mama mi je kar naravnost povedala, da je bilo pri njih toliko reči in ljudi in da se vsega ne spomni, soj še takrat ni ločila komandan- tov od komisarjev. — Naša hiša je bila vedno polna partizanov. Toliko jih je bilo, da jih sami nismo mogli pre- hraniti . . . Težki časi so to bili. Kolikokrat sem sedla h krožniku pa je stopil lačen partizan skozi vrata . . . No, saj lazumete. Lažje sem jaz sede ob- sedela brez kosila kot tak mlad človek, ki ga je vojna podila skozi hoste ... Če sem jim pogledala pod noge sem pobrskala za čevlji svojega moža. partizanove pa nesla skrivaj k čevljarju . . . Hčerki Poldka in Ema sta bili kurirki, ki sta tudi veliko prestali. Zlasti takrat, ko so opolnoči pridrveli v hišo Nemci, nam vse pobrali in hoteli zažgati do- mačijo. Hčerki so tako pretepli, da sta bili čisto črni in ju odpeljali s seboj. Sele čez nekaj dni sta se vrnili tako pretepeni in preplašeni, da nista hoteli spati v hiši. Spali sta v gozdu. Sele čez če; sem ju pripravila, da sta spali v hiši . . . Neko noč me je ena obdolžila, da sem jo polila z vodo . .. Revica je zmočila posteljo od hudih sanj in pre- stanega strahu . . . Tako pretrgano in skokoma od dogodka do do- godka je nastajala zgodba ki /o pravkar prebirate Petanova mama je bila od dekliških let naprej »knapovha«. Z možem in otroci, bilo jih je deset, sta rajžala od rudnika do rudnika. Od Senovega v Trbovlje pa v nemške in francoske rudnike. Dve vojni sta preživela v hudem, vmes pa ni bilo nič dobrega. Ko je Hitler pripravljal napad na Fran- cijo, sta se vrnila. Rudar Petan je zmotno upal: — Povsod bo vojna. Pod Lisco je ne bo. Tja jc ne bo .. . Kako se je zmotil. Ravno tu pod Lisco je pri- " divjala. Taka vojna je bila tu, kakršne še ni svet doživel. Njihova hiša je bila vse. Bila je streha za partizansko kasarno, bila je bolnišnica, bila je kurirsko vozlišče in končno tudi kraj, kjer se je rodila prva ljudska oblast za Henino. Hiša visoko v bregu, kjer se po domače reče »pri Beberač« nosi spominsko ploščo na dogodek, ko so tam poleti štiriinštirideselega ustanovili Na- rodno osvobodilni odbor za Henino, prvi NOO na Štajerskem. Od Petanovih je ostal doma samo še sin Polde, ki je nehal kmetovati v hribu in zdaj kmetuje na šiiše — v zadrugi. Kljub letom je kon- čal srednjo kmetijsko šolo v Vrb ju pri Zaicu in je zdaj kmetijski tehnik. Petanova mama ima si- nove in hčere po vsem svetu. Preskrbljena je, če- prav ne dobi niti dinarja pokojnine, čeprav je. bila kot pravi od dekliških let do svoje visoke starosti »knapovka«. — Menda sem pozabila umreti, se je mama hudomušno otepala našemu čudenju, da se take dobro drži. — Ali pa stara smrt ni mogla tako visoko v hrib. Zdaj, ko smo bolj pri cesti, me bo že našla . .. Te njene besede so prestregli vsi trije vnuki z očitajočim glasom: — Stara mama. Ne govorite tako. Sto let mo- rate učakati! Tako kot vnuki, ji želimo tudi mi. Zaslužila si je mirno in zadovoljno življenjsko jesen tu pod mogočno Lisco, kamor se je tokrat, upajmo za vedno, vselil mir. J. Krašovec St. 48 _27. novembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran U ROJEM V BORBI.:/ Tudi tu V Zgornji Saoinjski dolini so bili ro- jeni V borbi, sredi najhujšega terorja, uredi mučenja in ubijanja talcev, deportiranja naših ljudi o kon- centracijfika taborišča. In prao ta teror nemških nacistov je rodil odpor, rodil je ne aamo prne od- bore Osnobodilne fronte, marveč tudi prve krajevne narodnoosvobodilne odbore, prve odbore ljudske ohladi. V . Svoj največji razmah ao dosegli o tistih jesen- skih mesecih 1944. leta, ko je bila dolina osvobojena. Tedaj so delali in živeli o največjem razmahu. Ime- li so svoje pisarne, uradne ure, ki so trajale od jutra do večera in svoje naloge. Bili so v vseh krajih ob gornjem toku Savinje in ob Dreti. Vsi so delali z enakim elanom, z enako prizadevnostjo. 'To so bili prvi voljeni organi prave ljudske oblasti. Tistih dni ni moč pozabiti... Spomin mi peša, je dejal kakor v opravičilo tovariš Ignac Jam- nik, zato se vsega ne bom spomnil. Toda, vseeno se tistih dni ne da pozabiti. Bilo je že julija 1942. leta, ko smo imeli na Ljubnem prvi odbor OF. Kot se zdaj spominjam, so v njem poleg ostalih delali Ferdo Zaje, Franc Nareks, Anica Kosirnikova iz Radmirja, Alojz Juvan, Marija Juvanova in drugi. V njem sem bil tudi jaz. Za predsednika smo izbrali Franca Nareksa. Naše delo je bilo težko in nevarno. Bali srno se Nemcev, pa tudi prenekaterih domačinov. Tedaj smo zbirali poročila o gibanju in jakosti sovražnikovih enot: zbirali smo tudi orožje in hrano ter vse to pošiljali partizanskim enotam. Dokler ni šel med partizane, se je naenkrat spomnil tov. Jam- nik, je z nami delal tudi Kristl Vezočnik. Prvi narodnoosvoboditoi odbor pa smo izvolili Sele jeseni 1944. leta. Tedaj smo imeli na Forštu miting, kjer smo volili svoje pred- stavnike. To je bil veličasten miting sredi osvobojenega ozemlja. Takrat smo za predsednika izbrali tovariša Franca Serbela, razen njega pa so v od'boru bili še .Jakob Sem kot finančni referent, dr. Arh kot zdravstveni, Martin Sem kot vojaški referent. Jože Arnič kot vojaški, Ignac Juvan kot referent za obnovo, pa še Martin Ju- van in jaz, ki sem tedaj opravljal p>osle gospodarskega referenta. Živahno delo našega prvega narodnoosvot>odiliiega odbora so pretrgali Nemci, ko so v decembru 1944. leta znova zasedli dolino. Večina odbornikov se nas je znašla v Starem piskru. Mnogi smo bili določeni za talce, zlasti še tedaj, ko so partizani likvidirali ljubenskega župana Schlindweina na Juvanovi gmajni v Lučah. Sledile so deportacije celih družin. Mnoge žene so odpeljali v ta- borišča in Stari prisker; tako tudi mojo. Nemci niso prizanašali niti otrokom. To so bili težki dnevi, polni žalosti in gorja. Potem je prišlo Frankolovo. Tudi mi Ljubenci, kolikor nas je bilo zaprtih v Starem piskru, smo morali na kamione. Tam pa nas je čakalo nehvaležno delo. Skopati smo morali jami za sto talcev ... Bili smo nemi in brez moči. Samo gledali smo se in trepetali... To so bili naši najstrašnejši trenutki. V zimskim mesecih 1945. leta so nas začeli počasi spuščati iz zapora. Drug za drugim smo prihajali domov. Tako je znova zaživel narodnoosvobodilni odbor, ki je svojo pravo funkcijo prevzel šele po osvoboditvi. Bili smo skoraj vsi, ki smo začeli in ki smo ostali še pri življenju. Temu prvemu narodnoosvobodilnemu odboru po osvoboditvi sem predsedoval jaz, je pripovedoval tov. Ignac Jamnik z Ljubnega ob Savinji. VSI SO VOLILI... V Solčavi so se skrbno pripravili na volitve prvega narodnoosvobodil- nega odbora. Priprave so stekle že \ septembru 1944. leta. Na sestankih niso govorili samo o kandidatih in volitvah v k^:ajevni narodnoosvobo- dilni odbor, marveč prav tako o vo- litvah v okrajno narodnoosvobodilno skupščino. Med kandidati so bile tu- di ženske. Volitve so izvedli prvega oktobra 1944. leta. Volišče so uredili v lepo okrašeni Šturmovi (po domače) go- stilni. Začele so se ob osmih zjutraj oziroma takoj za tem, ko je predsed- nik