Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien m>: V Gorici, 2. novembra 1883 Tedaj XIII. „So6a" izhaja vsak potok in velja po pošti prejemana ali v Gorici n:t dom posiljena: Vse leto.....f. 140 Pol leta.......' 2> Četvrt leta ......1.1' Pri ozuanilih in tik., tudi i-r. ,.y<»- f.unicah" se plačuje za iuiviuhui tn.siup- ui> vrsto: 8 kr, če se tiska l krat <> " "t l » 3 ',', Z*v«mV b«1..' [«'. |ir«.storiJ. Posamezne gtt-vilke se dobivajo po 8 kr. v tobakariiioab. v gosposki ujici lifizu „trcli kron", na starem trgu in v nunsld uliei tor y Tratu, via Cft-scrmn, 3. i)nj>i.-si naj f<> blagovoljno poSiljajo tirnliiiftsvii „Sofie" v Gorici y Via AjcoH 8, I., na>'oLiuna pa opivivmStvii „SoSert Via della Croce fit. 4. IF. Rokopisi se nti vrafiajo; dopfsj, naj se blngovoljno fraiiktijejo. — Deialcom in drugiin iicprouioznini so narocnina «ni?,a, ako ho oglaso pri opravnifctvu. Mir ali vojska ? | Nasim eitateljem so gotovo Se v spominu dogo- i djaji na IlrvaSkem, ki so se v zadnjetn casu tarn vrfiili. Isto tako je Se zuauo, da se je ogerski ministerski predsednik Tis/a izredno trudil, da bi Ilrvate zado-volil tor mir v sosednji dezeli zopet uvedel. Kdor ;¦ poztia madjarsko osabnost in brezozirnost, eudil se ' bode tern pnkazuim in to tern bolj, ker jo v novej- , Sew casu Tisza poklical uplivue krva&e moze v Bu- I dapeito, da bi se 2 ujimi pogovoril, ali bi ze in kako bi ureduo staoje ua Hrvaikem odstranil ter zopet redno upcljal ter bana in iniuwtra presvitli kroni v imenovanje predlozil. Vsebina zadnjih pogovorov ni s> povse zuana, vendar toliko je prislo zo ua svitlo, da bosta ban in minister za IlrvuSko kmak imenovana, iz Cesar sledi, tla je Ogroni res volja, mir narediti s Hrvati. Od kod nacnkrat t.dika poputtljivost od straui onih Madjarov, ki druge Slovaue pod zezlom sv. Ste-funa uikakor ne gladijo in boz;ijo. Je ii res fiez nue" drugacen postal madjarski zuaCaj? So li res postal! Madjari naeukiat iz Savla PavIiV To naj veruje, kdor hoCe, mi no roorcin<>. All je mnebiti na zeljo visjih dunajskih krogov Tisza a Urvati tako postopal V Uu-najski in pe&tuuski listi to odlotuo zauikujejo; mo-Roce je pa to veitdar. Toda pesimisti govore, da je ta popustljivost maajai>ka na vsak iiafta ztiameiije, da se bliiiamo osiemu trenotku, ko bo treba vse do-uaLe unci zbrati, da se advrne uovaruost, ki di&ivi od zuuaj preti. Nezadovoljni narodi bUi bi slaba pud-laga v takem HluCaji neobkodtio potrebne ediuosti. Pcsimisti pravijo, da se z neiziuerno naglostjo blizu-mo vojski z Itusijo. Zdi se, da ti Cruoglcdci niinajo prav, da se je in se bo daio Hrvatwn, kar jim gre, le radi tega, ker i>e je preprieauje v najvisjih krogih ukorcniuilo, da mora se uarcditi mu med avstryskimi narodi. Izjava uasega presvitlega ee&arja, katero je o priliki sprejema ogeiskih iu avstrijskih delegacy izu-stii je neki dokaz temu uverjenju. Cesar je tako odloCno, kakor se nikda popred, poudarjal, da je drza-va v takem tiru, da se ni bati aicesa glede miru za prihodnost. Tudt minister grof Kaluoky je zbramm ogerskim delegacijam razlagal politi&tie razmere na§e dr2ave z LISTEK. JULIJSKE PLANINE. Vzhodnji del. Trentarsk© gore. Op. dr. Julij Kugy v Trstu. (Pridejan 1 zemljevid ; lesorez : konec doline Vrata m Triglav; siike: Vrh Velikega Triglava, Steiuer od Trat naprej, Mangart naz sv. ViSarije; podobe mej berilom.) Tajnik planinskega drustva skupine primorske, dr» J, Kugy, je poseben prijatelj naSim trentarskim goram. U2e ve5 let sem je obiskoval Trento, prepo-toval jo ua vse straui po doigiS in po ciez ter poda-jal raarsikatero opazko o tern gorovji. Zdaj pa je zbral vso tvarino ter jo uredil in podal bralcem v ce-loto sestavljeno. V gore omenjenem spisu, ki je izsel v BZeit-schrift des deutscben und osterreichischeu Alpenve-reins" meseca julija ietoSiijega leta, opisuje nam ju-lijskih planin vzhoJnji del. Iraeuuje ta del prav lepo: BveIifiastno pogorje mej Sofio in Savo, navidezao ne-urejeno zmes visokih grebenov in nakopiceuih ponos-nib vrhov, Sirnih visofiin in skalnaiih morij, poluih lieskonCue galosti in pustote, pa tudi lepib, zeieuib dolov, polnih miru iu pokoja!" Julijske pianino raz-reduje — kakor uze pred ujtm K. F. Peters, Gilbert in Curchill — v Stir popreCue Crte: 1, Kanin doMit-tagskogla; 2. Sviujak do Mojstrovke; 3. Razor do Kol-kove spice in 4. Vogel do Rujavine, V opisu pa §ci-norna izpu§ca zahodnji del julijskih planin, t. j. Ka-ninovo pogorje itd., ce§ da je bilo uze zadostno opi-^uo, Risft nam tedaj Instate tcinoDre^aa Crte, W drugimi. Tudi on je poudarjal, da je mir zagotovljon, da so naSu razmere z vsemi dr^avami preprijuzne, srfine. Vendar — ne vemo ali vedoma ali nevedoma — vplei je minister v <>voj govor neke stavke, kateri nas spominjajo na znani izrek, da je Bog Cloveku po* delil jezik, da i njim svoje misli zakriva. Minister je rekel, da smo z Eusijo v preprijateljski razineri, da se nam ni treba od te straui niCesa bati, ker so notranje razmere Itnsije zelo zmedene in ker — u i-smo sami, kakor je Rusiji znano. Ako pa zidago-spod grof mirovuo poalopje glede Itusije na njene notranje razmere in ua to, da smo v zvezi z Nemfiijo, zida naj brie na pesek. Gospod minister je sicer v avstrijskih delegacijah popravil svoj prvi izrek, toda Bog ve, s kakim namisnom?! Mi bi radi verovali bosodam grola Kaluokya, radi bi upali mir, ker ga iz area Mimo, a bojazeu pred vojsko, ki bo strasauska, ako se prifinc, nas skoro uvrstuje med pesimiste, med Cruogledee. Posebuo pa postopanje bolgaiskega kueza nam je ogreuilo takoj one sladke treuotke, katere mm v/ivali po teni, ko smo <3itali odgovor ce.sittjev delegacijam. Kuez Alek-saudef je naenkrat odpustil ruske olicirje izbolgaiske vojske, poklicalone bolgarsko olieiije, ki se odgojujejo v ruski armadi, domov. tega ni kuez storil na syojo