Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman vcljiV: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za on inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en ineseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki'. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrediilštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja TSak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. J^tev. 450. V Ljubljani, v torek 11. marca 1884. Letiiilt XII. Držami zbor. z Dunaja, 10. marca. Budgetna razprava. (Drugi dan.) Pri današnji seji oglasil se je prvi k besedi g. minister dr. Pražak, ki je prav odločno oporekal zoper očitanje Carnerijevo, da se je vohunstvo vrinilo v sodnijske urade. Tudi je g. minister porabil to priliko v pojasnjenje besed, ki jih je govoril pri obravnavi o jezikovnem ministerskem ukazu za deželo češko, in v kterih je omenjal češkega državnega prava. Gospod minister je rekel, da se je tedaj obračal proti nameravani razdvojitvi dežele češke ki bi bila v nasprotji z zgodovino in pravom te dežele, ktero pravo pa ima svojo podlago v državni ustavi. Da imajo njegove besede ta pomen, prepriča se vsakdo, ki jih bere v zvezi s prihodnjimi stavki in jih ne trga samovoljno iz te zveze. Zato se je moral čuditi, da jim je levica podtikala napačen pomen, in še bolj se je moral čuditi, da je zarad teh besed celo interpelirala skupno ministerstvo, in ga z drugo interpelacijo k odgovoru silila. Ministerstvo pa na to interpelacijo ne more dati nobenega odgovora, ker je vsak minister, ki kaj reče, sam odgovoren za svoje besede, in jih tudi edino le on more tolmačiti. Na Ceskem se bodo Čehi in Nemci gotovo porazumeli (porogljiv smeh na levici, zlasti se sraejata Herbst in Eus), in da vlada prav ravna pričajo nemški poslanci iz vseh dežel, ki vlado podpirajo, in ki jih prosi, naj se ne puste premotiti od njih, ki jih hočejo od večine državnega zbora odtrgati. Žihvahna pohvala je sledila tem besedam ministrovim, tirolski poslanec Grenter pa je s krepkim glasom zaklical: Nikdar ne! Za ministrom pri.šel je na vrsto Plener, ki ga hudo peče, da še zdaj ni denarni minister, in ki zarad tega vedno njerga nad denarnim gospodarstvom sedanje vlade. Za njim bo govoril danes poljski poslanec grof Dieduszicki, morda tudi denarni minister, ki se pa dosedaj, ko to pišem še ni oglasil k besedi; pač pa jako pazljivo posluša Pleuerja, kteremu gotovo ne bodo dolžan o.stal nobene. Jutri bode splošna obravnava sklenjena, in volili se bodo generalni govorniki. V splošni razpravi oglasila sta se k besedi za budget še poslanca GablerinKlun. V sredo bosta govorila generalna govornika in poročevalec grof Henrik Clam-Martinic, potem pa bo prišlo glasovanje o pričetku posebne obravnave. Izmed naših poslancev oglasil se je k posebni obravnavi dozdaj g. Obreza, vendar pa bodo pri raznih rečeh govorili tudi še drugi poslanci, da razodenejo želje in potrebe svojih dežel in volilcev slavni vladi. Aačrt postave glede vpeljave posebnih podedovalnih pravic pri posestvu srednje velikosti. Po odobravanji obeh zbornic državnega zbora zaukazujem sledeče: § 1. Za kmetijska posestva s stanovanjem (gospodarskem poslopjem) srednje velikosti vpeljale se bode, kolikor bo to ravno ta postava zahtevala, na njeni podlagi posebne deželne postave o podedovalnih določbah. Deželna postavodajnost določi s številkami največjo ali najmanjo velikost površja ali pa katastral-nega čistega dohodka, ktera posestva da naj se v smislu te postave smatrajo za posestva srednje velikosti. Eavno tako tudi deželno postavodajalstvo določi, kteri deli posestva in ktere užitne pravice, da se k posestvu srednjo velikosti za pripadajoče smatrajo. § 2. Ta postava nima nobene veljave za fidei-komisna posestva. § 3. Posestnika, kterega koli gospodarskega poslopja pripadajočega tej postavi v njegovem započetji s svojim poslopjem ali pa s posamičnimi deli nje- govimi predstoječa postava nikakor ne omejuje ne v življenji ne o slučaji smrti. Posebna določila o podedovanji nimajo nikake veljave, ako je posestnik za slučaj svoje smrti kaj določil, kar bi se s temi postavami ne strinjalo. § 4. Ako se zapuščina razdeli na več osob, gospodarsko poslopje in vse kar k njemu pripada, le ena osoba prevzeti zamore in sicer tista, ki posestvo prevzame. Kaj se smatra k poslopji pripadajoče, določuje splošna državljanska postavna knjiga; deželno postavodajalstvo pa ima pravico za posestva taisto natanko določiti, kar se za opravljevalno orodje teh posestev ali pa vsaj v najmanjši meri za taisto smatra. § 5. Deželna postava tudi določi, komu da se izroči poslopje, ali naslednikom, drugim sorodnikom ali pa tudi zakonskemu pri življenji ostalemu. Kadar se določuje podedovalni red, drži naj se deželna postava splošnega prava in reda o postavnem podedovanji. Deželna pestava pa lahko zahteva in določi, da se preživeli zakonski neposredno po potomcih za-puščevalca ter pred vsemi drugimi sorodniki za prejemnika smatra. V tem okvirju deželna postava določi, kako se imajo dediči vrstiti, ako bi jih ob enem več h krati za prejemnike poslopja nastopilo. Lastni otroci imajo prednost pred privzetimi in zakonski pred nezakonskimi. Postavno posinovljeni otroci imajo ravno tiste pravice, kakor zakonski. § 6. Pri razdelitvi dedščine izroči se poslopje prejemniku, kteri mu za jedno postane dolžnik svote, ki je vredna polovico neobtežene vrednosti zapuščine. § 7. Koliko jo poslopje vredno, določijo do-tični dediči, ako bi jih ne bilo, pa sodnija. Sodnija naj preišče, kar je potrebno, da se cena poslopja določi. V to svrho naj so poslužuje katastralnih izpisov o površji in čistem dohodku, o zakupništvu ali prodaji in kar je drugih enakih. Ako je treba, sodnija tudi lahko zasliši izvedence. Deželna postava tudi lahko določi, da se namesto sodnijske določbe vrednosti določi veljava na temelji