Spremembe v proračunskem sistemu
V novem zakomu nl samo na-tančno določen namen proračun-skih sredstev, termvei je določe-na tudi prednoat nam&na, česar do sedaj ni bilo. Iz proračuna Le finansirajo predvsem potrebe državnih organov ta ustanov, kakor tudi vse dražbene službe, če saine s svojim poslavanjern ne ustvarjajo sredstev za svoje po-trebe. Sele ko zagotavijo te pri-oritetne potrebe, lahko politično-teritoriaine enote iz proračuna finamsirajo negospodarske inve-»tdcije in pomagajo razvo-j gospo-dairstva na svojem področju. Gle-de finaasiranja gospodarstva je postavljeno načeio, da se inve-stioije v gospodaretvu finansirajo Iz investioLjskdh skladov, ki ima-Jo svoje posebne vire dohodkov. Toda 6e poliUčno-teritorialne enote razpolagajo s presežkj sredstev, lahko potem, ko so po-ravnale prioritetne potrebe, ki JMi finaais^ra proračun (prosvete, zdravja, socialnega skrbstva, ad-in/lriistracije itd.) ta sredstva vla-gajo v gospodarstvo tako ža in-vesticije, kakor za tekoče poslo-vanje gospodarskih organizacij (regresi, izgube, sanacije itd.). Ce kakšna politično-terttorialna enota želi svoja proračunska »redstva vložiti v gospodarske Investicije, jih vlaga Iahko samo v obliki dotacrj >-/esticij.skemu ¦kladu. nikakor pa ne n&posred-no s Linans.irarijem iz proračuna. Go&podarske organizacije se Li-nanaiTajo neposredno iz proraču-&a samo za njihovo tekoče po-•lovanje. Tako postavlja zakon jasno razmerje med gosp&dar-»tvom in proračunom in določa prednost potreb, ki se ftaansi-rajo iz proračuna.
Proračunski skladl
Sistem finaasiranja računa z možoositjo ustanavljanja prora-čaask,ih skdadov. Tj sfcladi nima-jo popolne finančne avtonomije, temveč so njihovd predračuai priloge ustrezajoiega proračuna. Dohodki in izdatki teh skladov iimajo značaj proračunskih do-hodkov in izdatkov toda se izlo-iajo !z proračuna, da bi se tako bolj popolno zadostile določene vrete potreb Ln po pravilu tudi v določenem obdobju. To izloča-nje zahteva pri poravnavanju vseh izdatkov tuda posebno teh-niko, ki je ni mogoče uporabit! pri navadnih proračuaskih iz-datkih. Da bi vpeljali red v si-stem skladov in onemogočill, da bi jih ustanavljali tudi za ttste potrebe, ki se finaasirajo iz pro-računa, se &kladi ustanavljajo samo z zakonom ali po zakanu.
Razen proračunske rezerve, ki služi za nepričakovane in neza-dostno določene potrebe finansi-raaja iz proračuna, se določa tudi ustanovitev stalnega rezerv-nega sklada. Ta sklad naj b! imela vsaka potitično-terito-lal-na enota. Sredstva pa naj bi služila za po-kritje izdatkov, ki so nastali zaradi elementarnih nezgod in za poravnavo drugih Izrednih splošno družbenih po-treb. Nepotrošena sredstva tega sklada se prenašajo v prihodnje leto. Sklad naj bi se ustanavil iz presežka doseženih dohodkov nad poravnafliimi izdatki po za-ključne-m obračunu proračuna iz ttstih dohodkov, ki jih bodo do-lotili zvezni predpisi in iz do-tacij. S sredstvl družbenega rezervnega    skiada    razpolagajf
lzvTŠnJ svetl all ljudskl odbori taiko, kaikox predpisuje zvezni iz-vrSni svet.
Proračnnsko leto se ujema z obračubskim
Do konca leta 1953 se je obra-Cimsko leto uj&malo z proračua-skira, to se pravi, da je 6il pro-račun končan v tistem letu, v katerem je bil sprejet. Od leta 1954 dalje je bil določen za iz-vršitev proračuna dopcvlnilni rok dveh mesecev. To pomeni, da je vsak proračun trajal 14 mesecev. Podaljšanje roka za iizvršitev proračuna je pokazalo dokajšnje pomanjkljivosti. Lokalni organi so predvsem izko-ristili podaljša-ni rok za ustvarjanje novih ob-veznosti, tako da so v januarju in februarju izvrSevali dva pro-računa — nove obveznosti po starem proračunu in prora<5un za tekoče leto. Pri tem je prav go-tovo prišlo do razmetavanja sredstev, ker organi niso iomeli časa, da bi jih racionalno trošili. Razen tega pa podaljšanje roka za obračun dahodkov v korist preteklega proračuna, povzroča tistim organ-om, ki obračunavajo dohodke, precejšnje težave prl razdelitvi po letih, zlasti pri vplačilu davka na dohodek. Go-spodarske organizacije žaključu-jejo svo-je obračune 31. decem-bra, podaljšanje roka za Izvršitev proračuna pa ustvarja podlago za nesoglasje%med njiho-vim ob-računom In proračunskim obra-funom. Vse te slabe stranl obra-čunskega leta seda] odpadejo. Proraičunsko in obračunsko leto se ujeniata in trajata od 1. janu-arja do 31. decembra.