volilne komisije, kmet Peter Štif- tar, ugotovil, da so bile volitve pra- vilno objavljene in volilni material pravilno izpostavljen. Končale so se istega dne ob štirih popoldne s sto- odstotno udeležbo. Volilna komisija, ki je vodila prvo izbiro odbornikov v krajevni narod- noosvobodilni odbor, je štela pet čla- nov. V njej je bil tudi tov. Ivan Kri- vec kot pooblaščenec okrajne volilne komisije. Pri štetju glasov pa sta bili navzoči še tovarišica Ana in Alenka, članici okrajnega odbora OF Celje. Ta dan je v Solčavi volilo 460 lju- di, oziroma vsi, ki so jj^ imeli vpi- sane v volilni imenik. Pri volitvah za predsednika je do- bil največ glasov (336) Franc Ošep, precej manj pa sta jih dobila Ru- Tudi Šmartno ob Dreti ni zaostajalo, Prvi odbor OF je bil ustanovljen na začetku marca 1942. leta. V njem so delali Franc Skok z Brdega, ki je po- zneje padel v NOV, zatem Franc Fa- '6. prav tako z Brdega, Ivan in Anton Clojek iz Šmartnega ob Dreti in dru- 9>- Delo tega odbora je pretrgala iz- daja v avgustu 1942. leta. Toda že le- |o dni zatem je prišlo do formiranja drugega odbora OF, v katerem so de- »*U Ivan Glojek, Jože Zlebnik, Mai- dolf Vršnik (67) ter Kristijan Urh (47). Pri izbiri tajnika pa je največ glasov pobral Peter Podbrežnik in sicer 267, Medtem ko se je za Jožeta Vrsnika izreklo 157 volivcev, je Silvester Iko- vic dobil 25 glasov. V prvi krajevni narodnoosvobodilni odbor je bilo po veljavnih glasovni- cah izvoljenih 21 članov, od tega 2 ženski; v okrajno narodnoosvobodilno skupščino pa 5 kandidatov. Toda, gle- de na prejšnje določilo, je štel prvi NOO v Solčavi enajst članov, razen predsednika Franca Ošepa in tajnika Petr^ Podbrežnika še: Franca Plesni- ka,' Jožeta Krivca, Martina Krivca, Jakoba Poličnika, Jožeta Cigala, To- maža Prodnika, Mirka Herleta, Ivana Klemenška ter Franca Vrsnika. Kot odposlanca v okrajno narodnoosvobo- dilno skupščino pa sta največ glasov zbrala Franc Logar in Konstantin Ci- gala. Prvi narodnoosvobodilni odbor v Solčavi je delal do 24. decembra 1944. leta. Tega dne je namreč odbor, ki se je sestal na predsednikovem do- mu, po domače pri Bevšeku, sprejel sklep, da se uradno poslovanje opu- sti, ker je okupator s ponovno za- sedbo doline delo odbora onemogočil. Da, to je bila uradna prekinitev de- la narodnoosvobodilnega odbora v Solčavi. V resnici pa je odpor rasel še naprej, narodnoosvobodilno giba- nje pa se razraščalo in krepilo ... O vsem tem je pripovedoval tudi tov. Peter Podbrežnik, ki smo ga na- šli v pisarni gozdnega obrata v Sol- čavi. (Na našem posnetku.) — Takrat so bili takšni časi, da sem ves arhiv in celo pisalni stroj veno- mer nosil s seboj. Nihče ni vedeL kaj bo jutri. Zato je bila previdnost več kot umestna. Naše delo je bilo po- vsem normalno. Izvrševali smo nalo- ge, ki smo jih dobili od okrajnega odbora, izdajali najrazličnejša potr- dila itd. Delo pa ni zamrlo niti po 24. decembru, ko smo uradno prenehali poslovati. Od tistega časa dalje smo skrbno vodili vse zapiske o važnejših dogodkih, o odhodu naših ljudi v partizane in podobno. Tudi po osvoboditvi smo se v glav- nem znašli v krajevnem narodnoosvo- bodilnem odboru tisti, ki smo delali že prej. Zbrali smo se po navodilih tovariša Nareksa. V tem sestavu smo delali vse do 18. avgusta 1945. leta Lepi spomini — čeprav so bili hudi časi, me na liste dni vendarle vežejo lepi spomi- ni, je dejala tovarišica Nata Filače- va potem, ko smo jo zmotili sredi dela o gostilai, ki jo oodi v Gornjem Uradu. V tistih jesenskih mesecih 1044. le- ta je bil na Ljubnem sedež politične, v Gornjem gradu pa vojaške parti- zanske oblasti. Naš kraj je bil osoo- tin Zidarn itd. V sredini 1944. leta so ta odbor izpopolnili še drugi tovari- ši; v juliju istega leta pa so prebi- valci Šmartnega ob Dreti in bližnje okolice volili svoj prvi narodnoosvo- bodilni odbor in za predsednika tega organa oblasti Martina Zidarna. Sicer pa so bili njegovi člani še Ivan Glo- jek, Ferdo Remic, Jernej Šporin, Fran- čiška Bitenc, Franc Levar in še neka- teri. bojen prvega avgusta 1944. leta. Kmalu za tem so se že začele pri- prave na volitve prvega narodno- osvobodilnega odbora, katerega smo jjzbrali, kot se spominjam, zadnje dni. avgusta oziroma na začetku septem- bra. Volitve so lepo m^pele. saj smo zabeležili 99" „ udeležbo. Za pred- sednika smo izbrali Franca Remica: sicer pa nas je v odboru bilo okoli šestnajst domačinov. Tedaj smo se redno sestajali in reševali vse za- deve, ki so se pojavljale. Spominjam se. da smo zbirali denarna sredstva, da smo zbirali hrano za partizanske enote in da so bile na vrsti tudi pr- ve vojaške mobilizacije. Kot vojaški referent je v našem odboru delal Jože Urank. V tedanjem odboru je bil tudi dr. Pavel Lautner. — In kako dolgo je delal vaš kra- jevni narodnoosvobodilni odbor? — Redno vse do 11. decembra 1944. leta. ko so Nemci zopet i)ritisnili o dolino in izvajali strašne represalije. Preveliko jih je bilo. ki so jih tedaj zaprli; drugi smo zbežali. Tako tudi jaz s tovarišico Vido Mrgole, ki sva se pridružili terencem. Morali sva se umakniti, kajti ob odhodu iz .Auschroitza sva morali obljubiti, da ne bova nikoli več delali za parti- zane. No. seveda, obljuba je bila eno, delo pa drugo. — Kako pa je bilo z arhivom o delu narodnoosvobodilnega odbora. Nekje sem čul. da so ga Nemci do- bili. Je to res? — Da. res je. Predsednik našega odbora ga je zakopal v svoji drvar- nici. Vendar, na žalost prenizko. Ta- ko so ga izkopali konji, katere so tjakaj privezali Nemci. Seveda so dobili vse v roke. tako imena odbor- nikov in ostalih, ki so delali v od- boru. Pavla Rovan , Šivale smo obleko in perilo ... Pri Jerajevih, po domače pri Slatln- škovih, v Rečici ob Savinji št. 39, so se že v 1942. letu radi ustavljali vsi tisti, ki so se pridružili oboroženemu uporu. Naj- rajši so se shajali na marofu (slika). Tu so si uredili tudi bunker. Od tod so po- tem hodili kurirji na vse strani ter nosili dragoceno pošto. Sem pa so prinašali tudi najrazličnejše plakate in ostali pro- pagandni material, ki so ga potem Jera- jevi raznašali naokoli. Na tem marofu si je svoje skrivališče uredil tudi Franc Skok z Brdega, katerega so Nemci dne 13. januarja 1943. leta ujeli in ustrelili. Kdaj je nastal na našem območju prvi narodnoosvobodilni odbor, je težko reči, je pripovedovala Jerajeva hčerka Slava, zdaj poročena Blekač. Zdi se mi pa, da je to bilo maja ali junija 1943. leta. Tedaj smo imeli v gozdu za našo hišo sestanek, katerega sta se udeležila tov. Cejie Vipot- nlk-Strgar ter Ivo Zupanc-I.udvik. Med- tem ko so se dopoldne zbrali sami moški. smo bile popoldne na vrsti ženske. Ce me spomin ne vara, ]e bil za predsednika tega odbora izvoljen moj oče, Alojz Jeraj. Tedaj smo zbirali hrano, sanitetni ma- terial in drugo. Pri vsem tem delu žen- ske nismo zaostajale. Me smo tudi šivale obleke, pripravljale spodnje perilo ter ga pošiljale prezeblim borkam XIV. di- vizije. Razen tega smo bile tudi obveščevalke. Dober vir informacij smo imele pri tov. Delejevi, ki je bila tedaj v službi na ob- čini in ki nam je posredovala vsa po- ročila, ki Jih je dobila. Njej se Imamo zahvaliti tudi mi, da smo ostali pri živ- ljenju. Se morda spominjate še koga, ki je ra- zen Vas, moža, sester in očeta delal v narodnoosvobodilnem odboru? 