leto XXI!L; št. 95_ Oncaratttro: l)«M|im. Poconijeva obča $. Telefoo k. 31-22. 31-23 31-24 tnsecatm oddelek: Ljubljana. Puconijeva o£- ca i - Telefoo h. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Račum: a Ljubi lanske pokrajino pn poštno-čekovnem zavoda k. 17.749, a ostale kraje baliie Servizio Cono. Con Post No 11-3118 Ljubljana, sreda 28. aprila 1943-XX1 Cena cent. 80 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase b Kr. Italite io inozemstva ima Unione PubblicitJ Italiana S. A. MILANO ______i omd ponedeljka Naročnina znaia mesečno lir 18.—. vidjočno • »Ponedeiiskim Io-trome Ut 36.30._ U t edn 111 to: Pnccmijeva oba kev. 3. Klefea fcev. >1.22. 31-25. 31-24. tokopui se ae »ufijo. CONCESSIONAR1A 8SCLUSTVA pet ia pob- blicšdi di pcoveniena italiana ad estera: Unione Pubblioti Italiana S. A. MILANO Tutti gli attacchi nemid stroncati Tenacissitna resistenza delle truppe Itafiane e germa-niche, passate in piu punti al ©ontrattacoo — Kipet«ti interventi delTavšazione delTAsse II Ouartire Generale delle FF. AA. co-mnnica in data di 27 aprile 1943-XXI il segnente bollettino di guerra No 1067: II nemico ha continuato, con poderose forze di fanteria e corazzate, la sua offen-siva nel settore occidentale tunisino: tutti gli attacchi si sono infranti con gravi per-dite in uomini e carri armati, contro la tenacissima resistenza delle truppe italia-Me e germaniche passate in piu punti al eontrattacco. L'aviazione dellAsse e ripetutamente in-tervenuta in appoggio ai reparti terrestri bombardando conoentramenti di autocolon-ne e di mezzi blindati. distruggendo e dan-neggiando numerosi carri armati. Nel pomeriggio di ieri quadrimotori »Li-berator« hanno sganciato bombe e com-piuto azioni di mitragliamento sulla eitta di Grosseto cagionando danni notevoli a fabbricati civili tra i quali l'ospedale della Croce Rossa e l'asilo infantile. Due veli-voli sono stati abbattuti dalle batterie della difesa. Plurimotori nemici effettuavano pure incursioni su S. Antioco (Cagliari), Augu-sta, Bari e Trani. Le artiglierie contro-aeree facevano pre-cipitare tre bombardieri, uno a S. Antioco, uno a Augusta o uno nell'abitato di Bari. NOTA AL BOLLETTINO No. 1067: Le vittime tra la popolazione, per le incursioni nemiche riportate nel bollettino odierno. ascendono a: 74 morti e 177 feritl a Grosseto: 10 morti e 12 feriti finora ac-certati a Trani; 10 morti e 16 feriti com-plessivamente nella localita di Augusta. S. Antioco e Bari. Quelle causate dall'azione aerea sulla re-gione di Cagliari, segnalata nel bollettino 1066, si limitano a 18 feriti. Vsi sovražiti napadi strti Nadvse trdovraten odpor italijanskih in nemških čet, ki so na več mestih prešle v protinapade — Ponovni posegi osnega letalstva Glavni stan Italijanskih oboroženih sil le objavil 27. aprila naslednje 1067. vojno poročilo: Sovražnik je z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami nadaljeval svojo ofenzivo na zapadnem tuniškem odseku: vsi napadi so se zrušili ob velikih sovražnikovih izgubah na ljudeh in tankih spričo nad vse trdovratnega odpora italijanskih in nemških čet, ki so na več mestih prešle v protinapade. Letalstvo Osi je ponovno nastopilo v pomoč kopnim oddelkom in bombardiralo zbirališča avtomobilskih kolon in oklopnih vozil ter pri tem uničilo in poškodovalo številne tanke. Včeraj popoldne so štirimotorna letala »Liberator« odvrgla bombe in izvršila obstreljevanja nad mestom Grosseto ter povzročila znatno škodo na civilnih poslopjih, med njimi nad bolnišnico Rdečega križa in otroškim zavetiščem. Obrambne baterije so sestrelile dve letali. Veemotorna sovražna letala so izvršila letalske napade tndi na S. Antioco (Cagliari"., Augusto, Bari in Trani. Protiletalsko topništvo je strmoglavilo tri bombnike, enega pri S. Antiocu, enega pri Augusti m enega v središču Barija. PRIPOMBA K POROČILU ST. 1067: Žrtve med prebivalstvom zaradi sovražnih letalskih napadov, o katerih poroča današnje poročilo, znašajo: 74 mrtvih in 177 ranjenih v Grossetu, 10 mrtvih in 12 ranjenih, kolikor je bilo doslej ugotovljeno, v Traniju, 10 mrtvih in 16 ranjenih skupno v krajih Augusta. S. Antioco in Bari. Žrtve, ki jih je povzročila letalska akcija na področju Cagliarija, omenjena v poročilo štev. 1066, se omejujejo na 18 ranjenih. Angleški listi o bojih v Tunisu Lizbona, 26. apr. s. Angleški tisk posveča mnogo prostora vojaškim dogodkom na tuni-ški fronti. Vojaški urednik »Daily Telegrapha« piše med drugim: Italijanske čete se borijo čudovito v gorski obrambni vojni. »Dailv Mail« piše: Prav bo, če ne pričakujemo takojšnjega triumfa. Naloge, ki jih mora osnia armada obvladati, so popolnoma drugačne kakor naloge, pred katerimi se je doslej znašla. Gre za smrtni boj in za najstrašnejši boj morda od vseh. ki so bili doslej v Afriki. Ogromne anglosaške izgube v Tunisu Tokio, 25. apr. s. Agencija Domei poudarja, da se čete Osi žilavo drže na novih, nedavno zasedenih postojankah v gorskem predelu Tunisa navzlic ponovnim, toda brezuspešnim poskusom Anglosasov, ki bi radi čete Osi vrgli s teh postojank. V južnovzhodnem odseku te fronte so poizkusi sil generala Montgomeryja naleteli na železen odpor italijansko-nemških čet in sile Osi so vrgle vojake 8. armade nazaj do izhodiščnih postojank. Angleži so imeli strahovite izgube. Ameriške čete pod poveljstvom generala Hendersona, ki operirajo v zapadnem odseku fronte. ^ doživljajo isto usodo kakor angleške čete in imajo ogromne izgube. Ameriške čete so napadle z močnimi silami, pred katerimi so šli tanki, v področju Sedženana, Med-žes el Baba in Bouarate. Po tej bitki je obležalo 54 uničenih ameriških tankov na bojišču in vse je kazalo ostrost borb, v katerih so nemški tanki »Tiger« zopet dokazali svojo premoč nad najboljšimi silami Anglosasov. Na nobeni točki ni Anglo-sasom uspelo obvladati odpora Osi. Nemški Ust o uspehih italijanskega orožja proti sovražnemu ladjevju Berlin. 27. apr. s. Ko piše v zvezi s potopitvijo ameriške nosilke letal »Ranger« o uspehih proti sovražnemu ladjevju poudarja »Volkischer Beobachter« pod velikim naslovom bilanco operacij italijanskega orožja proti so« vražnemu brodovju v zadnjih treh mesecih. S temi operacijami je bilo potopljenih 118 ladij, 110 pa poškodovanih, med njimi številne vojne edinice. Ob tej priliki poveličuje 'ist hrabrost in sposobnost italijanskih posadk in učinkovitost njih napadalnih sredstev pred katerimi ima sovražnik velik strah španski listi ostro obsojajo letalski terorizem Madrid. 27. apr. s. Španski listi sc obširno pečajo z bombardiranjem civilnega prebiva1 stva po anglosaškem letalstvu. List »Alcazar« označuje ta bombardiranja za nekoristna, divjaška in nečloveška dejanja ki nikakor ne morejo prispevati k zmagi, dočim se pokolu neoboroženih oseb pridružuje še uničevanje stoletnih spomenikov civilizacij. Tudi ne-vtralci imajo pravico m dolžnost, da obsodijo letalski terorizem kajti prav je, ako se zadevne odgovornosti že danes ugotove. List pripominja. da ie Nemčija prvič utrpela letalske napade na c;vilno prebivalstvo v maju 1940 in se je več ko pol leta vzdržala od represalij, ki jih je potem izvedla izključno proti sovražnim vojaškim ciljem Letalskega zločin= stva in terorizma, zaključuje lis, po> nobeni poti ni mogoče opravičiti z anglosaško teorijo, po kateri naj bi se letalska vojna prenesla tudi v sovražno zaledje. Ta teorija pa pozablja da je prav v zaledju mogoče strogo ločiti vojaško pomembne predmete od tistih, ki nimajo nič skupnega z vojno. Odgovornost je torej pred zgodovino jasno očrtana. Nerazdružna povezanost Bolgarije z Osjo Madžarski minister na otvoritvi sejma v Plovdivu Plovdiv, 26. apr. s. Ob otvoritvi mednarod* nega velesejma v Plovdivu je trgovinski minister Zaharijev zatrdil v svojem govoru, da je razstava, katero je bolgarska vlada priredila v vojni, dokaz obstoječe vzajemnosti med vsemi evropskimi državami. Bolgarija namerava delati do konca z ostalimi narodi Evrope za blagor