roko, teinveu dobil je gotovo migljoj od drugod. C'as-niki spozuavajo v torn ra/i.aljenjeruskeganaroda, ka-teromu mora Bolgarija Iivale2na biti, raz^iljenje earja Aleksandia III. Se ni li kuez Aleksauder prenaglil? Ne bi nastal lehko iss t«.'ga koral-a velik pozar, kateri bi tudi naSo dr^avo v vehko uovaruost spravil? Skoro se iuiii zdi, da je tako, kajti pruski listi sami so se tega koraka prestiaSili ter grajajo to postopauje kueza bolgarskega. A tudi ua merodajne dunajske kroge ua-redil je ta knezov koralc neptijeten vtij. Kakor se po letti uaglo pripodijo na jasueui nebu 6rni oblaki, tako bi lehko iz Bjlgarije sem pripodda se tievihta, katere nasledki bi bili lehko za naso drzavo osodepolni. Bog daj, da bi se ta nevarnost ktnulu odstraiula ter bi uebo ostalo §e dolgo, dolgo jasno iu lepo. sain pripoznava, da njegovo delo ni popolno, ker se mu je Se marsikaj prikrilo pri njegovem opazovanji; svoje opisovanje imenuje pohlevno in skromno. Iu res ima njegov spis ali opts nekatere nedostatke; te ho-Lem tukaj omeniti. Opazujem pa, da jaz nisem dok-tor; tedaj ne znam ueeno govodti; povem le, kakor stvar umem •— po svoje t VII. poprecui Z. r t i po zgornji razredbi—v njegovem spisu pa III. — imenuje in opisuje: BolSki Griutovee, Jalovec in Mojstrovko. Res, da opisuje le to, kar je sam poskusil ua svojem potovanji; a vred-no bi bilo, tu §e druge vrhe omeniti. In sicer so v tej Crti: Planja — na Brdu. Od Gdntovea dalje proti severu in severovzhodu pa: Obljak, zadej v§tricno s pravo firto; v glavui Crti pa Zgorelee, mali in veliki; zadej St Miheiovec; potem sprej Jelenjak, mali in veliki; SpiCica, Nizki vrh, Pelcc, zadnji Pelee, Skut« nik, Balski ali Baleaski Pelee (planina Bala, dolina Bal§ica,) Zagon, VrSac, Kouj, Pinja, Zagradom, mali in veliki Ozebnik, Jalovec itd. Nad Logom imenuje dr. Kugy ouo steno Brether Wand. Tu so: Moreg, Ai-tarji, Briclji (Bricljek?). Od Griutovca proti vzhodu, jugu in jugozahodu vodi strauska poteza. Ta je v be-rilu le majfikeuo omenjena, ali pa pogreSno. Vsa ta poteza od Gdntovea okoli „nemskega plaza* blizu Gozdnarja zove se: Verebica; Srebrnjak je v njej le posamezna tocka. Na karti pa stoji Verebica za tofiko; pa Srebrnjak za pogorje. V tej stranski potezi — Ve-rebici od Griutovca okoli so po redu ti vrhi: Srebrnjak, Ribuzni, Pelee (VerebiSki), PleSivec, Veiika ti-Carica, Mala ticarica, Kduec (ali nad Starim lazora), KoneSni ^lebi, Frjanka, Ogujteee, Musce itd. Karse *ifie prehodov v tej popredni 6rti, nista vberilu na ^avem westu o^eDjena; jreUo44 Ili^ca| NaCrt postavo o pogozdovanji Krasa v pnkiiezcni grofiji GoiiSki in Gradiski, ki jebil spre- jet v lotosnjein zasedanji dez\ zbora goriSkega. S pritrditfijo de^eluega zbora pokue&ue Moju grofije GoriSke in Gradi§ke ukazujem to-le: §. 1. Za izvrSitev pogozdovanja Krasa v pokne-^eni grofiji GoriSki in Gradlgki se ustanovi poaebna komisija obstoje5a iz prvosedoika, imenovanega od ministra za kinetijstvo, iz zastopnikov, ki jib poata-vijo vsaka po ednega politique okrajne oblaatnije v Gorici, Gradi§Li in Se^ani, iz de^elnega gozdaega nad-zornika, iz ednega poslanca deMiiega odbora In iz treh zaupnih iuo/M katero izvolijo ^upanstva onih kral-kih obCin, ki gpadajo v politique okraje Gorica, Gra-dirtce in Solatia, po ednega v vsakein okraji. Za prvosedoika in za druge ravno imonovane komisijske ude imajo so itnenovatl naroostniki, kibodo nadoinestovali doticne ude, kadar bado zaddani. Vsi komisijski udjo opravljajo svoj posel br«z* plnthio, imajo pa, razun gozdiioga mulzoruika in njc-govega namestnika, pravico do povracila potnih Mkov. §. 2. Pogozdovalua komisija ima svoj mM v Gorici. Cela kotnisija bo lo takrat sklicuje, ko grcza opravila zadevajoCa ves pogozdovalni okolifi. Ako bi bu pa imela obravnavati opravila Bamo ednega dela pogozdovaluega okoliAa, naj prvosednik poynbi zraven poslauca de^elnega odbora iu dei&elncga gozdnega nad-zornika le tiste zastODiiike politicnih okrajnili oblast-nij iu one zaupne mo2e, ki so bili iz doticnih okifa* jev ,v koinisijo poslani. §. 3. Pogozdovalua komisija razpiavlja in sklepa zborovaje o opravilib, ki so jej odkazana po tej po-stavi. Opravila pa zadevajofia sanio iavrSitev kacega sklepa oskrbuje v imenu komisije preusednik z de^el-nim gozdnim nadzornikom. Komisija more veljavuo sklepati, ako je navjso-dih razuu predscdaika in defelnega gozdnega nadzor-nika vsaj polovica k dotigni seji povabljenih komisij-skih udov. Sklepa se z absolutuo vecino glasov navzoCih udov. Predseduik glasuje le prieuakosti glasov, in potem velja ono menenje za sklep, kojemu je on pri-stopil. Proti sklepu komisije smejo sbdotione stianke Bal§ice Lez Bukovec, pianino „za Kanjo" na sevemi straui Grintovca v pianino Zapotok in „za Poden" v zgornjo Trento; pa prehod Bza Gradom* iz Loga pod Fredelom. Na karti sta sicer oba zaznamovana; v be-riiu pa prvi le mimogrede ua atr. 405. in 407. — ne pa kjer je govor o prehodih samili na str. 379. in dalje; poslednji pa celo nic ni omenjen. (Nastr.409. in 410. v berilu govori o drugem sedlu mej Velikim Ozebnikom in Jalovcem.) V stranski progi te Crte St. II. nisti na poseb-nem kraji omeujeni sedli Vrata in Vratica, kjer je prehod do Hoznarja v spoduji Trcnti, m odtod v Soco. (Napravijen pa je ta prehod na karti, in omenjen mimogred6 v berilu str. 407.) Tudi sedlo „Veliki potok" je le v berilu str. 401.; bolje bi bilo, ce bi to bilo posebej na odlocenem mestu omenjeiio. V III. poprecui Crti po Petersu iu driigi^~(v knjigi, kjer je zacetek s Triglavovim ppgorjein, pa v II.) — ni posebej omenjena strauska poteza od Ra-zorja do Soce in okoli v Zadujico, ali pa so ti vrhi le zmeiano nagteti. V tej stranski prog;i so od Ra-zorja proti jugozapadu injugu po vrsti: Planja, Kau-celni, Grmlajt, Goiica, Hfebela pe5, Kukla iu niali |pro-sek (proti Zadnjici pa veliki Prosek). V tern] pogb'rji je tudi ^plevta — vrh za Pihavcen*; v kiyigi je le jezero]tako imeuovauo. V IV, poprefini Srti (V knjigi na prvem inestu) bi bilo imenovati v glavui' 8rti za Kanjavcem: Poprovec, potem Vrsac, onda Lope (tre-bi^Cmske i?. plaSke). V stranski potezi proli Logu pa je zraven Ozebnika — tega je treb6 lo^iti od onih dveh v II. poprecui Srti nad zgorujo Trento — §e omeniti: OlSnik (Jel§nik). ta dva Ozebnik in OlSnik sta dvojCka, Joel ju le jgrapa Klom^i, 1 '¦*''- ^atioftido), pritoziti pri mioistra za kmetijstvo in sicer v 4 ted-nih od tistega dne, ko se Jim je vrocll doticni odlok. §. 