'O, da, to je bila tudi naša soseda Ma- rija, pa Franc Casl, Viktor Deleja, Anton in Franc Turnšek in drugi. Devetindvajseti november (1943 — 1963)1 Takrat ko je smrt zakrivala sonce in nad domovino ponižano razgrinjalo se je brezno noči in čast človeka oskrunjena tonila je v potokih krvi — Tedaj so v hladni zarji novembrskih dni junaški borci se v mestu ob slapu zbrali in zvezi naših narodov pravično usodo kovali. Plamenov pet v en žar se je zlilo, kot jeklo trdna se nam gradila je pot, z Maršalom zvesto naprej po velike borbe zlati plod. ' Iz temnih gozdov se je dvignil glas, lam živi prisegli so mrtvim, da bodo njih smrt maščevali in z zmago njih boj končali. In kri je svobodo rodila! Gozdovi zdaj v molku stojijo, le tam med starimi bori, kjer mlade sanje pokriva gomila, ljubeče še veje šumijo .. . Z menoj prisluhni in glej! Tam biseri rose v zelenju vej ... V teh dni jesenskih tišini k svobodnemu soncu v jasnini iskrena misel gori — domovini! stran 12 CELJSKI TEDNIK St. 48 — 27. novembra 1963 Partizanska tiskarna »Anton Aškerc« Na lAestu. kjer stoji spominski kamen,fob katerem vidimo .pionir- je, je t leiiih 1944 do 1945 delala partizanska tisikarna »Anton Aš- kerc«. To je .bila ena izmed štirih tiskarn.^ kolikor jih je bilo v času narodn^svobodilne vo^ne na Bo- horju. '© njenem delu sicer ni dosti znanega kolikor pa je mogoče skle- pati poipomenu, ki so ga partizan- ske tettliike imele v informativno idejnen*' iil političnem pomenu za borce, ^idi delež te skupine parti- zanskih tisikarjev ni bil majhen. To, kar vemo in o čemer priča tudi spo- minsiki kamen, je podatek, da je v tiskarni delalo šest tisikarjev, ki jih je okupator potem, ko so bili izdani, uničili. Na kamnu je zabeležen da- tum: Tako je tudi ta postojanka pri- spevala k izpolnitvi tistih ciljev, za katere je 'bil nemšiki fašizem kljub svoji krvoločni moči prešibek, da bi jih omajal in (podrl. dhr Beba velikega formata BeogAijčani so dvignili no- sove mradi nekega- rilčka. Beograjkani so prvf{;.v.;£vr(>j...f. pi v p^ledu slonov. STonova heba po popularnosti za- meglila'^ Bebo Lončar. Zabav- no živlienje Beograjčanov se je usmerilo na slone. Medtirrt'ka Islohin slonica čakata,^ kdaj jim bo kakšna ustanova določila višino otroš- kega dodatka, je slonček, ob- krožen I s splošnim zanima- njem, ^vignil svoj rilček. Se- dem stj^ tisoč Beograjčanov, neurad}\ih slončkovih botrov, je po e^o uro dnevno posveti- lo izniišljanju slončkovega imena. ': Prišlo je do vsesplošne »po- sIonizacije«. V kavarnah naj- več prdpevajo pesem Večerni slon. Dijaki delijo besede na slone i^namesto na zloge. Vpravnm zolooškega vrta to- liko daini dobil SLON živcev. Zadnja-^eja mestnega odbora je bila ^.najdaljša — posvetili so jo ^eskrbovanju slončka. Slonček ima osemdeset kil in popije veliko mleka. Hitro je bilo'* treba sprejeti odlok, da se Mleko v Beogradu po- draži. T-O-ko smo prihranili pri , lastnihiotrocih in zagotovili .eksistertco slončka. Beogfjfid je prelepljen z re- klamanti. GospMii^e^ pustite skrbi ob strani. ^ Deteij^ent »Miss« pere tudi slone. * Založniška hiša »Naše ob- našanje« je izdala posebno ^knjigo^ rbantona z- nosiovom . Bonslonček. Otroške strani v časopisih so polne pesmi, v katerih se vse rima na slon. Na primer: Mama, kupi mi lonček, da bo iz njega pil slonček. Iz kulture je »poslonizaci- ja« prešla na gospodarstvo. Včeraj je pričelo delovati zu- nanjetrgovinsko podjetje »Stoneksport«. Pet beograj- skih podjetij domače ismeri fe skušalo izpolniti primanj- kljaj na račun slona. Komunalna banka razdelju- je otrokom hranilnike v ob- liki slončka. V novodilih pi- še: Človek mora štediti, da bi bil močen kot slon. Skupina javnih delavcev je predlagala, da bi naredili no- vo varianto knez Mihajlovega spomenika — knez bi moral namreč jahati slona. Zaradi ohranitve tradicije bi knez ostal gologlav. V govor Beograjčanov so prešle nove besede. Pozno po- noči državljani v pižamah kli- čejo z . oken pijancem: »Pre- nehaj trobiti z rilcem!« Beograd je vznemirjen. To- da vznemirjenje bo moralo splahneli. Mestna skupščina bo te dni sprejela odlok, ki bo prepovedoval, da bi se kdo ukvarjal s sloni. . Vlada Bulatović-Vid Itrinek ob prazniku republike Julija 1929 se 'je Aleksandru Karadjordjeviču rodil v dvorcti Suvo- horu Uči Bledu tretji sin Andrej. Krstni obredi so se izvršili »[X) pred- pisih s^tste pravoslavne cerkve. Kr.stili so ga trije prote z vodo pri- neseno ,iz Donave. Vardarja. Jadranskega morja in ibohinj^^ke Savice, Časopisje, ki je ta dogodek obesiilo na veliki zvon. je jMiročalo. da je »iia ta način bilo tudi ob tej svečani priliki simbolično izraženo edinstvo jugoslovanskega naroda in države«! Tal^a uqietna simbolika je bila diktatorsikemu režimu iše kako i>o- trebna.^ Izkazala pa sq je za jalovo. Jugoslovans'ki narodi so že čez dobro (k^setletje pokazali, da se njihova enotnost ne kaže v nekakšnih simbolilnih ceremonijah protiljudske dinastije. Enotnost so manifesti- rali v ♦•dločni in herojski bor'bi proti okujpatorjem in domači buržx)- iiziji,. ptokazali so jo, ko so v Jajcu položili temelje novi državi brez diiičistijt: prt^kaljeni v bo ribi so Iko t en mož pristopili h |)ovojni graditvi nove dt^movine in iko so ob skopski nesreči pokazali svojo solidarnosit, so fM)v ožuljene noge, da so mu! krvavele in ] je pri vsakem koraku zadržano za- \ stokal. ■; Na drugi strani Kolpe nas je že ] čakala močna hrvaška četa, ki nas bo < poslej spremljala. Kolpa se je zrca- ; lila v močni in snežni mesečini, njeno i šumenje nam je prebudilo pustolov- ske nagone. Velikanske vrbe so se i sklanjale nad vodo, iz nje pa se je ] dvigala vedno hladne.iša meglica. ^ Nočni mraz je od ure do ure nara- ■ ščal. Stopicali smo po tenki skorji i snega in si s hitro . hojo preganjali s ledene občutke. Prevoz je bil težak, ; le počasi smo prehajali s slovenske na hrvaško stran. Toda spretni brod- j niki so znali vsakokrat preveslati , deročo strugo in nevarne rokave. Ko ' sem stal v čolnu in je voda temno klokotala, je nekdo s spremenjenim' glasom parafraziral Aškerca: »•Molči- t ta že p>olje in log, / tam onkraj hrva-i ških ostrog / v neskrbnem že spanju ' počiva. / Zaviti v plašč temne noči'« / ogledat .poslani smo mi, / kod zdajij naš sovražnik se skriva ...-« / ' Ko smo se zbrali in uredili v moč-^ no karavano, je slovenska delegacija* nastopila svojo zgodovinsko pot izven^ svojega ozemilja. Šestnajst delegatov^ je začelo hoditi po neznanem in ne-i varnem ozemlju: Avšič, Brecelj, Faj-^ far, Jakac, Jeras, Kidrič, Kocbek,-Lu-; bej, Lunaček, Mikuž, Novak. Polič, i Rus, Slandrova, Vavpetič in Vidmar.! Poveljstvo nad karavano je prevzel Jaka Avšič. Spredaj je šla hrvaška!