Zjutraj.
Že zarja žari se na vzhodu, izg-injajo zvezde z neba; po travnikih pisanih vetrič poveva, prijetno pihlja.
Cvetica cvetico pozdravlja in sklanja k njej nežno glavo; pozdrav na uho ji šepeče, poljublja jo v lice gorko.
Pa veter krepkeje potegne čez pisano poljsko ravan; pozdrave prinaša, odnaša prek dolgih, širokih poljan.
Odnesi še moje pozdrave tja daleč na ljubljeni dom, ah, Ijubil domovje sem vedno in zvesto ga Ijubil še bom-
Milutin S.