poveličanega katastralnega čistega dohodka. LISTEK. Valerija. Povest iz četrtega stoletja. (Zapisal Ljubljanski.) (Dalje.) Kdo bi pač bil ta za Valerijo toliko nevarni in Maksiminu toliko dobro došel znanec ali prijatelj? Kdo drugi je, ko oni nam pač predobro znani ovaduh Dioklecijanov, oni ničvredni Pirata, ki .si je z zvijačo in s svetohlinskim vedenjem priboril vstop v katakombe in si ondi zagotovil, da ste v resnici Priska in Valerija kristjani. Pirata jo bil človek, kakor nekteri človek, od kterega pravimo, da nima nikjer smole. Pri Dioklecijanu so jo znal po svoji umnosti vriniti za prijatelja; isto tako so mu jo posrečilo pri Galeriju in po enaki poti si jo tudi k Maksiminu iskal pota in prijaznosti in zdaj! — zdaj! — ogleda lepo priliko, po kteri bo z Maksiminom, s tem sovražnikom kristjanov, do dobrega sklenil in vtrdil prijaznost in naklonjenost. Vso torej, kar bi mu utegnilo zdaj k sreči pomagati, vse, vse to on v^; tudi to je vedel, da je Valerija zdaj v vdov- skem stanu še le popolno vneta kristjana: po njenem premoženji se mu zdeha, ker je dobro prepričan, da se Valerija nikakor ne bode odločila za zakon, še manj pa za zakon s poganom, naj je ta njeni snubač tudi rimski cesar. „Da jaz vem, da je tvoja beseda resnična in podprta z dokazi!" — govori cesar Maksimin, — „v istem trenutku sovražim Valerijo; v pregnanstvo bi jo poslal, in vse njeno bogastvo in posestvo bi tebi, ki bi mi to svojo izjavo kot resnično dokazal, podelil v blagovoljno plačilo!" Čudovito kipi Pirati kri po njegovih žilah; krčevita posluša cesarjeve besede, in komaj pričakuje, da on zopet s svojim jezikom na vrsto pride. »Srečen, srečen sera!" — si misli v svojem srcu. Ko neha Maksimin, prične Pirata in pravi: „Vaša Večnost! — ako mi govoriti dovolite, od-krijem Vam vso skrivnost; vso sumničenje se bo spremenilo v resnico — v gotovost. „Govori!" — zagromi razdivjani Maksimin. In zdaj odpre ta ostudni ovaduh svojo zlobno usta in začenja cesarju razkrivati do tje svetu neznano skrivnost, ktero jo bil v katakombah izvohal in poročal Dioklecijanu; do pičico vse razgrne Maksiminu. — — nadaljuje zviti lesjak. — In morebiti obdana je — tudi to dobro vem — obdana od kristjanov, ki njo še trdneje vklepajo v verige kristjanov. Dve dekli ima, in obe sto kristjani; v prvo bi bilo potrebno, da se kristjanska svojat iz njene okolice odpravi; in potem! — potem! — upam, da bi se utegnila spolniti Vaša želja!" —podpihuje že itak goreči ogenj srditosti grdi hlinec in izdajalec Pirata v Maksiminovem srcu. „Tako? — Tako? Dovolj!" — zamrmra cesar nevoljno; k pisalni mizi sede ter napiše listek, kterega da slugi, da ga oddA nemudoma višjemu cesarskemu poveljniku. Sluga odide in v kratkem času ste Fulgencija in Deziderija v ječi; Valerija pa .osamljena, brez slažabnic. Cesarica toraj naj si zdaj streže sama, ako je jo volja! Ona, ki je vse življenje imela služabnic po svoji volji! Ni nam ravno lahko spoznati in čutiti vse različne občutke, ki so sem ter tje vznemirjevali tiho Valerijino srce. Toda ona bi vse to nezgodo in zgubo z lahkim in veselim srcem trpela, ko bi ona lo njo zadela; saj si je trpljenja želela, trpljenje si izvolila in prosila zanj; toda nova britkost se jej provzročuje lo odtod, ko zavoljo sebe vidi trpeti dvoje nedolžnih src. „Kaj? — Mirno naj gledam jaz to krivico! — § s. Pri razdelitvi zapuščine naj se umesti namesto poslopja ona svota, za ktero prejemnik po § ti dolžnik postane. Razdelitev med sodediče s prejemnikom vred vrši se po določbah splošnje državljanske postave ia po obravnavi v neprepirnih zadevah. Razdelitev dedšfine se vrši vedno pri sodniji, ali se mora vsaj sodniji zbog odobravanja predložiti. § 9. Ako se stranko ne morejo zediniti o času, o obrokih ali pa o obrestih, na ktere naj bi se izplačevalna svota naložila, določi to sodnija, kakor se ji prav zdi. Proti volji dedičev se obrok popolnega poplačila svote ne sme nikdar dalje nego tri leta od smrti ranjcega določiti. § 10. Deželna postava za slučaj, ko bi (po § 7, drugi odstavek) sodnija prejemno ceno določila, lahko zaukaže, da se na korist prejemnika odračuni neka svota, ktere pa vendar-le tretjino sodnijsko določene, dolgov proste vrednosti ne sme presegati. § 11. Zapušeevalec lahko prejemnikovo prednost omeji, vniči ali pa tudi v okvirju dolžnostnega dela razširi. i; 12. Poraba posebnih določil o podedovanji se tudi s tem nikakor ne izključi, če zapuščevalec druzega prejemnika izvoli, kakor ga pa v tem slučaji deželna postava po vstanovljenem redu določuje. § 1-3. Dolžnostnega dela in njega prava se tu določba o podedovanji nikakor ne dotika. Tudi se ne more za nikako omejitev pravo-dolžnostnega dela smatrati, ako 1. sodnija v smislu § 9 določi, kedaj da se dedščina izplača; ž. zapuščevalec sam določi, vsied česar se: a) lastnemu očetu prejemnika do smrti, lastni materi pa do postavne starosti prejemnikove pravica pripoznil, poslopje z vsem kar k njemu pripada v lasten vžitek in opravništvo prevzeti pod pogojem, da izgoja prejemnika in sodediče njegove, poslednje tako dolgo, dokler se jim ne izplača dedšina, ako bi bilo pa potreba, mora jih tudi na domu obdržati; b) izplačilni obrok dedščine podaljša do zadostne starosti sodedičev pod pogodbo prejemnikovo, da se zaveže dediče do takrat primerno izgo-jevati in v sili tudi preživeti. § 14. Določila te postave nimajo nikake veljave za poslopje, ki je lastnina več osob. V tem slučaji velja izjema glede tistih poslopij, ki so sovlast zakonskih dveh in v krajih stoje, za ktere deželna postava določuje, da ako eden zakonskih dveh odmrje in nikakega dotičnega naročila ali pogodbe ne zapusti, drugi pravico zadobi zapuščeno polovico prevzeti. Za ta slučaj deželna postava tudi določuje, kedaj in v koliki meri da stopijo določila §§ 8, 9 in 10 glede prejema zapuščine pri zakonskem v veljavo, ki je pri življenji