celine. Tudi na gospodarski fronti, ki je nadvse važna za dosego zmage je bolgarski narod v prvi črti skupno s svojimi zavezn ki Osi in trojnega pakta. Sejem v Plovdivu, je zaključil minister, priča da junaške armade Italije in ^emčije lahko računajo na njširše sodelovanje Bolgarije tudi v gospodarstvu in da bolgarski narod v teh zgodovinskih časih zastavlja vse svoje proizvajalne energije za skupno zmago. Sofija, 26. aprila, s. Ob navzočnosti trgovinskega ministra Zaharijeva, madžarskega trgovinskega ministra ZsLndelyja in vseh šefov misij ter diplomatskega zbora in številnih odličnikov, je bil davi otvorjen mednarodni vzorčni velesejem v Plovdivu, ki bo odprt do 8. maja. Ob priliki obiska madžarskega trgovinskega ministra v Sofiji, je prirelil bolgarski trgovinski minister gostu v čast obed, na katerem so bili izmenjani pozdravni govori Minister Zaharijev je omenil, da sta fcjfe Boigaaaja in Mjauižarfika v dolgih sto- letjih vedno prijateljici in nikoli druga proti drugi. Podčrtal je, da sta tudi danes oba naroda združena v ostri in krvavi borbi za ustvarivev srečnejše in boljše Evrope. V tej borbi si bosta obe državi zvesti do konca. Madžarski trgovinski minister je odgovoril in izrazil čustva z zatrdilom, da bo Madžarska opravila vse napore in dala vse svoje energije za zmagoslavje nove Evrope. Sofija, 26. apr. % Za Veliko noč je ministrski predsednik Filov izdal na narod poslanico, v kateri je izrazil zadovoljstvo spričo popolnega edinstva bolgarskega naroda, ki ga v sedanji borbi prevevata živa vera in zgleden duh žrtvovanja. To edinstvo jamči za obstoj in srečno bodočnost države. Predsednik Filov nato poudarja da je bolgarski narod trdno odločen braniti svojo neodvisnost in narodno edinstvo tako v okviru Balkana kakor v širšem okviru Evrope. Letalski alarmi v Londonu Lizbona, 26. aprila, s. V angleškem glavnem mestu je bil levtalski alarm v noči na soboto in v noči na nedeljo. Podrobnih poročil nI Tudi v ameriškem oporišču Reykjaviku na Islandiji je bil levtalski alarm v noči na soboto^, Silen udarec ameriški vojni mornarici drobnesti o potopitvi nosilke letal „Ranger" - Pomen uspeha nemških podmornic - Porazen vtis v angleški javnosti Berlin, 26. apr. s. O potopitvi ameriške nosilke letai »Ranger«, katero omenja izredno vojno poročilo nemških oboroženih sil, je oporišče poveljstva nemških podmornic objavilo naslednje podrobnosti: Včeraj ob prvih urah so prišle prve radi otelegrafske vesti z neke podmornice, ki je, operirajoč sama v severnem Atlantiku, opazila ameriško nosilko letal. Sovražna edinica je plula z brz no 30 milj, to je z brzino 55 km, ter je bila videti kakor fantastično plavajoče letališče, nad katerim so letele skupine letal in okrog katerega so križarili rušilci. ki so stražili nosilko letal. Proti tej mogočni postrojitvi sovražnih sil. premagujoč silovito morje, je šla nemška podmornica za konvojem, pripravljena za napad ob primernem trenutku. Okrog 8. ure zjutraj je podmornica izstrelila več salv torpedov drugega za drugim v smeri proti nosilki letal in spremljevalnim rušil-cem. Štirje torpedi so zadeli cilj. Zelo visoki plameni so se dvignili nad zadeto ladjo, siloviti sunki so pa povzročili eksplozije. katere so občutili na mostišču podmornice. ki je plula na površini morja. Eden izmed kolosov ameriške mornarice, nosilka letal »Ranger« se je naglo pogrez-nil. Spremljevalni rušilci so takoj pričeli reševati in so morali opustiti zasledovanje nemške edinice. Ko je prišla izven nevarnega področja, je podmornica pod povelj-ništvom ladijskega poročnika von Biilovva lahko sporočila poveljstvu vest o doseženem uspehu. Posadka nosilke letal »Ranger«. ki je obstojala večinoma iz specializiranega osebja, zaposlenega v tehnični službi nosilke letal, je štela 1788 mož. med njimi 162 oficirjev. V mirnem času je »Ranger« imela na krovu 72 letal, po trditvah samega sovražnika pa se je to število lahko zvečalo na 120 letal, za kar je seveda potrebno tudi primerno povečanje tehničnega in letalskega osebja. Velike delavnice, opremljene z modernimi napravami za popravljanje in prirejanje letal, so bile med seboj povezane s sistemom dvigaL Vsa nosilka letal je bila obdana z jeklom. Potopitev nosilke letal »Ranger« je v sedanjem trenutku posebno pomembna, ker so prav v zadnjih tednih anglosaški strokovnjaki mislili, da bo mogoče zmanjšati nevarnost nemških podmornic s plavajočimi trdnjavami na Severnem Atlantiku, katere naj bi služile za oporišča proti pod-morniškim napadom Tega področja resnično ni mogoče doseči z običajnimi letali, prihajajočimi iz Amerike, Grenlandije, Islandije in Anglije. Berlin, 27. aprila, s. Današnji tisk se ba^ vi skoraj izključno s potopitvijo ameriške nosilke letal »Ranger«. »Volkischer Beobachter« podčrtava izreden pomen tega nemškega uspeha, s katerim je bila ameriški mornarici uničena ena izmed najmodernejših nosilk ietal in to prav v dobi, ko je admiraLteta nasprotne mornarice sklenila posluževati se Le adje proti večino bolj smrtonosni nevarnosti nemškega podmor-niškega orožja. >Borsen-Zeit'Uig«; pripominja, da so n«sn-ške podmorniške posadke dokazale, da se lahko bore z enakim uspehom tako proti trgovinski mornarici, kakor proti sovražni vojni mornarici navzlic močni obrambi proti podmornicam, katero je nasprotnik organiziral. Nova zmagovita akcija je ponovno dickazata svetu, da se podmorniške sile Osi nahajajo in so aktivne na vseh oceanih od Atlantika do Pacifika, od Indijskega oceana do Sredozemskega morja, povsod, kjer Ja sovražna trgovinska in vojna mornarica prisiljena pluti. Lizbona, 26. aprila. Današnji britans#d listi niso Objavili vesti o potopitvi ameriške letalonosilke »Ranger«, vendar pa so novico že prošlo noč izvedeli politični in pomorski krogi v Londonu ter je dogodek vzbudil silen vtis. Splošno je bilo znano, da je bila letalonosilka odlično oborožena za obrambo in da so bfle njene naprave najmodernejše. Razen tega je bil »Ranger« v močnem spremstvu pomorskih enot ter cele jate letal, razen tistih, ki jih je ladja imela na krovu. Izguba »Rangerja« se smatra v Londonu za posledico oživljene podmorniške vojne in za nemški odgovor na trditev polkovnika Knoxa, državnega, tajnika v ameriškem ministrstvu, ki je nedavno izjavil, da imajo zavezniki sedaj nova tajna sredstva, s katerimi se bodo dali preprečiti vsi napadi sovražnih podmornic. O podmorniški vojni piše ameriški Bat »Philadelphia Inquirer«: Trumanova komisija nam je napravila veliko uslugo, s tem, da je otvorila razpravo o podmorniški vojni z vso brezobzirnostjo. Kajti resnica je zelo strahovita. Izgube ladijakegia prostora zaveznikov znašajo v letu 1942. 12 milijonov ton, kar je mnogo več, nego sta mogli Velika Britanija in Amerika zgraditi novih ladij v enem letu. Komisija pripisuje težko odgovornost ameriškim pomorskim oblast-vom, ker so prekasno apoz»rile na važnost nemškega podmorniškega orožja. Tako je bila Amerika popolnoma nepripravljena za ta način vojne in počasnost odločujočih krogov pri mornarici je še poslabšala ta položaj. (Piccolo) prekinila odnošaje s p©Ifsko vlado v Londonu Nov hud razdor v naspvotniškesn taboru — Sovjetska nota Saharskemu — Silen vtis med Anglosasi Berlin. 