4. Za IzvrSevanje komisiji s to postavo od-kazanih nalog, kakor tudi za upravne stroSke komi-sije, ustanovi se pogozdovalni zalog, kojega letni pro-racun odobruje minister za kmetijstvo in dezelni od-bor. Letna potrebScma pa se ima pokrivati z doneski, latere odkazuje za vsak primerljej posebej drzavna unrava dogovorno z dezelo iz zalogov v ta namen u-stavno dovoljenih, kakor tudi z dragimi morebitnimi dohodki. Ta zaiog oskrbnje pogozdovalna komisija. PripnfSale se bodo komisiji brezplaeno za pogo-zdovanje potrebnerasfflne iz driavnih Primorskih dfe-vesnlc, kolikor jih bode na razpolago. §. 5, Komisija ima pozvcdeti in doloCiti one par-cele gozdnih zeroljisc, paSnikov in nerodovitnih pro-storo? v politichih okrajih GoriSkem, GradiSkera in Sezanskem, o kojih meni, da bi utegnilo to, da so staltio oakrbujejo kot gozdi, zabraniti ali vsaj zmanj-Sati rlementame in obfie Skodliive neprilike, kakorSne ao na Krasu. Pri dolofibi teh zemljilc se ima poseb-iio ozir jemati na pogozdovanje vrhov in strmib reber kraSke planote in ne smejo se tedaj pogozdovati oua icmyiSea na Kraau, katera bi bila pripravna tudi za poljedelstvo, kedarkoli se to lahko opusti brez Skodc glavncga natuena pogozdovanja Krasa. Komisija naj dalje pozve in dolofii ona zendjiSca oh Lrti c. k. priv. jnlne leleznice v politiCnem okraji Gi-adiSkem in Sezanskem, o kojih meni, da zahteva obena korist cjih vstrajno gozdno oskrbovanje. Vsa lemljiifia, ki se v zmislu predstojeeih do-loceb odmenijo za pogozdenje, je treba, ko zadobe" doticni odloki pravno moc, vpisati vposeben kataster in jib po dolocbah te postave v dobi, ki jo odloCi minister za kmetijstvo po zasliSanji dezelnega odbora, kot gozde sredaje ali visoke rasti pogozditi ter jib tudi pozneje po dolocbah tadaSaje gozdne postave o-skrbovati, §. 6, Ejer bi ne bila z ozirom na obstojece o-koliSOine uze poprej opravicene dvombe, da bi poscst-niki doticnih zemljiSC pogozdovanja pravilao ne i/.vr-Sevali, ali pa da bi posestniki sami, ali drugt opravi-cenci na omeujenib zem1jt§5ih neskrbeli za ohranitev gozdnih zasadeb, mora komisija prizadevati si, da se porazomi z udelezenci, na kak nafiia se ima pogo-idenje izvrSiti in kako v prihodoje gozd oskrbovati, in ravno tako tudi o tern, kako se imajo v ta namen deliti podpore, bodi da se dajejo rastline brezplafino, ali pa denarni doneski iz pogozdovalnega zaloga. §. 7. Ako bi komisija zarad omenjenih dvomb ne spoznala za primerao, postopati v zmislu §. 6., ali pa ako bi bolj kazalo, da se pridobi zemljiSce v last gozdnega zaloga, bodi zarad tega, ker ni bilo mogoce po namenu §. 6. porazuraljenja doseci, bodi iz drugih razlogov, ima ona prizadevati si, daseknpi zemljiSce z denarjem imenovanega zaloga. Ako je zemljiSce obremenjeno s tnjimi praviea-mi, ki bi ovirale pogozdovanje, ima komisija na to defati, da se odkupijo take pravice z denarjem gozdnega zaloga, in sicer v prvi vrsti po prostovoljnem porazumljenji. §. 8. V slucajih, v kojih bi posestniki ali opra-viLenei po dolocbi §. 6. sklenjeno pogodbo na kak namenu pogozdovanja ocitno nasproten nafiin prelomili, ali ko bi se ne dala doseci nameravana pridobitev ali pa odkup v zmislu §. 7., ima komisija naprositi na-mestniStvo, da se doticna zemljiSSa razlaste v prid pogozdovalnega zaloga. §. 9. Ako namestni§tvo spoznava za opraviceno po dolo5bah te postave zahtevo komisije zarad raz-lastitve zemlji§6a ali pa pravic, jo ima sprejeti in ob eneni po zasli§anji dveh v ta namen poklicanih zve~ dencev doloCiti znesek, ki se mora izplacati za razlas-stitev iz pogozdovalnega zaloga. Zoper ta odlok se sme vsak udelezenec pritoliti pri ministru za kmetijstvo in sicer v 4 tednih od ti-stega dne, ko se ma je vro&I odlok. Pritozbe se imajo vlo2iti pri namcstuiStvu. §. 10. Zraven tega ostaja prosto vsakemn, ki bi ne bil zadovoljen % zneskom, katerega je odloCil minister za kmetijstvo za razlastitev zemljiSca ali kake pravice v 30 dneh potent, ko se ma je vrocil dotiCni odlok, zahtevati od one okrajne sodnije, vka-tere okrozji le^i zemlji§5e, ki se ima razlastiti, ozt-joma ono, katero je obremenjeno s pravicami tretjih oseb, da se mu po sodnijski poti odmeri in dolocl O^Skodnina. Sodnijsko odmerjenje in dolocevanje odSkodnine naj se v tern aluCaji dozene z aualogiCuo porabo do-iocb drlavnega zakona od dne 18. februarja 1878 §t. 30 ,o razlastitvi v napravo zeleznib cest in za vzdr-^evanje voznje po njih", ako ne doloCi ta-le postava kaj druzega. Kedarkoli se v tent oziru vpelje sodnijska obrav-nava, ima se izvrSitev razlastitve odlo^iti, dokler ne koufia ona obravnava in dokler se ne izpiac"a, ali pa Vlo^i pri sodniji v tej obravnavi odloceiii znesek, §.11. Denarne kazni, ki se nalagajo po obfinetn gozdnem zakonu za take gozdne prestopke, ki so ss vrSili na zeniljiscih zaznamovanih, kakor veleva §. 5, v pogozdovanjskem batasiru in enako tudi povra&la, ki se odlocijo p& |Odlagi gozdue postave z% nodkodQ-. . vanje zemljiSS, pi so pre§Ia v last gozdnega zaloga, ' piipadajo temu zaloga. : §. 