Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ---- sprejemajo. - Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. = Štev. 20. V LJubljani, v soboto 23. marca. Naročnina: na leto ... K 3'— pol leta . . . * 4'— četrt leta . . . » 2 — Posamezna Številka 20 v. — Inserati po dogovoru. =: Leto 1918. Jugoslovanska država in Trnuljčica. Kdaj bo rojstni dan jugoslovanske države? Ali bo res takrat šele, kadar bo nemško-madžarska oligarhija blagovolila izprevideti, da je-ves trud zaman, da se stvar ne more več zadržati? Vojna je vse pravo postavila v drugačno luč, kakor smo bili vajeni. Kako svet nam je bil pojem lastnine, kako globoko je pala razlika med tvoj in moj! Najprej je država zrahljala pojem zasebne lastnine. S potrebo vsled izrednih razmer je opravičila svoj nastop. Dejansko se je postavila na stališče, da je nujna splošna korist več kot dotlej tako upoštevana zasebna lastnina. Izredne razmere so začele nastajati tudi za posameznike, zato so tudi zasebniki začeli rekvirirati. Lakota in pomanjkanje je začelo gledati v deželo in tatvino je začela tudi javnost gledati z drugačnimi očmi. Nič več moralnega po-hujševanja, tatvina je postala nujno zlo, o katerem je vsak mnenja, da sicer mora priti, dasi gorje tatu, ki ga dobe. Država je postavila toliko in takih odredb in naredb, da jih je nemogoče držati. Lahko bi se postavila velika premija za tistega, ki se danes drži črke in smisla vseh naredb in odredb. Prestopanje goljufanje teh odre ib je postala vsakdanja obrt, kogar zasačijo, je imel pač smolo, in če njegov prestopek ni bi! protisocijalen, ga javnost celo pomiluje. V teh razmerah se nam vsiljuje vprašanje: Ali je bilo res osebno pravo prej kot oseba, ali je bilo prej lastninsko pravo kot lastnina, ali je bilo zakonsko pravo prej kot družina? Vprašanje lahko stavimo tudi tako: Ali so res osebe samo zato in v toliko, v kolikor imamo osebno pravo, ali obstoji lastnina samo zato in v toliki meri, kolikor določa pozitivno lastninsko pravo. Pravni učenjaki so že davno dognali, da se mora pravno zakonodajstvo ravnati po življenskih in gospodarskih razmerah, ker je nasprotno nemogoče, da je dolžnost zakonodajalcev pazno slediti razvoju, uganiti glas življenskih strun in prilagoditi mu zakone, pozitivno pravo. Zakonodajna oblast mora sicer imeti tudi moč sankcije, imeti mora sredstva in moč, da lahko vsakega prisili, da zakone izpolni, da jih ne prestopa. Vir te moči pa more biti le ljudstvo samo. Glavna in edina uspešna sankcija za zakone je ljudsko prepričanje, da so zakoni dobri in pravični! Če ljudstvo ne sodeluje s prepričanjem, je vsa državna sila prazna, nikdar ne more zakonov uspešno uveljaviti. Med vojno je med zakoni in živ-ljenskimi razmerami nastal posebno globok prepad, zato so zakoni izgubili svojo notranjo moč, dasi je država poostrila sankcijo. Zakonodaja je v Avstriji Ahilova peta. Malo ne vse zasebno pravo je zastarelo. Zato reč imamo pre-okoren, prepočasen stroj, krivdo pogosto pripisujejo parlamentu, ali celo politikom sploh, vendar po krivici. Krivda tiči v našem javnem pravu. Ko so se pri nas delali temeljni ustavni zakoni, so opravili delo nestrokovnjaki. Delali so po francoskem in belgijskem vzorcu, dasi so bile pri nas druge razmere. Zraven so radi odnehavali in popuščali navzgor in ob enem uredili vse skupaj tako, da je še premalo politično izobraženo ljudstvo verjelo, da je samo dobilo vajeti v roke, dočim jih je v resnici samo oligarhija. Mojstri sami pa tudi niti toliko niso bili politično izšolani, da bi bili znali ločiti med zakoni in pravnimi načeli. Naši ustavni zakoni so lepa pravna načela, primerni za govore, predavanja, slavospeve, uprava, vodstvo in javnost pa ne ve kaj početi z njimi v praksi. ^ Prokletstvo zlega dejanja pa je, da tudi v razvoju in posledicah le zlo rodi. Usodna napaka storjena ob spočetku našega ustavnega življenja poraja neprenehoma vedno več gorja, postala je prokletstvo monarhije, kakor da se je Trnuljčica zbodla ob ustavno vreteno in da jo je zadelo prokletstvo. Mogoče je tudi v tem nekaj psihologične razlage za splošno razširjeno hrepenenje po princu, po kralju Matjažu, ali po modrem možu, ki bi Trnuljčico zbudil in odrešil. Zato pa v našem javnem pravu še celo ne more ' veljati načelo, da mora biti najprej zakon, potem šele stvar. Ker naša ustavna zakonodaja spi že 50 let, narodi ne morejo spati. Kdor veruje pri nas v življenje le toliko, kolikor ga potrjuje črka zakona, za tega še danes ni v monarhiji narodov. Naši zakoni poznajo pač ljudi, govoreče različne jezike, narodov pa ne poznajo. V testamentu ne moremo imenovati za dediča slovenskega, češkega ali hrvaškega naroda, ker za zakone narodov ni. Nobeden drug si ne upa več tajiti njihove eksistence, samo 50 let speča Trnuljčica to lahko stori. Narodi so se zdramili, začeli so krepko živeti, v mladostni razposajenosti so razgrajali, Trnuljčice pa niso zbudili. Malo nerodno je sicer bilo, vendar so napredovali tudi brez nje. Med vojno so postali narodi polnoletni, zahtevali so svoje deleže, svojo samoodločbo, Trnuljčica pa spi. Nastane pa vprašanje, ali so res narodi polnoletni, če Trnuljčica spi, ali ne postanejo morda šel a tedaj, ko se ta prebudi. Za jugoslovansko državo imamo vse: imamo grudo, imamo ljudstvo s trdno voljo tvoriti državo Ali je bistven pogoj za državo zbujena Trnuljčica. Katera državno pravna veda to uči? Naša jugoslovanska država je dejstvo. Skupna ljudska volja je njen temelj. Vemo, da naša vladarska hiša ni proti