26. apr. Vlada Sovjetske zveze se je odločila, da prekine diplomatske odnošaje s poljsko vlado generala Sikorskega v Londonu Kakor je izvedela agencija »Europa Press«, je bila ta odločitev sporočena včeraj poljskemu poslaniku v Kujbiševu. Tozadevno obvestilo, ki ga je podpsai Molotov, obtožuje poljsko vlado, da se je ponašala nelojalno, ko je posredno podpirala »obrekovalno gonjo, ki so jo v Berlinu začeli proti Sovjetski zvezi«. Med drugim pravi sovjetska nota: »Poljska vlada se je obrnila na mednarodni Rdeči križ z zahtevo nai posebna komisija ugotovi, ali so resnične nemške vesti o pokolu poljskih oficirjev pri Smolensku ali ne. S tem se je vlada Sikorskega pridružila Beri nu, ki se je prav tako obrnil na mednarodni Rdeči križ. Razen tega je poljska vlada podvzela v Moskvi korake ki se gotovo ne morejo smatrati za prijateljske. Namen tega početja je jasen: vlada Sikorskega je skušala izvajati pritisk z namenom da bi si po vojni prisvojila izvestna ozemlja sovjetske Ukrajine in sovjetske Li' tve« »"Vlada, ki na tako nekorekten način postopa proti državi, ki se bori za svobodo poljskega naroda — zaključuje ruska nota —, je nedvomno prežeta s sovražnimi čustvi preti Sovjetski zvezi. Zato se je sovjetska vlada od« ločila, da prekine diplomatske odnošaje « Poslanik Sikorskega bo ostavil Kujbšev v teku tega tedna Kakor sporoča ista agencija je gornja vest vzbudila v Londonu in v VVashingtonu ogromno presenečenje. Ni izključeno, da se bosta angleška in ameriška vlada požurili ter izrazili svoje nezadovoljstvo s postopanjem poljske vlade in da se bo moral general Sikorski umakniti s svojega mesta ter ga prepustiti oseb', ki bo Stalinu bolj po godu. (P ccolo.) Stockholm, 27. apr. k. Londonski poročevalec lista »Dagens Nyheter« piše, da je vest o ukinitvi diplomatskih odnosov med Rusijo in tako zvano poljsko vlado v Londonu čeprav ni priš.a nepričakovano, vzbudila v Londonu veliko zaskrbljenost, ker jo smatrajo angleški krog; za kaj resno zadevo. Angleži skušajo storiti vse, da bi odstranili to nevarno nasprotje, pa za sedaj poročila ne komentirajo. London še nadalje opozarja na potrebo, da se v sedanjem razdobju vojne ohrani popolna ubranost med zavezniki. Višji predstavniki so mnenja, da je vzrok konflikta, namreč ooljska obtožba Rusov, da so na barbarski način postrelili nekaj tisoč poljskih vojakov, obtožba, ki je ni bilo mogoče deman-tirati, preveč resna zadeva, da bi jo bilo mogoče z britanske strani likvidirati s potezo peresa. Na drugi strani pa poudarjajo, da ta dogodek ne predstavlja osamljenega incidenta, temveč skrajno posledico cele verige nesporazumov med obema vladama, kar je nujno moralo pripeljati do krize. Buenos Aires, 26. aprila s. Prekinitev diplomatskih odnosov med Rusijo in poljsko vlado po sklepu Kremlja je napravila velik vtis v vseh ameriških glavnih mestih in je predmet vseh političnih razgovorov. Krivda poljske vlade je v tem, da se je bavila z vprašanjem, kako in zakaj je zginilo 10.000 poljskih oficirjev, katerih trupla so našli v okolici Smolenska. Vsi čutijo, da je poljska vlada izvršila samo svojo osnovno dolžnost in da bi bilo neumno misliti, da se ne bi smela zanimati za tako resno zadevo. Stlin očitno ni istega mnenja. Stalin ne dovoli, da bi kdo vtikal svoj nos v notranje ia mednarodne zadeve boljševizma. Jezni sklep Kremlja je ustvaril zmedo v ameriških krogih. To dejstvo pooblašča Američane za domnevo, da bi jutri, če bi Washington ali London ne bila sporazumna glede kakšne, če tudi zelo važne stvari s Kremljem in bi zahtevala pojasnil od Moskve, sovjetska vlada lahko odgovorila kakor v primeru Poljske s prekinitvijo diplomatskih odnosov. Na ozadju tega med-zavezniškega incidenta je postal zelo resen v očeh Američanov razlog starega Morgenthaua, ki je pozval ameriško javnost. naj se duhovno in gmotno pripravi na to vojno. Ta razlog Morgenthaua očitno ni brez smisla ob lekciji, ki je nastala zaradi jame v Katynu z njenimi diplomatskimi posledicami. Japonski veleposlanik prispel v Rim Rim, 27. apr. s. Davi je prispel v Rim novi japonski veleposlanik pri Kvirinalu Sinrokuro H.taka. Na postaji so ga sprejeli kabinetni šef zunanjega ministra Babusci Rizzo. šef ceremoniala Pellatti Ricci, generalni direktor prekooceanskih poslov Pru-nas japonski odpravnik poslov Kase, japonski veleposlanik pri sveti stolici Sede Harada, pooblaščeni minister Mandžukueu vojaški in pomorski atašeji z vsem osebjem japonskega veleposlaništva, predstavnik Društva prijateljev Japonske Alodsi, veleposlanik Auriti, italijanski akademik Nicci. rimski poročevalci japonskih listov, direktor revije »Jamato« in večje število drugih predstavništev in zastopnikov japonske kolonije v prestolnici. Vlak, ki je pripeljal japonskega veleposlanika, je prispel na postajo Termini ob 10.22. Čim je visoki predstavnik Japonske stopil iz vlaka, se je takoj prisrčno pozdravil z italijanskimi oblastvi. Nato so se nra poklonile japonske osebnosti. Delovanje izvidniških in napadalnih oddelkov na vzhodni — Priznanje italijanskima divizijama »Pištola" in »Trieste44 Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. apr. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Z vzhodne fronte poročajo o obojestranskem delovanju izvidniških in napadalnih oddelkov. Tudi drugi odlomek angleško-severno-ameriškega velikega napada proti tnniški fronti se je izjalovil ob obrambni volji nemško-italijanskih čet. Včeraj je sovražnik izvedel samo še posamič hude sunke in napade, ki pa so bili deloma v proti-• sunkih zavrnjeni. V času od 20. do 26. aprila so oddelki vojske in letalstva uničili ali onesposobili za premikanje 193 sovražnih oklopnih voz. Krvave izgube sovražnika so hude. V težkih obrambnih bojih sta se posebno izkazali italijanski diviziji »Pistoia« in »Trieste«. V zvestem tovarištvu s tamkaj bojujočimi se nemškimi oddelki sta krvavo zavrnili številne, z veliko premočjo izvedene sovražne napade. Angleški bombniki so napadli preteklo noč nekatere kraje v zapadni Nemčiji, med njimi mesta Duisbnrg, Oberhauscn in Muhlheim. Zadeti so bili stanovanjski okraji, bolnišnice in druga javna poslopja. Prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo najmanj 16 sovražnih letal. Finsiko vojno poročilo Helsinki. 27. pr. s. Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva objavlja da v zadnjih dneh na kopnih frontah ni bilo zabeležiti nobenega važnega dogodka. Neugodne vremenske razmere so ovirale tudi letalsko dekmure na obeh straneh. Ofenzivne akcije nemškega letalstva Značilno priznanje glasila rdefih oboroženih ssl Berlin, 27 aprila. Tudi za Veliko no« so bili na raznih odsekih vzhodnega bojišča le krajevni boji. Spopadi večjega katerem je bilo Citati med drugim tudi tole: »Ni dvoma, da je nemško letalstvo še vedno zelo mogočno, čeprav je zft^osle- obsega so se v nedeljo razvijali samo na no tudi na zapadu in v Sredozemlju, V severozapadnem delu Kavkaza. Zelo živahno pa je bilo delovanje oboiestranske-ga letalstva, zlasti med Donom ln Kuba-nom. Obe strani sta uporapfli velike množine bombnikov in lovcev. Tudi to je novo znamenje bližnje obnove operacij. Bilo bi odveč omenjati, da je povsod pobuda na strani nemškega letalstva in da se vsak sovjetski poskus za prevzem pobude zaključi z uničenjem sovjetskih sil, tudi tedaj, kadar so številčno močnejše. Sovjetske eskadre, ki so bile poslane v borbo, da prestrežejo nemška letala, so bila zdecimirana. Samo n«i tužnem odseku bilo uničenih kakih 30 letal. Morda si je Moskva prav zaradi tega začela izmišljati zmasre nad nemškim letalstvom. Pri tem pa ie zanimivo, kakor poudarja »National Zeitung«, da je preteklo soboto objavila »Rdeča zvezda«, organ sovjetskih oboroženih sH, uvodnik, x zadnjem času je celo opaziti naraščanje ofenzivnih akcij proti voiaškim ciljem, '.rl so nekaj sto kilometrov oddaljeni od bojišča. Ta življenjska sila sovražnega letalstva nikakor ne more podžigati utvar; nasprotno, sili nas k misli, da bo bitka zelo težka. O vidni razbremenitvi, ki naj bi nastopila zaradi zavezniške ofennve. še ni mogoče govoriti.