12. Opravilnik, ki ga uapravi minister za I kmetijstvo dogovorno z dezelmm odborom, bo doloce- ! val raeje, v katerih sme pogozdovalna komisija v last- ' nem delokrogu sklepati o sttoskih iz pogozdovalnega zaloga, oziroma slucaje, v katerih bo treba poprej- Snjega privoljenja miaistra za kmetijstvo in dezelueg i odbora v te stro§ke, in slednjiC vodila za upravo tega zaloga in zaracunovanje sploh. §. 13. Izvr§ttev te postave naroeena je ministru za kmetijstvo, ministru uotranjih zadev, finanfoecia ministru in ministru pravosodja.} Dopisi. V Gorici, 2% oklobra. — Dopis iz Gorice v zadnji Stevilki aSofie*, kt govori o naSem otroSkem vrtu, dal mi je povod, da sem napisal te vrstice, ka-tere sem ti poslal, draga ?Su^att, s prosajo, da bi jih blagovoljno sprejela v svoje predale. — Res je, da o slovenskih otroskih vrtih se je v Gorici mnogo govo« rilo, a zalibog le med omikanimi in bolj zavednimi Slovenci. Med priprostim Ijodstvom sli§al si, dragi citatelj, in sli§i§ §e zdaj le nialo govonti o tej vaLni napravi. Imel sem dovolj prifike, govortti z Ijudmi nizjih stanov o tej zadevi, a vsakdo mi je rekel: „ne vem nit o tej rect." To je zalostno; tako ne sme bits. Vsak zaveden Sloveuec, ki bere te vrstice, naj se po mogocosti potrudi pri vsaki priliki, da svojim rojakom razjasni, kolike koristt so taki otroSki vrti za oa§e otrokc, Povedati je treba natanko, kako in kaj, da otro§ki vrti so nam up boljse prihoJuosti, da dopol-nujejo ali name§6ajo doraafio odgojo, da varujejo otio-ke renegatstva, ki je jako §kodljivo gled6 na oiniko in na clovekov znafiaj. Vsakdo naj se torej trndi, da se bo zavednost budila pri starilt in ralatiih, kajti na-rodne probujenosti ni nikoli preve^. Udje nizjih stanov raoramo biti doticnemu odbora iz srea hvalezni za njegov trud in poMovalnost, da nam je poskrbel prav dobro ognjiSfie za na§o nedolzno deco, da be nam za naprej ne bo potujcevala, kakor se nam je zalibog do zdaj in kakor se §e vedno! Zatorej na noge, bratje! (Op. uredn. Zveseljem sinoprcjeliu dopis iz rok, ki niso vajene peresti, ki nam kaze, da omika in naro-dna zavest se Siri in krepi v vseh vrstah naSega milega naroda. To je najvccje zadostilo mc^em, ki se trudijo za narodov napredek; le tako naprej.) V GOPlCi 27. oktobra. — V petek, 26. t. m., zapustil je zadnji oddelek pe§polka St. 53 Gorico in vrnil se je v Svojo doraovino, na HrvaSko. Pri veCini tukajSnjega prebivalstva pridobi! si je v Casu svojega enoletnega bivanja v Gorici toliko simpatif, da se bo tezko pogresal. Leopoldovci bili so v dubu in v de-janji pravi Jugoslovani; izvrsevali so svojo naiogo ca-stno in njih apliv gotovo ne ostane brez dobrega vspeha. Castniki, kakor prostaki, pokazali so pri vsaki priliki, da so verni sinovi siavne Avstrije in niatere Slave. Prav radi tega narodnega euta postali so veeuii tttkajSnjega prebivalstva nepozabljivi, neki ffgospodi" pa trn v peti. Ka kolodvoru ni bilo pri odhodu, da bi jaz bil videl, o magistratu ne duha ne sluba. Po mojeni mnenji bilo bi primerao, da bi bil sel kateri mestni zastopnik celo na postajo in da bi se bil tarn poslo-vil od prijaznega nam in jako discipliniranega polka. Vem, da vsakemu Gorifiauu je ljubo, ako je bvalez-nost in prijaznost mesta razglaSena po sosednjih de-zelab. Koliko je pripomogel polk k obenemu blago-stanju, koliko v finaucuem obziru? Radi so posluSali GoriCani, sprehajaje se po svojej „piazza grande", izvrstno godbo nepozabijivega, dasi nekaterim osebam neljnbega polka. Prav tisti dan doiel je novi polk St, 62 s po-sebnim vlakom, kateri je radi zamade 40 minat do-spei §e le ob 10. uri zvefier. PriCakovala je razen vseh tukaj§njh Castnikov novo do§li polk, obstojec" ve^inoma iz Madjarov, mnogobrojna innozica. Ko je bilo vse v redu, zaigra godba — katera je pa zelo Sibka. ker polk je ravno doSel iz Novega Bazarja — zahvalno pesem. Med sviranjem godbe dosei je polk, spreinljan od vedno uarascajoce nmozice, na svoj novi dom. Dobro do§ell naj se nam prikupi, kakor od-§li Leopoldovci. ____________ P-------------ki. ^empeter pri Gorici, 2. nnv. (Nesrefia.) V&iraj, v praznik vseh svetnikov, zgodila se je pri nas ne-sre&i, ki bi bila lahko veliko veeja postala. Zblagom in z Ijudmi nalozen voz peljal se je naglo po skla-doviii cesti memo 2upnijske cerkve. Ko se hoce na voglu obrniti proti mostu, kjer se cesta naenkrat prav mo^no zavije, zvrne se voz z blagom in Ijudmi na tla. Ranjeni so bili nekateri ljudje, ali, ako bi se bil voz le par korakov prej zvrnil, trcScili bi bili vsi v zid in zgodila bi se bila velikanska nesreca. Ta uesreca Da ni prva in edina na tew oevamem tuetjtu. ?okaj se je ze en mo2 ubil, veliko ljudi se je ranilo in vo-zovi se pogosto drgnejo drug ob drugi z veliko §kodo voznikora. Vse obeme, ki vozijo po tej cesti, vedd pri-povedovati o nesrecah in Skodah, ki so se godile na tern nevarnem voglu. Obcinski zbor gempeterski prosil je pri cestnem odboru, da bi se ta nevaruost odstra-nila; prosile so tudi druge obcine, tali do zdaj brez vidnega uspeha. V(eraj§nja nesrefia naj bi pripomogla, da bi slavni okrajni cestni odbor vendar enkrat u-sliSal prosnjo, katero ponavljam v imeuu svojih soob-ftnarjev in v imenu vseh onih, ki vozijo po tej ne-varni cesti. Janez Brumat. IZ goriske Okolice, 30. oktobra, — Danes se je vr§ila poluletna presku§nja ufencev na slo-venskem oddelku define kmetijske S0 1 e v Gorici, pri kateri je bila prilicna mnoziua ob6instva navzoCa. Pri§d je bil k sku^nji dezelni podglavar dr. J. Tonkii, velcposestnik g. Izidor Pagliaruzzi, zupnik iz Solkana, g. vikar izpod Sabtiua, nadSkolijski kaplun g. Grbec in primcrno Stevilo okolicuih posestnikov. G. vodja FovSe je izpraSeval: obdelovanje trav-nikov, vrtnarstvo, zivinozdravstvo in cbelarstvo, G. pristav Zepii pa: kmetijsko knjigovodstvo in javna pisma, zivotoslovje rastlinstvo, sadjerejo, rastlinorejo in praktidno merstvo. Ufieuci so vecidel prav dobro in razgovettio od» govarjati in smo bili vsi prifitijoCi posluSalci