Ker je dosedanja praksa, ziasti
pa leta 1954, pokaeala, da je ve-li)ko ljiudsfcili odborov izkoristilo predpdse o dopoInUnem proraču-nu Ln o spreme-mbah potrjenega proračuna (rebalansa) s tem, da je potrošilo vse ustvarjene pre-sežke dohodkov, v nekaterih pr:-merih pa celo tudi navidezne do-hodke, zato je v novem sistemu ukinjena ustanova dopolnilnega proračuna. Kar zadeva rebalans proračuna, bi ga pobitično-terito-riaLne enote lahko izkoristale samo v tem primneru, če bi prišle v tak položaj. da ne bi mogle ostvariti sredstev za izvršltev določeni.h izdatkov.
Določba o celotaem znesku obveznosti
Dosedanja praksa je zlast! pxi Investicijskih kreditih omogo-čala, da se' je v proračun vne;la letna tranša za tiste objekte, kj se gradijo več Iet, ne da bi bilo predstavniško telo pri potrjeva-nju proraičuna seznanjeno s ce-lotno višino izdatkov, ki so po-trebni za dovršitev tega objekta. Da bi onemogočUi tako prakso, predpisi določajo, da mora od-ločba (zakon), ki potrjuje pro-račun, vsebovati tudi odredbo o celotnem znesku obveznosti, kl izhajajo iz nabav, del in uslug, katerih rok trajanja znaša več kakor leto dni. Predpisi določa-jo tudi odredbo o skupnem zne-sku vseh obveznosti, kii jih je treba plačata v tekočem prora-čuask&m letu. Podobno je tudi s posojili.
Predpisl o lzvrSi.tvi proračuna so bolj ostri tudi glede odgovar-nosti tako naredbodaaalca kakor tudi tistega, ki polaga račune. Oba sta materialno in disešpUn-sko    odgovorna    za   vse  kržttve
zakona m za vso škodo, kl bl Jo
povzro6ila s-kupnasti pni razpo-Iaganju s proračunskiini sredstvi ia inventarjem, kd jim je zaupan na   nporabo  aii   na  upravljanje.
Kontrola nad izvršitvijo p-ro-računa je osredotočeoa pri dr-žavnem sekretarju za fkiance all pri sekretarju za finance Ijud-ske-ga odbora. Kcnnpenteoce gle-de kontrole izvršLlve proračtuia so raeširjene in pooblastila, ki jih predpisi dajejo pristojnemu upravnemu »rganu za pro-račun. bodo zagotovila boJj pravilno ia bolj racionalno uporabo prora-čunskih sredetev in skladov. Koatrola je v glavnera postav-Ijena horizontabio, toda v pri-merih, ki jdh zakon p.redpisuje, J€ postavljena tudi vertikalno, da bi se tako zagototrila zakoni-tost tako v procesu sestavljanja kakor tudj v procesu izvrševaaja proračuna.
Drugi predpisi določajo teh-niko pri izvrševanju proračuna in spopolnjujejo novi proračun-ski ststem.
S. Dakič
NAD POLOVICO JABLAN V  SRBIJI  IN  SLOVENIJI
Od okrog 9,5 milijoivov jablan, kolikor jLh imanM) v naši državi, odpade skoraj polovica na Srb:-jo iai Slovenijo. Srbiga Una, vštevši tudi Vojvodino in Kosov-sko-metohijsko oblast, okrog 3.5 miJijana rodnih dreves. V Slove-niji znaša Stevilo rodnih dreves okrog 2,6 milijona. V drugih re-publikah so jatelane razdeljene takole: na Hrvatsko odpada okrog 1,400.000, na Bosno in Her-cegovimo okrog 1,500.000, na Ma-kedoraijo nekaij več kat 460.000 in na Crno goro ofcrog 55.000.
Treba je poudariti, da je v Slo-veitiji kapar uničil ivad mUijoa dreves, kar predstavlja za raš« goepodarstvo občutno škodo.