njej. avstrijski ministerski predsednik jo je prignal Priznal jo je sicer samo kot jugoslo-slovansko vprašanje, toda ne moremo ga smatrati za tako naivnega politika, da bi mogel resno verjeti, da more troedini srbsko - hrvaški - slovenski narod živeti samo kot vprašanje. To je storil samo v svoji plašljivosti, da bi zmotil kroge, ki jih je zmešala nemška filozofija. Mi smo vsi preveč realni, da bi mogli verjeti, da živimo, delamo in napredujemo samo^ kot vprašanje. Živimo, delamo in napredujemo kot jugoslovanska država, naša enotna volja je naša sankcija. Nešteti podpisi za deklaracijo so nam več, kot soglasje madžarske gentry in nemških nacijonalcev. Vse naše delo je njej posvečeno. Gotovo pa ne more biti vse naše delo samo dramljenje Trnuljčice, dasi je njen spanec tudi za nas velika ovira, kakor je za vso njeno bližino, in gotovo je tudi, da ne zahteva samo naša korist, da jo predramimo, ampak še marsikoga drugega. Do zdaj sta Trnuljčico stražila samo madžarski grof in nemški nacijonalec. Danes je precej že splošno prepričanje, da to nista poklicana ženina, da jo sploh predramila ne bosta. Naši politiki jo j dramijo, ali jo bodo predramili, kdo ve? Mi drugi I pa bomo delali za njeno rast in moč na kulturnem in gospodarskem polju Naš uspeh pa je gotov, naša država bo rasla, napredovala, kakor je dozdaj naš narod, pa naj se Trnuljčica prebudi ali ne, in našo državo prizna ali ne. Dr. M. HaaaBB»M«MiBiuHi»raitraww« Miiinm—nant Jugoslovanska država in narodni svet Dr. J. — Za državo je poleg ljudstva in ozemlja najvažnejša sestavina organizacija. »Jugoslovan" si je dal nalogo s politično izobraževalnim delom vršiti dr. Krekovo oporoko. S politično zemljepisnimi članki poglablja in širi naše domovino znanstvo. Naše ljudstvo uči gledati na našo zemljo s čisto novega vidika, s stališča jugoslovanskega politično zavednega državljana. Podpisovanju maj-niške deklaracije je posvetil vso pozornost, Sijajno število teh podpisov dokazuje enodušno voljo jugoslovanskega ljudstva tvoriti lastno državo. V delu pa moramo iti dalje. Posvetiti moramo veliko skrb naši organizaciji. Jugoslovani imamo že jako razvito politično organizacijo. Vsak političen interes ima pri nas svojo organizacijo in sicer ločeno po jeziku in svetovnem i naziranju. Stem, da se je ljudstvo energično izjavilo ! za samostojno jugoslovansko državo, jp izreklo tudi jasno zahtevo po organizaciji, ki naj brani in izvršuje ta skupni, najodličnejši naš politični interes — Vsa politična javnost je to zahtevo tudi takoj razumela. Glede oblike in načina, se je pa ta potreba začela izražati v začetku bolj nejasno. Najprej so jo tolmačili nekateri politiki z vprašanjem, ali' ne bi kazalo, da z ozirom na novo, najvažnejšo, najnujnejšo^ svojo politično zahtevo pozabimo vse razlike političnega prepričanja in ustanovimo eno samo skupno deklaracijsko strankn. Po primeroma kratki debati se je splošno spoznalo, da bi to ne bilo praktično. Tega načina naše skupne državne organizacije danes nobena resna politična stranka ne odobrava več. Vedno večje in splošnejše pa je zanimanje za naš narodni svet. Moti pa še nekoliko staro pojmovanje narodnega sveta Oehi so namreč imeli narodni Svet že pred vojno in tudi pri nas so se nekateri že pred vojno ogrevali zanj, dasi ni bil takrat mogoč vsled naših posebnih političnih razmer. Narodni svet te dobe je seveda imel značaj, ki bi našim potrebam ne zadostoval več, prej se narod še ni čutil tako kot izrazita politična, državnotvorna enota, temveč bolj kot kulturna in gospodarska skupina, in to je bilo tudi merilo za narodni svet, za njegov delokrog in za njegovo sestavo. V naši jugoslovanski ,cesco Punter", da je med 10 000 Rojančani le 180 Mohorja-nov, da ima nek »zaveden* vod telj d a pečata za svoje ime, e iega za slovenske stranke, drugega za m«:g sirat ? Rodoljubi I Ustanovite povsod krajne svetel Litva in Letska. Š. — Kaj pa imajo ti opraviti z Jugoslovani? Bo marsikdo vprašal. Dosti. Njigova kultura je najboljši dokaz za upravičbo našega stremljenja po samostojnosti, oni nam povedo, koliko lahko napravi narod sam iz sebe, tudi če še ni samostojen, samo da ga pri miru pustijo, da prosto razvija svojo moč. Kaj šele, če je narod samostojen! Tako dobro skrbi naša vlada za nas, nikjer se narodom ne godi boljše kakor pud našo blaženo nemškutarsko vlado, tako vpijejo naši dobrotniki. In zakaj je nihče nima rad, zakaj tako državo kot je sedaj, vsak zanika? Zakaj je pri nas toliko analfabetov, pri Letih in Litvinih pa ne? Pa so bili Leti in Litvini vendar že dvesto let pod rusko knuto 1 Res jih ruska vlada ni podpirala, a vsaj pri miru jih je pustila in prosto so se razvijali. Potem pa še nekaj. Nekaj laži. Če bi človek čital uradne liste, bi mislil, da je najbolj vroča želja Letov in Litvinov združiti se z Nemčijo ali pa postaviti na prestol kakega nemškega princa. Nobeden v Litvi Nemcev ne mara, vsak komaj čaka, da odidejo. Pa pravijo, to je od nekdaj nemška dežela, nemški viteški red in red meča si jo je osvojil za Nemce. In vendar ivorijo Nemci tam gori komaj par odstotkov prebivalstva ; in ti so veleposestniki, tako osovraženi pri Litvinih kakor zlepa ne kdo drugi na svetu. Pa še ti veleposestniki niso vsi za Nemce. Lažejo pa naši listi kar se da, samo da jim pride pray. Gredo iz stališča: Kar je nemško ali madjarsko, vse to je lepo, hvalevredno, bo?je. Poglejmo najprvo kaj piše o Letih in Litvinih nemško glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd" 8. marca letos, potem pa