z uspe-hoin znanosti popoluoma zadovoljni. Ti ufienci so zdaj dodelali dvoletni tecaj in 3. novembrom zapociina novi teCaj. Zdaj odvisi od uaSih post'stnikov saintb, tla se poslu^ijo tega prekoristnega zavoda, ki ga je de« iel-A prav za nje s toJikimi denarnirai stro§ki ustano-vila, da svoje sinove pridno van] po.4iljajo in da si tako pridobe potrebnih vednootij, ki jili potrebuje dandanes vsak naprcdovalui posestuik, ako Ince svo-jim velikim potrebam zadostiti. Za prihoduju leto bo se tudi Stirje Kranjci vpisali v ta zavod. Ucenci so pri enostavni hraui, ki staue na mesec s peri loin vied prav malo, vsi prav krepki in zdravi. Do zdaj se je, kakor sem sliSal, 22 ucencev v slovenski oddelek vpisalo, kar je po rnojem mnenji 5e vse premalo. Zcleti bi bilo, da se jih Se toliko vpiSe. Bog daj I Posl uSalec. Z GoriSkega, 30. oktobra. — (Dm2ba sv, M 0 h c r a); Res lepo napreduje naSa druzba ; biueino ?e ponaSati l njo. Lotos se je Stevilo udov zopet zuatno poviSalo, skoro za 4000. Saj se pa tudi mora reci, da se gg. pisatelji in diiizbeni odborniki res trudijo, da bi vstrezali blageum namenu, ki ga ima na5a druzba. Vsem se ne mare ugoditi; a druzba podaje mnogo za inajhen douesek 1 gl.; inozno je tedaj vsakemu, da si vsaj nekaj izbere iz teh kujig. Nekaj vendar vsak dobi za se. Kako dobro nam pride „Ce-cilija"; kako rado bere uaSe pobozuo ljudstvo o Ma-riji itit.; „Cerkvena zgodovina" je jednako mikavua. ffPravniktt nam je bil potreben — dandanes ni vec* ovet tako poSteu, pafi pa „prebrisan,u vCasili Se pre-vec. V flVecernicahtf posebe omenim sestavka: „Siepa materinaljubezen" pa sTrojni strup" za naSe ljudstvo. V koledarji sta posebuo mikavna BRazgled po svetu," pa wCrna sola". 0 posledujim stvari bi trebalo Se kedaj kaj spregovoriti; po nekodi je Se ljudstvo za-verovauo v take in jednake pruzuice. Res, da to sla-bost nasega IjuJstva nasi pree. gg. duhovni trebijojz ujega; a ludi druzba naj po svojeni pripomore v ta namen. Kar se j e z i k a tiee, tudi druzba sploh ugaja. Pisati treb6 za ljudstvo bolj domafie, umevno ; ogtbati se je dolgik, zamotanth stavkov, nepotreboih oziiav-nih stavkov ltd. Cim krajd", tern lapSe in boljSe. Saj uprav kratke stavke tirja dun naSega jezika. VCasih neki giedajo le na besede, a ne na duh jezika; zato pa beremo veckrat tako neslovcnsko slovenSCino. —* V letu 1875. je bilo Se brati v M->horjevi knjigi: 8bo bit, teptau, suvan" namesto: ga bijejo itd. — „bo§ zaljen** mesto te zalijo, sedaj menda tega ni vee, Cu-vati se nam je takih hudih germanizmov! — Vcasih pa nahajemo besedico nja mesto njegova ali njega : pr. Neb. hrano I. 202. Cerkv. zgodov. I. 29. 8N"ja telo ia kri... Nja kri.tf Kako to, ne umem prav. Sicer pa hvalim jezik. Kar se tide obsega dra^benih kujig, imel bi Se kaj opomeaitr. Govoril sem pred leti z vrhm Cehom N. —om. Prilika nanese, dapndeva tudi na naSe druibe sploh iu na Mohorjevo posebej. Mot je pritrjevai mo* jim inislim giede velike vaznosti te dru^be za razvi-tek in omiko naSega ljudstva. Tudi jaz sem imel pri-liko Mohorske knjige pregledovati — pravi — a jed-uo re6 pogreSam v njih: Premalo se povdarja domo-Ijubje, narodnost I Teh besed g. Ceha sem se spomnil letos, ko sem pregledoval dru^biue knjige; iskal sem v njih doka-zov za ueresnictiost one trditve. Iu res, kakor lani uahaje se tudi letos tu pa tam raztresena kaka pes-niiea, preSinjena naroduim duhom; mnogo stori v tern obziru tudi „Kazgied po svetu*; vendar bi bilo zeleti, da bi se Se bolj povdarjala narodnost, domo-ljubje v Mohorskih knjigah. Casoikov ne berd povsod, a Mohorsue knjige po|ledajo tudi v skrite gorsk^ ske kote. NaSe Ijudstvo se Se life zaveda dovolj svoje narodnosti, nema onega uarodnega pouosa, ki bi ga moralo imcti; zato se zlsgam z g. N-om in pvavim: Moborska druzba uaj si piidobi Se posebej takih spi-sov, ki bodo budili, drafiiili in navduSevali nevedne Slovence za slovensko stvar! To ne bo drustvenega namena nikakor zaviralo, atnpak krepko bo ga pod-piralo ua vsako stran. A. B. (Z VipaVSke doline, 30. okt. — Kakor nam je dobro poducena „Soeaa prerokovala o letini viuskih okrajev, tako sino tukej bendimo pospravili: piclo na desni strani Vipave — obilno pa na levi. V zalo&t-nern socutji iu zavedauji, da naS kruet vedno bolj hira, in sicer prav tamo, kjer ima najsrcenejSo lego in ogodno podncbje, naj mi bode dovoljeuo izusliti drugo Ul prerokovanje: kjer je dobra vhihka letina, tarn bode najvec potrate, plesov in posledujic" zadd-zevanja. Vinorejec je ze sploh lahkomiSljen clovek, on stavi, rekel bi, vse svoje zaupaiije v svoje goriw, v katerih celo ljubo leto cepi, tici; eez lett, uirada, ti> pi in v mesto pobajka, ko pa vino v hramu ima, ne pozna gostoljubne met ice, ampak se tolazi, rekoc : le pij ga, saj trta ga bo se rodila. Poznal sem v zadnji dobri vinski letim druzmo srednje kmetije, v kateri so dotnacmi izpili dvajset kviucev vina; tako stradajo in fcrpijo prej in paslej tudi drugi; o bcudimi pa zabijo na vse druge skrbi. Ta obicaj je viuorejeem lasten, med lem ko kmeta v hribu uarava Studiti uci, kateremu pre-vidnostbozja dau zaduuvom kapljico od drobtinicc deli, da se ne prevzaue, da ne zabi Sibe straliu bozjega. Tr-dim, da to je uCiti naravc; kako se more vinorejec mabom trezoosti, varinosti uauciti v trenotku, ko mu kane petdeset bektolitrov hipoma v hram, in kako hribovec v zapravljivost zabresti, ko zruo za zrnoui pobira. ,,.,,. V primeri Vipave je pa slabejsa lutina v nasi hribovski dezeli, kjer so videli sneg vsak polctui mesne in celo toco tu pa lain. Zatoiej je uiuogo dclal-nih uiocij zapustito domace ogujisce, ter so Sli s tre-bubom za krubom k Predurlski zelezuici — v babi-lonsko suzciost. Daieko od doma se pa clovek tudi rad spominja Jeruzalcma, kakor tni pricn sledeci do-pis iz onega kraja; - »V.