ostal. § 15. Ako se v kaki zapuščini več gospodarskih poslopij nahaja, za ktere se pa §§ 4 in 5 te postave tudi več dedičev oglasi, si v smislu te postave gospodanska poslopja lahko sami zbirajo. Potomci umrlega dediča stopijo na njegovo mesto. Med temi si lahko izbira tisti, ki ima po določenem sporedu prednost. ^ 16. Ako deželna vlada določuje, da so gospodarska poslopja, kakoršna so v § 1 omenjena, nerazdeljiva, so določila to postave za taista toliko veljavna, da jih lastnik ne more svojevoljno razdeliti. § 17. Ta postava postane ob enem z vsemi onimi postavnimi naredbami veljavna, ki se na-njo oprte, za dotične dežele ali kraje napravijo. § 18. Za izvrševanje te' postave pooblastim Moje ministre notranjih zadev, pravosodja in polje-deljstva. Politični pregled. v Ljubljani, 11. marca. ]¥otraiije dežele. Štajarskiposlanec Oarneri vlekel je v prvi budgetni debati že lansko leto do dobrega omlačene fraze na dan. Odgovarjal mu je moravski Čeh Adamek tako stvarno in temeljito, da mu je kar sapo zaprl. Carneri je zopet tožil o zatiranji Nemcev in nemške zavednosti, Adamek mu je pa podobe črtal. Kako da se Nemci res zatirajo, pravi Adamek, nam je živ dokaz, da na ministerskih klopeh poleg petero nemških le triji slovanski ministri sede. Sedemnajst deželnih načelnikov imamo in med vsemi boste morda komaj tri dobili, ki se ne sramujejo javno svojega slovanskega mišljenja. Posebno hudo se pa Nemcem na Moravskem godi, kjer je tri četrti prebivalstva Čehoslovanov, večina v deželnem zboru pa nemška. .Je že križ na svetu, da avstrijski Nemec povsod kriči da je tepen, če tudi se mu lasu ne skrivi, ako ne vidi ali ne more sam pretepati Slovana, in vedno vpije da je lačen, če tudi mu pečenka ostaja, ako e vidi, da se Slovan s plesnjivo skorjico lačni želodec potolažiti skuša. Levičarji očitajo avtonomistični desnici za-pravljivost v državnem gospodiiratvu ter s silnim krikom kažejo na ogromno svoto milijonov, za ktere se je državni dolg v teku poslednjih petih let povečal. Desnici se pač za tako očitanje res ni treba prav nič zmeniti, kajti milijoni, ki so se izdali, podobni so dobremu semenu, ki so je vsejalo v rodovitna tla, da ob svojem času stotem sad obrodi. Milijoni so se izdali za produktivna podvzetja, kakor so zgradbe železnic in pred vsem one preko Arla na Tirolih; za vravnavo deroče reke Drave, ki je lansko leto toliko nezmerne škode po Korotanu napravila; za povzdigo narodnega gospodarstva v zanemarjeni Galiciji; za zgradbo trgovinske luke v Trstu in za uravnavo Donave. Ako bi bili ob svojem času levičarji na krmilu stoječ, tako produktivno gospodarili, kakor to sedaj desnica dela, bi Avstrija dandanes pač ne imela nikakega primanjkleja več in bi bilo v državnem gospodarstvu ravnotežje med dohodki in stroški že zdavno vstanovljeno. Vgoden položaj avstrijskih financ dokazal se je po jako visokem stališči zlate rente, ki ga je imela na 8. t. m. na Dunajski borzi. Prodajala in kupovala se je po 102 goldinarja. To je najvišja cena, ki se je do sedaj v Avstriji za „rentne" papirje stržila. Hrvaške dviavne poslanee poklicala je ogerska vlada v Budapešt po brzojavni žici, da se bodo vdeležili posvetovanja tikajočega se zgradbe zagorsko železnice, ktera se bo menda takoj na to graditi jela. Ljudem se po Zagorji tako slabo godi, da sami ne vedo, s čim se bodo preživeli, ako ne bo kmalo zaslužka pri zgradbi železnice. Pri vsem tem se pa davki z prejšnjo ojstrostjo iztirjujejo. (Je pojde tako nadalje, se je pač bati, da ne bi zopet neredi nastali, kakor so se minololeto ravno pa Zagorji tako žalostno obnesli. Tnauje držare. Iz nemSkegapreatolnega govora, kterega je ob priliki otvorjenja ondašnjega državnega zbora državni tajnik Botticher v cesarjevem imenu bral, se nekako čuti, da zveza med Avstrijo, Nemško in Italijo nikakor ni tolike vrednosti, kakor so od konca hrup zagnali. Nemški prestolni govor omenja veselja, da se je podedovana prijaznost med Nemško, Rusijo in Avstrijo zopet obudila, ter se pri tem Laške kar nič ne spominja, be le pozneje omenja to državo ob priliki potovanja svojega sina; ravno tako nekako bolj postransko spominja se tisti govor Španije. Iz tega se toraj po vsi pravici dil sklepati, da prijateljstvo med konservativno Avstrijo in liberalno Italijo ni ravno tako silno, kakor so je s prvega mislilo in česar so se posebno luteranski listi veselili, češ, sedaj le ste Avstrija in Italija prijateljici in boste papežu kmalo po Avstriji pot preprečili. Ko pa ti listi sedaj vidijo, da ne bo nič iz vsega tega, česar so se veselili in kar so prerokovali, ko vidijo, da cesar Franc Jožef še vedno noče v Rim se podati, da bi luteranci in liberalci kapital iz tega potovanja za-se kovali, povesili so se jim ponosni obrazi, in so za sladko nado ubožniši. S tem pa nikakor ne menimo, da bi morda razmere med Avstrijo in Italijo morda ne bile dobre; o pač so, popolno take, kakor se nahajajo med dvema sosedoma, ki si nista kdo ve kakošna prijatelja, če pa pride drug k drugemu po hleb kruha na posodo, ga pa tudi dobi. Laški narodni pos anci so zopet enkrat v Itim-ski zbornici jasno dokazali, koliko da jim je Ijud-stven blagor pri srcu. Glasovali so namreč v zbornici o načrtu preosnove višjega poduka po velikih šolah, kterega je minister Baccelli predlagal. Iraška poslaniška zbornica šteje 508 poslancev. Od teh 508 se jih je glasovanja vdeležilo le 278, druzih 230 ni bilo k glasovanji, ker se kujajo. Predlog se je sicer kljubu temu sprejel, toda le z večino 3 glasov, kajti 143 oglasilo se jih je za in 135 pa proti. Ker je pa 140 absolutna večina, preostajali so toraj le 3 glasovi, s kterimi je minister zmagal. To škandalozno postopanje od strani „irredentistov", kajti večina tistih, ki so se glasovanja zdržali, pripadajo, k tej stranki, je pa naučnega ministra tako pogrelo, daje šel, kakor je bil, odmah k bolnemu prvemu ministru Depretisu, ter se je ondi svojemu daljšemu poslovanji odpovedal. Depretis si je vse prizadjal, da bi razburjenega tovariša potolažil, če tudi je njega samega nezmerno jezilo, da je postava pri tolikošnjih poskušnih glasovanjih popred vedno veliko večino za-se imela, sedaj pa, ko so v tajni seji v resnici za njo glasovali, je pa ravno komaj zlezla. Seveda Depretis odpovedi ni sprejel, temveč je Baccelliju rekel, da naj še tako dolgo počaka, da sam v zbornico pride, in potem bode pa ves kabinet stavil zaupno vprašanje, da se pokaže, ali imajo še večino za-se a i ne več. „Vsi, ali pa noben, je Depretis rekel; postavil sem se za vas in vaš predlog, ako se vmak-nete vi, odstopili bomo tudi vsi drugi." To se bo kmalo pokazalo, kajti prvi minister Depretis odgovarjati bo moral na dve interpelaciji, ki že nanj čakate glede notranje politike na Laškem in takrat se bo pokazalo, ali ima še Depretisovo ministerstvo večino ali ne več. Izvestno je toliko, da Depretis, ako bi sedaj res odstopil, se ne bo več v javno življenje podajal, temveč je .sklenil stare dni v miru v svojem kotičku preživeti. „Pol. Corr." poroča, da se je bolgarskemti knezu Aleksandru iz Petrograda že večkrat namignilo, naj bi se vladarstvu in kneževini odpovedal, česar pa menda on ne bo storil, ker si je svest ljubezni in udanosti bolgarskega naroda. Razmere med Rusijo in Bolgarijo so nekoliko zmedene, In tako naj ji celo nekako pritrjujem? In tako vde-ležujem se je? — Nikakor! Nikdar! Stopiti hočem pred Maksimina; ondi hočem tirjati nedolžni žrtvi iz ječe za prostost, naj velja, kar hoče, — naj bi mi veljalo tudi življenje!" — zdihuje in se s solzami tolaži uboga zapuščena cesarica. Rečeno, storjeno! V dostojni obleki vidimo kmalu Valerijo korakati proti Maksiminovemu dvoru; nekako bojazljivo, pa vendar krepko .stopa. Ko pride na cesarski dvor, poprosi slugo, naj on njeni prihod cesarju naznani, ki ob enem prosi, ali bi smela vstopiti k cesarju. Maksimin dovoli Valeriji vstop k njemu; in ko vstopi, lesičje ogovori jo z zaničljivimi besedami: „Odkod pač ta, in toliko nenavadni poklon, da se svitla cesarica poniža priti k nam? — Saj ni bilo do sedaj še nikoli v navadi, da bi cesarica-vdova hodila se klanjat prihodnjemu rim.skemu cesarju!" — zbada na dalje, ki hoče do tal ponižati že itak popolno ponižano visoko gospo. „Pač resnico govoriš, rimski vladar!" — seže Maksiminu Valerija v besedo, — ,.pač res ni bilo do sedaj še slišati, da bi cesarica prišla ter prosila milosti; in sicer prosila pri takem, ki je nekdaj cesaričini služabnik bil, ki je zdaj cesarici hvaležnost in spoštovanje dolžan; in tak ravno si ti! Spomni se onih časov, ko je moj nekdanji soprog, cesar Galerij, povzdignil te v visoko službo, v visoki stan; bil si toraj enkrat meni podložen in zdaj? — zdaj jaz kot podložnica tvoja pri tebi iščem pomoči. In kakšne pomoči? Za-se? O kaj .še! Nikakor ne! Za sebe pri tebi jaz nikdar ne bom iskala in prosila pomoči; saj sem ti menda pač dovolj jasno odgovorila po tvojem slugi, da odločno zaničujem tvojo ljubezen in odbijam tvojo roko. Jaz iščem, prosim, in zahtevam pomoči le za moji služabnici, ki si mi jih ti brez vzroka in po krivem odtegnil, jih odvzel moji .službi in obe vtaknil v ječo. Zavoljo teh dveh pridem! Za te dve zahtevam rešitve in prostosti!" „Da! Da! Vzvišena! — Tako govoriti z menoj so je pač podalo enkrat; ali zdaj? — Zdaj, ko si moja podložnica bi smela pač mileje govoriti. Toda! — Tudi to tvojo ojstrost in brezobzirnost do mene hočem pozabiti, ako mi spolniš mojo željo; še enkrat, zadnjikrat rečem: Podaj mi svojo roko; postani moja žena; daruj malikom in odpovej se onemu zaničevanemu križanemu in — vse, vse tvoje želje se bodo spolnile, spolnile v trenutku. Ako pa ne, — in ti po svoji besedi mojo željo zaničevala bodeš še dalje, ti naravnost povem, da bodeš ti morilka svojih služabnic; tvoje posestvo in tvoje bogastvo bora v last podelil mojemu prijatlu Pirati; in tebe bom poslal v pregnanstvo, kjer boš potem zunaj domovine zamogla objokavati svojo nesrečo. Znaš? — Ali veš tudi, da rimski cesar nikoli besede ne prelomi? — veš, da ne čaka tudi dolgo? Zdaj imaš še čas, da se odločiš in postaneš meni pokorna ali ostaneš svojeglavna; čas je kratek; odloči se takoj! — Odloči se urno!" Z dostojnostjo posluša Valerija Maksirainove besede; hladnokrvno jih sprejme; in tudi hladnokrvno, pa odločno hoče odgovoriti surovemu in nehvaležnemu trinogu. Tako mu odgovori: „Tudi cesarica ne bode nikdar svoje besede prelomila in naravnost ti rečem, brez ovinkov: „Pač sem že naprej sama pričakovala enak odgovor iz tvojih ust, kakoršnega sem ravnokar slišala. Da! Slišala sem te! — Pazljivo poslušala sem te tudi! — In rečem ti odločno: „ „To je dar, da! — dar, ki je vreden tvojega srca! In ta dar, — pravim ti, — ta dar tudi sprejmem iz tvojih rok, iz tvojega srca; saj je pa tudi edini dar, kakoršnega bi od tebe jaz hotela in zamogla sprejeti. Ko bi mi ti še dalje ponujal svojo roko in svoje srce in svojo lju- in so tudi ni nadjati, da bi se popred zjasnile, dokler ne ne pride na mesto diplomatlčnega agenta Jonina nov mož v Sofijo, ki ne bo toliko kovar-skega značaja, kakor sta bila Hitrovo in Jonin. 1» Švice se »Pester Lloydu" poroča, da sta bila sedaj že oba na gorko spravljena vodja anarhistov Kennel in morilec iz Plorisdorfa Stollmaeher, ki je Blocha vstrelil, najboljša prijatelja, če tudi sta daleč vsaksebi stanovala, kajti Kennel je imel_ svojo rezidenco v Bernu, od koder je po Moostovih nasvetih anarhiste po celi Evropi vodil, Stellmacher je bil pa v Ziirichu stanoval. Na Silvestrov večer lanskega leta, sta bila poslednjič skupaj v Bernu, kamor je Stellmacher prišel „po opravku" in dober teden pozneje so ga že v Florisdorfu z revolverjem in dinamitom v roki prijeli. Izvestno sta si tedaj napijala na zdravje dinamita in nitroglicerina. Da sta bila oba silno nevarna hudodelca, ki sta grozovite naklepe za bodočnost pripravljene imela, dokazuje nam to, da Bernsko redarstvo ničesar ne pove, kaj so pri pohišni preiskavi pri Kennelu vse zasegli. Da tako molče, je vzrok ta, ker se boje, da bi se jim morda po kaki izjavi daleč napeljane prevratne niti anarhistov potrgale in bi jim potem pač ne mogli do živega, kamor jim sicer seči mislijo, kajti švičerska vlada je že evropskim velesilam naznanila, da je ni več volja mirno gledati, kako da navadni hudodelci najbolj zavržene vrste, kakor so ravno anarhisti, njeno gostoljubnost zlorabijo, temveč da se ona svojih dolžnosti glede občnega reda in varnosti popolnoma zaveda, ter bode povsod in vedno na to gledala, da bo že v kali zatrla vse nakane, kteri bi se na švičarski zemlji proti kaki inostranski državi nameravale. — Iz Agleškega se tudi nekaj enacega poroča. Nemška in Avstrija pa v tem smislu že krepko delujete; ako se bodo toraj vlade skupno poprijele preganjanja, ter po svoji najboljši moči vsako anarhistično gibanje zatreti skušale, bode Evropa kmalo zopet lahko mirno spala. Iz Afrike se poroča, da slava Osman-Digmi kopni, kakor pomladanski sneg; njegovi lastni privrženci jeli so ga zapuščati in pogorski rodovi žugajo mu pot prepreči. Celo na sumu jih imajo, da hočejo Osman-Digmo vjeti in Angležem izročiti. — Turčija jela se je tudi gibati in je nekaj^ vojakov v Afriko poslala na pomoč svoji posadki v Čedah, kjer so neki ljudje z Mahdijem veliko sočutje gojiti jeli. Turčija se boji, da bi ji podvrženi rodovi popolnoma ne odpadli, ker že več let semkaj niso nič kaj s Turčijo zadovoljni. Namestni guverner se pa še celo javne ustaje boji, ter se je zaradi tega telegrafično po vojaško pomoč obrnil, ktero mu je visoka porta tudi odmah odposlala. Ker Angleži nečejo nič storiti, da bi se po Sudanu trgovina se sužnjimi zatrla, sklenili so Francozi ono trgovino kolikor se bo le dalo, na morji ovirati. V ta namen zapovedali so svojim križarjem v srednjem, atlantiškem in indiškem morji, da naj strogo pazijo na ladije z zamorci obložene. Izvirni dopisi. Iz Novomesta, 10. marca. {Za ^Narodni dom'' na Dolenjskem.) Veliko žrtev so blagi domoljubi na Dolenjskem in po vseh slovenskih pokrajinah prinašali, da se v Novomestu sezida „Narodni dom". Vsled žalostnega razpora, netaktnosti posameznih in pritiskanja tačas mogočne, našim težnjam protivne stranke, se je moralo nabiranje vstaviti in vsled teh nezgod je veličastno poslopje ostalo neizgotovljeno do danes. Če je celo v Ljubljani, ki ima vender lepe palače in druge velike hiše s primernimi prostori za narodna društva na razpolaganje ali saj priliko si jih pridobiti, potrebno bilo na osnovanje in zidanje »Narodnega doma" misliti, kolikor bolj potreben je takošen dom v Novomestu, kjer morajo narodna društva brez njega le gostovati in se ne nahaja primeren prostor za društvene potrebe. Velika sramota bi bila za sedanje narodnjake, posebno na Dolenjskem, ako bi se to poslopje ne iz-gotovilo, kajti nasprostniki bi kazali našim vnukom namesto častnega spomenika marljivosti in požrto-valnosti le žalostne razvaline vnemarnosti. Vsestransko je tudi potreba pripoznanja, da se podpira do-vršitev poslopja, ki je že toliko stalo truda in narodnih žrtev. Gotovo pa se bode zdaj poslopje lahko in ne s prevelikimi stroški izvršilo, ker glavno zidovje že stoji in je tudi že marsikaj druge tvarine pripravljene. Naj toraj vsak rodoljub sklene potrebno pod-vzetje podpirati in po svoje svotico določi, s ktero se misli narodnega dela vdeležiti. O načinu dovršbe drugikrat kaj več. Iz Vipave, 9. marca. Po Vipavski dolini hodijo agenti, kteri prodajajo protestantovsko sv. pismo v slovenski prestavi, namreč: Ves novi testament in psalmi v enem zvezku, pregovori pa v posebnem zvezku. Da pridejo z izgovorom v hišo, ponuja eden čižme za ženske in otroke, druga dva podobe, in poleg tega svojo biblijo ljudem prav vsiljujejo. Spe-čali so jih že mnogo, ko pa ljudje izvedo, da ne sme katoličan takih sv. pisem brati, se kesajo, ker so bili opeharjeni za solde. Ker bodo gotovo drugod tudi ž njimi kramarili, bo dobro, da se ljudje že naprej na to opomnijo. Iz Zagreba. 9. marca. (Hrvaške železnice.) Dolgo, dolgo so zanje beračili in prosili, toda vedno zastonj. Kadar so jih Madjari potrebovali, Hrvate nami;eč, obljubiU so jim vse, ko je bila sila pa pri kraji, so tudi železnice šle rakom žvižgat, dokler letos zopet niso prišle in to kar h krati štiri, ki bodo Hrvaško po dolgem in po čez prepregle, da bo veselje. Prva teh želežnicje »zagorska železnica", projektirana iz Čakaturna preko Varaždina in Krapine na Podsused na južni železnici Zidan-most-Zagreb. Ta železnica bo vezala po najkrajši poti v trikotu južni progi Pragarsko-Kaniža in Zi-danmost-Zagreb, ter bo v obrtniškem oziru posebno znamenita zarad bogatih zalog premoga, kojega je po celi zagorski okolici čuda veliko. Izvaževali ga bodo v Eeko, kjer se tega paliva silno mnogo porabi za pomorsko vožnjo, če tudi mornarjem angleški premog bolje ugaja, kakor naš. Druga proga se bo speljala povprečno po Slavoniji. Pričenjala se bo pri postaji Szt. Lo-rincz Barč-Pečuške železnice, ter pojde preko Nii-haljca, Našič, Djakovara do Vrpolj, kjer se bo sklepala z ogersko državno progo Dalja-Brod, ktero so leta 1878 in 1879 kar neutegoma naredili. Tretja proga je zopet Slavoniji namenjena ter se bo gradila iz Barča v Pakrac in bo kraj i n- bezen; — ko bi mi ti vse rimsko bogastvo ter slad-nosti in složnosti celega sveta v dar ponujal, — rečem ti, kakor zna cesarica govoriti, — da bi bila vse ono zavrgla in ti pahnila nazaj k tvojim nogam! Oropanje in pregnanstvo pa ste mi najslajši rožici, kakoršnih še nikdar v mojem življenji ni videlo, ne gledalo, ne odtrgalo, ne posedlo ne moje oko, ne mojo srce!"" Izgovori in hoče odstopiti. Prej-pa, ko