« Te besede, pripominja nemški list. zelo jasne, kakor so zelo jasne tudi o>-dolžitve na naslov Anglosasov. Oboje p* ni preveč v skladu s tem, kar je hotel včeraj sovjetski informacijski urad dati razumeti glede izgub nemškega letalstva med zimsko bitko. Očitno je, da hočejo propagandisti Kremlja dokazati, česar nihče ne more verjdti, niti v anglosaškem taboru, da namreč sovjetska zimska ofenziva v operacijskem pogledu pomeoaia namjjfiha. XF*W*> £ Tcieste^ Povratek k stvarnosti ^od tem naslovom je objavil te dni znani italijanski pubilcist Mario Appelius v Slavnem fašističnem organu »II Popoio Jtalia« naslednji pregled sedanjega mednarodnega položaja: Sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem |e dogodek, ki mu svetovno časopisje tr> jnjtno posveča največ prostora navzlic že aplo£ni prostorni orne j11 vi vseh listov na vseh petih celinah sveta. Prva splošna poročila o tem novem srečanju med Ducejem in Hitlerjem so izzvala mnoge ugibanj. Krožile so o tem najbolj nemogoče domneve, katerih večina je imela izv::mo napako, da niso niti najmanj odgovarjale vojaški, politični in duhovni stvarnosti konflikta. Nekatere izmed teh »govoric« so na primer preziie mogočni strateški položaj sil Trojnega pakta, ki so morda na tem ali onem odseku morale odstopni, kaker se to BUjDO dogaja v vseh vojnah vsem vojujo-<5im se strankam, kl pa imajo na drugi Strani še vedno zmagovito zasedena ogromna ozemlja- prej last sovražnika, in drže v rokaih strateške položaje ogromnega vojaškega pomena, ki se praktično raztezajo na vso Evropo in vso vzhodno Azijo. Nekatere druge »mednarodne govorice« niso upoštevale dveh b"stvenih dejstev: 1. podmorniške vojne, ki v samih gonilnih ud'h resno ogreža ves vojni stroj britanskega imperija in Zcdinjenih držav 2. ogremne in skoroda še povsem nedotaknjene vojaške sile Japonske, ki razpolaga z eno izmed najstrahotnejših vojsk na svetu, s tretjim brodevjem na svetu, z neizčrpnimi viri surovin, z narodom sto milijonov duš, ki je nrstičn:} odločen, da se bori do poslednje kaplje krvi- in blokom zaveznikov najmanj 400 milijonov Azijcev, ki delajo za Tokio in ki vedno bolj občutijo ▼ svoji duši rasno in celinsko vzajemnost z Japonci proti vsem strupeno zasovraže-Bim ljudstvom, ki govere angleški jezik. Nadaljnja mednaroolna ugibanja v mesecu aprilu so navidezno prezrla, da 9e je velika ruska zimska ofenziva zlomila, kakor še lontfjo oceanski viharji ob skalnati obali, čim je dospela do temeljnih zidov evropske trdnjave na vzhodu Spet druge »mednarodne podmene« niso niti najmanj upoštevale, da so Italija, Nem-ftija, Japonska, Madžarska. Rumunija, Fin-ika, Hrvatska, Bolgarija, Mandžukuo, Tajska in Birma, skupno torej kar 12 narodov, trdno odločene, da se bore do skrajn;h posledic. ker se zavedajo, da gre za boj na življenje in smrt. Nujni razlogi, ki 90 te narode spravili v vojne, so postali še bolj nujni spričo pošastnega mirovnega načrta Angležev, Rusov in Američanov, po katerem bi bile vse te države (in z njimi še druge) pahnjene v kaos, v uničenje, revščino in suženjstvo. Sestanek med Mussclinijem in Hitlerjem je pomenil pravi poziv na pevratek k stvarnosti dejstev. Zimski uspehi Rusov na bojiščih pri Stalingradu in na Kavkazu ter uspehi Angležev in Američanov na bojišču v Severni Afriki so takšni, kakršni so, in imajo seveda svojo vrednost. Bilo bi nespametna, ako b{ j:h podcenjevali. Prav tako nespametno pa bi bilo, ako bi jih precenjevali. Mussolini in Hitler sta jih ocenila po resnični vrednost', niti za las manj ali več. Mimo tega pa je treba upoštevat; kapitalno dejstvo, da sta Evropa in vzhodna Azija dve pravi trdnjavi. Napraviti vdor vanju, je le lepa beseda. Zasesti ju, je prav tako- le beseda. V obe trdnjavi je mogeče izvrš:ti vdor z morja. Toda iste ogromne težave, ld niso dopustile vdora v Anglijo, ki so bremenile obrambo Libije in ki bre-mene sedaj tudi obrambo Tunisa, tvorijo iste razloge, ki bodo — pomnoženi z deset ali dvajset — bremenili angleške-ameriško strategi'0 tedaj, ko bi ti vdorni načrti poskušali p:stati ;z besed meso in kri. Razen tega je še nekaj vel'kih ovir, kakor na primer nacionalna drama Indije, dvoumni položaj Anglije, ki niha med dvema stoloma, med Moskvo in Washingt:nom sovražnost nevtralnega sveta proti boljševizmu, neodpravljivo nasprotje med severnoameriško kapitalist'čno in rusk; komun'stično družbo, kar vse predstavlja prav toliko negativnih činiteljev v angleško-rusko-ameriški zvezi. Tudi to so seveda čintelji, ki pritiskajo s svojim bremenom na konflikt. Mnogi, ki so te dni *pi9aji ali govorili o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, so enostavno ... pozabili vse, kar smo tu navedli. N;'ih ugibanja so bila neutemeljena. B;li so le »glasovi«, vrženi v ozračje, kakor na primer one papirnate figure, s katerimi se ctroci igrajo »letalstvo«. Najboljši komentar o italijansko-nem-škem sestanku je, ako ga označimo kot poziv na povratek k stvarnosti, in sicer najprej k duhovni, petem k vojaški in naposled še k diplomatski stvarnosti. Duhovna stvarnost opozarja človeštvo, da je s;cer angleško-rusko-ameriški blok odlečen, da nadaljuje vojno do zmage, da pa so tudi sile Trojnega pakta prav tako trdno odločene da se bore do zmage. Ako bi pozab;li na ti dve nepcmirljivi volji_ ki sta najmanj enako neupogljivi, bi se izločili iz stvarne presoje. Vojaška stvarnost nam pove, da je sicer težka borba sil Trojnega p3kta, da pa ni nič manj težka tudi borba Angležev In Američanov, vendar s to obremenilno okolnostjo, da morajo Angleži in Američani na vojaškem področju vse tako rekoč šele začeti. Diplomatska stvarnost pa je v tem. da se Os bori za zgodovinsko življenje- za stra. teško varnost gospodarski procvit in socialno pravičnost vseh evropsk:h narodov. Isto velja za Japonsko glede sedanjosti in bodočnosti azijsk h narodov. Kclikor bolj se vojna podaljšuje in pog'ablja, tem bolj jasni postajajo mirovni načrti obeh nasprotnih taborov. Zaradi tega postopnega raziasnjie-vanja bodo evropski in afriški narodi vedno bolj občutili, kako se njih temeljni interesi povezujejo s temeljnimi interesi Osi. Isti pojav se bo pokazal pri az;jskih narodih glede na Japonsko. V tem pogledu so sile Trojnega pakta komaj začele govor.ti, a imajo še veliko povedati in tudi bodo povedale, dočim -sta Anglija in USA že morali raztrgati svojo »atlantsko listino« in medtem ko Rusija vedno bolj odkriva svoje barbarsko lice nenasitnega imperializma, čim več mesecev bo poteklo, tem bolj se bo zmaga sil Trojnega pakta kazala ljudem v sveti1'h barvah mirovne zore, zore pravice in napredka za vse države in narode. Nsša vzvišena prednost je, da se borimo za univerzalno pravico. In vedno bolj in čedalje bolj odločilno bomo čutili pomeč te najv šje prednost*.« ŠU Rupert Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je, ker se je pokazala potreba po imenovanju izrednega komisarja za občino Št Rupert, na osnovi čl. 3. zakona z dne 3 maja 1941«XIX št. 291 odločil: Za izrednega komisarja občine St. Rupert se imenuje g. Ivan Ban. Ljubljana, 22. aprila 1943-XXI. Svečanost planincev v Cau Como, 27, apr. s. Ob navzočno6ti podtajnika Stranke lougotencnteja generala Alessandra Ra= binija in podpoveljnika X. planinskega polka so v Cau zborovali planinci, povratniki iz vseh vojn. V cerkvici v Cau je bila opravljena po mogočnem govoru zveznega tajnika zadušnica za padle planince. Zborovalci, ki so se tovari-ško strnili okrog podtajnika Stranke v popolni skupnosti, so vzklikali Domovini, Kralju in Duceju v ozračju navdušene in goreče patrio-tične vere. Kmetijska zborovanja konfederacije poljedelcev Rim. 26. apr. s. V sporazumu s PNF je fašistična konfederacija poljedelcev organizi» rala v teh dneh vrsto propagandnih zborovanj v raznih važnih poljedelskih središčih. Na zborovanju 60 obširno predočili najvažnejša in pereča poljedelska vprašanja Mornariški ataše Španije Madrid, 27. apr. s. Fregatni kapitan Melhior Ordonez Alapelli je bil imenovan za mornariškega atašeja pri španskem veleposlaništvu v Rimu. Novi nemški veleposlanik v Španiji Madrid, 27. apr. s. Novi veleposlanik Nemčije von Dickhoff, ki bo čimprej izročil pove-rilna pisma, je bil sprejet pri zunanjem mini« stru Jordani ki se je z nj;m dolgo razgovarjal. Popoln spffrazum med Japonsk® In Tajsko glede skupnega nadaljevanja vajne do končne mags Bangkok, 26 apr. s. Po razgovorih med predsednikom japonskega ministrskega sveta in zunanjim ministrom za Veliko vzhodno Azijo ter tajskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Tajske je bilo objavljeno poročilo da je bil dosežen popoln sporazum med vladama obeh