^ patrola, nato mi delegati in med na-i mi iposamezni partizapi, iza nami paj slovenska patrola. Spreletel nas je] občutek moči, prešteli smo svoje- orožje in ugotovili 9 strojnic, 14 br-- zostrelk iin 25 tromblonov. j Kmalu smo prestopili Luižino cesto^ in se usmerili po široko valoviti zem-j Iji proti vzhodu. Najprej smo stopali] počasi, izredno previdno. Komandir! hrvaške čete ni precenjeval svoje^pd-' govomosti, ko smo se na vsakem majhnem križpotju ustavili, da je iz-; vidni ca mogla ugotoviti morebitne^ zasede, kajti Nemci in ustaši so zad-, nje dni nevamo križarili ipo tem pre-| delu. Povsod je še ležala skorja sne-; ga, le proti jutru ga je zmanjkaloJ Ob prvem rahlem svitu smo se začeli vzpenjati na 640 metrov visoko go- ro Komarica, na kateri stoje revne pastirske koče. Moja utrujenost je hotela odkriti topografsko podobnost teh pK)bočij s sinjevrškimi. Zraven koče je taboril bataljon karlovškegci: odreda. Odšli smo od njega nekoliko dalje in se ustavili na južnozahod*- nem rebru. Takrat je ura kazafa sedmo zjutraj. Utrujeni in bledi smo polegli .na slami, ki so nam jo pri- nesli domači partizani. Brecelj, Lu- naček in jaz smo si napravili skupno ležišče na prisojni strani, kajti tisti hip se je pokazalo jutranje sonce. Ko isem se v utrujeni jutranji pre- šernosti, ki je tako podobna krokar- ski hudomušnosti, opotekal okrog to- varišev, ko so si delali ležišča na najbolj iznajdljive, praV duhovite na- čine, me je starejši tovariš potegnil za rokav, mi pokazal mlajšega ter mi govoril na uho: >-To bo zanimiva pot, poglej ga, ob dveh zjutraj ga je obšla taka smrtna tesnoba, da je na počivališču hotel vzeti revolver in se ustreliti. ,Zdaj ga poglej, kako ga je napor discipliniral.Strese! sem se in ga pogledal, v očeh je imel še ču- den blesk, vendar so se že vdano smehljale. Ležal je med dvema tova- rišema, ki ista si izmenjavala kratke stavke: »Pusti mojo slamo!<< »Nikar ne bodi siten!« »Pojdi za grm, da nam ne boš pozneje ležišča razdrl!« »Saj ga boš ti razbrcal, ljubček, uši gredo predvsem nate.« »Spal bom kakor očak Noe po ljutomerčanu.« »■Vidiš, če bi tvojega jezika ne imel in te gore za vzglavje, bi bil veliK revež.« Kadar sem na ležišču odprl oči, se mi je proti jugu pokazal jasen, i;Zra- zit obris Kleka, daleč proti zahodu pa vrhova Risnjaka in Snežnika. Pod tem razgibanim obzorjem pa je le- žalo velikansko, tisočletno morje smrekovih gozdov, pokritih s snegom in dskrečih se v soncu. Tisti trenutek ,so ;se oglasili topovi in metalci min iz Ogulina na jugu in Tr6.*marije vzhodu. Od Trosmarije smo oddaljeni po zraku manj od s^dem, od Ogulinrr pa okrog »devet kilometrov. Izstrelki so padali tudi na spodnje pobočje Komarice. Vmes se je oglašalo stre- ljanje strojnic. Pod jezikom se je na- birala čudna slina, vrtoglav okus po ozonu nas je spreletel. In vendar smo ostali na ležiščih in znova zaspali. 18. november Sele ko je minilo včerajšnje-poldne smo zapustili Otočac in krenili na pot. Nihče ni vedel, kam gremo, če- prav ni več nobena skrivnost, da nas kličejo v Jajce, v starodavno prestol- nico bosanskih kraljev. General Av- šič je prevzel vojaško poveljstvo nad skupno hrvaško-slovensko delegacijo, ki je precej narasla. Okrog dve sto ljudi se je naložilo.na kaniione in avtobuse, poleg slovenske patrole se nam je pridružila tudi močna četa hrvaške proletarske brigade. Na čelu poh!x1a sta vozila dva osebna avto- mobila, v prvem je sedel dr. Ribar z Zečevičem, v drugem pa dr. Ba- karič z majorjem britanske vojaške delegacije pri hrvaškem glavnem po- veljstvu. Slovenski delegati smo se stisnili v majhen avtobus. V lepem vremenu je bilo prijetno duhati ben- cinov vonj in slišati brnenje motorja. Zunaj Otočca smo se na križišču obr- nili na levo proti Vrhovinam, kjer smo se za kratko ustavili in naložili nekaj hrane. Cesta od Vrhovin do Plitvičkih iezer mi je bila znana, že kot srednješolec sem jo prehodil peš. Na razdalji teh dvajsetih kilometrov so nas v zraku vznemirjali nemški ^j^ioni, za Plitvičkim Leskovcem pa se nam je vnela električna napeljava,' motor se je ustavil in se ni dal več vžgati. Kljub težavam so Slovenci pravo- časno prišli na zasedanje. Pisana zgodovina Zgodovina bosenskega mesta Jaj- ca je pisana in pestra. To mesto ni zaslovelo samo v ljudsiki revolitciji in po zaslugi drugega zasedanja AViNOJ. temveč že prej. Vse kaže, da je ibitlo to področje naseljeno že v rimski dobi. Tod pa so imeli svo- je naselje tudi stari Slovani, saj je v prenekaterih zapiskih omenjeno ime plivsike žuipe. Zatem se Jajce omenja v 14. stoletju v zvezi z gra- dom Sokolom, pod katerim je \w- senski kralj Tvrdko leta uni- čil madžarsko vojsko. Po tej zmagi je Tvrtko poklonil župo Plivo Vuku Hrvatiniču. očetit junaškega vojvo- de H r voja. V razdobju od 1191. leta do 1404 je llrvoje gradil mogočno trdnjavo nad mestom. To je tudi doba. ko se prvič pojavi ime Jajce za kraj ob izlivu Plive v Vrbas. Po Hrvojevi smrti }e razvoj me- sta zastali. K temu so prispevale stalne nevarnosti turških vpadov pa tu.di razdori med bosenskimi vla- darji, ki so začeli uvajati katoli- šiko vero in ljudstvom. V Jajcu se je Stjepan Tomaševič 1461 kronal za bosenskega kralja. Kakor njegov oče, tak« je-tudi Stje- pan zapustil staro vero. Ko sta mu po tej odločitvi obljubila pomoč rimski papež ter madžarski kralj, je odrekel pokorščino turškemu sultanu Mehime-dti Fatihu II. To je napotilo samega sultana, da se je z vojs^ko odpravil nad Jajce. Zavzel je mesto. Stjejjana lomaševiča pa ujel in ubil (1461. leta).,Ta dogodek je spodbudil .Madžare, ki so se pod vodstvom kralja Matije takoj od- pravili nad Turke. Po netkaj teden- S'kem oibleganju sjo se Turki v Jajcu predali. Zmagovalci so ustanovili ibanoviiuo Jajce, ki je pripadala mad- žarski kroni. Po nekajkratnih po- skusih so Turki Jajce ponovno os- vojili 1527. leta. Po padcu Ja.jca v turške roke. je v mestu zavladalo mrtvilo. Mestna trdnjava se je še enkrat iakazaila 1878. leta. ko je avstro- ogi-ska vojska otkupirala Bosno. Pravijo, da je trdnjava padla šele tedaj, ko so menihi katoli.