-:ak dan, ne i/vzemSi praz-.niku, visttno ua vrvib v sknlnatdi stuiah, lnesojedei mo ce! tcden, redkokrat se ndelcziino sluzbe boz>. "Da bi nas will Bag, ljuba tnati bozja in sv. Anton „dusnih in tele-smli ncsree obvnrovali, Vain, precast it i „gospod, dopoiljeino sto goldinarjev za en ccrkveni „pla§e, iu sto in dva in sedemdeset gl. za sv. inase. BBog oce itd." Bravli to prosto pistnice v hramu prcd strmeco polno visoko vinsko po>odo sem gmen kozarcc na stran stavi! in te vkrizne vtise zapisal — v cast ko-boriski zupniji, ozji dotuovmi pa v zacetek modrega gospodarstva, ker zna tudi tukaj pregovor obveljati, da v viuu — pti viuu je tesnica. kozvanemu „rnar§alsk3mu sovetu" pod predsed- , nistvom cesarjevim v posvetovanje razIiSni visji j poveljniki; njih nasveti in opa/kv.' c laiisotajui. ! Radostno so pozdravili vsi lisii avstrijski in I zunanji izjavo na§ega presvitlega ccsarja 0 pri- : liki, ko je sprejel delegacy^ ker se iz nje raz-vidi, da svetovni mir je za dalje Lasa zagotov-Ijen. Tudi grof Kalnoky, minister zananjih za-dev, dal je zastopnikom v delegacijah zagotoviia, da so razmere nase dizavo z vsemi druginii dr-2avami — malimi in velikimi — zeio prijazne, Vec v tern oziru najdeS v clanku na fielu da-uaSnjega lista. Na dunajskem vseufiiliSci godile so se po-detkom tega tedna zoper profcsnrja Maassen-a, tudi Slovanom praviducga Nemca, grde demon-stracije po nemsko-zidovskih dijakih. Profesor Maasscu je bil namrcL v dunajskem dezeluem zboru izjavil, da se ujema popolnoma z odlokom miuistcrstva za dovoljcnje fieSke ljudske Sole na Dunaji, kajti z ozirom na postavo se ona Sola ni mogla zabraniti; a dunajskl Casopisi so vsled tega profesorja tako grdili in zoper njega mla-dino podpihovali, da te demonfitracije niso priSle ui6 kaj nepri&ikovanc. Ko se je nemSka „kul-turonosna" mladina odstranila, rekel je prof. M. ostalim, da se dotioniki motijo, ako menijo, da ga bodo omajali v njcgovcm prcpri^anji. Dunajski listi porouajo, da je znani zagri-' zeni nemSkutar dr. Schrcy v Ljubljani polozil svoj mandat kot dc^clni poslancc. Tcnm gospodu ni bilo prav, da se niso nemski poslanci iz de-zeluozborske dvorane odstranili, ko je bi!a na dnevnem redu volilna predrugaCba, ter da niso na tak nacin prcustroja volilncga reda na Kranj-skein zabranili. Dobro ziiatnenje za Slovence, ko neinsld politicni generaii pudajo. Sploh se kuLc, da so piiili kranjski ustavoverci v vcliko ncmi-lost pri drzavnozborskih levi^arjih. Nam to men-da ni v skodo. Cudni dogodki se vrSijo v prcstolici bul-garskej. Po porocilu dunajskc „Pol. Corrcspon-denz" priobcil je bolgarski uradni list knezeve naredbe 0 vojncni ministcrstvu in ruskih 6ist-uikili, ki obstoje v tem, da se je odpustil pol-kovnik gencralncga staba liediger (Bus) iz miuistcrstva in iz bolgarske vojskc. Knez je ime-noval povcljnika gencralncga staba Kotelnikov-a, tudi llusa, voditelja vojsknega ministerstva. P. Priderik Hoenigmann, maSnik reda sv. FraneBka, dolgoletni franci^kanski provincijal v po-krajini sv. Kriza, umrl je daues pop. na Kostanjevici. Za koritni^ke pogorelcs so darovali: zup-nija Biljana 3 gl. 33 kr. — iupuija Flejana 2 gl. 67 kr. — Fr. Goljev§cek, kaplan v Biljani, 1 gl. — Julij pi. Kleinmayer, prof, na c. k. u6itelji§6i, 2 gl. — dr. Ftanc Kos, prof, na c. k. u5it., 2 gl. — J. vitez Tuner, prof, na c. k. realki, 2 gl. — Jakop ' Ofbulur, prof, na c. k. realki, 2 gl. — JoMIvanclfi,___ prof, na «. k. gimaaziji, 5 gl. — JoM Pagliamzzi, c. k. sodnijski praktikant, 2 gl. 50 kr.3— ^upnija sv. Ignaeija v Gorici 4 gl. 20 kr. — znasa 26 gl. 70 kr. — Prenesck 36 gl. Vkup 62 gl. 70 kr. O bododem poregkem Skofu jelo se je zo-pi«t po liHtih pisati. „Tribttne", „Trieater Zeitnng", „Edinosttt, wCorriere", „Na§a sloga", nCittadino" in drugi prinesit so vecje ah inanjSe sestavke o tej m-devi Imeiiujeta se goriSki stolni pi'0§t mons, Valussi ter castui kanonik in i^upnik matavunski Jeroniin Franco. Prvi je uaLim ^itateljem znan; drugega opi-sujejo listi kot odlocucga Italijaua, ki je pri leto§njem zborovanji med prvi mi zapustit deLelno dvorano v Po* reci, ko je zacel poslanec Laginja govoriti v hrvaSkem jeziku. Slovaustine baje ni zinozeu; hvalijo ga kot pobo^nega mo2a. Za prvega so Porogaui vloSlll pro-siijo. Kouservativni listi iu i njitni tudi „Triester-Zeituug" izra^ajo upauje, da priporoci vlada takoga moza za to mesto, ki bo svoji nalogi kos v vsakeui obzim, tudi v jezikovnem. Nam se to zdi naravuo. Ceoilijausko petje razvija se v Gorici prav lepo. Pridno se goji to petje v dijaSkem in bogoslov-skern semenisci, v samostanu cc. urSulink in If, oo. iVauciskauov na Kostanjevici. Zadnji posnemajo svoje Ijubljanske brate in dojcjo uekaterim dijakom hrano s pogojem, da pojejo v cerkvi, kar ljudem posebno ugaja. GecilijanskemudruStvu tioprihtopili: iz Ccr-iu<5: g. dekan, g. kaplan, organist in 5 pevcev; iz 0 s e k a; g. vikav; iz K o z a n o; g. ufiitelj, organist in 0 pevcev; iz Lokovca, % Libu§nja, iz Gorenjo Tri-base, z Kavne, iz Jagersc, iz blandrc^a; gg. vikarjl j iz 0 e p o v a n a: M, Skok; iz G o r i c c: Hil. Zorn, M. Milost, H. Zuchiatti, dr. Gabrijelcic, prof. Sedej. Ker je blizu obeni zbor, naj bi se prijatelji tpetja a piistopom po^uiili. Gojeuci sloveuskcgu od vlka kmetijske Sole v Gorici, Iu so doviiili drugi tecaj, poslali so nam dolgo zabvalo gospodu vodji iu njegovemu namestuiku, ka-tere zarad pomanjkanja prostora no moremo objaviti; a pobvaliti moramo dijake, ki se hvale2no spominja jo svojib uciteljev ter obetajo, da hotejo v dejanji izpol-novati, kar so slisuli bodisi gled6 gospodarstva, bodisi gledc splosne omike. Z Bfll§kegaf doe 26. okt. (Pregledovanje vo-jaSkih dopustnikov in Trentar). Pn vojakih je treba redat natanCnosti, vsled tega sploh tudi ostrosti, stro-gosti. .Vendar pa bi se morebiti vCasih lahko uilejSe postopalo z ubugimi Ijudmi. Due 20. t. in. je bilo v Bold pieglcdovanje vo-jalkih dopustnikov. Ob takih pnlikah imajo biti men-da po postavi vsi doticni vojaki uzv pri za&tku nav-zoCi; pozueje ne puste uikoger vec v sobo. Letos se je prigo-ido, da je Trentar J. C—er za 10 mtnut za-mudil; zato mu who pusidi vefivsobo in moral bode iti Bk pregledovanju* v Trst. Ali je res postava tako ostra, da ne pripusCa prav „nobene goade?" Po besedab g. uadporo&iika jf—jaua soditi, ni tako osuo prepovedano, da bi se ne smelo Se pozneje koga „pregledati".