primerjajmo s tem članek, ki ga je priobčil berolinski BVorwarts" 9. januarja letos in ki ga je spisal Nemec iz Rige. Preje pa moramo vedeti, kaj je Letska in kaj je Litva Danes je to nekaj drugega, kakor je pa dežela, kjer stanujejo Leti in Lttvini in vendar bi se samo ta smela tako imenovati. Za Letsko to tudi približno velja, a včasih je bilo tudi glede Litve tako; ko so pa Litvini raztegnili svojo oblast dalefc doli ha jug, je z njimi vred prehajalo tudi ime Litva na vse novo osvojene pokrajine. Primerjaj prostor Avstrije ob Donavi za časa Babenberžanov in pa sedanjo Avstrijo. Pozneje se Litva združi s Poljsko. Poljska propade, njeno posest si sosedi razdelijo; ime Litva se po-pomakne zopet na sever, a ne tako daleč, da bi obsegla sedanje bivališče Litvinov. Zato čitamo na današnjih kartah ime Litva veliko bolj na jugu kakor pa stanujejo Litvini. Mi pa obe imeni spojimo v en pojem in ne gledamo na današnjo oficielno prikrojeno skupino tega imena, temveč na domovino naroda. Govorimo o Letih in Litvinih, pa je bistveno isto; to sta najbližja sorodnika, Leti bolj na severu, Litvini bolj na jugu. Lloyd torej pravi: „Tudi Litva pričakuje od sedanje vojske in od propada Rusije zopetnega vstajenja in prerojenja. Njene dežele so že dolgo časa zasedene od Nemcev in Litvini se veselijo nove uprave in možnosti, da bodo z združenimi močmi dvignili svojo narodnost. To so v ruskem delu Rusi davili kar se je dalo, ruska litvinska politika je obstojala v neusmiljenem zatiranju. — Pripomniti moramo, da je stanoval ta narod pod imenom Prusi tudi v sedanji Nemčiji, pa ga je uničil meč križarjev in pa novodobna germanizacija. — Vsako duševno življenje je bilo umorjeno, litvinskega jezika v šolah niso trpeli. Nemci pa svojim Litvinom nikdar niso branili, gojiti lastno narodno kulturo, čisto v nasprotju z Rusijo. Seveda je bil pa vpliv n e m š t v a vedno') tako močan, da se je litvinsko življenje moglo le malo razvijati. — Ni čuda, na Pruskem r e s ni nobene litvinske šole, na Ruskem jih bbmo pa videli ogromno število. — A narod je samorasel in ima pravico do samostojnosti, kojo upravičenost mu mora vsakdo ravnotako priznati kakor vsem ruskim obrobnim narodom do zadnjih dni izročenim ruski samovoljnosti. V 19. stoletju se je zlasti med pruskimi Litvini začelo razvijati živahno literarno delo vanje, kojega prvi izvodi so mogli priti na Rusko le potom vtihotapljenja. Do leta 1904 niso imeli ruski Litvini nobene svoje šole, pouk je bil omejen na rodbinski krog. Tako madjarski list. Oni Nemec iz Rige, ki omeji svojo študijo samo na severni del, na Lete, pa pravi: Dežela Letov meri 63.000 kms — šest Kranjskih ali Koroških, dobre tri otajerske — in ima 2,554.000 prebivalcev — pet kranjskih, dve štajerski. — Stanujejo pa v Kuronski, štirih južnih okrožjih Livonske in v lnflanciji, to je v treh severnih okrožjih guber-nije Vitebsk. Večina prebivalstva je kmetiška, to daje deželi značaj. Pred vojsko je bilo na kmetih od 1000 prebivalcev 945 Letov, 10 Litvina, 22 Nemcev, pet Židov, trije Rusi, dva Poljaka, deset Estov in trije drugi. Tudi tri okrožja Inflancije imajo po večini litsko prebivalstvo. Mesta so pa umevno dosti bolj mešana. Vendar pa tvorijo Leti od 26 tamošnjih mest v 17 absolutno večino, v šestih relativno in samo v treh majhnih kuronskih mestih je večina židovska. Nemci so šteli pred vojsko v petih mestih manj kot pet odstotkov prebivalstva, v devetih deset do petnajst in samo v treh petnajst do dvajset. V celi Letski ni mesta, kjer bi bilo Nemcev več kot četrtina. Tudi Rusov ni bilo dosti, v 21 mestih manj kot pet odstotkov in samo v dveh 15 — 25 odstotkov. Pravzaprav pridejo glede nemškega prebivalstva vpoštev samo nekatera večja mesta. Poleg 15.000 nemško govorečih Židov so našteli v celi Letski pri zadnjem ljudskem štetju 120.000 Nemcev, od teh pa 96.000 v mestih Libava, Mitava in Riga. Torej v treh mestih 80 = štiri petine ! O nemštvu je mogoče govoriti zato le glede teh treh mest, v vseh drugih mestih in na deželi pa pride 24.000 Nemcev na več kot dva milijona Ne-nemcev. Pa še v imenovanih treh mestih tvorijo Nemci samo majhen del prebivalstva; v Rigi npr. so zadnjikrat šteli 13. avgusta 1917 in našteli 144'U Nemcev! Pa kako so Nemci vpili, da je to največje nemško-kuronsko mesto, da so zopet osvojili trdnjavo nemštva. In zdi se mi, da je tudi ogromna večina Slovencev do danes mislila, da je Riga nemško mesto. Letov v Rigi so našteli pa 55 °/o! V Libavi septembra 1917 samo 13'7°/° Nemcev, pa je bilo takrat že dolgo v nemških rokah. Tudi v mestih torej, ki štejejo štiri petine vseh Nemcev Letske, ne znaša njihovo število več kot eno sedmino, v celi Letski pa komaj 6%! Vprašanje je, če imajo Leti zadosti veliko k u 1-turo, da postanejo samostojni. Od srede preteklega stoletja se lahko primeroma prosto razvijajo — »Pester Lloyd" o tem nič noče povedati, — če tudi so se morali za razvoj neprestano boriti. Med Leti ni analfabetov; pač pa nekoliko starejših ljudi ne zna pisati, brati pa znajo vsi. V celi Letski je samo par oostotkov analfabetov. — V Avstriji pa okoli 30 7°! Glede srednjih šol je L e t s k a p r Vyfc med kulturnimi deželami, kajti leta 1910 je bilo tam 96 srednjih šol z 22.600 učenci, ena šola na 26.000 ljudi. Samo Norveška ima relativno isto število srednjih šol, na 26.000 prebivalcev eno; Belgija že na 41.300, Francija 44.600, Nemčija 54.100, Avstrija na 63.700, Bolgarija 161.000 itd. Treba je povdariti, da so bili pred vojsko učenci v malih mestih skoro