t NadučiteU Andrej Golob. Nemila smrt nam je naglo vzela Ijubega tovariša. Andrej Golob, nadučitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju v mariborskem okraju, je pred 14 dnevi zbolel na influenci in vkljub pomoči zdravnikov ni več ozdravel, temveč zadela ga je 29. januarja t. 1. srčna kap, in ob pol enajstib zjutraj je mirno izdahnil blago svojo dušo. Pokojnik je bil rojen 22. novembra 1850 v Leiterspprgu pri Mariboru, kjer je bil njegov oče vinogiadnik. Od tam je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo v Mariboru. A neka nevzdržna želja ga je gnala v učiteljski stan, zato je 1. 1870 vstopil v tamožnje učiteljišče. Koncem julija 1874 je z dobrim uspehom završil mariborfcko učiteljišče in nastopil isto poletje podučiteljsko službo v Framu, kjer je imel Ijubeznivega voditelja g. Antona Hrena, spdaj nadučitelja pri Št. Janžu. Pri tpm jako gostoljubuem nadučitelju so se skoraj vtak mesec zbirali mladi učitelji iz Frama, Slirnice in Hoč, ki so 1. 1875 ravnokar ostavili enoletni pedagoški tečaj v Gradcu, zakaj bil jim je prijatelj, uČitelj in svetovalec, od vseh Ijubljen in spoštovan. To so bili gospodje Anton Brezovnik, sedaj vpokojeni učitelj in pisatelj v Vojniku, Karel Pestevšek, nadučitelj v Slivnici, Francp Žolgar, umrl kot nadučitelj v Rpčici, Ivan Nedi Ijko, učitelj v Hočah in umrl kot kaplan pri Sv. Martiuu pri Vurbergu in pokojni Andrej Golob. Izpit učiteljske sposobnosti je dovršil 1. 1878. v Gradcu, nakar je postel 1879. stalni učitelj v Framu. Že tukaj se je poročil z g. Berto, roj. Schutzbachovo iz Maribora, ki pa je pred Novim letom za pljučnico nevarno zbolela in še zdaj ni okrevala. Iz Frama je prišel spomladi 1880. kot šolski vodja na novo ustanovljeno pnorazrednico k Sv. Marjeti, kjpr je 1903. postal nadučitelj in blizu 27 let nenmorno deloval. Mnogo skrbi, truda in sitnosti mu je delala tudi stavba nove dvorazreduiee. Imel je jako malo in slabo stanovanje. Veliko veselja je imel do sadjerejstva, kar je pokazal tudi na svojem tik šole ležečem posestvu. Kako je bil pokojnik priljubljen zaradi svojpga neumornpga delovanja, Ijubeznivpga obnašanja, trdnega značaja ne le pri učencih, temveč tudi pri ljudstvu in tovarišib, se je pokazalo na dau pogreba dne 31,januarja t. 1. Dasi je bilo slabo vreme in je zapadel velik sneg, vseeno je prihitela razen šolske mladine velika množica faranov, nad 30 tovarišie in tovarišev z okr. Sol. nadzornikom4 g. I. Sehmorancerjem iz raariborskega, ptujskega, bistriškega okraja, ves krajni šolski svet in občinski zastop, da izkažejo predragemu zadujo čast. Šele ob 11. uri je domači župnik pred staro šolo v Šmarjeti blagoslovil kovinsko krsto, obloženo z obilico dragoeenih vencev, nakar se je izprevod pomikal mimo novega šolskega poslopja skozi Trniče v 1 uro oddaljeno farno cerkev k Št. Janžu v ptujskera okraju, kjer je bila zadušnica. Iz lece pa se je župnik g. M. Škorjanec v genljivih besedah poslavljal od rajnega, ki se je še pred 5 tedni v tej farni cerkvi udeležil z učenci sv. misijona, ne sluteč, da bo tako knaalo v rakvi tukaj ležal in klical: -Glejte, jaz grem k O.etu, boste skoraj prišli za menoj! G. govoraiku bodi tukaj posebej še hvala izrečena, zakaj pokazal je, da ve težnje učiteljskega stanu ceniti. Nato smo Goloba spremili na pokopališče in položi v hladen grob poleg svoje tašče. Nepozaben pa ostaue blagi pokojnik nam, sosednira tovarišem, saj nam je njegova ljubeznivost tako ogrevala srce, njegova gostoljubnost nas tolikokrat zvabila pod njegovo streho, kjer je vladala redka rodovinska sporazumnost in sladila njegovo življenje nepopisna otroška hvaležnost in odkritosrčna Ijubezen njegovih sorodnikov, zlasti svaka g. Skaluika, meščana na Dunaju. Pokojni je zapustil bolno vdovo in čvetero otrok, od katerih sta starejša kot trgovec in uotariatski kandidat preskrbljena, ralajši sin je učiteljiščnik in hčerka je pa ravno izvršila ljudsko šolo. Tebi pa, dragi nam Andrej, ki si bil priljubljen in znai-ajen človek, najboljši soprog, najskrbnejši oče, vzoren učitelj in rodoljub, blag kolega, skrben občan, izkratka c e 1 m o ž — bodi zemljica lahka in trajen spomin. D, P.