izgovori osramoteni Maksimin zadnjo besedo, zakliče Pirato, ki iz bljižnje sobe pridši posluša cesarjeve besede, cesarjevo obsodbo. Kratka je bila in glasila so: »Nekdaj cesarica, zdaj vjetnica, vdova Valerija! Tvojo bogastvo in tvoja posestva postanejo zarad tvoje svojeglavnosti in kristjanstva v tem trenutku lastina tega tu pričujočega mojega prijatelja Pirate; ti pa ideš v pregnanstvo in sicer odločil sem ti majhno vas v Siriji, Betlehem z imenom; tje te popeljem po svojih vojakih; ondi imaš do smrti ostati; in gorje ti, ako bi se le za trenutek spozabila in poskusila, ta tebi imenovani in zdaj znani kraj pregnanstva zapustiti. To je moj cesarski ukaz! In zdaj? — Zdaj pa odstopi in pojdi!" Kakor blisk izve se po Nikomediji do tje skrita skrivnost, da je Valerija bila kristjana; in da je zdaj obsojena v pregnanstvo v Sirijo, v vas Betlehem. S silno žalostjo je napolnila ta nepričakovana novica Nikomedijske kristjane, sosebno premnoge ondotne uboge in bolehne, kterim je Valerija prava mati in dobrotnica bila, ker njim je pač lahko in z veseljem od svojega obilno delila in tako hladila in sladila sama na sebi grenko butaro britkega uboštva. Malo časa potem, ko se je po mestu ta novica razvedla, gledajo Nikomedijani, v koliko siromaškem stanu njihova nekdanja cesarica stopa zdaj — zadnjikrat skoz mesto, — v sredi vojakov, — v pregnanstvo! O! kako gorko in glasno bi bile tekle hvaležne solzice očitno po Nikomediji kristjanom, ako bi si bili ti upali razodeti svoje skrivnosti in odkriti se kristjane! Toliko gorkeje pa so take sveto solzice oni vsi točili pri večernih molitvah, pri službi Božji in so tako ž njimi spremljevali nekdanjo svojo pre-blago dobrotnico. Odšla je! — Odšla za vselej iz Nikomedije! Odmaknila se za vselej prijateljskim očem! — In Maksimin? Tudi on se še enkrat spomni svitlo cesarice Valerije; še en pogled jej daruje, ko odhaja iz cesarske palače, ter nekako zadovoljen z maščevanjem zamrmni, med saboj in na skrivnem: »In vendar sem jo ljubil!" (Konce prili.) sko železnico vezala s progo južne železnice Žakanj-Barč, ktera je naravnost z Osekom v zvezi. četrta proga je pa tako zvana knijinska ali graničarska železnica stezajoč se iz Vinkovcev do Mitrovice, na drugi strani pa iz Broda v Sunje. Ta železnica bo po najkrajši črti vezala glavne proge hrvaško-ogerskega prometa, Budapešt-Zemun ali Be-ligrad in Budapešt-Eeka. Ob enem bo pa graničarska železnica tudi najkrajša cesta iz Zagreba v Bosno preko Banjeluke. To toraj je načrt štirih, za narodno-gospodarski razvoj hrvaški preimenitnih črt, ki so bodo, kakor uradni organi za gotovo obetajo, še letos vse graditi jele. Koliko je resnice, pokazalo se bo po končanih volitvah, kajti obljuba železnic je tudi na Hrvaškem prerokov prapor, kterega ob času volitev tisti razvije, kdor si hoče pri volitvah kak poslanski sedež pridobiti, čudno, da imamo tudi na Hrvaškem tiste navade, kakor pri vas; pa kaj bi jih ne imeli, saj smo sosedje in vaša Dolenjska ni Bog ve kako daleč od Hrvaške. Iz Reke, 10. marca. Prihod kakega meščana »nebeškega kraljestva" ni kaj navadnega, zato je bilo videti danes po ulicah Eeškega mesta večkrat večje skupine ljudij, ki so si ogledovali Njegovo ekscelencijo Li - Pong - Pao, poslanika kineškega pri dvorih na Dunaji, v Berolinu in Eimu. Li - Fong -Pao potuje za kratek čas, in pa za proučevati razne naprave in odnošaje. Prišel je sem sinoči; obiskal je danes pomorsko akademijo, tovarno za torpede in si je ogledoval ta mesta. Oblečen je z dolgo obleko iz svilnatega damasta sinje barve, čes to nosi kratek jopič od višnjeve težke svile, glava mu pokriva kapa iz sukna. Hodi nekako okusno in sklonjeno. Star je 50 let, ter ima več otrok. Peča se neki rad z vedami, posebno je odličen zemljepisec, v Kini je bil tajnik pri podkraljih v Nankingu in Pekingu, bil je vodja geografijskega bureau in nadzornik arsenala. Spremlja ga poslaniški njegov tajnik dr. Kreyer. Tu se bode mudil samo dva dni. DomaČe novice. (Vredništvo in opravništvo „Slovenca") preselilo se je včeraj iz Spodnjih Poljan v Semeniške ulice št. 2 (Šenklavški farovž) v prvo nadstropje. {Vojaški nabor) za Ljubljansko okolico pričel se je danes pri tukajšnem e. kr. okrajnem glavarstvu ter bo menda osem dni trajal. Eazun posamičnega poukovanja po mestu skoraj poznati ni, da se mladenči nabirajo, ki bodo ob svojem času dobili »sabljico pripasano in puško pa nabasano". Nikjer tudi danes, ko so trdi kmečki fantje na nabor prišli, ni čuti tistega ostudnega krokanja po ulicah, s kojim so se druga leta ponašali. Očividen dokaz, da se je narodna omika po slovenskih časnikih tudi kme-tiške mladine prijemati jela. Edino le tisti, ki so bili »taubleh", bilo jih je 53 in so bili takoj od druzih ločeni na dvorišči pri okrajnem glavarstvu, zavedajo se že sedaj svojega ponosa in bodoče slave, ter že na ta račun nekoliko v takih slučajih neizogibljivih »aufov" poskušajo, kteri jim bodo pozneje pa še toliko presedali, kajti »auf" bo ravno tista zoperna beseda, s ktero jih bo korporal zjutraj budil in iz postelje gonil. Toda kdo jim bo danes kaj tacega zameril? Svoj dan imajo, cesarski fantje so postali in pa prisegli bodo zvestobo, po noči in po dnevu, na suhem in na mokrem, ob lepem in grdem vremenu, z eno besedo, povsod kamor jih bodo postavili, avstrijsko zastavo zvesto čuvati. Toraj se jim mora ta mala radost že privoščiti in to tim več, ker jih nihče drug ne sliši, kakor orožniki, ki jih stra-žijo, ti so pa na take reči že tako navajeni, kakor Eibničanov konj lakote. {Porotne sodnije) v letošnjem prvem zasedanji imajo večjidel z ljudmi opraviti ki so se — žnopsa siti pretepavali in kakor po navadi, tega ali onega pobili. Tu-le je tudi še skeleča rana, ki se tika našega mladega naraščaja in pa — dotičnih kazenskih paragrafov. Paragrafi so večjidel še iz tiste dobe, ko šnopsa naš narod