izključno Leti in da je v Rigi veliko število šol, ki jih obiskujejo samo letski dijaki. V zvezi s tem je tudi veliko število 1 e t s k i h visokošolcev. Leta 1913 je študiralo na ruskih vseučiliščih 1.850 letskih dijakov, par stotin pa jih je bilo na visokih šolah Francije, Nemčije, Švice itd. Če vzamemo kot najnižje število 2.000 visokošolcev in ga primerjajmo z manjšimi državami, moramo kar ostrmeti: na Švedskem še enkrat več ljudi, pa 1200 visokošolcev, na Danskem in Norveškem pri pri bližno istem prebivalstvu po 1 400, v Bolgariji še enkrat toliko prebivalcev in komaj 800 visokošolcev. Razmerje visokošolcev in prebivalstva je samo v nekaterih starih kulturnih državah ugodnejše, n. pr. v Italiji ali na Francoskem. Značilno, za letsko kulturno življenje je tudi letsko časopisje. Leta 1913 so izdajali Leti 51 periodičnih listov, od teh 27 časopisov. Samo v Rigi je izhajalo pred vojsko deset dnevnikov v let-skem jeziku. jI Tudi društveno gibanje in zadružništvo je zelo razvito. Pred vojsko je bilo samo v Kuronski in letski Livonski 140 gospodarskih društev, 40 čebelarskih, dve sadjarski in vrtnarski, 100 živinorejskih potem dve kmetijski šoli in več preskuševališč. Leta 1913 so priredili 90 kmetijskih tečajev, ki se jih je udeležilo 9000 oseb. Našteli so nadalje 300 zavarovalnih družb. 60 konsumnih društev, od teh 18 v Rigi itd. Približno isto kulturno stopnjo kakor Leti so dosegli tudi Litvini. In vse to je napravil narod sam brez pomoči države in kljub vsemu nasprotstvu vladajočega nemškega veleposestva; tega je kar strah pred cvetočim napredovanjem Letov in Litvinov. Zato se ne čudimo, če pošilja veleposestvo odposlanstva v Nemčijo s prošnjo, naj se te dežele prikjopijo Nemški. Pa kakor rečeno tudi vsi veleposestniki niso za Nemce. Ljudstvo jih pa sploh ne mara, ve, da pod nemško vlado ne bo iste prostosti, kakor je bila pod rusko, vidi trpljenje Pol|akov na Nemškem in se boji gospodstva take vlade. Nauk Za nas: Otresajmo se povsod tujega vpliva. V boj za prostost in samoupravo, le samostojni bomo mogli napredovati. Svetovni izvoz po vojski. E- — Ko se vrnejo tako koprneče pričakovani časi svetovnega miru, bo nastal v izvažanju blaga po vesoljni zemlji tako velik preobrat, da ga lahko imenujemo kar naravnost revolucionarnega (preku-cuškega). Na podlagi zdravega razurha si iahko razvozlamo precej točno vzroke in posledice tega prevrata v trgovini. Začel se je ta prevrat seveda že pred vojsko, a stopical je tako polagoma kot polž, tako da jih je le malo opazilo njegove grozeče ro-žičke. Prvi med temi/so bili Angleži, ki so z bridkostjo opažali, da gre njihova trgovska slava navzdol in to je tudi, četudi bolj ali manj nezavedno, bil eden izmed vzrokov, ki je potisnil Angleže v bojni metež. Vzrok, da se bodo, oziroma so se že eksportne razmeie po celi zemlji, prav posebno pa v Evropi, grozno izpremenile, tiči v tem, da se stališče Evrope napram izvenevropskim deželam, ki so bile nekdaj skoro brez ljudij, danes pa jih posedajo be-lokožci, izpreminja na škodo Evrope — to izpre-membo še prav posebno pospešuje vojska, — drugo važno vlogo pri tem pa igra industrializacija (vedno večja obrtnost) rumenega plemena v Aziji in Avstraliji, pred vsemi Japonske. Saj se pred 60 leti ni kadilo na Japonskem iz m benegn tvorniške-ga dimnika in danes? Država »vzhajajočega solnca" je na potu, da postane za vzhod to, kar je bil Anglež doslej za zapadni del sveta. — » Kako se bodo izpremenile eksportne razmere med Evropo in Zedinjenimi državami Amerike! Slednje so bile še pred 40 leti močno neobljudene in v prvi vrsti poljedelska država. Veletok izseljencev iz Evrope se je razlival preko obširnih dežela in je prideloval vse surovine, ki jih je dopuščalo ondotno podnebje, ravnotako pšenice, kakor tobak, ali bombaž in drugo blago. Leta 1891 pa so vzeli Indijancem še zadnjo reservacijo (kos dežele, kjer so imeli ubogi rdečekožci še svoje stare pravice), da so mogli dati priseljencem zadnja cena zemljišča. Pod i-menom Oklahama tvori ta kos zemlje odtlej posebno zvezno državo. A tudi tukaj so oddali hitro vso zemljo, sposobno za plug in od tega trenotka nadalje se tok priseljencev ne more obračati več meni nič tebi nič k poljedetstvu. Da si morejo dobiti kruha so jeli vreti priseljenci v tovarne. Te so kma-razpolagale s stotisoči delovnih sil, porajale so se druga za drugo obširne veleobrti, sedanja vojska pa je dala ameriški industriji toliko naročil za vojno, da zgodovina ne pomni podobnega in to je pripomoglo ameriškim tvornicam, da so se razvile prav orjaško nalik rastlinam v zakurjenem rastlinjaku. Evropejska veleobrt se je mogla razviti le polagoma tekom dveh stoletij, primerno naraščaju prebivalstva po rojstvih, Amerikanci pa so ustvarili svojo industrijo na podlagi neprestanih dotokov odraslih priseljencev, za katerih vzgojo in izobrazbo je morala nositi stroške ne Amerika, temveč stara majka Evropa — storili so to v kratkih letih in pri tem so jim padle vse izkušnje, starejše iznajdbe i. t. d. Evrope v naročje zastonj, kot zrel sad. Navajeni smo že na to in zdi se nam umljivo samo ob sebi, da Severna Amerika ne vozi k nam n. pr. surovega petroleja ali nafte, ampak razne iz njega narejene druge produkte, kakor bencin, sve- Petar Preradovič (roj. 19. marca 1818 umri 1872.) Vsa Hrvatska je te dni polna slavi ja, s katerim praznuje stoletnico rojstva svojega največjega 1 ričnega pesnika. Nameravali so pri slaviti stoletnco v glediš u v Z<-grrbu, vpričo vse Jugoslavije, in tudi