držav glede ukrepov za nadaljevanje vojne v Veliki vzhodni Aziji in glede obnove tega področja. Tokio, 26. apr. s. Popolni sporazum med ja* ponsko in tajsko vlado glede nadaljevanja vojne in obnove držav vzhodne Azije so pozdravili v obeh državah kot nadaljnji poraz Anglo-sasov in kot nadaljnji znaten korak do uresničenja novega reda v vzhodni Aziji. Sodelovanje narodne Kitajske T°klo, 26. aprila, s. Zunanji minister na-Kdne Kitajske je kot posebni odposlanec "»•oje vlade izročil cesarju odlikovanje velikega reda Tungkuanga. Cesar je poslal predsedniku kitajske narodne vlade Van-člngveju zahvalno brzojavko. Tokto, 27. apr. s. Semkaj je prispela vojaška misija kitajske nacionalne vlade. M sija bo obiskala razna japonska središča, da se bo poučila o organiziranju države v vojni. Zmaga čet narodne Kitajske N»nking, 26. aprila, s. Med borbami od 12. do 19. aprila so čete kitajske narodne vlade ped poveljstvom generala Fuhuatena pognale v beg 51. in 36. armado Čungkin-ga, ko sta skušali vdreti v odsek nankin-ške armade. Obe čungkinški armadi sca pust;li med nerednim umikom na terenu mnogo mrtvih in veliko količino vojnih potrebščin v odličnem stanju. General Fu-huaten pripada skupini čungk!nških generalov, ki je spoznala pravično stvar, za katero se bori nank nška vlada in prešla v vrste kitajske narodne vojske. Obkoljena čungkinška armada Tokio, 26. aprila s. Agencija Domei javlja, da so v Severni Kitajski operirajoče japonske čete obkolile glavnino 24. čung-kinškega armadnega zbora v odseku Linki->3, ter ga uničujejo. Med obke 1 jevanjem so zadali Japonci najhujše udarce 28. armadi, katero so razpršili. :. Doznava se, da je bil general Huliang-cšng, poveljnik 45. divizije 27. čunkinške armade, ubit v popadu v bližini Linghvana. S to operaejo se bliža popolna likvidacija 14.^armadnega zbora, ki je zadnji odporni tdok čungkinških sil v Severni Kitajski. Gtnan, 26. aprila, s. Adm'rai Kucuming, poveljnik edinice mornariških strelcev čung-JdnSke vojske, nameščene v vojnem področju Kantona' in Kiangsija, se je pridružil s svojimi 1200 možmi kitajski narodni vojski med borbami z 51. ei.ngkinšk-o armado. Prehod admirala v vrste nankinškega generala, ki ;'e tudi sam pripadal prej čungkinški vojski, je imel globoke posledice za čungk nške čete v tem podrečju. p Napeta situacija v Severni Irski L'zbona, 25 aprila s. Iz Belfasta se doznava, da so minister za vojno proizvodnjo sir Basil Brcoke, James Mac Dermott m štirje drugi državni tajniki podali ostavko. Kriza v vladi je nastala zaradi nasprotstev v ulstrski unionistični stranki. Mnogo članov te stranke je proti min. predsedniku Andrew.su in zahteva bolj energično polivko ulstrske vlade, zlasti glede obvezna vojne službe v Severni Irski. Dublin. 27. apr s Protianglcško g;banje v Severni Irski se ;e razširilo in poostrilo v zacb njem času. Nastali sc incident* in demonstracije proti vladi, ki je demisiomrala Položaj se je poslabšal zlasti odkar so angleške oblasti dopustile vdor ameriških čet v Severno Irsko. Te se vedejo na Irskem kakor v osvojeni državi. Rile so nrotiangleške in protiameriške demonstracije. Policija in čete so morale intervenirati in streljati ter razgnati demonstrante in aretirati mnogo oseb Nedavno je b:lo ob preiskavah stanovanj nekaterih patriotov ods krito skladišče erežja in streliva ki naj bi služilo, kakor zatrjujejo angleške oblasti, za udar proti Američanom. To odkritje je vzne« mirilo Angleže, ki so ojačili m poostrili policijske ukrepe. Lctsssei v fccrfci prsti fesljševizanu Tr.lhn, 25. apr s. List »Tevia« podčrtava v uvodn ku borbenost letonskega naroda, ki se hoče pridružiti zmagovitemu pohodu nemške vojske Sodelovanje prostovoljnih letonskih bataljonov v skupni borbi evropskih narodov proti boljševizmu je obenem energičen protest proti trditvi, da so se letonski prostovoljci pridružili Sovjetski Rusiji V naših srcih gojimo same željo, da uničimo boljševizem, prenašamo tegobe vojne in se borimo ali umremo za boljšo bodočnost naše domevmt. Nočemo, da bi sc zepet povrnili časi enoletnega terorja pod boljševiško oblastjo. ekisarm sfisSal gsfiassjs vsjas Berlin, 26. aprila s. V prihodnji številki obzornika »Berlin-Rim-Tokio«, ki ga izdaja nemško zunanje min strstvo, bo objavljen uvodnik, ki se bavi z nedavnimi sestanki poglavarjev Osi. Ta vojna, se zatrjuje v uvodniku, je politična vojna in se bije za obliko političnega življenja zemeljske celine. Gdansk in poljski kordor sta dala samo povod za to vojno. Njen pravi vzrok je v zgodovinski nujnosti uveljavljanja revolucionarnih načel prot: togj reakciji in izprijeni oblasti Zarad-; tega je ta vojna po svojih obiikah tako sorodna z velikimi nacionalnimi revolucijami. Revolucionarni smotri vojne so bili jasno obeleženi v uradnih poročil h o sestanku med Ducejem in Ribbentropcm ter Ducejem in Fiihrerjem. Ti smotri zahtevajo odstranitev predpravic mednarodne kaste izkoriščevalcev, ki izkoriščajo za svoje posle potrebe in geopolitične prednosti posameznih narodov, kj se nahajajo tako v stalnem gospodarskem suženjstvu, Zedfnjenhn državam Imperialistične fantazije ameriškega polkovnika Buenos Aires. 26. apr. s. Amer.ški novinar fiolkovnik Robertd Mac Cormick je objavil v istu »Cagen Tribune« uvodnik, v katerem razlaga svoje misli o poslanstvu držav angleškega imperija v Ameriki. Zatrjujoč, da bi konfede racija angleško govorečih držav na obeh obrežjih Atlantika in Pacifika bila devolj močna piše člankar: Če hočejo angleški mperij in narodi zapadne Evrope uživati tesnejše združenje z nami v zunanji polit:ki v obrambi, trgovini in vseh ostalih področjih zveznega prava, in če z naše strani želimo zvezati se z njimi na isti način, je treba v <«vrho dosege tega uspeha sprejeti naše ustavne zakone in prositi za vstop v članstvo ameriških zedinje-nih držav. Vse. kar moramo mi storiti, je to da jih sprejmemo, kakor smo nekoč sprejeli Texas. Cormick podčrtava, da se nove države lahko priključijo ameriški zvezi s sklepom kongresa Anglija bi lahko prstopila k zvezi kot štiri države, kot Anglija, Škotska, Galska 'n Irska. Kanada, Avstralija, Nova Zelandiia in otoki b lahko tvorili nadaljnje države. Ta sporazum Gospodarstvo ' v socialnih težavah, političnih krizah in v vojni, s tega gledišča je pojem vojne proti imperializmu in kapitalizmu za vsakega Evropca natančen in konkreten. Pogled na velike politične .'n socialne probleme v dobi pred vojno kaže, da je bil vir politične in socialne napetosti vedno hoteno preprečenje vojno kaže. da je bil vir politične in socialne napetosti vedno hoteno preprečenje pravičnesa izkoriščanja dobrin sveta, izkoriščanje ne movitih po imovitih, izsiljevanje množic, ki živijo od dela. Odstranitev tega vzroka je prva zapoved, če se hočejo preprečiti vojne v bodočnosti, in je tudi obenem obljuba za srečno stoletje človeštva. »To je tudi, zaključuje članek, prvi smoter te vojne. Pričeli smo borbo proti reakc ii na zapadu in kugi na vzhodu. Barikade evropskih revo'ucij sc ogromne razsežnosti moderne vojne na kopnem, v zraku in na morju. Vse naše zastave vihrajo za pravično stver.« — Nemška Izdaja gosp:darskega lista »EcOnOmia Fasdsta«. Zaradi pospeševanja nemško-italljanskega sodelovanja na poi-ročju gospodarske obveščevalne službe je te dni izUa prva Stev lka nemške Izdaje lista »Eccnomia Fascista« (»Die fasehisti-sche Vclksvvlrtschaft«). V redakcijskem odboru tega lista so vodi lne osebnosti italijanskega in nemškega gospodarstva. Nemškemu odboru predseduje nemški gospedar-ski minister dr. Funk. Direktor lista pa je bivši minister za izmenjavo z inozemstvom Riccardi. = Italijansko-švicarska pogajanja o rečni plovbi. Te dni so se v Baslu pričela pogajanja med italijansko delegacijo pod vodstvom prof. Giancottia in švicarsko delegacijo pod vodstvom ravnatelja Mutzneria glede važn h plovnih vprašanj. Kakor je znano, so se lani pričela dela za ureditev struge Pada in za gradnjo prekopa, ki bo vezal Milan s Padom. Po teh načrtih ie predvidena ureditev vodne poti za promet z velikimi rečnimi ladjami. Od Milana pa je predvideno podaljšanje prekopa do jezera Maggiore, kar bi pomenilo za južno Švico izhod na Adriansko morje. Zato je razumljivo, da se Svicarj; od početka živo zanimajo za izvršitev tega načrta. Sedanja pogajanja v Baslu se nanašajo prav na ureditev te vodne zveze kakor tudi na ureditev Luganskega jezera in jezera Maggiore. Italijanska delegacija je izrekla svoj pristanek na načrte, ki jih je izdelal za ureditev obeh obmejnih jezer šviearskj zvezni urad za vodno gospodarstvo kakor tudi na načrte, ki so v zvezi z bodočo gradn jo prekopa do reke Pada. = Letno poročilo Albanske naredne banke. Albanska narodna banka izkazuje za poslovno leto 1942 povečan čisti dobiček v višini 4,8 milijona albanskih frankov pri delniški glavnici, ki znaša 12.5 milijona frankov. 