*) Naj si so prav prosiii za ontga mladenica, uaj bi se mu izjeni-no — zaradi dolge poti iz Trente do Boica itd. — prizaneslo, ostal je ipak dotifini vojaSki gospod neiz-prdsen, ter je dejal: Jaz sem u^e napisal, ne bom vec prepisoval itd. Po tem soditi bo moral ubogi Trentar, ki glesta komaj za glazic zganega, nastopiti dolgo pot v Trst — zaradi svoje nemarnosti sicer, a tudi zaradi nadporocoikove slozuosti! Da bi bil g. fanta pozval vsaj le do prve postaje, kjer sejeimelo vrSiti zopei: dotieno pregledovanje, v K. — pa v Trstl Bodite nataneui, ravnajte se po postavi; a ce Be da storiti brez prestopa postave — imejte tudi sree za ubozca I Jaz bi rad videl vas v jeduakih o-koliiainaht___________ p- p- Politidni pregled. V teku zadujih osem dnij so najvaznejsi dogodjaji na politicnem polji avstrijskem sledeci. Na Dunaji so se vrsila posvetovanja o oiiih vo-jaskili zadevah in predrugacbah, katere je pouz-rocila nova vojaSka postava. Sesli so se k ta- *7iri kontroiuih zborilx oficirjev j© navada, da kdor no pride za Sasa v doio^ea prostor, se pregleda, ko 80 vsi drugi U bili gre^iedaai, Mr«a« Domade stvari. Prvi slovenski otro^ki vrt v Gorici je vedno blizji svojemu zaCetku, zato se vabijo roditelji slovenskih otrok, da naznanijo otroke, katere name-, ravajo posiljati v ta zavod, predsednigtvu dru§tva | BSloga% oztioma druStvenoinu cuvaju na Travniku, ; b, M. 16, I. nadstropje. ; ! GoriSka posojilnica prav lepo napreduje; I zacele so pnstopati tudi ietiske, slu^abnice, da bodo ; dajale lep izgtcd moSkitn iu gospodooi, kako je treba ! podpirati narodue naprave. j Duhovske premembe% C. g. Seravaile • Ivan Srf ic v stalui pokoj. — 0. g. GoljevScek I Franc, duhovni pomocnik v Biljani, pride kot tak v j Gorico k zupniji sv. Vida na Placuti. — G. g. Mi-| baljko Vuga gre kot kaplan iz Mirna v Biljano; ua " ujegovo mesto pride c. g. Jakop Pirib, novomaSuik. -- C. g. Fr. P a v 1 e t i 6 pride iz Gerkna kot I. kaplan v Locnik ; nasleduika dobi 6. g Janeza K o k o-s a r j a, novomaSuika — C. g. Valentin Bresausig pojde kot I. kaplan iz Tohnina v Kanal: c. g. Stefan B r e s s a u, vikar v Kozaui, kot tak v Doberdob; c. g. Ferdinand T o in a i i 6, vikar na Srednjem, v Ko-zano — NovomaSnik c. g. Franc B a n d e u pojde kot kaplan v Mu§o; 6. g. Barbaa Ma ran kot tak v Oglej, e.g. Pi pan Franc pa v Rocuij. — Sub-dijakon a. g. Frauc Cast ell iz postal je katehet pri tt* nunah urSulinkab v Gorici. — G. g. Matija Kravauja, ki je sMboval 12 let kot beneficijat v fari sv. Iguacija v Gorici, odlo^ii jo doticuo slu^bo.— 6. g. Andrej Jordan postal je defonitivni tajnik v knezonad^kofijski pisamici ia^ostane zaCasni Spirituval v duhovskcm semeniSai. — C. g, Janez G r b e c do-bii je slu^bo kaucelista v k. nadSkqfijski pisamici.--C g Jozef Kadenaro postal je I., novornaSmk t' g. Cargo Angelj pa II. kaplan v Tolmiuu. — Zupuija P o d b r d o razpisana je do 30. t. m. Masni plaSc, za kateri so se v Gorici razpro-dajale srecke, dol?da JQ Stev, % wm ih G. Ivan Sorli, na§ rojak iz Klav2, do zdaj kon» ceptni|piaktikanc na Volovskem Vg Istri, postal je za-casni koncipist pri namestuiStvu v Trstu. Poroka. Preteklo soboto, 27. oktobra, bila je v Mima poroka g. Ivana D e k 1 e v e, tukajSnjega pri-vatucga uradnika in poStenega narodnjaka, z gospo-dicuo Ivanko iz znane narodue llausner-jeve bise v Mirnu. Bog biagoslovi to zvezo. Deputacija ljudskili uciteljev gori^kega okraja, obstojeca iz gg. DraSaeka, Svare in Juga, pod vod-stvom Solskcga nadzoruika g. Vodopivca, poklonila se je preteklo nedeljo pievzviSeuemu knezonadskofu, ki jo je prav prijazao sprejel. Avgusta Armina Lebana skladeb iz§el je II. zvezek. Obseg; 1. „Sloveuska deklica*, meSan zbor (besede Fieischinann-ove). 2. j,Oj tiho", muSki cveterospev (besede Boris Miran-ove). 3. 8V veseli dru2bitt, moSki zbor,' (besede Boris jj Miran-ove), 4. nKislicasladkaa, mesan zbor (besede Katko Brus-ove). 5. jjNagrobnica'S moSki zbor (besede Baptistove in Fr. Cimperman-ove). 6. „Doli v kraji*, mo§ki zbor (besede Baptistove). 7. „Uinrlej dekUei", mo§ki zbor (besede Jauko Lebaa-ove). 8. „Ostani mu, ostani zve-stat", samospev za mezzo-sopran ali bariton (besede Boris Miran-ove). — Kujiga stane samo 40 krajcarjev in bode dobro ustrezala nasim drustvom in pevcem. Eazglas. Pri danasnjemsredkanjiobligacijzem-lji§ano odvezuega zaloga goriSkega, katere niso bile naznanjene za povradilo giavnico, so bile izsreSkane sledefie obligacije z odrezki (kuponi): po 100 gold. avst. velj. §tev. 68. 111. 102. 726. 939. B 500 » , » 8 28. 202. n 1000 » » » » 537 crka A st. 2 za 810 gl.; St. 31 za gl. 200; St. 56 za 230 gl.; St. 61 za 7670 gl.; St. 70 za za 1830 gl.; St. 86 za 160.; St. 102 za 100 gl.; St. 100 za 150 gl.; St. 144 za 130 gl; fit. 166 za 280 gl.; St. 169 za 2800 gl.; St, 18& za 300 gl.; St. 195 za 90 gl.; St. 200 za 70 gl.; St. 236 za 950 gl.; St. 250 za 70 gl. i St. 258 za 3240 gl.; St. 269 za 340 gl.; St. 305 za 930 gl.; St. 319 za 70 gl.; St. 368 za 520 gi.; iu St. 19 za 5790 gl. za znesek 1560 gl.; za ostalib 4230 gl. avstr, velj. izdala posebna ob* Hjaqija iitj 4, Te ebligacije v stari veljavi izplaca de^elna denarnica s postavnim 5 odstotnim dodatfcom dolocentm po §. 