Čno zdiužiti v enem književnem jeziku, ki naj bi bilo štokavsko narečje kot nekako v sttdišču vsega jugoslovanskega ozemlja Bilo je to zdravo gibanje, ki nas bi bilo, da ga niso se siio zatrli, dvignilo iz ti-očletne sužnjosti. Ž vseh krajev Jugoslavije o t daj v Zagreb dopisovali in se podpisovali: Ilir iz K anjske, Štajerske, Koroške Dubrovnika, Srema, Bosne itd Z eno besedo: takrat so počeii to, kar zdaj izza naše majniške deklaracij na-daliujemo. Zagreb, kakor rečeno, je b i pa ognjišče tega velikega p< krt ta. Kdorkoli se je temu ogn|išču približal, se je vnel in razplamtel za vedno. \i Zagreba je mladina taznašala ogenj ilirskega rodoljub.a na vse sirani. Tak navdušen llirec ie bil m adi pisatelj Ivan Kukuljev č Sakc nski. L. 1840 je bil v Milanu, v vojni službi. In dobra sreča je hotela, da je tistega leta prišel tudi mladi Pctar Preradov č, ki se je bil, rojen v Vojaški Gramci od pravoslavnih staršev, izšolal v Dunajskem Novem mestu za kadeta in v osmih letih šolanja (1830 — 1838) materinščino skoro popolnoma pozabil, v M lan k svojemu polku in v družbo mladih Ilirov, posebno Kukuljeviča. To srečanje je odločilo: Preradov č, ki je dotlej zlagal nemške pesmi in bi jih bil najbrže tudi še nadalje, da ni bilo Kukuljevičevega vpliva, je postal Ilir in pesnik ilirski. Zavedel se je, da je tudi Slovanu na počila zora lepš h dni. V Zagrebu je takrat izhajal ilirski časopis »Danica", Dalmatinci so pa v štirideset h letih začeli izdajati ,Z"ro", In v prvem broju pivtga letnika je naš pesnik objavil svojo — tolikokrat omenjeno in hvaljeno — budnco: „Zora puca, bit če dana!" (t. j. zarja je nap* čila, dela se dan). V tej pesmi kliče sicer najprej Daimaiincem: »Okrerii se k zlatnom vedru, slavna zemljo dalmatinska" — ali s s^ojo ljubeznijo je kmalu objel vso zemljo tro-jedine kraljevine, pojoč: »B že živi i sjedini troju ztmlju jednog roda! Kad smo jedn g otca sini, i j e d n u majku daj! Bože živi i sjedini jednog roda troji kraj I In še dalje je š o njegovo obzorje: Hrvat in Srb sta en narod; razločevati med njima se pesniku zdi — nespamet. (Prim. pesem : Hrvat i li Srbin.) — Končno je objel ves slovanski jug: Od Stambula grada do Kotora, od Crnoga do Jadran>kog mora — povsod prebiva en narod, se govori en jezik se poje ena narodna pesem. (Pesem: »Rodu o jeziku.") Po pravici torej Jugoslovani Petra Preradov:ča slrvimo kot pesnika jugoslovanskega združenja in zjedinjenja. Toda priilo je leto 1850 ko so Hrvate tisto prejeli kot p ačilo za svojo zvestobo, kar Madjari za kazen za svojo vstajo — absolut zem. Ime »nirizem" se ni smelo več imenovati. Tema ... Ali po desetih letih so se zopet prikazali žarki. V letih 1860 — 1872 je Preradovič — ki je ostal tudi v dobi Bah jvih hu-zarjev zvest in znača^n sin domovine svoje, — spesnil prekrasne ode na poklic Slavjanstva. »Veliko, silno, preslavno, svemožno Siavjanstvo" — na meji je med vzhodom in zapadom; slovanska zemlja bo kakor nova gora Hireb izhodišče vseobsegajoče liubtzni med narodi: »K'konoše, Triglav, Tatra Bdkan, Ural i Vilebit plamte novimi Horebi Duha božj g, opet govorečeg. . ." („Slavjanstvu\) Preradovič ni nehal verovati v sluvanstvo, to je drugo, kar nam dela drag njegov spomin; tretje pa je njegov ganljivi zgled, kako moramo ljubiti svojo domovino. Mnogo je pesnik kot višji častn k bival v tujini, malo v domovini; velike časti mu je dala tu jina, malo domovina: in vendar ga je od slavne, bo gate tuiine vleklo sice neprestano k mali, zaničevani, ubi žii domovini. Prekras io je to njegovo hrepenenje izraženo v njegovi najlepši pesmi, v »P u t n i k u": »Tudja zemlja ima svoje, Ne spoznaje jade tvoje, tudja ljubav ljubi svoga!" — Želi si, — kakor naš Prešeren — da bi v zemlji domači počival: »U t v o m polju daj mi groba, Tvojim cvitčem grob mu kiti. . !" Izpolnila se mu je ta želja: sredi med rrijatelji — Ilirci leži gori na mirogoju nad Zagrebom, in s-cvetiem mu je nasul grob hvaležni narod posebno pretekle dni. Slava ti večna, naš pesnik! D. tilni petrolej, vazelin i. t. d. Ravnotako se ne čudimo, ako ne pošilja Amerika k nam surovih bakrenih rud, ampak mesto njih čist baker, iz njih iztop-Ijen. Bolj napeto pa poslušamo, da Amerika ne mara voziti v Evropo več svojega žita, ampak le iz njega narejeno moko in otrobe. Seveda ima pri tem namen, da zasluži pri tem sama inlevščino, ki jo je privoščila doslej v prvi vrsti angleškim mlinom'. Seveda je to iz amerikanskega stališča edino pametne stališče. * Tudi nad tem se doslej nismo izpodtikali, da je Amerika v veliki meri izvažala svoj surovi bombaž. To je še spomin na one čase, ko je bila Amerika še poljedelska država. Njeni kmetovalci so z veseljem, gojili bombaž, ker so pri tem izvrstno zaslužili; da bi pa predelavah surovi bombaž sami v velikih tovarnah, nato Amerikanci niso mogli misliti zavoljo popianjkanja ljudi. Ako prodaja Amerika še danes surov bombaž, je to samo preostanek ravnanja, ki nasprotuje celo vsemu narodnogospodarskemu na zi ran ju in ki se je popolnoma preživelo. Sedanja, že^ skoro 4 leta trajajoča vojska bo storila v veliko škodo Evrope konec tej prednosti Evrope in zlasti Anglije na mnogo hitrejši način, kot bi se bilo zgodilo brez nje. Mesto počasnega prehoda bo nastop.] nenaden preobrat. Pomisliti moramo le, da je trgovala in predelovala surovi bombaž pred vojsko cela četrtinka angleškega prebivalstva. Par številk nam pove, kako so se izpremenile razmere v kratkih 4 letih na tem polju. Ameriški bombaževi pri-pridelek je znašal i. 1914 celih 16,793.000 bal (1 bala ali ovoj je okrog 200 kg), 1. 