še poznal ni, in toraj tudi pobojev ni bilo toliko na dnevnem redu, kakor jih je pa dandanes, -hiko malo se razdivjan mla-deneč briga, če se mu primeri, da koga s kolom po glavi česno, da ima tepeni revež za večne čase zadosti, saj dobro vt^ da so mu več kakor 5 let pri sv. .lurji ne more dati in tudi ne da. če pa komu roko ali nogo ali pa kak drug ud poškoduje, ga pa tndi za ono ali za dve leti počijo. Eazlika bi tukaj morala vendar le večja biti! Ko bodo pretepači videli, da se jim je za uboj vsaj najmanj deset let ječe nadjati, se bodo že sami od sebe odpovedali svojemu geslu: „po glavi ga, po glavi, da santov ne bo!" Bolj stroga kazen, pa jene bo tolikrat potreba. — Pri posledni porotni obravnavi je bil zaradi poboja obsojen na tri leta hude joče Mart. Lip nikar iz Brezja doma. Ubil je v tepežu Jak. Bernika, s kterim sta poprej skupaj — šnops pila. Razne reči. — Iz AVolfegga na Stajarskem se poroča očividen čudež, ki jasno priča, da imajo nedolžni otroci svojega angelja varlia. V vasi AVaid, pride 361etni samec v krčmo pit. Nekaj dni po-pred so ga pri rudokopih zarad vednega pijančevanja spodili. Krčmariea mu prinese zaitevano pivo, delavec jo pa tako strašno zmedeno in grdo pogleda, da gostilničarica s strahom zbeži svojega moža klicat. Komaj je dobro čez prag, v hiši neznansko zagrmi. Žena se s straiom vrne, kajti imela je notri speče dete. Strašen prizor se ji prikaže. Mize, stoli, duri, vse je bilo razneseno in potrto, okna razsuta na sto koscev, celo okvirji iz oken so bili poti gani. Nesrečni pijanec je pa strašno razmesarjen za razbito mizo visel. Noga mu je bila odtrgana in trikrat zlomljena. Skoraj gotovo je imel strašno dinamitno patrono v žepu spravljeno, s ktero se je hotel v večnost spraviti. Toda glejte čudo! Nasproti samomorilca spavalo je pri peči na klopi dve leti staro dete. Peč, le za dlan od deteta oddaljena, je bila udrta: nad glavo je visela lesena košarica, ki je bila osmojena od vžganega dinamita in pa težek glinast vrč, ki bi bil moral detetu glavo zmečkati, ko bi bil doli padel, kar se pa ni zgodilo, ker je vrč na svojem klinu obvisel, dete pa pod njim mirno dalje spalo, ko se je med tem skoraj hiša narobe preobrnila. Kdo bo angelja varha tajil? — Kakor so časniki naznanili, je pruska vlada ponovila tiralnico ali iskalni list (Steckbriet) za kardinalom Ledohovskim, ki ga je 1. 1879 izdala. Zakij pa preganjajo tega vzornega cerkvenega dostojanstvenika? Na to odgovarja „Germania": 7. novembra 1. 1878 je bil kardinal Ledohovski od okrajne sodnije v Inovraslavi obsojen, da mora plačati 18.000 mark ali dve leti zaprt biti. Kaj je pa tako hudega storil? 1. Državnemu župniku Kolaniju, ki je samovoljno zapustil svojo faro in se brez cerkvenega dovoljenja druge polastil, vdelil je kanonično svarilo „una pro trina**; 3. nektere občane je spominjal, naj ne občujejo s Kolanijem; 3. ker niso Tsa svarila nič pomagala, je Kolanija iz cerkve izobčil ; 4. tudi državnega župnika Morkeja, ki je nedavno umrl, je kanonično posvaril. V teh faktih torej, h kterim je bil kardinal po cerkvenih postavah zavezan, našla je sodnija šest različnih prestopkov majevih postav, ter mu za vsak prestopek dik-tirila 3000 mark globe, torej vsega skup 18.000 mark. Enako ojstr^* so vse kazni, h kterim je bil še kardinal Ledohovski obsojen. Preveč prostora bi potrebovali, ko bi hoteli navesti vse kazni, ki ga še čakajo. Imenujemo le nektere, ktere so ga zadele po--slednje desetletje kulturnega boja. 1. Dne 9. febr. 1. 1877 je bil od okrajne sodnije v Poznanji obsojen v ječo na dva in pol leta; 2. dne 19. oktobra leta 1878 od okrajne sodnije v Brombergu k globi 15.000 mark ali eventuelno v ječo na dve leti in razun tega zaradi ,.razžaljenja vlade" na dva meseca v ječo; 3. dne 19. sept. 1. 1879 zaradi izobčenja državnega župnika Lizaka k globi 2000 mark ali na 70 dni v ječo. K vsem tem kaznim pride pa še ona v Inovraslavi mu prisojena, o kteri smo že prej govorili. To še niso vse kazni, ktere bi moral kardinal prestati in že znašajo 35.000 mark v denarji ali 6 let, 10 mesecev in 10 dni zapora. Ta ogromna kazen je bila prisojena kardinalu, ker je obsojal napravo državnih župnikov, ktero zdaj tudi vlada obsoja, in ki je za prihodnost nemogoča. Predno se mu je posrečilo priti v Eim, bil je kardinal nadškof Ledohovski. kakor znano, že dve leti v ječi. — Dar ogerskih škofov. „N. L." se naznanja, da so ogerski škofje pri zadnji konferenci zložili 20.000 gold., da se ž njimi podpirajo učitelji na katoliških ljudskih šolah. — Kje si nravnost? Kako malo veljave ima že nravnost po večih mestih, kaže nam to, da jo bila v Pragi na pustno nedeljo v nekem zakotnem gledišči razstava žensk. Praški lahkoživci so pričakovali velikansk vspeh, pa kakor pravi „Čech", iz razstave ženskega mesa izpadla je razstava ženskih kosti. Malo razstavljenih, pa neznansko veliko gledalcev, ki so z dolgim nosom odšli. Najbolj žalostno pri vsem tem je to, da še listi, ki se bahajo s svojo poštenostjo, zagovarjajo take spake in jim potuho dajo. — Živega kita imajo v Londonu, kamor so ga pripeljali ribiči. Ubili so najprej starega kita in so dobili potem mladega, kterega so zvlekli v čoln. Nekoliko časa je bil jako nemiren in s svojim pihanjem privabil dva stara, ki sta napravila zbeganim ribičem mnogo preglavice. Le s težavo so se ubranili neprijetnih gostov. Na krovu so je mladi velikan kmalu pomiril na veselje ribičev, ki so se jeli igrati ž njim. — Zdaj se je ljudi že tako navadil, da se kaže vedno bolj čilega, če ima dosti glodalcev, kakor pa če je sam. Ostal bo pa težko, ker mu primanjkuje mnogo sveže vode. — Novo geografične ekšpedicije v Rusih. Znano je, koliko so že Rusi žrtvovali, da bi se srednja Azija odkrila učenemu svetu. V tem svojem prizadevanji pa še niso opešali, marveč, kakor nam pripovedujejo novejša poročila, store leto za letom več