10% tega čistega dobička pripada avtomatično albanski državi. Albanska narodna banka je bila ustanovljena leta 1925 kot novčanična banka Albanije s sadežem v Rimu z generalno direkcijo v Tirani. Letno poročilo navaja med drugim, da se je v lanskem letu kmetijska proizvodnja v Albaniji ugodna razvijala, prav tako je zabeležiti napredek v industrijski produkciji, zlasti v rudarstvu. Javna dela so se skoraj povsod nadaljevala zlasti v glavnem mestu Tirani. Tudi zunanja trgovina se je razvijala na razširjeni osnovi. Obtok bankovcev se je gibal na primerni višini ob povečanju naložb v lirah. Albanska narodna banka, ki je interesirana na albanskih me-nopolih, jo lani pričela grad ti nadaljnja sklad'šča v Di-aču in se je vrh tega s svojimi dobroimetji v Urah udeležila vpisovanja 9 letnih zakladnlh bonov. = Gradnja silov za krmo v Italiji. Na podlagi zakonskega dekreta iz leta 1937. daje v Itaiiji državna blagajna pomoči za gradnjo silov za kisanje krme, in sicer v višini 40% gradbenih stroškov. Doslej je bilo z državno pomočjo v Italiji zgrajenih 14.000 silov, ki imajo skupaj kapociteto 1 milijen kubičnih metrov. = Razširjenje delokroga podružnice družbe Montecatln! v Zagrebu. Iz Zagreba po-rečajo, da je tam: šnja podružnica družba Montecatini, obče delniška družba za rudarstvo in kemično industrijo v Milanu, razširila svoj delekr g na trgovino z zdravili, strupi in drogami. = Iz zadružnega registra. Pri Nabavni in prodajni zadrugi pekovskih mojstrov v Ljubljani je bil zaradi smrti zbrisan član upravnega odbora Jože Megušar, vpisan pa nevi član upravnega odbora Ježe Pire, pekovski mojster v Ljubljani. Pri Posojilnici | v Logatcu je bil izbrisan član upravnega ! odbora Stanko Legat, vpisan pa Gregor ; Tršar, p: sestn k in lesni trgovec v Dolnjem Lcgatcu; predsednik upravnega odbora je doslej Anton De Gleria. — Pri Zadrugi kemistonarjev v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Fran Hasier, vp san pa Matija Logar, postrešček v Ljubljani. = iz trgovinskega registra. V trgovinskem registru okrožnega sodišča v Novem mestu je bila vpisana kočevska podružnica družbe »Foresta« d. d. iz Genove. Družba »Foresta« je bila ustanovljena 27. marca 1942 v Genovi z ustanovnim aktom, potrjenem pri okrožnem sodišču v Genovi na podlagi dovoljenja Visokega komisariata z dne 8. marca 1943. Glavnica znaša 600.000 lir. Za zastopstvo in podpisovanje podružnice v Kočevju je upravičen predsednik upravnega sveta Niko Miciak, trgovec v Abaziji. = Ukrepi za ureditev p°trošnje v Nemčiji. Nemški državni urad za tehnične izdelke je v sporazumu z državnim gospodarskim ministrom izdal dve naredbi. po katerih so odslej za nakup peči in štedilnikov, električnih peči, kuhalnikov, kakor tudi za nakup loncev, ponev, veder, kuhal-nih kotlov ln podobnih gospodinjskih predmetov potrebna nakupna dovoljenja, ki jih bi se z lahkoto izvedel kajti Avstralca se zdaj zaveda svoje podrejenost; n želi prav takega sporazuma. Težje vprašanje je z Južno Afriko. Zakoni tega dominiona kršijo 13., 14. in 15 člen ameriške ustave in malo je verjetnosti, da bo ta dominion spreiel naše gledišče glede človeških svobošč:n. Prebivalstvo Anglije bi imelo velke koristi s priključitvijo k Ameriki. Delovna sila. industrija in bogastvo Amerike bi bilo takoj na razpolago an« gleškemu teritoriju, čim bi bil ogrožen od invazije. Vključitev v naše carinske meje bi pospeševalo angleško industrijo Kakovost članov naše zveze bi dala Angležem enkrat za vselej priliko, osvoboditi se more njih plemstva in arf>tr.kra*-skega sistema Polkovnik Cormick pripominja da bi morala Anglija odstaviti kralja da bi se lahko priključila Zedinjenim državam, ter zaključuje: Ker je njegova ustavna oblast kakor pra» vijo. samo imenska, in se vsekakor ne izvaja, bi bila sprememba v republikansko vladno obliko lahko izvedena brez težkoč. izdajajo gospodarski uradi potem, ko so ugotovili, da je prosilcu dotični predmet nujno potreben. Ta urelba je bila izdana zaradi tega, ker mora biti proizvodnja gori navedenih predmetov v prvi vrsti na razpolago prebivalstvu iz bombardiranih mest. — Nemški državni urad za oblačilno stroko je z okrožnico odredil prodajno zaporo za vse vrste preprog, predposteljnikov in sličnih predmetov. = Velemesta v Nemčiji. Zveza občin v Nemčiji je sestavila nove podatke o stanju cbčin na dan 1. januarja 1942. Glede na razširjenje državnega področja se je od leta 1931 število občin povečalo o naj svoje veselje do te 'gre izoblikuje v tehnično smer, opusti pa kakršne koli račune z estro in telesno močnejšo igro, Ker bo tako ne le za graio vsako partijo s tehnično bolj izvežbunim nasprotnikom obenem pa si nakopalo Kup nevšečnosti pri športnih forumih in malo dobrih želj pri obiskovalcih nogometnih tekem. V ostalem pa ni naša stvar, da b, delili pohvale in ukore v naprej; po včera šnji igri pa gre Ljubljani nedeljeno priznanje za neoporeč- ! no zmago, Dopclavoristom pa nauk, da je vsak športni nastop plemen ta borba dveh viteških nasprotnikov, od katerih mora in i sme zmagati samo. oni, ki je boljši. Igra, o kateri pišemo, je potekla v pretežni premoči Ljubljane prav zanimivo in se je kljub naučenemu ozračju končaia I brez večje neprijetnosti — razen oclhoaa j enega izmed Tcbakarjev, ki je t k pred koncem zaradi trčenja z naspretnikom zapustil igrišče. Bilo je mnogo vika in krika — preveč tudi takega, ki ni bil umesten — I prav tako pa tudi nepotrebnega vznemir- j jenja in razpravljanja, kar vse samo škodi i športni strani vsake, posebej pa še propagandne prireditve za nogometni šport. Tekmo je vodil g. Vesnaver. Po končani glavni tekmi so nagrajenci z Ljubljano na čelu ob v'harnem navdušenju pristašev vseh taborov odnesli s seboj svoje lovorike. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava št. 9. Ljubljana, 2. apr. 1. Verificira se prvenstvena tekma Mladika - žaojak z dne 11. aprila z rezultatom 2;0. — Poziva se g. Jenko Vladimir, naj poda do torka, 27. t. m., izjavo, zakaj je nastopil v moštvu Dopclavora t. t. igralec Milanovič Brane, ki za ta klub še ni bil verificiran. 2 Določata sc za dne 2 maja naslednji Razvoj slovenskega po razpravi dr. Fr. »Umetniiki zbornik?, ki je nedavno izše. v »Ribliofilski založbi«, bo nedvomno mnogo pripomogel da se bo naša javnos zbližala bolj z umetniki, bolj spoznala njihovo delo in ga začela ocenjevati z večjnr razumevanjem. Lepe reprodukcije del naših umetnikov nas seznanjajo z umetnostnimi ustvaritvami skoraj neposredno; spri čo njih si ustvarjaš sodbo o naši umetno sti sam — vsak po svojem estetskem čutu, izobrazbi in nadarjenosti ter razumevanju umetnosti. Za globlje razumevanje naše umetnosti in njenega razvoja je pr potrebna razlaga strokovnjaka, kakršnt tuolj najdemo v zborniku, v razpravi dr Fr šijanca pod naslovom »Slovensko slikarstvo in kiparstvo cd impresionizma do novejše dobe«. Iz nje posnemamo naslednje podatke: Nastop slovenskih impresionistov Iz stremljenja slovenskih mladih -imetnikov v začetku tega stoletja, da t>i ustvarili samoniklo moderno umetnost na evropski višini, vendar slovensko, ustrezajočo slovenski kulturni in umetniški cradicijl. Za takšno umetnost je pa bilo treba šele ustvariti pogoje; izobraženstvo še ni imelo dovolj razumevanja za stremljenja umetnikov jn za umetnost samo. Nastop slovenskih mojstrov impresionizma pomeni začetek dobe našega modernega slikarstva. V dobi pred začetkom našega impresionizma je deloval Anton Ažbe (1862— 1905), ki je zbral v svojem ateljeju v 90. let h preteklega stoletja slikarsko mladino. Tedaj je secesija utirala pot pridobitvam modernega francoskega plenerizma (slikanja na prostem v polni luči). Tej smeri se je pridružila tudi napredka željna mladina, ki se je iz nje pozneje razvila vrsta ustanoviteljev slovenskega modernega slikarstva: Ferdo Vesel, Ivana Kobilica, Ivan Grohar, Rihard Jakopič Matija Jama, Matej Sternen. Prelom s staro generacijo je bil neizogiben; to spoznanje je bilo spočeto v tesnih razmerah, ko se je šopirilo malomeščansko zabavljanje ali neznanje o umetnosti; rodilo se je v razgibanem ozračju evropskih umetnostnih središč in dozorelo v vztrajnem in pogumnem delu. Sredi sončnih dobrav Stranske vasi, škofjeloške okolice in Posavja si je nabiral naš umetnik izkušnje (Jakopič, Jama. Grohar). Prvič so oživele na slikarskem platnu vizionar-no do živi jene lepote domače zemlje. Slikarstvo vodilna sila v upodabljajoči umetnosti Ob koncu prejšnjega stoletja je oilo slikarstvo edino pravo merilo v razvoju slo-rrovnh sprememb v umetnosti, ker je bilo s-imo vodilna sila. čedalje jasneje se ]e očitovalo da prihaja do izraza svobodnejše razumevanje borve in svetlobe. V tej dobi se je uoejstvoval Josip Petkovšek (1861— 1S98). Pisec pravi, da je ta slikar, ki se je zgledoval po mojstrih francoskega realizma, z vprav genialn'm navdihom razvil nenavadno silo svetlobnega ;n tonskega kolorizma ln prvi reševal formalna vprašanja razsvetljave kot vsebinsko nujni pojav duševnega občutja. — Istega leta kakor P°t':ovšek se je rodil Ferdo Vesel, ki ga pisec imenuje »robustno in temperamentno naturo«. Pravi, da bi njegova sočna in vedra umetniška potenca še pridobila. če bi bil nestor slovenskega slikarstva za generacijo starejši ali mlajši ter bi mu bilo tako prizanešeno s težavami na prehodu dveh dcb. ob prehodu, ki zahteva od umetnika toliko sil pri iskanju novih poti. — Isti slikarski generaciji pripada Ivana Kobilica (1861—1926). Ocenjevalec pravi, da se njena cvetlična tihožitja cdli-kuje-'o po nenavadni svežosti in prirodno-sti ter prekašajo običajne salonske izdelke, ki so preišnje čase prevladovali v meščanskih hišnh. Prva slovenska umetnostna razstava Zgodovina našega slikarstva se sicer ne začenja šele z ustanovitvijo Slovenskega umetniškega društva 15. septembra 1900 ali s prvo slikarsko razstavo 23. julija 1S99. vendar se tedaj začenja doba sloven- prvenstveni tc-kmi: Vič - Mladita ob 15. in Hermes - Ljubljana ob 17. obe na igrišču Hermesa v šiški. Službujoči odbornik g. Strah. 3. Odobrava se prijavljeni Hermesov velikonočni turnir. 4. Uvrščajo se v seznam začasnih nogometnih sodnikov na predlog odbora nogometnih sodnikov sledeči gg.: Jenko Vladimir, Kasetlic Vincenc in Safošnik Rajko. 5. Postopek zoper igralca Ljubljane Per-hariča Stanka se ukine, ker ni dokazov za njegovo krivdo. 6. Opozarjajo se vsi klubi, da je bil zadnji dan vpisa za mladinsko in rezervno tekmovanje v torek, 27. aprila. likarstva in kiparstva od impresionizma do novejše dobe iijanca v »Umetniškem zborniku" ti nadaljevali, niti mu nasprotovali Fr. Podrekar, M. Kambirč. V. Cotič, Anica Zupanec-Sodnikrva. kiparja I. Povirek in I. Sajcvic itd. Doba poimpresionističnega slikarstva se pa začenja s Fr. Tratnikom med prvo svetovno vojno, ko se je že budila reakcija na impresionistični realizem predvojne d be. Ekspresionizem Prava začetnika našega ekspresionizma sta brata Kralja, France in Tone, ki sta se prvič predstavila na prvi povojni razstavi 1. 1920. Ekspresionizem se jc kot splošno umetniško gibanje v skladu z novimi idealističnim; stremljenji uveljavil tudi v drugih strokah, v književnosti, gleda-lšču in glasbi. Slikarji in k-parji ekspre-sionisti so namenoma spreminjali naravno obliko predmeta ter ga preoblikovali po načelih svobodne umetniške domišljije, tako da bi se liki ujemali z notranjim ritmom upodobljene vseb ne. Ekspresionizem je prav tako Kakor nekdaj impresionizem zelo razgibal duhove ter tako posredno širil zanimanje za umetnostna vprašanja. Zdaj se je to valovanje ekspresionizma že umirilo. Povojna umetnost Antona Gojmira Kosa (1896), umetnika barvne in kompozicijske sinteze, je treba omeniti kot ustvartelja enega »največjih in najpomembnejših del naše umetnosti sploh«; to je ciklus slik iz slovenske zgodovine. — Med prvimi našimi oblikovalci prve povojne umetnosti štejejo slikarja in. grafika Božidarja Jakca. »Jakčevo delo je v vseh grafičnih strokah izkušeno m uglajeno, tu ni zadrege in pomanjkljivosti: tehnično na višku s — ocenjuje tega umetnika dr. šijanec. Potem govori o M. Male-šu, o tem menda najznačilnejšem zastopniku mlajšega slikarskega rodu, mnogo-stranskem, udejstvuječim se na raznih po otročjih. Za njim ocenjuje umetnike, ki so našli prehod iz impresionizma v zgodnjo povojno usmerjenost, ter pripadnike »četrte generacije'«, od Fr. Pavlovca, M. Ss-deja, Fr. Miheliča, do skupin, ki so »Neodvisnim« več ali manj blizu. Končno ocenjuje še naše kiparstvo, ki je začelo dosegati evrepsko višino šele v novejšem času — od Gangla in Zajca do Dolinarja, Kralja, Goršeta, Pimata, bratov Kalinov, pa do Putruha,' Smerduja, Lobode in drugih. skega modernega slikarstva. Na prvj slovenski umetnostni razstavi so se razen starejših umetnikov predstavili prvoč tudi impresionisti, najmlajši Razstava je biia ponovljena v Zagrebu, a je bila bolj hladno sprejeta, tretja razstava L 1902 v Ljubljani, ko so se predstavili mladi »plenen-sti«, ni naletela na razumevanje, L. 1903 so se impresionisti ločili cd starejših umetnikov, naslednje leto so pa ustanovil; svo1 klub »Save«. Ustanovitelj in voditelj je bil R. Jakopič. Mladi umetniki so bili "deležni kmalu priznanja, kakršnega dotlej slovenski umetnik še ni doživel. To je "prav za prav začetek očitnega napredka ter razvoja naše umetnostne kulture. L. 1910 je Jakopič priredil prvo zgodovinsko razstave slovenskega slikarstva pod naslovom »80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem«. L. 1918 je bila ustanovljena Narodna galerija; njene razstave jn prizadevanja po spopolnitvi so neprecenljivega pomena. Naši impresionisti Riharda Jakopiča imenuje pisec osrednjo osebnost, ki je najbolj značilno oblikovala lice slovenskega modernega slikarstva in »ki je s ve je duhovne energije najplodc-viteje razvila«. Mojstrova klasična dela so nastala pred L 1918 in so »višek čustvene izrazne sile«. Pisec ugotavlja, da je Jakopič prenesel mnogo Cankarjeve simbolike življenjskih »skrivnosti« na slikarsko platno. — Poetična ubranost sle ga Ivana Groharja (1867—1911) je pa bolj subtilne vrste; Groharjevo pojmovanje pleneristične svetlobe in barve je bilo prvotno zgolj vprašanje prevzema nove tehnične šoie. Grohar in Jama sta dosegla vtis sončnega ozračja in mehkobo s posebnim načinom slikanja, z uporabo lopatice, to se pravi nalaganjem oarve v točkah. Barve, to 9e pravi barvna perspektiva, pridejo do izraza v ustrezajoči razdalji od slike; barvna perspektiva je imprezionizmu glavno izrazno sredstvo. — Matija Jama je uveljavil našo mlado umetnost najdalje v svetu. Jama je doumel optični pcjav narave kot realno zakonitost fizičnega reda in umetnikov psihični in umetniški element izvira iz doživljene zakonite prirode, ne pa da bi bi vmišljen. Kakor je Jamov kolorit sestavljen iz temno rumenega ekra, modrih in zelenih odtenkov, tako je zaslovel rožnati inkarnat Mateja Sternena. Tega umetnika označuje kakor Jakopiča širokopotez-nj odločni zamah čopiča, pastozni način nakladanja, robustna manira, ki pa vendar pričara tudi najfinejše tone. Sodobniki impresionistov V posebno skupino spadajo nekateri vrstniki impresionistov, člani nekdanje »Vesne« in »Lade«. Uvrstiti jih je treba na sredo med snovnim realizmom romantike in med več ali manj do gnano impresionistično tehniko. Napreanejš, člani kluba »Save« so v dunajskih tradicijah zaostale »Vesnane« tudi umetniško presegali. Med Vesnani je bil tudi Maksim Gaspari, dalje Dvidon Birolla, Fr. Klemenčič, Saša šantei in Avgusta šantlova. Precej blizu tem umetnikom so po svojem romantično realističnem pojmovanju slikarji in kiparji, ki jih pa nekateri napačno imenujejo »po-impresioniste« ker niso impresionizma ni- IŠČEMO ZA TAKOJ: HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino; DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine. Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia ZAHVALA i • • Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda RIHARDA JAKOPIČA se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni Visokemu komisarju Eksc. Grazioliju za izraženo sožalje in venec ter g. zastopniku za zadnje spremstvo, mestnemu županu g. generalu L. Rupniku za osebno izkazano čast pokojniku na mrtvaškem odru in za izredno počastitev s tem, da je odredil časten pogreb na stroške Mestne občine ljubljanske, kakor tudi gg. zastopnikom za spremstvo, predsedniku Akademije znanosti in umetnosti g. univ. profesorju dr. M. Vidmarju za tople poslovilne besede ter ostalim članom, rektorju dr. M. Kosu in gg. profesorjem vseučilišča, predsedniku g. dr. Fr. VVindischerju za vso prijazno skrb in ostalim zastopnikom Narodne galerije, predsedniku Društva svobodnih poklicev in umetnikov g. ing. Pirkmajerju, predsedniku Društva slovenskih likovnih umetnikov g. prof. S. šantlu za prisrčni poslovilni govor na grobu, ostalim zastopnikom uradov, ustanov in društev in vsem pokojnikovim stanovskih tovarišem. Globoko zahvalo izrekamo preč. g. stolnemu kanoniku dr. T. Klinarju in ostalim duhovnikom, ki so opravili pogrebne obrede, posebej preč. g. dr. p. Angeliku Tomincu za dušno tolažbo v bolezni. — Iskreno se zahvaljujemo g. primariju dr. R. Neubauerju za ves njegov trud in g. dr. Alojzu Bohu za njegovo neumorno in požrtvovalno skrb in veliko pomoč v bolezni, čč. sestrama Božidari in Leonili za ljubeznivo nego, vsem prijateljem, ki so nam med boleznijo izkazali svojo pozornost, številnim darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v petek 7. ma ja t. 1. ob 7.30 uri v stolnici Ljubljana, dne 27. aprila 1943. A. ALEXANDKR: 26 POZABLJENI NAPEV_ .ROMAN »Ali mar ne delate za pisarno Clayvills & Huntington?« »Seveda,« je odvrnil detektiv, »saj sem njen solastnik. Zakaj vprašujete?« »Oh, tako!« je izbegljivo odgovorila. »Nedavno tega sem se seznanila z vašim družabnikom, gospodom Clayvillsom; zelo simpatičen dečko je...« »Ne zamerite, gospodična,« ji je Huntington presenečeno segel v besedo, »to mora biti pomota: Clayvills je umrl že pred tremi leti kot šestinse-demdesetleten starec.« »Res?« Dora je dvignila obrvi, bolj osupla, nego je želela pokazati, kajti takega odgovora ni pričakovala. Ko je s sestro na dolgo in na široko govo-r la o grdi prigodi, ki jo je bila le-ta doživela v aku, se je v nji bolj in bolj utrjevalo mnenje, da s.a b4la krivca baš plavobradec in mladi človek, ki ga je spremljal, in da se je ta lažnivo predstavil za solastnika ujledne detektivske pisarne. »Naj-brže sem se zmotila.« »Kje ste se seznanili s tistim, ki pravi, da je Clayvills?« je vprašal Huntington. »Tega vam ne vem natanko povedati,« se je izmaknila. »Menda na parniku... Sicer pa, ali se vam zdi mogoče, da bi policijski uradniki zamenjali mladega človeka z nadlož:iim gospodom Clay-villson, ki je vrhu vsega že mrtev?« »Zakaj ne?« Huntington je skomignil z rameni in pogledal na uro. »Jaz sodelujem s policijo le redkokdaj, toda ime moje pisarne je vsem uradnikom dobro znano, tudi če me osebno ne poznajo. Pogosto se celo zgodi, da mi kdo obesi Clayvillsovo ime; v takih primerih nikoli ne tratim časa s tem, da bi ga popravljal... Toda ne zamerite: posloviti se moram.« »Le pojdite, če se vam mudi.« Dora mu je pomolila roko, in detektiv jo je toplo stisnil. Mladenka je obstala na mestu ter gledala za njim, dokler ni videla, da je sedel v taksi, šele ko je avtomobil zavil v drugo ulico, se je obrnila in krenila nazaj, vse do kraja, kjer je bila srečala Hun-tingtona. Dora si je bila vtepla v glavo, da izsledi morilca strica Manhattana; ni si belila glave zastran tega, da stremijo za istim ciljem tudi drugi ljudje, ampak narobe, ta zavest je še podžigala njeno dejavnost. Podnevi je pridno in vneto delala v Ciuppikovi pisarni; komaj pa je zadostila dolžnosti, je že hitela domov, se preoblekla v skladu s svojim načrtom za tisti večer in se odpravila sledit morilca. Naloga, ki si jo je bila zadala za nocoj, ni bila niti težavna niti neprijetna. Kmalu je sedela za mizico v baru »Gizdalinka« in pila črno kavo, skodelico za skodelico, da bi bite videti bolj brezskrbna. Dva moška, ki ju je skrivaj opazovala, sta sedela v oddaljenem kotu in takisto pila kavo. Toda v kavni posodi, ki je stala pred njima, je bil — in to so vedeli v lokalu vsi razen Dore — namesto kave najmočnejši whisky. Mladenka, ki se je imela za pravo, prekanjeno detektivko, je žrtvovala eno svojih najboljših večernih oblek, da se je primerno napravila za to okolje. Odrezala je bila spodaj pol metra blaga, ga prekrojila v šal po »apaški« modi in si ga ovila okrog vratu. Lica in ustnice ji je pokrivala debela plast pudra in rdečila; nihče, kdor je videl to krinko, si ni mogel misliti, da se skriva pod njo naravna polt čisto drugačne mikavne barve. Vendar je bila s svojim našemljenjem na moč zadovoljna; še malo ni slutila, da zbuja pozornost vseh gostov v lokalu. Niti mislila ni, da jo samo zato puste pri miru, ker jo imajo za še neizkušeno policijsko agentko in ne vedo, ali je sama, ali pa jo varujejo in ji pomagajo drugi, nevarnejši pre-oblečenci, pomešani med goste. Plesali so in pili, vsakega malo. Ženski gostje si očitno niso želeli drugega, kakor da bi bili vsem po godu, a »gospodje« so se menda malo menili za nežni spol — vsaj videti je bilo tako. »Bi se hoteli zasukati, miss?« S temi besedami se je priklonil »detektivki« mlad človek s plavo brado. Dora je takoj vstala, kakor je bila videla druge »gospodične«, in sprejela povabilo. Plesalec je bil eden izmed onih dveh, ki ju je opazovala, »plaveč«, kakor ga je imenovala sama pri sebi. Skrit glas ji je pravil, da je poskušeno ugrabljenje njene sestre v zvezi z umorom strica Manhattana in da tema dvema vsa stvar ni neznana. »Lep lokal, kaj?« je plavolasec začel pogovor in jo stisnil k sebi. »Oh, da, tako živo je tu!« je veselo odgovorila, ne da bi se izvila zoprnemu objemu. »Pa vas nocoj prvič vidim,« je moški nadaljeval. »Kako to? Kam zahajate drugače?« »Nikamor,« je odvrnila Dora. »Bila sem dalj časa... na potovanju,« je hotela reči, pa je za časa pomislila, da se take ženske navadno nimajo s čim voziti po svetu. Zato je junaško izjavila: »... v zaporu!« Kar razveselila se je te prisotnosti duha. »V senci!« je z lahnim nasmeškom popravil fant. »Da,« je dejala. »Kadar nisem v senci, prihajam zmerom semkaj. Bolj všeč mi je kakor v vsakem drugem lokalu.« >Verjamem... S katero stroko se ukvarjate?« »Z listnicami!« je slovesno odgovorilo dekle. »Kar povabite me k svoji mizi; če boste pri plačevanja računa le za hipec pozabili paziti na listnico, ae lahko zanesete, da vam jo sunem.« »Zelo ljubeznivo je, da me naprej svarite! Drugače ni navada izdajati poklicne skrivnosti.« Dora se je samozavestno nasmehnila. »Imam svoj poseben način,« je jela pojasnjevali Toda obmolknila je, ker je bila godba prenehala Ih se je po končanem plesu vse vračalo na prostore. »Pridite k najini mizi, da nama boste nekolika drugo vali,« jo je plavolasec povabil z besedo in rok* Utejuje; Davorin Ravijen — Izdaja sa Konzorcij t Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za ineeratni del jc odgovoren; L juhami* Volčič — Vsi v Ljubimi