1917 pa samo še 11 miljonov bal. To silno nazadovanje se da razložiti iz pomanjkanja kalija za gnojenje, ki se dobiva iz Nemčije. Od tega so predelali v zedinjenih državah samih nič manj kot 7,680.000 bal,' — od teh samo ža napravo groznega strelnega bombaža 1 cel milijon bal! - tako da so ostali za izvoz samo še kaki 3—4 milijoni bal! L. 1913 pa je znašal izvoz 9.026.000 bal ; na ta način znaša nedostatek surovega bombaža za ostali svet izven Zedinjenih držav ničmanj kot 5 do 6 miljonov bal. Pri tem pa rastejo in se množijo aineliške predilnice dan na dan kot gobe po dežju, kajti angleške konkurence je le zelo malo in ameriški dobički so danes tako ogromni, da se o čem podobnem pred 4 leti niti sanjati ni moglo. To naraščanje tovaren, ki bodo imele tudi po vojski dela dovolj, pa zmanjšuje seveda vedno bolj veselje Amerikancev za izvoz surovega bombaža, kakor pa da bi ga prepuščali tujcem; to velja posebno za blago, ki se izdeluje na debelo, kakor razne vrste sukno, sukanec i. t. d. Amerikanci bodo storili isto, ozir. že delajo isto, kar so delali Nemci že dolgo s svojimi surovimi kalijevimi solmi. Dvesto in sedem (207) nemških kalijevih rudnikov tudi ne prodaja surovih soli v inozemstvo, ampak jih predelajo popreje domače kemične tovarne v trgovsko blago, pri čemer krasno zaslužijo in to se zdi vsakemu človeku umljivo samo ob sebi. Utegnil bi pa kdo upati, češ: ko se povrne mir bo pa uvažala Evropa potrebni surovi bombaž od drugod, če ga ji ne bo dal Severni Amerikanec. Takim naj precej povem, da ima bombaž glede podnebja ^ prav posebne zahteve; hoče namreč v vročih deželah mokro spomlad in dolgo suho jesen. To je vzrok, zakaj se pridelovanje bombaža v Zedinjenih državah ne da še bolj raztegniti. Boinbažev-čevim zahtevam ustreza poleg Sev. Amerike, nekaj Indije in Egipta le še velik del Kitajskega. Tega se sinovi osrednjega kraljestva tudi že zavedajo, a vojska jih je privedla popolnoma k pameti. Kitajske delniške družbe že zidajo predilnice, ki jih je mogoče vsak čas povečati in te družbe zidajo posebno po ceni. Kitajska ima namreč srebrno veljavo (valuto), cena srebra se je pa tekom vojske podvojila. Zato stanejo potrebni stroji iz Amerike ali iz Japonskega samo polovico tiste cene, kot pred vojsko. Četudi so cene nekoliko poskočile za stroje in stavbeno gradivo, vendar zidajo Kitajci še vedno ceneje nego je mogoče zidati kjerkoli drugod, kjer prebivajo ljudje belega plemena. Tudi ne smemo pozabiti, da sta tekom vojske tudi Indija in Japonska močno razširili svoje tovarne za predelovanje volne — prilika je vendar preugodna! zato bo tudi indijski bombaž za Evropo vedno bolj bela vrana. Preostaja torej samo še Egipet kot čisto izvozna dežela za surovi bombaž, a ta proizvaja na leto samo 1 milijon bal. ■ . Nemci si bodo skušali pomagati z lanenimi, ko-nopljinimiinkoprivnimi vlakni in Jugoslovan bo moral storiti isto, če ne bo hotel ostati v predilstvu in tkalstvu za večno odvisen od tujca! — a to ne bo zadostovalo. Zato iščejo tehniki še drugih nadomestil in predejo že v največji meri pa pirj e-v i n o. Surovina zato je les, ki daje celulozo ali šta-ničnino in lesa mu je dal Bog v Jugoslaviji obilo. Kazalo nam bo tudi les vedno bolj nadomeščati z železnimi nosilci (traverzami) pri stavbah ter sploh varčevati pri uporabi lesa ob vsaki priliki pri peki kruha n. pr. z ustanovitvijo večjih zadružnih pekaren z nepretrganim obratom, kjer bi prihranili silno mnogo kuriva. Mesta naj bi vpeljala po možnosti plinsko kurjavo. Za Angleže bo pomanjkanje surovega bombaža hud udarec, ker so tudi že posekali večino svojih krasnih gozdov v Walesu, ker so potrebovali mnogo lesa za ondotnerudnike. Švedska in Nemška, dosedanji glavni dobaviteljici za les, pozneje tudi ne bosta mogli dajati več kaj prida lesa na Angleško; raje ga bosta predelavah v celulozo nalik Nemčiji ali pa v papirjevino, ki je še več vredna. Seveda se ne da iz papirjevine napraviti vse tisto, kar iz bombaža ali jute in obratno. Evropa bo morala kupovati od Amerike mnogo bombaževih tkanin. Vendar pa bodo v tem oziru mnogo bolj neodvisne dežele, ki bodo imele dovolj tovaren za parpirjevine, nego tiste, ki bodo brez njih. Naj bi vendar mislili na to tudi naši jugoslovanski trgovci in finančniki! • Pa Severna Amerika ni edina država, ki je vsled množice svojega ljudstva danes zmožna sama predelovati svoje surovine, Velika južnoameriška dobaviteljica za ovčjo volno, Argentinija je tudi postala sedaj med vojno iz izvozne države za surovo volno država z volneno industrijo; Angleži in njihovi tovariši so tako slepi, a prisiljeni, da to za Evropo tako nevarno tekmovalko še podpirajo, ko naročajo pri nji v največjih množinah svoje sive monture. « Celo Avstralija s svojimi prečudnimi delavskimi razmerami ne mara več zaostajati na tem polju. Do vojske je prodajala svoje izborno cinkovo Slovensko ženstvo vabi najuljudnefe h slavnostni izročitvi podpisov za jugoslovansko deklaracijo od dne tridesetega maja leta 1917, nabranih med slovenskim narodnim ženstvom. Izročitev se vrši dne 24. marca leta 1918 ob 11. uri dop. v veliki dvorani hotela Union. rudo v Evropo, zdaj pa gradi plavže, da bo raje zvažala kovinski cinek. Tako vidimo vsepovsodi, kako je želja posameznih dežel, da bi predelovale svoje surovine kolikor nogoče same, — in svetovna vojska je prišla tej želji v neznanski meri na pomoč! — in zmanjšale izvoz surovin z večinoma veliko težo. Pa še druga koliščina