škega sa- mostana pokazali tujim vojakom k njej primernejše dohode. Tako se je končalo zadnje obleganje mo- gočne, a tedaj že razpadajoče trd- njave. St. 48 ^ 27. novemtn*a 1983 CELJSKI TEDNIK Stran 13 stran 14 CELJSKI TEDNIK St. 48 — 27. novemltaar ujl Vagradna križanka TRGOVSKEGA PODJETJA »MODA« V CElJl Vagrade trgovskega podjetja »Moda« 1. Blago v vrednosti 10.000 din. 2. Blago v vrednosti 8000 din. 3. Blago v vrednosti 6000 din. 4. Blago v vrednosti 4000 din, 5. Blago v vrednosti 2000 din. Pravilne rešitve pošljite do 10. de- cembra na naslov Trgovsko podjetje »Moda' Celje (nagradna križanka). Tudi S petjem.. (Iz lovskega življenja) Bilo je pred dobrimi desetimi let Pri Ludviku in Milanu se je naenkii oglasila lovska kriza. Napisala si prošnjo za sprejem ter jo poslala lov ski družini. Ker sta imela vse pogoji da postaneta dobra lovca, ju je dru žina sprejela v svoje vrste. Kot nerazdružljiva prijatelja, takra še mladeniča, sta živela prešerno živ ljenje. Sale sta zbijala, kjer koli s( je ponudila priložnost, razen tega sli bila tudi dobra pevca. Takrat sta bih še svobodna fanta, brez posebnih oh veznosti. Danes sta že poročena; po stala sta starejša, resnejša pa tui prepevata bolj poredko. le na prvem skupnem lovu sta s zlasti po lovu lepo uveljavila. Zapela sta nekaj lovskih, pa tudi nelovskih v duetu. I Tako sta prepevala na vsakem lovu I Bila sta polna veselja. Kljub temu pn to veselje le ni bilo popolno. Takrali sta bila še lovca pripravnika, kar pom meni, da še nista smela nositi lovskM puške. ^ Dolga je doba dveh let; in dve leM mora biti tak pripravnik brez puške' Gruntala sta in gruntala, kaj bi nare- dila, da bi lahko s puško v roki lo- vila še pred zaključkom pripravniške dobe. Pa sta se dogovorila: lovceai naše družine sva kar simpatična; ilo- sti pa so naju veseli tedaj, če kaj za- pojeva. To bo treba izkoristiti. ^ * Prepevati sta morala ob vsaki pri- ložnosti, posebno pa še ob četrtkovih in nedeljskih braliadah. Ni še minila polovica brakad, ko sta napisala že drugi prošnji, tokrat zo dovoljenje za nošnjo puške. Lovska družina Vojnik jima tega ni mogla odreči; napravila je izjemo in že naslednjo nedeljo sta ponosna in vesela prišla na lov. vsak s svojo dvo-: cevko. Takrat se je njuna lovska ka- riera šele prav začela. Danes sta oba dobra lovca; prav de- lavna pa sta tudi v upravnem odboru lovske družine. Na zadnjem posvetu je tajnik lov- ske družine prebral prošnjo za spri- jem novega kandidata v družino. Kdo ga pozna, je padlo vprašanje. Ker je bila ocena še kar ugodna, so sprejeli sklep, da se novinca sprejtat kot kandidata, po običajnih pravilih in podobno. Pa se je hitro oglasil nje- gov prijatelj Tone: Kandidata dobro poznam. Menim, do hi lahko napravili izjemo in mu proti koncu letošnjih lovov že dovolili no- siti puško, saj smo pri Ludviku in Mi- lanu tudi napravili izjemo. — 2e, že, se je brž oglasil Milan, toda ali zna kandidat tudi peti? Fant- je, samo spomnite se, Jioliko sva i Ludvikom morala peti, da ste namo dovolili nositi puški. V. D POŽARI V OKOLICI ŠENTJURJA Na območju Občinske gasilske zve- ze v Šentjurju pri Celju so bili v le- tošnjem letu štirje požari. Zgoreli sta dve stanovanjski hiši, dve gospodar- ski poslopji in en kozolec. Skupna škoda je znašala 1,200.000 dinarjev Gasilska društva so intervenirala pri vsakem požaru ter rešila za 2,600.000 dinarjev vrednosti. Vzroki požarov so bili: dvakrat udar strele, 1-krat malomarnost zaradi požiganja suhlja- di na njivi, enkrat pa vzrok še ni znan. Požarna statistika prejšnjih let je po- kazala, da je v letošnjem letu prilič- no malo požarov, kar je za njihove gasilce razveseljivo, saj so posvetili preventivi precejšnjo skrb. Razen ga- šenja požarov na domačem območju, so njihova gasilska društva pomaga- la pri gašenju požarov v sosednjih občinah. — novembra 19«3 CELJSKI TEDNIK Stran 15 Več discipline, pa bo šlo... Jesenski del nogometnega tekmo- vanja v obeh skupinah okrajne lige je končan. Navzlic temu pa je še zrneraj težko podati končni obračun, jjajti tekmovalna komisija pri okraj- jiem nogometnem forumu bo morala j-azpravlja^i še o nekaterih tekmah, sicer pa zadnje tudi registrirati. Prav tako gre še za registracijo zaostale nogometne tekme med Šoštanjem ter Velenjem, ki se je končala z neodlo- čenim izidom 2:2. O poteku jesenskega dela okrajne- ga nogometnega prvenstva v nogome- tu bi lahko veliko govorili, je v raz- govoru dejal tov. Janko Vagner. Lah- ko rečem, je nadaljeval, da so sod- niki svojo nalogo v redu opravili, saj je bila na njihovo delo vložena ena sama pritožba. Drugače pa je z osta- limi pix)testi, ki so jih vlagali klubi in ki so se nanašali predvsem na di- sciplinske prekrške klubov. V večini primerov je šlo za klube, ki so po- stavljali v moštvo neprijavljene, su- spendirane, pa tudi kaznovane igral- ce. Ce bi govoril samo o teh prime- rih, bi moral grajati funkcionarje prizadetih klubov, ki so prezrli no- gometna pravila in navzlic vsemu uvrščali v ekipe igralce, ki bi ne sme- li nastopati. Na račun takih prekrš- kov je na primer samo enajstorica iz Gotovelj dobila za zeleno mizo tri iz- gubljene tekme in to na račun Na- zarij, Vra;iskega ter Polzele. Na enak način je do štirih točk prišlo tudi moštva iz Žalca. Odstopiti pa sta mu jih morali enajstorici iz Nazarij ter Šoštanja. Podobnih primerov je še več. Znan je primer ko je v moštvu Vranskega nastopil suspendiran igra- lec. In da bi zatajil svoj nastop, si je dal celo obriti brado. Toda, navzlic temu so ga igralci nasprotnega mo- štva spoznali in seveda primer prija- vili. Kam to vodi, bi se lahko vpra- šali in kakšno je vzgojno delo ne- katerih funkcionarjev v teh organi- zacijah,^ bi lahko prav tako zastavili vprašanje! V uredništvo našega lista smo do- bili že drugi dopis iz Vranskega, v katerem nam tov. F. P. piše, da ko- misija za nogomet pri okrajni zvezi za telesno kulturo ni obvestila nogo- metni klub Vransko o suspenzu igral- ca Anzelca. Ko smo to vprašanje za- stavili tovarišu Vagnerju, nam je po- vedal: — Tega niti ni treba posebej spo- ročati, kajti čim je igralec izključen iz igre, je avtomatično suspendiran. Sicer pa, je še dodal tov. Vagner, vodstvo nogometnega kluba Vransko nam še doslej ni poslalo zapisnika o zaslišanju tega igralca, pa čeprav bi to moralo storiti že zdavnaj. In še smo spraševali tovariša Vag- nerja. — Ali je nogometni klub Šalek vložili protest zoper tekmo z Vran- skim? — Seveda ga je in to v roku kot predvidevajo pravila. — ALi je bil igralec velenjskega moštva, Tomšič sploh kaznovan za prekršek, ki ga je napravil na tekmi proti Vranskemu? — Stvar je v teku, je povedal tova- riš Vagner. Sicer pa je treba pove- dati še to, da Tomšič po suspenzu ni več nastopil in so se torej v njego- vem klubu držali pravil, kar ni pri- mer za Vransko. Skratka, ,je še dodal tovariš Vag- ner, tekme bi lahko imele drugačne zaključke, pa tudi tekmovalna komi- sija manj dela, če bi se vodstva klu- bov držala pravil, če bi hitreje in brez posebnih opozoril zasliševala iz- ključene igralce in te zapisnike po- šiljala naši komisiji. Več discipline in športne morale, pa se ne bomo ubadali s takimi primeri, ki mečejo slabo luč zlasti na nekatere odgovor- ne tovariše v nogometnih klubih. — Kako pa je s kvaliteto moštev, ki nastopajo v okrajni ligi? — V zahodni skupini sta moštvi iz Velenja in 2alca prav gotovo med najboljšimi; v vzhodni pa velja ena- ko priznanje enajstorici iz Sloven- skih Konjic, ki v prvem delu tekmo- vanja ni izgubila nobene tekme.' — Kakšni pa so načrti za prven- stveno tekmovanje nogometa.