3 minist. nkaza od 31. julya 1855. (Dez\ zak. I. zv. St 136) v zneskib prera&mjenih v ar*r. veljavo od 30. aprila 1884 naprej proti posebnim pobotnicam brez koleka in proti izro&tvi usretfkauih obligacij. Obligacf|a St. 459 za 100 gl. izreckana dne 29, aprila 1882. in obligacija §t. 301 Lrka A za 640 gl. izrefikana dne 31. oktobra 1882. se nisti izplaCant Dezelni odbor. Album na korist nNarodnemu Domuu v Ljubljani. Pod tem naslovom izdajo 5 e § k i pes-niii, slikarji in skladatelji o prihodnji vciiki nofii zbirko raznib se^tavkov v verzih in prozi, iluatracij in gl&sbenih prince-Is ®v, latere Sisti dobtfek je namenjen v pospe§enje zidanja „Karodnega doina* v Ljobljani., NafielniSivo tega podje^a prevzaraejo mozj6, ki so v Gehih na naj-boljScm glass, kakor: Svatopluk ueh, Jar. Vrehlicky, Tan Nerunda, Jos. Sladek in Ferdo Scbulz. — Ta umeteyniSki proizvod ima biti cvct sedaoje slovstvcoo in uraeteljuijske in-teligouce na OeSkem te? izraz iskrenih simpatij do slovenskega caroda — nam pa na) bi bi vzgled in apodbuja do poirtvovalnosti za izvedenje tega rodo-ljubnega nscrta, ki bode-po svojem izvrSenji-na korist in slavo vsem Slovencem. Posnemajmo v tem obziru podjetne in poirtvovalne brale Cehe 1 — Poslano. Podpisani se priporoSa slavnemu obCinstvu in cestitcj dnhovScini v izdelovanje raznib navadnih in uraetnib kamnarskin del, kakor nagrobriih spo-minkov in naj si bo za vsako dvurano lepih miz, mi-zie in drugih ploit, garnitur za umivalniko, cvetlicnih pusodic na vrtib, altarjev, obbajilnikov vsake vrste i. 1 d., vse iz najboljega kraskega marmorja po zelo niz-kcj ceni. volCjigrad pri komnu. FRANC REBWA, kamnosek. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejna pomo5 in ni treba mno-i gih besedi, da se dokaze njihova cudovitfc imoi. Ce so le rabijo nekoliko dni, olajsajo Jin prezenejo prav kmala najtrdovratnigc ze-V lodcne bolesii. Prav izvratno vstrezajo zo-" per hemorojde, proti boleznim na jetrifc in na vranici, proti crevesnim boleznim in proti glietam, pri zenskih mesecnih nadleznostih, zoper, beli tok, bojast, zoper bitje srcater ciatijo pokvarjeno kri. One ne pregznjajo samo omenjenih. boiezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Blagorodni gospod! Na priporocilo uekega prijatelja rabil sem ka-pljice sv. Antona Padovanskega proti mno-goletni prav mo6ni nadubi z najboljim m-pehom in pri uajhujih napadih s prav bitro olaj-§avo. Prosim torej, po§ljite mi, da se bom dalje zdra-vil, prej ko mogoge 12 steklen&c proti poStnemu poyzetju. Mahreuberg. Franc Maean, c. k. sodnijski piistav. Prodajejo se r rseh glavnili lekarnicah na sretn; za naroCbe in pcSil^atvo pa edino t lekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trsta t lekarni C. Zanetti. in Q. B. Bovis in v lekarni Alia Madonna t Korminn. Ena stekleoica stane 30 novcer. Jožef 1'iillich, prodajalec c. k. šolskih in vsakovrstnih drugih knjig ter pisnih potrebščin v Gorici, na Travniku h. št. 6, priporoča svojo bogato zalogo za pisanje, risanje in šolo potrebnih priprav ter sprejema naročila na knjige, ilu-3trovane liste in časopise vsake stroke in v vsakem jeziku z zagotovilom natančne postrežbe iu nizke cene. Veliko zalogo cerkvenih tiskovin in molitvenih bukev iz Ljubljane priporoča posebno častiti duhovščini. 3OOOOCDCDCD0d Ma Dmiaji, KSrnthnerstrasse9 14. Y Trsta, prehodna zalo«ca, via S, Nieolo 17. Neposnrdno waz&na prava in nepoppeena spanska in portn^i^ka vina, anelKka zganja, Specijaliieia, limiilh Tina, Malaga Sect, Vino Santo, AKcante od profesorja dr. L. ROESLER-ja (c, k. poskuievaltM-e v Klostcrneu> bnrgu) za §ibke in bolne dobro spoznano. Za novo ustanovljeni otroški vrt v Gorici išče se POSTREŽNICA. Njene dolžnosti so: vodo nositi, pometati, prah brisati, sobe zračiti, peč kuriti, otroke snažiti in nadzorovati o dani priliki. Sprejemajo se posamezne osebe aH cele družine. Plača je v denaru ali v stanovanji. Natančni pogoji ! izvejo se pri predsedništvu društva „Slogau v Gorici, oziroma pri društvenem čuvaji, na Travniku, h. št. 16, I. nadstropje. | CTET ZOPER TRGANJE po dr. Malicu je odloCno najboljSc zdravilo zoper protiii tcr rcviiiatizeni, terganje po Utltll, liok'rinc V kriifci ter zivcih, oteklino, otrpnele nde in kite ltd., malo 6am 60 ho rabi, pa mine p(» poliiom trgan.je, kar dokazuje obtlno zalxvaL Zahtcva imj su eanio wcvet zoper trganjc po dr. MaliCll" H z fa veil stojefim znantenjem; I nteklenica 50 kr. figr Zahvala. ^H Gospodu pi. Trnkroniiu. Vasty blagoroiinusti pa i/.rekam najprifircnejSo zahvalo, z vMem spoitovunjem ndani Fran Jug, j*o«-Hfi»ik v Smarji p. Cpehoui ua mestu miia iz smole Bergerjevo med siiioliiiito-zveplesio Milo; kdor bi hotel imeti rajsi tof naj zahttvo ediuo Bergerjevo smoluato zvepleno nuIo; ker zunaiya ponarejauja so brezvspeSni izdelki. — Kot neo^tio milo iz smole za odstranjenje ue* t'istostij 11a polti, zoper hrasto ua polti in glavi otrok, kakor Kot ueprekosljivo kosmetsko milo za vmivauje in kopanje zi vsakdauje rabo rabi: 8e&gesj*Y* giittsla, miU iu @mtk, ki ima 35% glicenne in je tiuo perfumano. Cssi u hid uike m\i 11 kr-1 Mm ml (ilavni razposiljavec: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavua zaloga za Gorico pri gg. iekarnarji F. Cristofoletti (Zauetti) in A. Franzoni. prosti. Grozdni mlini najnovejši nam všeč. PH. MlIFARTH Tovarna v Ff YM6 MiM (preše) najnovejše sestave, potrebujejo malo prostora, tis* kajo dvakrat hitreje ko prejšnjo tiskavnice, ee lahko gonijo, močne in trdne, v vseh velikostih za posa-m. meznike in za največe po-" sestniko kot posebne vred-_ Dosti. Po.-oitvo, spričevala Hfe|0 1000 že narejenih tislcav-^Hnicah. Načrti in ceniki po iS^šfžpIji brezplačno in poštniua iznajdbe. Zgodnja naročila os Ar f!n na Dunaji, II. ** l/U» Prateruirasse 6 6. mkfurtu a. M. Izdajatelj to odgOT^ mtoOt; M. KQRS1C. — Tiska: ^Hilarijanska tistaa'' v Qomi.