v ta smoter. Meseca sušca nastopil bo nek ruski polkovnik četrto veliko pot v notranjo Azijo, posebno v Tibet. — Polkovnik Aminov, načelnik generalnega štaba za kavkaško vojsko je izdal zemljevid Fedženske oaze, kakor tudi ceste, ki peljejo v Merv. Opira se na podatke Aluanova, Sokolova in Višeslavcova; lego Merva je opisal kapitan Gla-djšev. V pokrajino Fedžensko popotoval je že trikrat naturoznanec Lesar in je lansko leto z Lyslav-skim zmeril visočino ondotnega sveta. Kakor pravi, ne leži Merv više, kakor 270 m. Telegrami, Petrograd, 11. marca. Journal de St. Petersbourg zanikava, kar je Standard sprožil, da se je namreč med Nemčijo in Eusijo napravila medsebojna zveza. Schweinitz izročil je ruskemu caru lastnoročno pismo cesarja Viljema čestitajoč mu k rojstnemu dnevu. London, 11. marca. Zbornica poslancev ni sprejela predloga, da bi se za Egipt pozneje določena svota zmanjšala. Hastington je rekel, da je za trgovino neogibno, da kaka olikana velesila trgovinske luke v rudečem morji čuva in bi-ani. Število stalne armade se je letos za 3000 mož memo lani povišalo. Grladstone je zbolel in leži. Rim, 10. marca. Sv. oče imeli bodo dva konsistorija. Prvi bo tajen in bo 24. t. m. drugi, javen pa 27. t. m. Berolin, 10. marca. Včeraj pri velikem obedu na čast rojstnega dne ruskega cara napil je cesar Viljem proti ruskemu poslaniku obrnjen na carovo zdravje, godba je pa rusko himno zagodla. Kahira, 10. marca. Eusk vojni parnik priplaval je pred Suakim, španjskega pričakujejo. Grordon je v London brzojavil po vojake, drugače mu ni mogoče rešiti posadek ob belem in modrem Nilu. Tujci. 8. in 9. marca. Pri Malici: Poper, Beweis, Selimidt in Diamand, kupci, z Dunaja. — L. Selienk, kupec, iz Trsta. — Rudolf Berthold, kupec, iz Reichenberga. — Jaklifscli in Moditz, kupca, iz Steyra. — J. Neumann, kupec, iz Siska. — Ferd. dr. May, C. k. vojni zdravnik, iz Gradca. — Artur Schmidt, kupe. po-tovalee, iz Ziiriclia. — A. pl. Arator, kupec, iz Konigsaala. — Daub, Wagner in Kimo, kupci, z Dunaja. — Avgust Hoclis-mann, c. k. ravnatelj tabačn. tovarne, iz Celovca. — Helena Uhlicli, grajšc. soproga, s hčerjo, iz Laškega trga. Pri Slonu: Jloric Grab, kupč. potovalec, iz Prage. — P. Kellner, glavni nadzornik, z Dunaja. — Janez Prossen, iz Viktringa. — Edvard Legat, iz Lipice. — Franc Valentich, s soprogo, iz II. Bistrice. — Henrik Arene, kupč. potovalec, z Dunaja. — Mustafa, kupec, iz Sarajeva. — Ad. Jlirsclimann, kupec, iz Riska. — Vino. Artner, knjigovodja, iz Gradca. — Viljem Schiffrer, tovarnar, iz Dola. Pri Jtavarshem dvoru: And. Lielilielter, posestnik, iz Weissenfelsa. — Josip Herbst, usnjar, iz Brežij. — Jurij Horjak, iz Gorij. Pri Južnem kolodvoru: Ignacij Grasser, kupec, z Dunaja. — L. Schlesinger, kupec, iz Pečuha. — Kari Kuscher, mašinist, s soprogo, iz Girowa. — Ana Weber, zasebniea, iz Zagorja. Sksekiitivne dražbe. 15. marca. 1. c. džb. pos. Jože Bati« iz Zagorice, 475 gU Trebno. — Le. džb. pos. Anton Krištof iz Sela, 1190 gld. Trebno. — 1. e. džb. pos. Janez Hočevar iz Spodnj. Bernika, 4145 gld. Kranj. — 1. e. džb. pos. Mihael Arnež iz Vira. 2945 gld. Brdo. — 1. e. džb. pos. Janez Kragel iz Zgornje Nemške vasi, 1590 gld. Trebno. — 1. e. džb. pos. Jožef Bregar iz Breze, 3702 gld. Trebno. — 1. e. džb. pos. Anton Zupane iz Migonske Gore, 18G gld. Trebno. — 1. e. džb. pos. France Kete iz Planine št. 19. Vipava. 17. marca. Povzeta dražba pos. Jožo Peterlin iz Velikih Polanj, 2020 gld. Ribnica. — 1. e. džb. pos. ml. Janez Po-nikvar iz Predstrug, 1250 gld. Lašice. — 1. c. džb. pos. Lucija Kodriu iz Brezja. Kostanjevica. — 1. e. džb. pos. Janez Lenčič iz Mihovca, 1478 gld. Kostanjevica. — 2. e. džb. pos. Jožo Štrukelj na Poljanah v Ljubljani, 3 pašniki. Ljubljana. Tržaško tržno porodilo. Kava: Santos po 56 gl., Kio 59. St. Domingo CO, Portorico94, biserna 110, Cejlon 8.S—125, Java 70, Mokka 106—1J 4. Sladkor po 26—34 gld. Dišave: poper 85.50 gl., žbice 68—100. Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate J4, iz Smirne 35, rozino 14, pomoranče 3, limone 1.50 za vsak zaboj, rožiči 4.50, mandeljni 93. Olje: laško 7Ž—93 gl., albansko 42, dalmatinsko 44, angleško 33.50, petrolej 10. Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60 zajčje sto komadov 25 gl. Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, ister-ska 110. Bombaž: amerikanski 68, indiški 44. Ježice po 11—24 gl. Mast: maslo 98—104, angleška 62, ogerska 67, špeh 60. Žito: pšenica ruska 10.40—11.—, laška 10.50, koruza 7.25, rž 7.50, oves 7, fižol 11—15, grah 10—15, riž laški 15.50, indiški 11.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov. ]>uuaj»ka borza. 10. marca. Papirna renta po 100 gld..... Sreberna „ „ „ „ . 4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% - 4% . . . . „ papirna renta 5% Kreditne akcije . . . .160 gld. Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke..... „ avst.-oger. Llovda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramwa.v-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. „ „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ . „ „ 1864 . . 50 „ Kremtne srečke .... 100 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . London ....... Srebro ....... Ces. cekini....... Francoski napoleond...... Nemške marke...... Izvrstni med (garantiran pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti (12) gotovi plači pri OROSIiAV-u »OI.EIirC.li, svečarji v Ljubljani. 79 gl. 75 kr 80 „ 85 „ 101 „ 90 „ 95 „ 35 ,. 122 „ - „ 91 „ 35 „ 88 „ 60 „ 324 „ - „ 116 „ bO „ 844 „ - „ 111 „ 50 „ 616 „ - „ 318 „ 25 „ 233 „ 75 „ 123 „ 75 „ 136 „ 25 „ 170 „ — „ 170 „ - „ 173 „ 75 „ 23 „ - „ 20 „ 50 „ 106 „ 65 „ 105 „ 25 „ 104 „ 50 „ 121 „ 50 „ n "" I) ■5 „ 70 „ 9 „ 62 „ 59 „ 15 „ if ofama f MU p,.,.,...... ^r^ sodčekih in butelijah. Priporoča se H vsem dosedanjim odjemnikom, ki žele si. občinstvu z >5