.".......¦....................".......................*.....: i
•                                                                                          •
Gospodarstvo, i..........................................................I j
Avstrija kupuje naše dinarje. Ker morajo j Nemci pri nas nakupljeno žito plačevati v j naši valuti, je naše ministrstvo dovolilo Av- i striji, da si sme nakupiti do BO milijonov di- i narjev za avstrijske krone. Avstrijska vlada > pa se je zavezala, da bodo avstrijske tvrdke sprejemale nazaj svoje krone kot plačilo za j blago, ki ga naroče posamezna naša mini- j strstva.
Potniki   v   Nemško Avstrijo  smejo  vzeti s , seboj 5000 kron našega denarja.
Proračun za Slovenijo za 1920—21. Pro- j račun letošnjega finančnega leta za našo I kraljevino se giblje v visokih številkah. Fi- j nančni minister je krepko navil davčni vijak, da bi dobil pokritje za velike potrebščine, ki se zahtevajo v vseh panogah naše državne uprave. Zanimivo je za nas, kako je z našo Slovenijo v državnem proračunu. Celotni dohodki iz Slovenije so preračunjeni na 1734 milijonov kron, vsi izdatki pa na 1525 milijonov kron, torej dobrih 200 milijonov kron prebitka. Imeli bi torej več dohodkov nego izdatkov, Slovenija bi bila torej aktivna, no pasivna. To pa mora biti v vsakem pravem gospodarstvu, ako se naj gospodarstvo vzdrži in napreduje. Za prosveto je določenih 76 milijonov, za narodno zdravje 31 milijonov, za poljedelstvo 20 in socialno politiko blizu 34 milijonov (med njimi nad 28 milijonov za invalidno skrbstvo in podpore padlih in 25 milijona za socialno zavarovanje.) Povprečno pride pri nas na 1 osobo 1500 K davka. Velika vsota je to ! Pomisliti pa je treba, da so pri tem tudi indirektni davki (pri uvozni-ni, izvoznini, užitnini, monopolih itd.), ki so mnogo večji nego direktni. Na drugi strani pa moramo zopet pomisliti, da ostane denar med nami; kar na eni strani izdamo, dobimo zopet po drugi strani. Uradniki izdado svojo plačo za hrano in obleko trgovcem in obrtnikom, ki kupujejo svoje stvari   dalje od
pridelovalcev. Stvar naših narodnih zastopnikov pa mora biti, da pri tem kroženju posamezni sloji prebivalstva ne trpe v primeri z drugimi preveč, nego naj se bremena raz-dele kolikor mogoče enakomerno in primerno gospodarski moči vsakega.
Vojna in predvojna državna posojila. Izšla je naredba finančnega ministra, važna za vse one, ki imajo vojna ali predvojna državna posojila bivše Avstrije in Ogrske. Po tej naredbi se morajo popisati, žigosati in vzeti iz obteka obveznice vojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, medtem ko se obveznice predvojnih državnih posojil bivše Avstrije in Ogrske morajo popisati in žigosati. Pri nas bodo izvršili ta posel davčni uradi. Obveznice vojnih posojil morajo ti uradi popisati in odvzeti od 6. do 20. septembra t. I., obveznice predvojnih posojil pa popisati in žigosati od 6. do 25. septembra. Pri nas bo zlasti mnogo obveznic vojnega posojila. Zato opozarjamo ljudi, naj vsakdo dobro pogleda, kje in koliko ima takih obveznic ter jih naj zanese na davkarijo v določenem roku. Držati se je tega roka, ker ga ministrstvo ne misli podaljšati. Kaj se zgodi z vojnimi posojili, določi naši vlada kasneje z našimi poslanci vred.