šev v prihodnji sezoni? — Kot vse kaže bomo predlagali v okrajnem merilu ustanovitev dveh lig po kvaliteti moštev in ne več p>o teritorialni razmejitvi. Sicer pa se moramo pripraviti še na "to, da bodo štiri moštva iz našega okraja sode- lovala bržikone v novoustanovljeni republiški conski ligi, kot vmesni stopnji med slovensko ter okrajnimi ligami. M. B. VRSTNI RED MOSTEV Ob zaključku jesenskega dela tekmo- vanja so se moštva v obeh skupinah okrajne nogometne lige zvrstila takole: Tako se je začelo... Tako se je začelo. . . graditi umetno drsališče, v Celju, bi lah- ko zapisali pod tole sliko. Bilo je zadnjo nedeljo v oktob- ru. Celjski hokejisti na travi bi morali igrati tekmo z ekipo iz Krškega. Ker so gostje odpove- dali srečanje, so ostali domačini naenkrat »brez dela«. Kaj zdaj, so se spraševali. Pa se je našel nekdo, ki jih je napotil na športni prostor v mestni park in kjer so v dveh urah krepkega dela sneli z betonske in železne ograje žič- no miežo, ki -je zapirala šporisni prostor. Okoli trideset rok je takrat sne- pialo žično mrežo s podstavkov m jo zvijalo v velike kolobarje Najtežje delo je opravil Pavči. Z dolgimi in ostrimi kleščami je ščipal spojke, ki so-držale mrežo h ograji. Čeprav pošteno utrujen, se je na koncu vendarle veselo nasmehnil in dejal: Za nami je prva faza gradnje umetnega drsališča! V bistvu je imel prav. Prav za- radi tega udarniškega dela, so lahko že drugi dan odmerili pro- stor, ga zakoličili in se pripravili na prva zemeljska dela. Gradnjo umetnega drsališča (zi- darska dela) je prevzel Ingrad; medtem ko bo montažo nad 26 km cevi v ploskev opravila Klima. Tc' dni se bodo začela dela tu- di pri gradnji ledarne. Tako bo gradbišče v mestnem parku po- vsem zaživelo. Naša želja je le, da bi izvajalci pokazali največjo mero razume- vanja in tako tudi sami pomagali, da bi Celje čim prej prišlo dd po- membnega športnega objekta. Zapisi ob robu Občni zbor okrajnega strel- skega odbora, o katerem smo na kratko poročali v zadnji številki našega lista, je naka- zal precej problemov, ki jih bodo morale strelske organi- lacije upoštevati pri svojem delu. 0 Zanimiv jc bi! problem dela strelskih družin ali sek- cij v šolah. V razpravi se je uveljavilo mnenje, da naj v šolah delajo predvsem tako imenovane strelske sekcije, nad katerimi pa naj prevza- mejo patronat ali bplje re- čeno strokovno vodstvo naj- bližje strelske družine. # Ugotovitev, da delo v družinah in zlasti občinskih strelskih odborih več ali manj sloni na redkih posamezni- Idh, ni značilno samo za strel- sko organizacijo. To se doga- ja tudi drugje. Zato več ko- lektivnega dela in več kolekr tivne odgovornosti. Tako bo delo laže teklo, pa tudi posa- mezniki ne bodo preobreme- njeni z nalogami. # Kot kažejo podatki, so občinski strelski odbori zane- marili vzgojo kadrov in to delo v celoti prepustili okraj- nemu strelskemu odboru. Na vsak način bo treba ta odnos spremeniti in tudi v okviru ob- čin misliti na organizacijo te- čajev in seminarjev za sodni- ce ip inštruktorje. • Nekateri občinski strel- ski odbori se še zmeraj bori- lo s finančnimi težavami. Za- to bi bilo prav, če bi jim občinske skupščine dodeljeva- le vsaj toliko sredstev, da bo- ^o lahko izvedli minimalni PJ"ogram. • Razveseljiva je bila raz- .Prava tovariša Jurija Glihe |2 Krškega, ki je med drugim ^^.lal, da je njihov občinski strelski odbor zaživel pred- vsem po zaslugi okrajnega ^trelskega odbora v Celju, ^ato se je zahvalil za to po- ^oč in hkrati zaprosil za na- 'laljnjo. ^ • Upajmo, da bo tudi Y^'ska zveza Slovenije spre- jela predlog občinskega strel- ^*^ega odbora v Celju, ki se ^avzema, da naj bi bilo pri- "Odnje renubliško nrvenstvo ; streljanju v mestu ob Sa- sp"V-x ^""^i^ zdaj, tudi kar ^ tiče strelišča, že sposobno, in ^^y^'d^ celo bolj kvalitetna zahtevna tekmovanja. M. B. Odbori za šolska športna društva Na pobudo okrajne zveze za teles- no kulturo je bilo v nedeljo v Celju uspešno posvetovanje o šolskih športnih društvih, katerega se je udeležilo nad petdeset predstavni- jcov teh športnih organizacij; med njimi tudi več učiteljev in profe- sorjev telesne vzgoje. Po uvodnih besedah tov. Juga se je razvila ži- vahna razprava, v kateri se je uve- ljavilo mnenje, da naj tudi šolska športna društva dobijo svoje me- sto v občinskih zvezah za telesno kulturo. Večjo pomoč bodo morala dobiti društva tudi v finančnem po- gledu, da ne govorimo o vzgoji kad- rov in podobno. Ob zaključku dela so sprejeli pri- poročila, naj delajo pri občinskih in okrajni zvezi za telesno kulturo posebni odbori za šolska športna društva. Kiadivarjevo zmagoslavje Derby tekma jesenskega dela pr- venstvenega tekmovanja v slovenski nogometni ligi je prinesla zasluženo zmago in dve dragoceni točki moštvu Kladivarja, ki je v Tr'bovljah prema- gal tamošnjo enajstorlco Rudarja z rezultatom 2:0. Kladi var si je zmago pošteno zaslužil. Oba gola je dosegel Binkovski. Celjski železničarji so to pot raap- čarali, saj so na igrišču v Storah iz- gubili srečanje z Aluminijem z re- zultatom 4:2, pa čeprav so domačini vodili z 2:0. Polom na celi črti! Drugo moštvo ljubljanske Olimpi- je je v tekmi izven konkurence brez težav odpravilo Olimpa z visokim re- zultatom 8:0. Po zmagi v Trbovljah se je na vrhu lestvice sam usidral Kladivar, ki ima pred zasledovalcem, trboveljskim Ru- darjem, kar štiri točke prednosti. Si- cer pa je Kladivar doslej v enajstih dvobojih dosegel 20 točk ter razliko v golih 32:11. Celjski železnižarji so s trinajstimi pikami na četrtem me-; stu. Njihova razlika v golih pa se glasi 36:19. Olimp tiči na dnu lestvice z eno samo točko ter negativno bi- lanco 6:32. ' V nedeljo bo na sporedu zadnje ko- lo jesenskega dela tekmovanja. Ne glede na izid tekme med Kladivar- jem in kranjskim Triglavom, ki bo v Celju, si je moštvo z Glazlje že zagotovilo prvo mesto. Dosti 'bolj za^ nimiva bo tekma med Svobodo in Celjem, v Lju^Dljani, saj bo odločala o tretjem in četrtem mestu na tabe- li. Celjski Olimp se bo od jesenskega dela tekmovanja iX)slovil v Kidriče- vem, v dvoboju z Aluminijem. Priznanje boksarjem Olimpa Te dni so tudi celjski iboksarji do- bili obisk, oziroma komisijo, ki je, kot v vseh enakih kiitbih v državi, pregledala pogoje dela, treningov in podobno. Komisija, ki so jo se- staviljali člani zvezne in republiške boksars.ke zveze, je odnesla iz Celja u;4(>dne vtise. Tako je izrekla vse priznanje odgovornim tovarišem pri lM)ks.ar>*ki sekciji Olirnjva 'in vod- stvu društva. Komisija je namreč ugotovila, da imajo člani iboksarske sekcije Olimpa naravnost idealnfe pogoje za vadbo, da je njihova dvo- rana, pa čeprav v ikletnih prostorih (loma OF, ena najlepših pri nas in ])()(lobno. Hkrati je tudi čestitala prizadevnemu trenerju Karlu Kulja- ti ju. ki ni samo učitelj, marveč tudi tisti človek, ki je z lastnim deJom največ pripomogel k ureditvi pro-^ štorov. Tako bodo odslej boksarji Olimpa nemoteno delali, ne glede na (plesne vaje, razstave in podobno. Treningi bodo ločeni za začetnike in za one, ki so se že spoznali z osnovami b(;ksa. PREDSEDNIKA BO IZVOLIL ZBOR KOLEKTIVA Konec prejšnjega tedna je bila red- na seja atletskega sveta AD Kladi- varja, na kateri so razpravljali o od- stopu dosedanjega predsednika inž. Milana Naprudnika, ki je odšel na novo službeno mesto v Ljubljano. Na seji so sprejeli sklep, naj novega predsednika izvoli zbor celotnega ko- lektiva, ki bo v sredini prihodnjega meseca. Beseda-nasvet ? Kadar med štorskimi strelci steče pogovor o njihovem delu, se ti zdi, da zvtMii njihova beseda kot dober nasvet. Če želimo naprcdika, dosežkov, skratka uspehov ncikega društva ali kolektiva na sploh.