bo omejila izvoz. Vsaka dežela si bo namreč v bodoče prizadevala, da pridela, kolikor je to sploh mogoče — čaja, kave, dišav, kavčuka in pod. blaga namreč večina dežela sploh ne more pri-ielovati — vse svoje potrebne surovine sama ali pa bo vsaj skušala dobiti doma pripravnih nadomestil. Semkaj spadajo n. pr. velike • naprave za p r i-iobivanje dušča iz zraka v obliki s o 1 i t r a ili a m o n i j a k a , kakršnih ima Nemčija že lepo število, v Severni Ameriki ravno sedaj nastajajo, p r i i a s pa bo treba z največjo r e s n o b o n i s 1 i t i nanje in s e j i h lotiti čim preje.. } tem postanemo neodvisni od tujih dušičnatih gnojil; zvoz solitra iz južno-ameriškega Čile se bo vsled leh razmer seveda izvenredno pomanjšal, Amerikanci 0 si sezidali dosti tovaren za pridobivanje dušča po ikrauenih nemških patentih od Haber-a in jih menda ie morejo spraviti v obrat, ker jim nedostaja po-rebne kemične izkušnje; na Nemškem pa pridobi-ajo tem potem take množine amonijaka, da si jih leveščak le težko predstavlja. Avstrija in Nemčija zidata tudi obširne tovarne '.a izdelovanje aluminija, ki more v mnogih lučajih nadomeščati baker, vsled tega se bo zman-;al po vojski uvoz ameriškega bakra v Sredjo Ev-opo. Toda muja nas sili vsepovsodi, da razmišljamo > različnih nadomestilih. • Izmed takih tehničnih pridobitev naj omenim le ie posrečeno iznajdbo umetnih smol. Kemična ndustrija dobavlja sedaj kot umetne proizvode izvrstno nadomestilo za kopal in š e 1 a k, ki ju rabijo :a lake, za izolacijo in kovine ter za loščenje (poliranje). remogov katran je surovina za to, kakor za toliko Irugih obrti, torej se ne bojmo, da bi je zmanjkalo. 1 a Jugoslavijo bi bilo največjega p o-n e n a , da bi se posvetilo več njene mladine, ki od-laja iz srednje šole (gimnazije, realke), višji trgo-/ i n i (trgovska akademija), mornarici in pa t e h -ličnemu študiju (tehnične visoke šole Praga, )unaj, Gradec in pa visoka šola za kmetijstvo na )unaju), zlasti kulturnemu inženerstvu, tavbarstvu, elektrotehniki, strojništvu n pred vsem kemiji. Le tako postanemo sčasoma irosti tujega ižesa v gospodarskem življenju in temu sporedno tudi politično svobodni. Smole, ki se dado razmiliti (vporabiti za milo) in i jih papirna obrt tako nujno potrebuje za lepenje iapirja daje tudi predelava rjavega premogovega karana. Pred vojsko je znašal, uvoz različnih smol na emško 121.000 ton (1 tona = 1000 kg), ki so bile redne blizu 41 milijonov kron; ako te smole ne bo reba več uvažati od zunaj, bo to že precej občuten rimanjkljaj za dežele, ki so doslej izvažale smole. • Ako kratko povzamemo misli, ki smo jih izrazili oslej, lahko rečemo: Ves izvoz na sedanjem vetu teži za tem,da bi odpošiljal koli-or mogoče malo (to je »minimum") surovega 1 a g a. Ta stavek naj bi imeli vedno pred očmi vsi isti, ki jim je na mari procvit jugoslovanskega n rod-ega gospodarstva. Popolnoma naravno (logično) pa moramo iz doslej ovedanega tudi sklepati, da morajo postati po vojski edinjene države največ|a obrtna država na vetu. Ker se razširja ta država preko najrazličnejših pasov vroči, zmerni, mrzli) proti vzhodu in, zapadu zato si nore oskrbeti domala vse važnejše surovine doma, vzemši kostiter, kavčuk in nekatere manj važne vrste aga. Celo uvčjereja v večjem obsegu ni izključena, io se pokaže potreba, da bi sami pridelovali volno, oleg tega ima Amerika v primeri s skoro preoblju-eno Evropo še to srečo, da zamore prirediti vse voje prebivalce brez uvoza od zunaj z domačim kme-jstvom in si tako prihrani vse stroške za uvoz vil. Drugače je z Anglijo. Potrebnih surovin za eleobrt ima dosti samo v obliki premoga in železne ude, pa še zadnje mora precej uvažati. Drugih surovin ia ima Anglija le malo in to oo čez nekaj le ulegnilo ovzročiti Angležem bridke skrbi. Tudi živeža za svoje točane more pridelati britanski otok le za malo me-ecev. Za nakup ostalih potrebščin je uporabljaj doslej Anglež obresti svojih kap talij (glavnic), ki je imel aložene zunaj v inozemstvu in pa svoj zaslužek pri rodarstvu. Dragoceno vojskovanje bo znatno zmanj-alo premoženje Angliji, ki si ga je bila nakopičila v veh stoletjih in po vojski ne bo več prejšnjih obrsti udi ne bo več največji morski tovornik na svetu, e si gradi Amerika orjaško trgovsko mornarico, atere tekmovanja se Angleži že boje in tudi vse uge države — tudi mi Jugoslovani ne smemo iz-stati — si bodo prizadevale, da se preskrbijo z naj-otrebnejšim ladijevjem, da pač ne zaidejo glede 'orske plovbe znova v mučni položaj, ki ga je u-Ivanla vojna dandanes. Pokazali smo celo vrsto vprašanj, ki so za nas ugoslovane življenskega pomena in zahtevajo resnega foučavanja. Lotimo se jih 1 T ' Kultura. Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil že Debevec. Izdala in založila Nova Založba v Liu-1'jani 1918. Tisk Kat. Tiskarne, Cena nevez. K 8 80, z. K 11 Str. 410. — To je zdaj tretja knjiga, ki jo 'zdala tekom treh mesecev naša mlada Nova Za-Nba: Martin Krpan, Podobe iz sanj in Vzori. Ta lnjiga otvarja, kakor razvidimo z naslovnega lista, fsto spisov az mladino, ker čitamo ondi: Knjižica za mladino, Ko so ta pisma 1. 