Franc POHLEVEN*
judezevo uho ali bezgova goba
najstarejsa gojena zdravilna goba
Bezgova goba, tudi bezgova uhljevka ali judeževo uho Au-ricularia auricula-judae (Bull.) Wettstein, spada med tipične razkrojevalce lesa in ne zajeda vitalnih dreves. Najdemo jo na propadajočem drevju ter odmrlih vejah in štorih, predvsem na bezgu, pa tudi drugih listavcih. Na lesu povzroča belo trohnobo, na lesnih izdelkih pa ne dela škode. Je pa zelo pomembna v gozdu, saj z razkrojem odmrlega lesa pospešuje kroženje snovi. Splošno je razširjena po vsej Evropi, S. Ameriki in Aziji, pa tudi na južni polobli. Spada med redke gobe, ki uspevajo vse leto in v Slovenji jo najdemo tudi v zimskem času, ko je sicer za gobarje mrtva sezona.
Klobuki bezgove uhljevke izraščajo posamič, še pogosteje pa v skupinah. Veliki so od 3 cm do 10 cm in imajo nenavadno obliko, ki je pri do sedaj opisanih gobah še nismo srečali. Bet je zelo kratek in skoraj neopazen, medtem ko je klobuk nepravilne oblike in naguban ter spominja na uho. Po tej značilni obliki je goba dobila ime judeževo uho, po svetopisemski zgodbi o tem, kako je eden od spremljevalcev ob prijetju Jezusa potegnil meč in služabniku velikega duhovnika odsekal uho (Slika 1). Površina klobuka je gladka in sluzasta, a pri dozorelih gobah opazno žilasto nagubana ter mehko žametasta. Klobuki so temno sive barve, pogosto tudi sivkasti z vijoličastim navdihom (odtenkom) ali celo rdečkasto rjavi (Slika 2). Meso klobukov je zdrizasto, z nekoliko hrustančasto in s prožno strukturo. V sušnem obdobju se povesijo ter počrnijo, vendar ob vlažnem vremenu zopet dobijo prvotno obliko in barvo. Bezgova uhljevka je užitna, prav tako tudi njej podobne vrste. Zato je uživanje judeževega ušesa brez nevarnosti in za strastne gobarje predstavlja nabiranje v zimskem času posebno zadovoljstvo.
Uhljevka je na Kitajskem, Japonskem in drugih azijskih državah zelo priljubljena užitna goba. V jedeh jo prepoznamo kot črne lističe. Posebno primerna je za sušenje, saj pri tem pridobi močno aromo. Vendarle posušena postane trda in krhka, po namakanju pa zopet dobi želatinasto kon-sistenco. V Aziji, predvsem na Kitajskem jo že tisočletja gojijo za prehrano in zdravilne namene. Pripisujejo ji izjemno zdravilno moč pri zdravljenju številnih bolezni. Znižuje ni vo holesterola v krvi, uravnava krvni tlak, izboljšuje imun-
Slika 1. Uhljevka ali judeževo uho (Auricularia auricula-judae) raste v gozdu na Rakovniku iz štora bukve, skupaj s pisano ploskocevko (Trametes versicolor) - desno spodaj (foto: F. Pohleven)
ski sistem, preprečuje arteriosklerozo, pospešuje cirkulacijo krvi in preskrbo tkiv s kisikom ter celjenje ran, deluje proti hemoroidom, deluje proti raznim vnetnim procesom, na primer vnetju grla, oči. Judeževo uho smo v zdravilne namene v srednjem veku uporabljali tudi v Evropi. Iz tega obdobja izvira naslednja trditev: »Bezgova goba, položena na oko, odstrani vse bolečine«. Zahodna uradna medicinska doktrina je povzročila opustitev uporabe judeževega ušesa in drugih medicinskih gob v zdravilne namene.
prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: franc.pohleven@bf.uni-lj.si
Slika 2. Na bezgovem štoru izrasli klobučki judeževega ušesa. Goba uspeva vse leto in ob vlažnem vremenu so klobučki rdečkastorjave barve (Foto: F. Pohleven)
*