- pravijo štorsiki strelci, .moramo vedno in povsod |>()svečati poglavitno skrb vzgoji naraščaja. Za tako delo [Mt je ipo- trebno ustvariti pogoje./ Strelci v Štorah so take pogoje ustvarili. Ta športni kolektiv si je z dolgoletnim vztrajnim delom, po- leg ustvarjenih velikih inaleriaJnih vrednost, na.bral mnogo dragocenih izkušenj. Ko sem otncn'' -ii !>ria'!na sredstva, sem imel v 'nis! veliko novo strelišče za vojaško iii malo- kalibrsko puš^ko ter pištolo, ki je s svojo sodobno ureditvijo edinstve- no v okraju. .Njegova izgraditev pa e pretežno plod prostovoljnega de- a. ; Trenutno važnejše od vsega pa je, po iijihovem mueuju, pridobitev pros-torov za streljanje z zračno pu- .š'ko. To so zaprti prostori, ki jih je mogoče ogrevati. Tu bodo slrelci tudi v zimskih mesecih lahko nemo- teno trenirali. V zimskih mesecih, ko človek v svojem prostem času mnogokrat ne ve kam, so takšni pro- stori prava vaiba. še prav posebno za nnladino. S pridobitvijo teh pro- storov so ustvarjeni pogoji za nor- malno delovanje pionirske sekcije, kar je prvi pogoj za razvoj društva in portrk za dosego čimvečjega nivo- ja kvalitete (bodoč*e strelske vrste. Na žalost še vedno traja po več let, preden društvu UHipe dobiti -ustrezne prostore in kar prevelika je škoda, iki jo mora utrpt^ti zaradi takih in podobnih motenj. v Storah, 'ki sodi pravzaprav med najimočnejše v okraju, je dosedaj s težavo premagovala take ovire. Isto- časno, ko so njeni člani, posebno pa marljivi mladinci, na tekmovanjih stopali večkrat tudi na najvišjo stopnico, je družina stala pred tli- lemo svojega obstoja. Nekateri po- sebno marljivi in vztrajni člani dru- štva, ki so kot taki uživali zaupanje vsega članstvu, so vrsto let, z nekaj jnaujšimi rokadami, stali na čelu kolektiva. »Takšna bolezen tare večino dru- štev,« menijo Štorča/ni. Edino učinkovito sredstvo za zdravlienje te rakrane je množič- nost, lo pa je v .strelstvu mogoče doseči le z ureditvijo zaprtih stre- iUšč za iračoo ^puško, kjer se ]kmjIo lahko razvile in delovale pionirske seki*ije. trening pa bo mogoč skozi vse leto. Zu zgled delovanja takih s<''k<'-ij je bila navedena pionirs.ka strelska sekcija na osnovpi šoli v Teharjih. ki je že dosegla sipodbud- ne uspehe na to'kmovanjih. Pa tudi mladi strelci na osnovni šoli v Kom- polah so skušali zaorati ledino. Prav bi bilo^ še pravijo tovariši jz fitor. da bi ina osuovnilj šolah ■pomo zagotovili šolski mladini najširše možnosti udejstvovanja, ■lM)mo uspeli ustvas" riti množičnost, k\ je, kakor je zna- no, pogoj za 'kvalitetni razvoj vsake športne pa'noge, še posebno strelstva. S krepitvijo strelskih vrst pa ne raste samo moč športne panoge, teiu- Teč tudi obiambua moč domovlBe. 16 stran CELJSKI TEDNIK St. 48 — 27. novembra 1963 Kennedv - četrta žrtev v zgodovini ameriških predsedni- kov je bilo več atentatov in med nji- mi so končali štirje s smrtjo, dva pa sta se ponesrečila. Kennedy, ki je štel za petintridesetega predsednika ZDA (četudi je bi) kot ose'';a 34. — Grover Cleveland, ki Je bil izvoljen dvakrat s presledkom, prvič 1885—1889, dru- gič 1893—1897, šteje za dva predsed- nika) je postal četrta žrtev atentator je v. Prva žrtev atentata je bil Abraham Lincoln (18G1—1865), ki ga je ustre)"' 14. aprila 1865 gledališki igralec John Wilkes Booth v Fordovem gledališču v "VVashingtonu. Lincoln je umrl na- slednjega dne. Naslednja žrtev je postal 20. pred- sednik ZDA, James Abraham Gar- field, na katerega je streljal 2. julija 180' Charles J. Guiteau, ko je pred sednik vstopal na postaji Baltimore and Potomac v Washingtonu. Umrl je po dveh in pol mesecih, 19. sep- tembra 1881, atentatorja pa so 30. ju- nija 1882 obesili. Tretja žrtev je postal 25. predsed- nik Williar.i McKinle/ (1897—1901) Ustrelil ga je anarhist Leon Czolgosz ko je predsednik sprejemal državljane ob Pan-ameriški razstavi v Buffalu Predsednik je umrl za posledicami na- pada 14. septembra 1901. Atentatorja so usmrtiU 29. oktobra 1901. Pred zadnjim atentatom so poskusili še dva atentata, ki pa nista uspela Leta 1933 je streljal anarhist. Joseph Zangara na predsednika Franklina Roosevelta, toda neka ženska je steg- nila roko in spremenila smer krogle ki je ubila nekega častnika iz pred- sednikovega spremstva. Zangaro so usmrtili na električnem stolu 20. marca 1933. Leta 1950, 1. novembra, pa so nameravali ustreliti predsednika Tru- mana. Napadalec Griselio Torresola je bil ubit ob samem napadu, drugi na- padalec, Oscar CoUazo je bil ranjen in ko je ozdravel, so ga obsodili in usmrtili 7. marca 1951. Zadnji iz te vrste je John Fitzgerald Kennedy, ki ga je krogla atentatorjev zadela 22. novembra ob 13. uri do smrtL Bil je star šele 46 let in je za- pustil 34-letno vdovo, šestletno hčer- ko in sina, ki je prav na dan pogreba dopolnil tretje leto starosti. Poleg te- ga pa je Kennedy zapustil Ameriko v razklanosti, ki je bila tudi razlog nje- gove prerane smrti. Naša slika prikazuje Johna Fitzgeralda Kennedyja, ko se navdušuje nad prvimi koraki svojega sinčka Johna. V ozadju se bratcu smeji ^ sestrica Jacky jOdrezavi Hruščov I v raznih časnikih sneta so se pred mesecem pojavile vesti, da je f Hruščev sprejel ameriško delegacijo poslovnih ljudi, ki jo je sestavila ' revija »Cas^^f. da bi se seznanili z nekaterimi posebnostmi časnikarskega delovanja. Med raz-^opori s Hruščevom je prišlo do nekaterih kočljivih vprašanji ,ki je nanje llru^ičeo odgovoril s svojo znamenito duhovito odre- l zavostjo. I Ko so prišli u razgovoru na prizadevanja za večjo blagovno izmenja- !| PO med obema deželama, so hoteli vedeti Američani, kakšne proizvode tbi Rusija sploh lahko nudila. Hruščev je odgovoril: Če smo izdelali nnemirske rakete in satelite, ki niso nič slabši od tovrstnih izdelkov v drugih deželah, potem bi se našlo tudi še kaj za Amerikolz V razgovoru o mednarodnih zadevah so Američani pozvedovali. zakaj je potreben berlinski zid in zakaj je potrebno streljati ljudi, če skušajo zlesti čezenj. Hruščev je dejal: >Meja je pač meja. In vsaka država ščiti ) svoje meje in strelja ljudi, ki jo ogrožajo.^' Tedaj pa ga je Chauncei/ W. f.'ook zaorn.il: Toda države ne ogrožajo: tisti, ki hočejo čez zid iz države!« In Hruščev nin ni osial dolžan: >V vaši državi ubijajo otroke v cerkvi preprosto zato. ker so drugačne barve.« Nekdanja Ladv Tlome, štiriLudvaj- setletna hčerka angleškega mini- strskega predsednika Sir Alee Dou- glas-Homea, se je hkrati z obema sestrama in bratom odpovedala ple- miškemu naslovu iz spoštovanja do očeta, ki je moral storiti tako za- radi premierske časti. Solidarnost pa taka! Nje- gova hčerka Meriel pa se je v skla- du z odpovedjo plemiškega na.slova zaposlila kot prodajalka v znani londonski knjigarni Bumpus. Foto- graf jo je ujel v času opoldanskega odmora, ko se je — kakor vse dru- ge (h/avljanke — odpravila naku- povat. Ženske duhovitosti Med knjigami, ki vsebu.iejo izreke, do- mislice in podobno, najdemo le poredko ženska imena, če pa že, potle.j samo v zbirkah izrekov ali domislic. Pred nedav- nim pa .ie v Ameriki izšla knjiga Mignon McLaughlin (njen t/riimek bi morda smel prevesti: Nasmešek), ki je sicer tudi urednica revije »Glamour« (Očarljivost). Knjigo je naslovila »Nevrotikova belež- nica« (The Neurotic"s Notebook) in v njej je 96 strani raznih pikrih izrekov, izmed katerih smo si zapisali samo nekatere: — Kadar ljubimo, ljubimo vročino, ki nas ob poroki položi v posteljo in potem spet ozdravimo. — Cednostni ženski nenehno grozi ob- lak, ki nI nič večji kot moška roka. — Moški si želi žensko, ki ga še lahko preseneti, toda samo takrat, kadar je on za to razpoložeri. — Mnogim ženam oprostimo, če padejo, redkokdaj pa jim oprostimo, če jih podre bolezen. Mnogi se obvarujejo greha, ker .«o preneumni zanj.. ~ Vedno nas vznemiri in razburi sre- čen zakon ljudi, ki jih ne maramo. — Ce vas tujec prepozna po opisu, ki mu ga je dal vaš prijatelj, potem ste lahko veseli, da niste slišali opisa. •Jezimo se zaradi hudobnežev, ne tr- pimo neumncžev in .smo pripravljeni, da IJUbimo druge. Toda kdo so ti? .j Zadnjič je »Dolenjski list« poročal, da je neka bralka prinesla v Novo mesto šopek svežih trobentic, ki jih je jesen, topla kot je, pre- mamila in vzpodbudila k cvetenju. Z Dolenjske so Celjani prinesli vest, da so pri samostanu v Pleter jih začeli cveteli divji kostanji. No, to so seveda le pripovedovanja in povzetki. Vendar jim moramo verjeti že zalo, ker smo tudi sami »zalotili« zmoto, ki jo je lepa jesen zagodla naravi. V grvinah nad cesto proti Lisci smo na filmski trak ujeli trobentice, ki so se zmotile v letnem času. Da bi potrdili, za kak letni čas gre, je v cvetju jveže jabolko. No takih primerov je še več. F, živi meji v Kersnikovi v Celju so vzcveteli posamezni cvetovi kitajske vrbe. Tako jo priroda sama sebi zagode ko sili znanilke pomladi, da cvetijo v jesen. VECNI MLADENIČI Zadnja leta je večina prodajaln z lepotilnimi sredstvi v svetu zapazila, da kupujejo moški vedno več lepotil- nih sredstev. Prvi večji porast so za- beležili že leta 1961, a lani je nakup moških lepotilnih sredstev narasel kar za 100 odstotkov. Tudi letos vse trgo- vine prodajajo vedno več lepotilnih sredstev — moškim strankam. Lepotilni saloni, ki jih imajo pov- sod v večjih mestih, so doslej imeli v glavnem samo ženske stranke. V teh zadnjih letih pa so začeli vanje zaha- jati tudi možje. To je rodilo zamisel da so ponekod v svetu odprli lepotil- ne salone za moške, in glej čudo, v njih je promet skoraj že tolikšen kot poprej v ženskih salonih. Sprva so v takšne lepotilne salone zahajali samo gledališki in filmski zvezdniki, ven- darle samo ob priložnostih, ko je bilo zanje odločilno, kakšni bodo videti na odru ali na filmskem traku. Zatem pa so prišli drugi, ki so 'postali stalne stranke. V večini primerov so to tr- govski potniki in poslovni ljudje, ki se menda začenjajo zavedati, da je njihov poslovni uspeh odvisen v veli- ki meri tudi od njihovega zunanjega izgleda. Kdor je kdaj poprej bral Wildeovo delo '>Slika Doriana Graya«, je pač v tem izmišljenem večnem .mladeniču videl samo izraz tihe želje vsakega zemljana, da bi se nikoli ne postaral. Toda zdaj se obljubljajo časi, ko bo- do začeli po našem planetu tekati več- ni mladeniči namazani in natekočinje- ni z vsemogočimi epotilnimi in dišav- nimi sredstvi. Psihologi so seveda za- čeli nemudoma raziskovati ta pojav, Namazani kakor divji Indijanci pred bojnim pohodom .so videti mo- ški, ki zahajajo v lepotilne salone, da bi ohranili mladeniški videz. Ob tej sliki nam postane razurnljiv iz- rek: Ce hočejo možje ohraniti svo- jo ljubezen, naj se ne približajo ženam, kadar se te lišpajo! a neka prodajalka lepotilnih sredstev je ta pojav ocenila s preprostimi be- sedami: »Moški so se pač odločili, da ne bodo več dišali kot moški. Radi bi dišali lepo!« Morilec je Pele Lansko poletje je odšel brazilski kmet Osorio Fernandez s svojim oslič- kom Pelejem v mesto, kjer ga je na tržnici privezal h ograji. Neki deček je začel tu s palico divje pretepat^ o<;lička in ta je v obrambi brcnil deč- ka v glavo; zaradi udarca je deček umrl. Mestni načelnik policije Emilianc Gonzalves je kmeta zaprl. Ta pa je v zaporu tako divje jokal, da si je na čelnik policije premislil in namesto kmeta zaprl oslička. Zdaj jc kmet to žil načelnika policije, češ da je zagri- zen nasprotnik oslovstva vse odtlej ko je neki osel pred leti stopil v nje- govo pisarno in mu z mize požrl vse papirje z njegovo dovolilnico za po- roko vred. Toda nič ni pomagalo, osel je bil zaprt zaradi umora. Kmetovim tož- bam so,se slednjič pridružili še drugi zaporniki, češ da ne morejo prenašati oslovega smradu in ječar je napove- dal stavko, če ne dobi posebnega pla- čila za čiščenje celice. Kdo ve, kako dolgo bi se vsa stvar še vlekla, če ne bi pred dnevi zvedel zanjo državni varnostni tajnik v Sal- vadorju, ki je sporočil načelniku po- licije, da je osel »kazen prestal« in da ga lahko izpusti. In tako se je morilec Pele jpet vrnil na Fernandesovo kme- Ženski računi V neko banko, ki je dajala vsa- kovrstna posojila, je prišla mlada žena, da bi dobila posojilo za loči- tev. Uradnik ji je pojasnil, da daje- jo sicer posojila za avtomobile, zgradbe, posestva in za izpopolni- tev gospodinjske opreme, ne pa za ločitve. »Toda,« je vztrajala žena, »ločitev bi bila zame vendar izpo- polnitev gospodinjske opreme!« Nova blaznost »Tolkači« se imenuje orkester štirih mladeničev, ki ga sestavljajo tri kita- re in hrupen boben. Še lan.i so igraL' v zakotnih zabaviščih, letos pa služi- jo ogromne denarje z nastopi v naj bolj slavnih dvoranah. Angleška mesta, Carlisle, Newcastlc in Vorkshire so bila v teh dneh priča nenavadnih dogodkov, ko so množice do štiri tisoč poslušalcev padale v div- jo zanesenost, medtem ko so štirje mladeniči izvajali svojo umetnost. De- kleta so vreščala, tvilile so sirene in nekateri so padali celo v nezavest ^če zaradi množice ali od navdušenja, ne vemo). Končno so nastopili celo v Londonu v dvorani gledališča Prince of Wales kjer jih je prišla poslušat celo kralji- ca-mati. »Vi v cenejših sedežih, plo- skajte, vi drugi pa rožljajte z naki- tom!« je dejal vodja »Tolkačev« in že je začel divji val pobesnelega navdu- šenja, vreščanja in padanja v neza- vest. »Tolkači« so zaigrali popevko »Od me do te« in celo resna kraljica- mati se je baje pozibavalti v ritmu. Mladeniči iz Liverpoola (povprečna starost 22 let) pa so udariaii po stru- nah na kitarah in tolkli na bobne Njihova nošnja jc postala moda, nji- hove popevke moda in po predstavah jih čakajo množice dnklet,, da bi sr jih lahko vsaj dotaknile, če že ne b' mogle po naključju priti do kakšnege spominčka nanje, bodisi .šopa las ali kakšnega dela oblačila. In v Yorks- hireu so potrebovali kar petdeset po- licistov, da so jih spravili varno od gledališča v hotel. Nori časi — nori običaji.