1896 in 1897 v „Dom in vetu", še pod uredništvom rajnkega kanonika dr. r- Lampeta izhajala, so se zanje zanimali posebno tisti krogi, ki imajo težko nalogo, da naj vzgajajo mladino. Celo mnogi kmetski očetje in matere so či-tali to dijaško spisovanje. Še pred kratkim mi je neki župnik v bližini Ljubljane rekel, kako ga je oče takrat — sedmošolca ošteval, češ: »Vidiš, fant, kako je ta-le Ivan svojemu očetu vse natanko popisal, kako mu gre v šoli in nikoli mu ni nič zamolčal, tudi če se mu je kaj ponesrečilo; ti pa meni nič ne poveš." Od tistega časa je minilo dvajset dolgih let in mi vsi smo postali drugačni ljudje in vse drugačne skrbi nas more. Vpraša se torej: je-li Nova Založba prav storila, da je ta spis ponatisnila? Dijaško življenje, zlasti srednješolsko, ima tudi pri nas že nekaj slovstva. Kdo se z veseljem ne spominja Aleševčega spisa: »Kako sem se jaz likal ?* Klasično je popisal Jos Stritar svojega ljudskošolskega učitelja Ivanetiča in Fr. Levstika kot dijaka; vzoino-lepi so popisi Trdinovi iz dijaških let (n. pr. kako je prvič videl Prešerna in govoril z njim); Fr. Finžgar je iz svojega dijaškega življenja zajel: »Študent naj bol" kjer drastično in humoristično pripoveduje zgodbo študenta-prvošolca, ki dobi vkljub svoji nadarjenosti dvojko zaradi — slabega stanovanja. L. 1898 je »Dom in Svet" objavil sliko iz živjjenja slovenskiu vseučiliščnikov na Dunaju (»Volja in nevolja," slika iz življenja v pismih — spisal Velimir [t. j. Peter B o h i n e c). Lahko rečemo: ako bi izčrpali vse življenjepise naših mož, ki so šli nekoč skozi srednjo šolo, in vse razne povesti in slike, raztresene po raznih časopisih slovenskih, pa bi iz njih lahko sestavili popolno sliko slovenskega srednješolskega dijaka. V čem se torej „ Vzori in boji" odlikujejo, kaj nam nudijo novega? Novo je to, da nam ta pisma skušajo podati celotno sliko gimnazijskega življenja, od prvega razreda do zrelostnega izpita in prvega koraka v veliki svet. Ko čitamo ta pisma, vidimo, kako v tej dolgi vrsti osmih let na povprečnega dijaka vplivajo razni gimnazijski predmeti: verouk (skupna služba božja, pridige, obligatna izpoved), latinščina (Caesar, Livij, Ovid, Horacij), grščina (Homer, Platon, Sokrates), nemščina (Goethe), zgodovina, prirodoslovje in matematika (približno tako, kakor na Levstika); zlasti pa vidimo vpliv slovenskega slovstva, slovenskih sodobnih pisateljev, slovenskega zasebnega čtiva. Vplivajo pa seveda na dijaka še razni drugi činitelji: — gospodinje, gledišče, ples, gostilna, sošolci, instrukcije itd. Vse to se razgrinja v teh pismih pred našimi očmi. V resnici pisano, zanimivo življenje ! Ne bi bilo prav, ako bi pozabili najmočnejšega vpliva: dobrih profesorjev. V pismih srečavaino znana imena, katera tudi v našem slovstvu zavzemajo odlična mesta: pred vsem Josipa Marna, čigar vpliv se,v pismih posebno pozna, dalje: prof. Henricha, prof. Konška, prof. in ravnatelja Josipa sumana, prof. Žaklja, ravnatelja J. Smoleja. Vsi ti (in drugi, najbrže še živeči?) so močno in blagodejno vplivali na duševni razvoj svojih dijakov, tako da .končno tudi protagonist teh pisem sklene, da se posveti profesorskemu stanu. (Kaj poreče k temu msgr. Dr. Lampe?) Po naši sodbi so v knjigi najboljša stvar nekteri opisi: velikonočne počitnice, majnikovi izleti, pot na božične počitnice, pustni torek v Ljubljani i. dr. Ponekod se zdi, da prevladuje snov (Društvo naravoslovcev, Boj za Goethejeve ljubice.) Zamolčati tudi ne smemo, da se v pismih jasno zrcali težnja v slovenskem dijaku, kako bi si razširil svoje duševno obzorje, zlasti svoj razgled po slovanskem svetu, a da mu tu žalibog! često manjka pravega voditelja. Zlasti eno vprašanje bi si želeli najti obdelano v teh „Pismih," vprašanje: kako in kaj naj čitam ? Je sicer semtertja o tem predmetu raznih misli in nasvetov, vendar le tako slučajno o-menjenih; naj bi se vendar dobil prijatelj naše srednješolske mladine in to snov temeljito obdelal! Naj-kočljivejše vprašanje vzgoje, seksualno, srečavamo sicer tudi v »Vzorih," a zdi se nam, da je vzeto nekoliko enostransko, od tiste strani kakor Jenkova „Naš maček." Večino vprašanj, ki se jih „ Vzori, v lahki o-bliki dotikajo, obravnava klasična »Knjiga o življenju" dr. Ušeničnikova in »Srednješolska vzgoja" dr. Ozwaldova. Prav rahlo vprašanje imamo še na jeziku: .,Vzori" so nekakšna proslava — četudi ne direktno — gimnazije; ali je to potrebno, pri nas v času, ko so gimnazije prenapolnjene, in nam nasprotno m a-njka šol za praktične poklice, za povzdigo narodnega gospodarstva? Iz teh priobčenih pisem čujemo torej eno plat zvona; ali ne bi bilo prav.ako bi se kak pisatelj lotil druge plati in nam naslikal, četudi ne v leposlovni obliki pisem, kako se učitelji bore s svojimi predmeti, kakšne vtise oni dobivajo od učencev, kakšno vrednost imajo v njih očeh (t. j. učiteljev) razni predmeti naših šol in katere bi kazalo event. izbac-niti in z boljšimi nadomestiti. Bi bilo tudi lepo in narodno delo. In končno: cena! Ubožni slovenski dijak bo pred izložbenim oknom obupno sklenil roki in vzkliknil : Nedosežno lepo ! Za slovensko gledališče je podpisanih že okoli 200 000 K. Škodilo pa ne bo, če rabe en?o deležev za 300.000 K- Zavedni rojaki naj podpišejo vsaj delež po 100 K n kmalu bo denarja dovolj. Podpiše se lahko tudi pri Zad ■■> j GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup m prodalo v Li —————— registrovana zadruga z omejeno za«e«o. Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteljev, slamoreznic, reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov itd. Prodaja: umetnih gnojil, kolontjainega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov ~— - Zaloga: travnih In deteljnih semen, pese, korenja, repe. ...............— — i ■ ■■ Zaloga: pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec. — Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani,