41* HiMilkft. fern , ,’ K f®v iiÄä i$|k :*.,• * , $’—• J. , » » |w ■1ää| ÄVUffÄB-J ■»•*-• 3fi> i«tp , ? .-is*— ■ liiRiSfg» itanrtl&e «* SW vt«wfw. ~ HÄpau^^aciöäwaafiaaaÄiÄi^^ wörnil#® Im wpimvniMv®i Mmitow «ltitaNr>5. -•• ¥«I@fest $£, !•$$„ Marito» li® 23. mija 1919. se računajo po 46 od © redne petKvrate : 0 večkratnih ©ans niltfo veÄk popust. —. jfSšraSfi4* izhaja v pea-deijek in petek popoldne, t®ls®pi»i ss na vračajo, NeodviMiit političen list za slovansko liudsi¥0. Z w>r®&gš§,iwsm »« stasre ?j«v«t vssfe dasi ©<§ ff.—fš. de#eMew. N®kaj luči k £aä§mu poiožajm. Pari z, 17. S. 1919. 0 ravnokar đošlih avstrijskih Nemcih pišejo pa^iäki listi večinoma nepričakovano simpatično. Dr. " .Reimer se je pri prihodu na smeh držal, prvi večer so obilno jedli, 'francosko vino jim je jako dišalo, iznenadila jih je pristna, črna kava, Lammascheva hči spreminja trikrat na dan toaleto, v^e to so v očeh - francoskih žuriialistov epohalni dogodki, za katere bi bilo škoda, če jih francosko občinstvo ne bi zvedelo. Nasprotno pa skrbno prikrivajo njih nemški značaj, pišejo celo, da govore „avstrijski jezik!“’Da bi pa obveščali svoje čitatelje, 'kakšni so bili ti Avstrijci in kakšni še so, ‘da so hujši pangermani kakor oni v Berolinu, kako so leto za letom praznovali francoski Sedan, o tem ne marajo sploh kaj sprejeti Zatorej je pač umljivo, da so 'ti avstrijski dele -gati „prav dobre volje.“ Naša delegacija je v bolj resnem razpoloženju. Večkrat sem premišljeval o v-zrokih, ki so ustvarili za nas sedanji položaj tu pri mirovni konferenci. Med pogoji, ki jih je stavila A-merika v imenu svojih zaveznikov, je bil vendar tu-7di ta, da Avstrija prizna samoodločbo svojim narö - dom. To je končno prisiljena storila in potem izdahnila na porodnih bolečinah, novorojenega otroka Jugoslavije pa še do danes niso! priznali tisti, ki so ob- - ljubili botrinsivoj še mas, roino . . . Odkod ta nedosledno,.d? O AVilsonovi poštenosti in iskrenosti ne dvomimo/ hiti ’najmanj. Iu. vendar njegova načela z' ozirom na nas imajo prav toliko ovir. Ta uganka je bila predmet razgovorov tudi v naših sestankih'v Parizu, Iz meglenega ozadja so se mi končno pojavili v doloenevši}r konturah-, vsai nekateri faktorji, ki g0 določili razmerje do nas. Ko sem meseca novembra v Mariboru čital pogoje za premirje med Italijo in Avstrijo, se je v globini moje rodzavesti pojavila črna slutnja kot strašna pošast In nisem še je mogel več znebiti. Le splošni optimizem, ki je vladal pri nas, mi je ni pustil na površje, češ, ti si črnogledih pesimist. Sedaj vidim, da ta pošast ni bilo prazno strašilo. Iz dobro poučenih krogov vemo sedaj, da se je Italija zaklela proti nam, da zapre naš narod v večni grob in postavi stražo nanj, da bi živi mrlič ne ušel. Ker je v naši znotranji politiki jugoslovanski pokret ravno med Slovenci imel svoje kolovodje (dr. Krek, in Ar. Korošec), se je italijanski srd proti nam pomnožil v pravo besnilo. Tu nastaja zopet nova u-ganka: Zakaj vendar italijanski narod, tako pono sen na, svojo slobodo in svoj© ujedinjenje, ne privošči te dobrote bornemu slovenskemu narodiČu, ki je po tisočletni sužnjosti končno prileže! iz zadubio kletke? O tej uganki smo razpravljali v ne*i sei. Resni gospodje, veščaki v politiki in v znanstvu, ki deloma sami šteje na slobodomiselnemu stališču, so bili vsi enega mnenja: vzroke temu nasprotovanju j,e iskati v italijanski loži. V tem pojma „loža“ -se stekajo zopet /različni faktorji, katerim je ujedinjena Jugoslavija trn v peti» Italijanski režim obvladuje popolnoma loža in ta režim je doma popolnoma •dogospodaril. Da reši svojo oblast je moral Italijan - i slco ljudstvo opojiti z opijem velikih. „narodnih pri -j dobite v. “ Zagrizena framasona sta tudi francoska j ministra Clemenceau in P schon, zatorej gresta čez .• dni in strn .za itaiiian&to v ado. V loži. dalje prevladuje židovstvo, v. židovstvu I pa je koncentrirali kapitalizem, ta je pa nam nas-j {noten. Tu si podajejo roke italijanski, madžarski, i nemški in drugi kapitalisti ki hočejo izkoriščati n ;-1 šo zemljo. Tu so iskati zadnje niti raznih zmeči in težav na Hrvajškem, k;or so Židje vtsc-ao očni, do -čim. so/o maloštevilnih srbskih Židih bratje Srbi poln ali io izražajo. Da dosežejo svoj namen: Slovenijo uničiti, so I Italijani razpredli velikansko propaganda, podkupili j vplivno Časopisje in zastrupili javno mnenje croma in v drugih državah. Zato delujejo roko v roki celo z Nemci in Madžari, ž njimi v zvezi so preplavili Slovenijo s tajnimi agenti, cia povzročajo nemire in nezadovoljnost med nami, da pripravijo izgrede, ki bi dali povod njihovi pacifikaciji, oziroma osvpjenju naše zemlje.; Kdorkoli med rojaki dela sedaj združbo , je vedoma ali nevedoma v službi italijansko-nemških načrtov» Nepovoljno je vplival tudi razpad. Rusije, kjer se je Nemcem posrečilo z destruktivnimi elementi napraviti popolno zmedo in Rusijo iztisniti iz vrste en-tentinih velevlasti. Despotična .oficijelna Busija, sto-eca pod vplivom nemške kamarile, ~ sicer ni storila, kaj posebnega za druge Slovane, njen glas kot slovanske države se pa vendar pogreša. Nam manjka tudi propagande. Koliko denarja se Je pri nas zapilo prve mesece oslobođenja! Mesto tistega bedastega optimizma bi bilo treba štediti in delati v inozemstvu za našo reč. Italijani so nas o -črnili na vse strani, V katoliških krogih na Angleškem in v Rimu kot nekake, revolndonarpe,. ki bodo žrtvovali katolicizem pravoslavju, v liberalnih kro -,gjlr-»a-kot-Eeakeionar.ce_-.iu■ -■fonvbnre, kot germanofile 1 itd Res se je od naše strani marsikaj storilo, a še j veliko Dremalo, ker manjka gmotnih tn moralnih mo-j či. Vpoštevati treba tudi socijalne razmere in menil taiiteto Francozov. Demokratizem ima tukaj čisto posebne oblike. Francoz je aristokrat od pete do gla -ve. Aristokratski naslovi: baron, grof itd. imajo čudno privlačno moč. Nemški kapitalisti in madžarski (grofje So pred vojno v Parizu zapravljali milijone in imeli ozke stike z naj višjimi krogi, angleški lordi so hodili na lov k madžarskim magnatom. To vobče. 0-sebni stik, protekcija igra. tu velikansko vlogo. Starejše države, kakor je Italija, imajo že svoje tradicije, mi smo še pa novinci. G naših razmerah so angleški in francoski krogi silno slabo poučeni, večinoma po nemjških vi -rih. Mladim našim dijakom klicem: Ne tratite časa z ! esperantom in drugo tako navlako, učite se francoščine in angleščine, da bodete mogli z besedo in pisavo svoj' čas v širokem svetu delovati za blagor 'domovine. Cehi so zadnja leta precej seznanili Fran -coze in Angleže s svojim slovstvom, zgodovino in s svojimi težnjami. Na vseučilišču v Oxfordu n. pr. so predavanja popolnoma prosta. Lahko pride kdo in se prijavi, da bo imel toliko in toliko predavanj, brez -plačno, pa dobi dovoljenje. Tako so predavali tu o svojem narodu Cehi, Madžari, Poljaki in Nemci. Ce tudi ne ujame predavatelj veliko poslušalcev, pa se seznani s profesorji in to je važno. Ti možje so do- stopni za resnico, treba jim se le na primeren način približati. Konečno pritiska na položaj kakor svinec egoizem najpodlejše vrste, ki gleda le na momentani u-speh, za daljne logične posledice se pa ne briga. Da se izmotajo iz zadreg in dosežejo svoje neposredne cilje, so državniki nasproti Nemčiji trdi, nasproti pretiranim italijanskim težnjam popustljivi, nasproti avstrijskemu nemštvu in maldžarstvu prizanesljivi „ Odtod prihaja, da se naša jasna in popolnoma prar vična stvar mora boriti s tolikimi težavami. Never -jetno je, kako globoko je pri nekaterih 'ljudeh padel Čut pravičnosti in zmisel za resnico. Prav nič se ni čuditi, da je prišlo do svetovne volne, ko se ljudje tako trdovratno upirajo očitno spoznani resnici. Težek je naš položaj, a rojaM, glave po koncu! Večnoveljavua načela pravice in resnice se začasno lahko potisnejo v kot, a konečno imajo vendar zadnjo besedo. Ni brez pomena za našo vzgojo, da moramo iti po trnjevi poti do svojega cilja, do slobode in edinstva. To nas bo izšolalo in utrdilo. Silno nam je škodoval oni otročji, pijani optimizem, ki se je razširil pri nas ob razsulu stare Avstrije. Mislilo se je, da nam bodo kar na krožniku prinesli pečeno Jugoslavijo. Veseličilo se je in popivalo do znorelosti, Neki odličen Amerikanec je tukaj rekel na -Šim zastopnikom: „Jugoslovanske čete so menda še spale, ko je bilo treba zasesti Koroško.“ Ko bi se v onih dnevih manj pilo, bi bile koroškim in prekmurskim Slovencem prihranjene bridkosti in znatno o -lajšano delo tukaj. Naše muke nam povečujejo poročila iz domovine: hrvaške zmešnjave, koroški dogodki in strastni domači prepiri. Pri rokah imam francosko knjigo: „Pri oslobo-jenih Slovanih v Jugoslaviji.“ Spisal jo je posebni odposlanec lista „Temps“ Ch, Rivet. Na prvem mestu piše zelo laskavo o Slovencih, da so med Slovar ni prvi za Cehi, da so ob prevratu podali dqknz stalnega patriotizma in politične zrelosti. Ta pohvala me je iznenadila tem bolj, ker je sicer list „Temps'4 popolnoma v italijanski službi in nam nasproten . Mož je dobil ta utisek v prvin medenih mesecih naše slobode. Bodi nam vsem sveta skrb, da si med svetom ohranimo, oziroma priborimo dobro ime. Znak kulture niso samo kupi knjig,' marveč zlasti disciplina v hotenju in delovanju» Varujmo se destraktivnega dela! V veliki Franciji sedaj odmeva na vse strani klic: združiti moči, zbližati se, drug z dragim potrpeti, dvigniti ljudske moralo! Ce je to potrebno velikemu narodu, je še tem bolj nam» V teh i e -.n ih trenutkih velja v pomnoženi meri: Držite se reda! Kaj bo z denarjem?, K najtežjim nalogam naše države spada vpra» šanje, kako urediti denarno vrednosti' Papirni de* nar, katerega imaš v žepu, ni sam na sebi nič drugega, kakor cunja papirja. Vrednost zadobi še le od „kritja.“ Pokrit mora biti s kovanim zlatom ali srebrom, ki leži v blajgajni banke ali države. Ako laha ko papir vsak Čas zamenjaš pri blagaj'ni za isto svoto zlata ali srebra, kot se glasi na papirju, se reče, da je bankovec pokrit, V resnici pa niti ni treba, da bi ležalo v blagajnah toliko kovine, kolikor je med liudmi bankovcev, ker nikakor ni verjetno, da bi vsi LISTEK. Dr. Leopold Lenar3. Pri Sik junakih. Kvar tič je padel!---— Kolikokrat sem še tekom te grozne vojne zaslišal pretresu oče besede: padel je! Padel je zopet eden izmed one mladine, ki je prva v svojih srcih zasanjala zlati sen o svobodi domovine in temu snu posvetila svoje življenje in svojo kri, delala za ntogovo uresničenje z vsemi utrip-Ijaji svojega srca., bi y najtežjih časih nikdar ni izgubila nade v bodočnost in je toliko časa z vsemi u-{ripljaji bujno kipečega srca sanjala plodonosni sen, ia ga je slednjič pričarala v življenje. Zadnjič sem te videl pred ne mnogimi dnevi. Prišel si v Ljubljano obiskat, svojo mater in takrat pač nisi slutil, da'se poslavljaš za vedno. Sprehaja; ja sva se po mračnih ljubljanskih ulicah — bil si-'čoln življenjske sile in prežet kipečega idealizma , kakor vsi nešteti tovariši, ki so tekom zadnjih let sejali med našim narodom setev prihodnjosti. Vstaviva se pred stanovanjem tvoje matere: „Z Bogom! Moram k mami, da se poslovim; — Jutri še vrnem na koroško fronto!“ Seževa si v roko, razideva — in sedaj najdem zapisao©, da. si padel zavratno zadet od tolovajeve roke. Kakor toliko drugih si padel tudi ti poznan in žalovan samo od tvojih najbližjih — iz tvoje krvi pa poganja krvavi cvet prihodnjosti. Ko sem našel v časnikih zapisano, da si padel, sem se spomnil prvega dne, katerega sem pre -živel v svobodni domovini, pri junakih koroške črte. Iz Pariza sem se vračal čez Švico, Tirolsko in Koroško v Ljubljano. V Podrožčici me je spremil pemški častnik do demarkacijske črte, kjer me je izročil jugoslovanskemu, ki je prišel po mene od strani predora. Na človeka, kateremu Jugoslavija pi surogat propadle Avstrije in ki ne špre'eml'e jugoslovanskega pečata samo kot logično posledico v razvoju dejstey, nego kot vtelešen plod hrepenenja svoje duše, naredi vsak zunanji znak jugoslovanske državnosti čisto poseben vtisk. A to toliko bolj, ako stopi tako naenkrat iz tujine pred izvršeno dejstvo onega, o Čemur so pred vosko in v prvih časih vojne samo najbolj kipeči duhovi Sanjali v svoji domišljiji. ", Pred mano stoji na koroških tleh slovenski o-iicfr v srbski uniformi! Koliko idealizma in koliko žrtev je bilo treba, da le prišlo do tega preobrata! Koliko mož.' ki ho- čejo sedaj veljati za dobro plačo za dobre Jugoslovane, bi se mi v nekdanjih časih posmehovalo kot nevarnemu sanjaču, ali se celo ob mene obregnilo kot ob grđega zločinca, ako bi bil v zasebnem raz* govoru namignil, da se bo to zgodilo! Izpregovoriva nekaj besed in gospod takoj: „Danes vas ne pustimo iti dalje! Prenočiti morate pri nas in jutri pri nas maševati. Imamo taka redkokedaj priliko, da dobimo v našo družbo nevojaško osebo.“ „Mogoče, da ostanem. O' tem bo še Čas, da govorimo. “ Prideva v stanovanje gospodov Častnikov, Id se je nahajalo ravno pred vhodom \- predor Stotnik Martinčič, gospod orjaške rokave in ...etenj, ki sq me spominjale na kretnje staropoljskega Šlahčiča ia odleglega Podolja, me spre me, posadi poleg sebe k mizi — bili so ravno pri obedu — in zaplete v živi pogovor. Kako smo si bili daleč in vendar tako blizu! Jaz sem civilist, po poklicu cigan, ki prihaja iz tujine in kateremu ni dala domovina drugega, kakor da mu je vlila pesem o svobodi v dušo, oni orli,, ki so se štiri leta kopali v žaru in v krvi, nemirno pričakujoč odrešilnega dne. In ko je ta dan napočil, se niso dali preslepiti s frazami, se niso pogreznili v življenje samoljubnega oržavPana SHS ali spustili na stališče..gostilniškega godrnjača. : ? ‘ - ' . ; . lin'd]e naenkrat prišli zamenjat svoje papirje. Drugi način kritja je, da jamči za bankovce'država s svojim premoženjem in s svojo davčno močjo. Ako bankovec ni krit, nima vrednosti, oziroma ima manjšo, kakor je na njem zapisana, in blago se podraži, ker mora dati zanj več papirnega denarja, kot sicer. Med vojsko Avstrija ni več izplačevala v zlar tu. Bankovec je bil podoben hranilni knjižici, katere hranilnica zaenkrat ne more izplačati, Država je potrebovala denarja in vsled tega je neprestano tiskala nove bankovce, Zlato je pa iz državnih blaga-jen splavalo neznano kam. Največ so ga menda pobrali razni špijoni, katere je imela po tujem svetu, ki sicer niso delali nič prida, a plačani so hoteli biti s suhim zlatom. Obenem je davčna moč države pe -šala vedno bolj, slednjič se je pa celo popolnoma podrla stara, častitljiva ropotija, kateri so rekaii: ay stro-ogrska monarhija. Tako je ostalo med ljudstvom vse polno ban -kovoev, ki pa nimajo sami na sebi skoraj nobenega kritja. Svojo moč imajo ti bankovci za sedaj pravzaprav samo Še v zaupanju in dobri veri ljudstva, da bo nova država podprla na nek način njihovo vrednost. Podpreti jih je na vsak način treba, kajti nemogoče je, da bi n. pr. revna služkinja naenkrat izgubila prihranek, katerega si je prištedila morda tekom 301etnega službovanja, ali da bi delavec moral neko nezaslišano svoto plačati za najpotrebnejše reči — A kako podpreti, oziroma kako urediti denarno vrednost? Zvedeli smo, da bo država SHS zamenjala te Daše bankovce za srbske dinarje in sicer 100 'dinar-lev za 300 K, To odgovarja približno sedanji vrednosti dinarja. Pred vojno je bil dinar okrog 97 vin., sedaj ima približno isto vrednost kot francoski frank, a za frank dobiš v navadnem prometu okrog 4 K . Ako imaš torej 300 K in jih zamenjaš za 100 dinarjev, si na enem in istem. Samo toliko si na boljšem, da nimaš umazanih štempljanih kron, s katerimi je mogoča vsakovrstna goljufija in s katerimi ne mo -reš nikamor po svetu. Za 100 dinarjev boš kupil isto, kar sedaj za 300 K. Sedaj, ko se bo sklenil mir in se bo odprl tudi promet s tujino, je neobhodno potrebno, da zadubimo denar, Ja plača tudi v tujini, kajti naših kron v Švici, na Francoskem in sploh v tujini niti zame-niati ne moreš. Seveda bo treba natisniti veliko več dinarjev, kakor jia je bilo poprej. Da pa ne izgube vrednoti bodo morali biti pokriti. Pokritje bodo našli v srbski državni zakladnici, v premoženju bivše avstrijske države, katero smo zasegli, v davčni moči nove države, zlasti pa v posojilu, katero bo dala ententa in katero bomo vracevali v dolgih obroldh. Zamenjan'e kron v dinarje je torej sicer nujna in pametna stvar, toda s tem si samo premen]al denar, a ni ure'eno denanio vprašanje. Kdor ima sedaj v ,žepu 300 K, bo imel potem 100 dinarjev, ki bodo pa približno istotoliko vredni, kakor je 300 kron sedaj, ali kolikor je bilo 100 K pred vojno. Izgubil sS torej eno tretjino premoženja, a nisi ga izgubil sedaj, ko si krone zamenjal za dinarje, nego takrat, ko je Avstrija brez pokritja tiskala krone. Vprašanje je, kaj ukreniti, ßa bi najrevnejši ljudje ne bili oškodovani in uničeni? Kdor je imel pred vojno 100.000 K, a je med vojsko kupčeval in pritržil na 300.000 K, ki se mu sedaj zamenjajo za 100,000 dinarjev, bo imel isto, kot pred vojsko, torej ne bo nič oškodovan. Kdor je imel pred vojsko v posojilnici 300.000 K, pa ni nič kupčeval in jih ima sedaj ravno toliko, bo imel od -slej 100,000 dinarjev* to se pravi, da je izgubil te -kom vojne eno tretjino premoženja, a še vseeno ne bo uničen. A kaj revna dekla, ki je delala 30 let, vsa*-ko leto dala v hranilnico 100 K in jih je imela pred vojno 3000 K? Ali naj tudi ona izgubi tretjino? Dalje je vprašanje vojnih posojil in drugih obveznosti bivše avstrijske države. Država SHS' goto- j-uajtPMgjiti'iWBiwvMwa—v »i miiirmn.TOMWf——i Ne! S treznim pogledom in z vročim srcem so spoznali, kaj sedaj zahteva domovina, stopili skupaj ter se postavili tja, Kjer je bilo zanje najmanj pri -jetno za domovino pa najbolj' potrebno. ZaDuščeni od vseh, od mnogih celo zasmehu -vani, so stali dneve in noči v vročem boju v dušnem nredoru, odkoder si videl samo nekoliko metrov svetih koroških tal, a okrog so kot snopi padali tovariši. Sedaj žive tu takorekoč odrezani od domovine, „Žarno dvakrat sem bil po nekaj ur v Ljubljani“, mi reče stotnik Martinčič, „po opravkih. Drugače ne morem nikamor, je preveč dela. Drugega dne — bil je praznik — so mi preskrbeli vse potrebno, da sem imel za batalton mašo in pridigo. Ko sem med govorom omenil, da bode nekoč naš narod na prostoru, kjer stojim, postavil obelisk iz granita, v katerega bodo vrezana z zlatimi črkar mi imena junakov, ki so tukaj padli, sem bil prepričan* da govorim iz knjige prihodnjosti. Za plačo in hrano, kot jo ima lahko vsak boljši delavec, ne bo nikdo postavil svojega življenja v ta predor, kjer ne vidi drugega, kot jelke in skale ob strani in nebo nad glavo. Za to je treba junašt-aa, ki prihaja iz prepričanja in iz zavednosti. Gospodje so me peljali na višino, odkoder se je lepo videlo doli k Dravi in tja čez, kij er so se pred »edavno bili tako vroči boji. Tukaj je prvič, kar ta svet stoji, Slovenec kot Slovjeneo prelival svojo kri za svobodo lastnega naroda. Pod kako različnimi za-«tavami se je že vojskovalo naše ljudstvo tekom dolgih stoletij svoje sužnjosti! _ Stari Valvasor piše, da so Kranjci izredno hrabri in Bobri vojaki in vsled tega jih jako radi jemljejo v vojsko, tako, da še celo »panski kralj z dovoljenjem avstrijskega veličanstva na Kranjskem nabira vojake. Kakšna Jjast vo nima dolžnosti* da bi plačevala dolgove svoje sovražnice, bivše Avstrije, toda ima dolžnost, da svoje nove podložnike po možnosti varuje škode. Kdor ie podpisal vojno posojilo prostovoljno, naj ga izgubi. Ni krivica. Kdor je podpisal pod pritiskom, navadno tudi lahko izgubi, ker pritisk ni bil nikdar tako silen, da bi se ne mogel ustavljati. Toda vzemimo slučaje, da je služkinja na prigovarjanje svojega gospodarja dala ves svoj prihranek za vojno posojilo. Bila je zapeljana, to je res, vendar bi bilo pretrdo, da bi na stare dni postala beračica. Ali pa sirote, mali otroci, katerim so starši zapustili nekaj premoženja? Sodnija je dala vse to za vojno posojilo in sedaj so berači. Še tretji slučaj: Dobri ljudje so zbirali tekom let denar in ustanovili siroiišnico , dijaško ustanovo itd, VNda je to premoženje sirotišnice pograbila za vojsko. Ali naj sedaj sirote cooc-čemo na cesto? Zamenjava kron v dinarje torej ni samopoaebi nič slabega, obratno, je celo korisitno in potr e on o . Tudi razmerje 1:3 odgovarja približno sedanji vredr nosti krone (katera vrednost je pravzaprav samo navidezna, kajti'resnične podlage vrednosti krona nima več). Toda to še ni nobena rešitev denarnega v-prašanja, ampak samo zamenjava denarja. Država SHS ima pa dolžnost skrbeti, da revni ljudje ne izgube po krivici svojih bornih prihrankov, pokojnin, rent itd., kar bi se enostavno zgodilo, ako se zamenja dinar za krono po vrednosti, kakor, jo ima zdaj. Takim ljudem je treba dati isto vrednost, kakor so jo imeli pred vojsko, ali jih sicer odškodovati na druge načine. Zamenjava denarja je nujna zadeva, ki se ne da več dolgo odlašati, ob enem je pa treba misliti, kako varovati škode one reveže, ki so tekom vojske vsled padanja krone prišli ob svoje prihranke, Vzemimo še sledeči slučaj: Marljiv in varčen delavce je pred vojno imel sorazmerno dobro plačo. In ker je bil zelo varčen, je lahko z njo vzdrževal svojo rodbino in poleg tega je Še nekaj deval na stran za slučaj nezgode, ali pa ko otroci odrastejo in S več stroškov ž njimi. Med vojno je denar padal in 1 bilo je vse strašno drago. Poleg tega je moral poši-I Ijati hrano in obleko najstarejšemu 171etnemu sinu, I katerega so vzeli k vojakom in neprestano mečkali j po bolnišnicah, kjer bi bil umrl lakote, da ni dobival pomoči od doma. Sedaj je rodbina izčrpana, in brez vsakih prihrankov, na istem, kot njihov sosed, ki je vse sproti zapil. Gotovo je torej, da bo država morala nekaj storiti za one, ki so bili vsled padanja denarja preob-Čutno oškodovani; igotovo je tudi, da bo država SHS lažje uredila svoje denarno stanje, kot Nemška Avstrija, kjer bodo stroški brez primere večji in dohodki manjši. Našega ljudstva ne bomo pustili priti na beraško palico, preje kot oni morajo priti vsi nemški grajŠČaki in tovarnarji. Dr, L. Lenard. Glas vpijoči ga iz Rač« j ' Pribil© ss j® že, da službuje v Račah na"*® iezr.iški postaji Is Maribor» odslovljen uradnik \ Koitnig, d» si ge tako podaljša ugodno življenje > v tej tako osovraženi Jugoslaviji Prav ravna ta mož, da ostane met nami, saj ima v Račah ; ugodno »tano vanje, po protekciji pa Se povrh ! mastna dijete, ker je menda vojska prehitro kon čala njegove založb». Porabi dano mo priliko taborno, voz&rijf se va&k prost dan v Maribor po reformacije ter rhranjoje zvezo tukajšnjih nem-Carjev z nemško avstrijskimi nebesi Ko vaj o »e naklepi za bodočnost, v kteri pričakuje krasnega mesta v tem kraja, kakor hitro ga feoio|z»sedle oemšk*? Solne. Kmetijska zadruga fostanelfpo nje pomagati strahovati rdečekožne Indijance. Borili so se zoper Napoleona, ki nam je hotel prinesti svobp. do, borili pod očetom Radeckyjem, ki je kot plačan habsburški najemnik krotil uporna Lahe, za Nemce in Madžare je podjarmil uboge Bošnjake — naš Človek se je neprenehoma tolkel za druge, sedaj prvič, kar pomni zgodovina, se bori za lastno stvar. Pod p odmoli tiče skriti topovi, vojak poleg njega pozdravi stotnika, ki ga nagdvori prijazno v slovenskem jeziku. Ni več onega trdega razmerja, ni slišati rezke nemščine. Častniki mi razkazujejoko u-trdbe in topove z onim zanimanjem in ljubeznijo, j kakor rodbina razkazuje znanemu gostu hlev in ži-\ vino, ki se nahaja v njem. To ni več tuje in sovrar žno, to je naše, domače. Ustavtmo se na vrhu in pogledamo doli proti Dravi. „Kedaj pojdemo gori — proti Celovcu ?“ vpra -j šam častnika, i „Bi želeli ?“ „Pa še kako! Sedaj nimamo tukaj drugega * kakor ta predor in prostorček preo njim, kot ste videli. Nemci obvladujejo višine, s prvim strelom lahko zadenejo predor. Danes sem zvedel, da so pripeljali včeraj v St. Jakob zopet dva topa. Neprestano dobivajo ojačen j a, strelivo, nove topove, a mi smo vedno slabši, vsak dan odide kdo, a nadomestila ni. Tu ne moremo ostati, moramo naprej, ali pa bodemo morali nazaj. „Pa vojaki?“ „So dobri, zanesljivi Kakšen bolji vik se tudi dobi med njimi, a ga znamo držati v strahu." „Bi bilo tudi čudno, ako bi ga n» bilo! Pomislite! Rod za rodom s* je vtepalo vsakemu na vse mogoče načine v glavo avgtrijski_ pafrijotizem, Ta malik, kateremu je žrtvoval nafl narod neprestano svoje otroke bal»»: Kanaejoi malika molofiha, Je pa - S gm m*Jošti, favno tako opekarna in drolua to varna, dobijo 3e novo lice ■— nemške napise. To je vse dogovorjeno z njegovo boljSo polovico, da zna tudi ona informirati svoje »sestre« in »brate«, ako je ravno gospod v službi, da ostane vedno dobro podučena cela nemčurska zalega odslovljenih poltsrov, učiteljev in reci zdravnikov v Račah. Ko pa dosežejo zmago, zidali bodo takoj veliko Sfldmsrkino šolo, ktero bo podpiral tudi iz tovarne Tarnowaky ter par železniških uslužbencev. Ja giitschev Fraud se veseli radi prekega soda ; rekel je: »Die Jugoslaven haben Standrecht, sie solim sich nur gegenseitig erschlossen, auf Deutsche trauen sie sich so nicht«. Zakaj pa je lei Hail čez mejo, Kottniga pa se tukaj drži ? mogoče znajo v Ljubljani za vzroke —- odgovor bi nas zanimal! Dr. Leopold Lenaril. „Masa mladina je zlata44. Nekaj tednov pred izbruhom svetov»« vojsk» sem se pogovarjal z mladim, izobraženim gospodom, enim izmed voditeljev bosanske jugoslovanske mladine. Sredi pogovora je izpregovoril z izvanredno toploto besede: „Naša mladina je zlata.“ Te besede so tekom dolu ih težkih let nepresta. no odmevale v moji duši in iz njih sem črpal nad» za prihodnjost. Ko sem jih slišal prvič, so se mi zazdele navadna, splošna fraza, tekom razvoja dogodkov sem se pa prepričeval vedno bolj o njihovi globoki vsebini. Sele, ko se bo v prihodnjih letih pisala zgodovina našega osamosvojen]a, se bo tudi razvidih» v približni meri, kaj je storila jugoslovanska mladin«, za ustanovitev države SHS. Ne samo za bosansko, nego za jugoslovansko mladino sploh, v polni meri tudi za našo slovensko veljajo besede: „Naša mladina je zlata!“ V letih pred vojno se je v prvi vrsti v njenih krogih rajzvila misel političnega edinstva SHS, Kap ie poprej takorekoč nezavestno snilo v duši naroda, kar so kot preroki v puščavi govorili posamezni rodoljubi, kan je iskalo pravega izraza v besedičenj» j o kulturni vzajemnosti, krvnem pobratimstvu, skup. I nem sovražniku in tako dalje,, temu je dala jugoslo-j vanska mladina podlago in okvir s klicem, da hoče-j mo skupno državo potom razbitja nam sovražnih ; moči. Ko je izbruhnila vojska, je bila naga mladin« predmet najbesnejšega preganjanja. Bila je duševnu pripravljena nanj in prenašala ga je z junaštvom, katerega bi ne bili pričakovali v mladih dušah, kf so se šele nedavno potom velikih notranjih bojo« orerile do velike misli o svobodi. V njenih vrstah ni bilo nobenega izdajalca im slabiča in omahljivca. Morili so jih kot zveri, zaničevali kot pse, vlačili po ječan, zmerjali po časopis, ju, bili so izvržek naroda, a ta mladina ni klonil« duhom tudi v onih težkih časih in ni izgubila nafte, üa pride dan vstajenja in plačila. Vtaknili so jih v vojaško suknjo in gnali »a fronto kot žival v mesnico. Zaznamovani s črnka znamenjem P U (politično nezanesljiv), a) bili post#» vlieni na najnevarnejša mesta in v prvi vrsti plačevali krvni davek bodoči jugoslovanski državi. Kdor je pa mogel, je ubežal čez fronto k nasprotniku, v* stopil v jugoslovansko ali v češko legijo ali v en -tentne armade ter se po tujem svetu borili za svoj® domovino. Sedaj se vračajo ti razstavljeni voli in a» pripovedujejo drug drugemu, kako so merili svet od Arhangelska do Sinajske puščave, od Vladivostoka del raz oltarja in se razbil v drobce. Sedaj je duš« na&ega človeka prazna. Avstrijske državne misli nima, narodnostne vzgoje mu nismo dali, socijalizam mu ni prišel do živega, verska zavest je tekom dolgega vojevanja opešala — duša je prazna, glava j» brez načel in zato je, kakor rečemo: boljševik. Treba bo vzgoje dolgih let, da dobi to ljudstvo zopet neko ideologijo in disciplino.“ , > Potem sem šel sam nekoliko okrog vojakov. Z» vogalom zagledam dva temna, postarna Srba, ju pozdravim in nagovorim. Kmalu smo bili domači, „Kako se imata?“ vprašam. „Hvala — tako — bo ze“, odvrne. „Ali ni lepo sedaj, ko bomo edini?“ ..Bi že bilo, a se Še ne ve, kako bode!“ „Kaj ne bi bilo! Imamo skupno državo in vladarja.“ , V očeh starega vojaka zažari Čuden blesk, na« enkrat mu postane glas čisto drugačen, skoro otro. čji, ter prične jecljajo: ..Znate. Mi, ki smo tukaj, med njimi, vidimo, in slišimo marsikaj ter nas postaja strah. Tu sliSiS besedo o republiki, tam čez našega kralja, n« vem, kako bode . . »“ „To ne pomeni nič, kadar prid» rešilni treno»-tek, bomo vsi skupaj.“ „Daj Bože!“ » Najnovejši dogodki »o pokazali, Öa je srÖBJhä stari vojak dobro slutil. Stari, izmučen Srb se je bo-* ril za našo zemljo, naš Častnik je sam vrtel strojni* eo proti napadajočemu sovražniku, dokler ni obne * mogel, oblit od lastne krvi, a vojak, na§ kranjski ®gst* n«a od prejšnjega polka cesarjeviča, j» stal na Strah bi is se mu porogljivo smejal, poten» pm Šol i» proda! svojo puško nemškutarskemu Solovifftt te i Bpn v tteaSj&S gel zoper stovonsfieg» M« 8o Pariza in človek strmi in občuduj© ta ogenj, ki kipi v mladih srcih. Preteklost slovenskega plemena je mračna in umazaua. Boril se je vedno samo za svoje zatiralce, Najsvetlejša točka slovenske preteklosti je epopeja, katero je v tej svetovni vojni pisala jugoslovanska mladina s svojo krvjo po tujih bojiščih. Kdor je ostal doma in se je nahajal na svobodi. je istotako z vsemi močmi delal za veliko dobo , kater.0 je v duhu videl prihajati, Mladina je v prvi vrsti in skoraj izključno širila med m a,rodom idejo jugoslovanske vzaj mnosti, nosila na svojih plečih celo breme in nevarnost agitacije, pazila, stalno, da voz ni obtičal ali se zvrnil s ceste. Vse to je delala jugoslovanska mladina popolnoma nesebično. Zavedala se je, da kadar bc treba četi sadove njenega dela in krvi, bodo nastopili di ugi možje, morda celo taki, ki so bili še vče ^ raj in danes zjutraj nasprotniki zedinjenja Jugoslovanov, katere je bilo trebia šele polagoma in z veli -kun trudom pripraviti za našo idejo. Preobrat, ki se je izvršil, je v prvi vrsti in sko-rai edino usluga jugoslovanske mladine, njeni agi -taciji v domovini in po deželah entente. Na to delo je lahko ponosna in uspeh, katerega je doživela, ji mora biti najlepša nagrada in priznanje. Dosegli smo veliko, tako veliko, da bi si v začetku vojske komai zamogli sanjati, Imamo svojo državo, imamo zedinjeni narod, imamo priznanje v družbi narodov. To vse je nekaj tako velikanskega, da navadni državljan, hi tako rad godrnja po oštarijah, ne more niti v polnem obsegu razumeti važnosti teh pridobitev. Vendar je delo š'e zelo nepopolno in pred nami stoji velika, samo v glavnih obrisih postavljena stavba. Jugoslovanska mladina, ki je s takim nav du -še nj em in požrtvovalnostjo gradila Stavbo jugjoslov. države med in pred vojno, mora nadaljevati svoje delo dokler ne bomo imeli popolnoma, izgotovljene in opremljene palače. Tri reči so v sedanjih časih najbolj pereče in ob enem take, da lahko sodeluje cela jugoslovanska mladina z isto edinostjo in vnemo, kakor je delovala doslej za izvršitev jugoslovanske ideje. 1. Vcepitev in poglobitev jugoslovanske državne misli. Avstrijska državna misel, katero so ubijali našemu ljudstvu z vsemi sredstvi tekom stoletij, je izbrisana iz duš nepovratno. V duše našega ljudstva. pa ni pronikla še dovolj jugoslovanska državna misel. Tako so ostale te duše politično prazne, dovzetne za boljševiško agitacijo, ne za ideologijo boljševizma, ampak za njegove najgirše izrastke. Naloga naše mladine bo, da vsak v svojem okrožju ne -prestano širi in pogljablja med sodržavljani jugoslovansko državno misel in zavest. To še ne pomeni, da se moramo navduševati za to ali ono državno o-bliko, ali celo za neko gotovo vlado in še manj za vse odredbe dotične vlade. Kakor ima Francoz brez razlike naziranja in strank globoko vcepljeno zavest francoskega državljanstva, tako mora biti tudi pri nas. Tudi najskrajnejši demokrat, ki bi rad odprar vil vse držalvrne meje in organizirali človeško družbo po svobodnih občinah, mora priznati, da. je to Zaenkrat še program bodočnosti. Zaenkrat bo človeška družba še organizirana po državah in to državno misel je treba vcepiti in poglobiti v duše ljudstva* 2. Osvoboditev naših zasužnjenih bratov. Km korkoli izpade določitev meja, bo še znaten del našega naroda, ostal pod tujim gospodstvom. Preje smo bili sužnji vsi ali skoraj vsi, sedaj bomo imeli lepo, za življenje sposobno državo, toda znali smo v naprej, dia se vsi ideali ne bodo dali naenkrat uresničiti. Pod laško tiranijo bo ostal lep kos naše domovine in našega naroda. Pod 'Grčijo ostane lepa pelar ,.0nska ravnina s 3,00.000 prebivalci naše narodnosti. poleg tega bomo imeli manjše drobce med Nemci in Madžar)i. Jugoslovanska mladina, ki se je s tar xo požrtvovalnostjo borila za osvobojen je naroda, se tudi ne more. mirno odreči tem pokrajinam in priz-natl ropa, ki se je izvršil po načelih srednjeveškega državnega egoizma, 31. Boj za socijalno svobodo našega ljudstva . Ne zapišem besede „demokracija“, kajti to besedo že rabi dandanes vsakdo in je postala kot figovo pero, s katerim se pokriva osebna sramota, „Demokrat“ ie dandanes Hindenburg in Viljem Höhenzollern, Ka-rolyi, Ozernin in nadvojvoda Jožef. Prihodnjost ima socijalizam in’ vsaka država, ki bo hotela biti trdna, bo morala biti zasnovana na socijalnih načelih. V novi državi SHS mora novi red tudi popraviti stare socijalne krivice, ki so se godile našemu narodu, V tem oziru smo bili dosedaj mirni in tihi, ker smo se zavedali s celim ljudstvom, da je v trenutku naše najvažnejše vprašanje ureditev mej. Kakor hitro pa pade ta. odločitev, bo vstalo tudi naše ljudstvo, speča vojska kralja Matjaža, in zahtevala ne samo narodnih, nego tudi socijalnih pravio. Ako 'dobro rešimo socijalno vprašanje, bomo tudi najbolje poglobili državno misel in ustvarili predpogoje, 'da. pri priliki rešimo zasužnjene brate. Te tri točke bodo velike smernice političnih bojev in razvojev prihod sr osti. Naš 'dom moramo zgraditi gori do pročelja. Naša mladina Še ne more obesiti bojnega ščita, ki je tako čist in slaven, na steno ter si poiskati udobnih službic ali celo udati le-nuharskemu življenju. Poseči mora v življenje, pričeti z novo agitacijo od duše do duše za našo državo, naše zasužnjene brate in naš kmečki in dela-vs-Ki proletarijat. «DM*mee ga je ubil. . * Cirkovce na Drav.- p., 19. maja, Pri zadnjih bojih na Koroškem je nemila, usoda zahtevala tudi iz tukajšnje občine mlado življenje. V boju pri Sv. Marjeti ne daleč od Velikovca je padel zadet od kroglje našega, najkrutejšega sovražnika. Nemca običp priljubljeni mladem i»•>-» ~ ■ - . - 'j . . ... Potovalcem v Beograd* Naredba uprave mesta Beograd z dne 27. aprila le- j ta 19(19,, št, 13.449, na ukaz ministrstva, za notranje zadeve z dne 30. 4. 1919, št, 15,127, V Beograd se je tako za časa okupacije, kakor uidi že p,o oslob;h;tfvi steklo in naselilo vse polno o- Isebnosti, ki v Beograd sploh ne spadajo in samo izvirajo povratek onih meščanov, ki so ali odšli v vojsko, ali pa pobegnili pred sovražnikom; spričo no -m ičnega dejstva, da ie brezobzirni sovražnik pro-Stolnico razdela.' in oolenil in pa da je promet vedno otežkočen, so ti priseljenci tako pri naseljevanju c\mov se Vračajočih, lakor tudi pri prehranjevanju samo v napOvJ, Zraven tega se je pa naselilo trdi vse polno podanikov sovražnih držav, katerih se že iz ozirov varnosti v mestu ne more trpeti. Zaradi tega uprava mesta Beograda v svrho regulacije tega naseljevanja v Beogradu na osnovi § 326 kr zakona, n urejuje: 1. Da se v Beograd ne sme preseliti od sedaj naprej nikdo, če nima v to izrecnega privoljenja u-prave mesta Beograda, Prošnjo za. privoljenje je predložiti potom pristojne policijske oblasti in v njej I navesti natančno utemeljitev; policijska oblast pr0š-I njo potem odpremi z uradnim predlogom na upravo I mesta Beograd. 2, Da morajo vsi oni, ki so se v Beograd preji selili po avgustu 1915 in še tam bivajo, prositi, da se iim dovoli nadali n o bivanje. Prošnje za to se morajo utemeljiti in predati za to postavljenim Sitano -vanjskim komisarjem, ki jih potem s svojimi opazkami sprovodijo upravi mesta v svrho rešitve. Kdor ne dobi dovoljenja ,za nadaljno bivanje, se mora v roku 10 dni po prejemu tozadevne odklonilne rešitve iz Beograda izseliti. Tako v prošnjo pod 1., kakor tudi v ono pod 2. se ima napisati: ime, priimek, število družinskih članov, če so vsi udje ene družine, in iz kakšnega razloga hočejo bivati v Beogradu, kakšna sredstva imajo za, preživljanje in s čim se bodo bavili, Onim, ki se službeno nastanijo v Beogradu, pa zgorajšnjih prošenj m treba vlagati. 3. Vsi podaniki neprijateljskih držav pa imajo v roku 10 dni »o objavi te naredbe iz' Beograda se izseliti, ako niso dobili Specijalnoga dovoljenja za bivanje v Beogradu. Vsak prestopek te naredbe se bo kaznoval po § 326 kaz. zak. z zaporom od 1 do 20 dni in stranka bo -o odgonu odvedena tja, odkoder je prišla, a. tu-jezemci se bodo pa poslali v kraj, katerega določi u-prava mesta. Beograda, , Ta naredba stopi v pravno moč in veljavo v teku treh dni po objavi v službenim novinah. Upravitelj mesta Beograda: k. PucakoviČ 1. r. Mestni magistrat Maribor, dne 17. maja 1919, Vladni komisar: dr Pfeifer s. r. kaplani; an vojvodski prestol* Koroška, na kateri bijejo naši zatirani bral'e in sestre že stoletja hud boj proti svojim tlačitelji i gospodstvazeljnmi Nemcem, ;(e slovenska, To nam d.>-kazu/e naša s krvjo in solzami pisana zgodovina — to nam pričajo imena koroških mest, trgov in vasi isto jjotrde bisti e reke. žuboreči potoki, visoke gore, prijazni holmi, zeleni gozdovi ter prijazne cerkvice po hribih in dolinah. To pričuje tudi' trpljenje in preganjanje, katero je ubogi slovenski rod na Koroškem stoletja prenašal, potrpežljivo in stanovitno in raje, kakor da, bi postal nezves. svoji domovini in jeziku svojih očetov. In krona vseri prič, da je in mora biti Koroška slovenska, pa je vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, kjer si je pred davnim časom slovenski rod v slovenskem jeziku ustoličeval svojega kneza, kateri mu je slovesno prisegel, da mu bo pravično vladal, ga> ščitil in branil. Vojvodski prestol, ta svet spomin naše nekdanje slave in samostojnosti, kamor tolikrat romajo naše misli v trpljenju in žalosti, a tudi v veselili dneh, ta še danes priča, slovesno priča, da. je Koroška slovenska. Ta vojvodski prestol, nam toli mil in drag, pa je Nemcem silno neljub in neprijeten, ker venomer priča proti njihovim zlobnim namenom, uničiti, potujčiti slovenski rod. Iz golega sovraštva je dal leta 1914 koroški deželni odbor vojvodski prestol ua Gosposvetskem polju zaplankati. da bi kranjskim Slovencem, kateri so nameravali romati h Gospa Sveti, ja ne bilo možno videti ta bodrilni spomin. Mestni svet celovški pa je proti nameravanem romanju kranjskih Slovencev slovesno protestiral, bo eč se, da'bi se isti na spominapolnih Gosposvetskih tleh ne na.v-žili novega navdušenja in novih moči, proti tiranom svojih koroških bratov in sester. Koroški vsenemci so sklicali proti nameravanemu roman,u celo velik protestni shod, na katerem je govoril znani vsenem-ški hujskač dr Angerer. Z’ velikim zadovoljstvom in veseljem so vzeli zborovalci na znanje nadkulturen čin koroškega deželnega odbora, da je 'da,! isti voj vodski prestol na Gosposvetskem polju zaplankati. In tako še morda sedaj stoji, ta. priča naše nekdanje slave, zaplankan in zapuščen na Gosposvetskem Polju, ako še ga ni uničilo nemško divjaštvo. Pa u -pajmo, da čas ni več daleč, ko bo vojvodski prestol na Gosposvetskem polju spet odplankan in prišel "do svoje nekdanje slave. Ko bo izgnan kruti Nemec, ki je hujši od Turka, iz Slovenske Koroške, si bo naš slovenski kmet spet ustoličeval kneza, ki mu bo dober, pravičen, ter bo ščitil in branil slovenski rod, in za vedno bo tedaj zaplankan a n a naših tleh nemška krivičnost, njihova grozodejstva, ki so jih izvršili nad težko izkuševanemu slovenskemu rodu, njihova kultura in ves spomin na nje. „Kaaecki j® «n iajn gospod!“ Stari vojaki, ki so služili pod očetom RadeekyN jem, so prepevali potem po slovenski domovini pe # sem, ki se začenja: „Radecky je en fajn gospod.“ Ko sem slišal to pesem, mi je stopila žiyo pred oči usoda starega Radeckyjevega vojaka. Biil je kmečki fant, doma gori nekje na Gorenjskem. Ko je zaslutil, da mu grozi čast, da bo moral nositi . • . suknjo belo, sabljico prepasano. puškico nabasano, je zbežal v gore in se skrival po planinah in jarkih huje, kot se skriva zverina pred lovcem. Domačini, njegovi sosedje, so ga pomagali loviti cesarskim biričem. V njmovo srce ni segel nobeden žarek usmiljenja do ubogega begunca. Treba je ubogati biriča, to je bila edina ideja, ki jim je napolnjevala dušo. Slednjič so ga nekje ujeli — v grmovju ali na svislih, kakor j,e pač bilo — zvezali ter izročili ce -sarski gosposki, ki ga je pretepla, uklenila in tako uklenjenega izročila očetu Radeckyju. Morebiti je v dolini nekje bolestno utripalo dekliško srce, ko se je raznesla novica, da so ujeli Gorenjskega Janeza. To je bil edini človeški poču-tek, ki je posegel v valovanje divjih prirodnih moči. 1 Pri očetu Radeckyju se je takoj začela patrijo-tična vzgoja Gorenjskega Janeza. Takrat, ko še ni bilo čajnikov, politike, društev, •socUaJSstov in pjo -dobnega vraga, ki je v zadnjih letih obstoja Avstri-I je mešalo glave nadebudnim braniteljem onega fan-jj toma, katerega so imenovali „domovina“, je bila tu- I* di vzgoja „cesarskih fantov“ veliko bolj enostavna . Edino vzgojno sredstvo je bila palica, tista prožna in žgoča, palica, katero je po pri. ovedo- 'u starih vojakov upeljala dobra cesarica Marica. Terezija — I „vojaška mati“, kakor so Jo imenovan, ki je pa.'sama 1 najbrže ni hotela nikoli poskusiti. Toda to je pomoli ta, kajti palico za naše ljudstvo so poznali nemški f fevdalni gospodje že od nekdaj, za fante ra.vnotako, i kot za dekleta, za otroke in za starše. Jjanez jih je dobival s palico, kakor je pač bi-I lo prisojno, po 25, po 50. pa tudi po več. Tajko krepak pač ni bil. kakor njegov tovariš, tisti „pemc“. V nedelj», dne 2B. mejnika 1.1. popoldne ob pol 5*» uri ¥ ü&rouneimi domu v Mariboru igra „Domen“. Igrajo mariborski „Orli“ in „Orlice“. Pridite! ki je bil nekoč obsojen, da jih dobi 50. Megel se je mirno na klop, štel udarce glasno skupaj z biričem in ko je prištel do 25, je dvignil glavo, zavihal brke in zaklical: „Se 25!“ Slednjič se je pa utrdil tudi Janez in kolikor bolj se je njegova zadnja stran navadila na palico, toliko bolj se je utrdilo njegovo .srce v zavesti avstrijskega državljanstva. Tako je preživel 8 ali 14 let, se vojskoval zo -per Laha, ki mu ni storil nikdar nič hudega in ki je imel ravno tako pravico boriti se za svojo domovino, kakor Srb za svojo, kajti takozvani dunajski kon -greš gotovo ni imel nobene pravice izročiti Benečije in Lombardije Avstriji. Poleg tega še stradal, delal, trpel mraz in vročino, prenašal vso mogoče surovosti svojih predstojnikov. Živel je kot božji volek na tej grešni zemlji, trpel več kot črna živina. ' Cez 14 let se je vrnil izčrpan in izmozgan v svojo gorenjsko vasi, zapravil, je nailepša leta, bil brez premoženja in brez rodbine, stopil je V službo za hlapca z edino prihodnostjo, da. bo nekoč kot berač brez srajce in v preluknjanih hlačah poginil za plotom'ali v listju za hlevom in, ko je šel na delo, je zapel: „Raclecky je en fejn gospod!“ Ld. Mirovni pogoji — Movi Avstriji. Curili, dne 21. maja. Po poročilih nemškega fevora se sodi, da bodo obsegali pogoji, ki jih predlože Nemški Avstriji, nastopne točke: 1. Brezpogojni odstop od zveze z Nemčijo in o-pustitev vseh priprav za poznejšo zvezo. 2. Načelno nripravjenost za pristop k podonavski federaciji, pri čemur je mišljena za sedaj le gospodarska in financijelna skupnost, pod nadzorstvom zveze narodov. Politično se Nemška Avstrija nevtralizira. 3. Plačilo znatne vojne odškodnine v zlatu. 4. Prevzetje vojnega posojila skupno z Ogrsko. 5., Priznanje mej, pri čemur se odtrga od Nemška Avstrije Češka, Moravska., znaten 'del Slezije in Južne Tirolske, Koroške in Štajerske. 6. Ljudsko >-la«tovan.6 v Zapadni Ogrv*i. 7. Ureditev notranjih razmer po intencijah entente. !NlfCi Ako Nemška Avstrija teh pogojev ne bi sprejela, hi ji ententa zaprla dovoz živil in bi ji naložila toliko finančno breme, da bi dolgo ne mogla misliti na samostojnost. Lugano, dne 21. maja. Posebni poročevalec lista- „Idea Nazionale“ v Parizu piše svojemu listu, da so pogajanja med Benešem, dr. Lammaschem in dr. Trumbičem. ki jih vodijo angleški diplomati v svr -ho, da se ustvari podonavska federacija, uspela že tako daleč, da je vsak čas pričakovati njene sklenitve v Št. Germaiiiu z odobravanjem ententinih vlasti izvzemši Italijo. — List pravi, da bo Italija gotovo Še v zadnjem trenutku porabila veis svoj upliv, da bi zabranila tako združitev, ki nasprotuje njenim interesom. Lucern, dne 21. maja. O' priliki objave mirovne nocrodbe z Nemško Avstrijo izjavlja „Laberte“, da nemškoa v Arijski problem kulmira, v tem, da se pač ustvari nova država s finančnimi in gospodarskimi pogoji, ki ji bodo omogočali življenje, t. j., daboza-mogla eksistirati v gospodarskem sporazumu z Ce -hoslovaško. Rumunsko, Poljsko in Jujgjosiavjiio. Curih. 'dne 21. maja. Iz krogov, ki stoje mirovni konferenci blizu, se poroča, ‘da se v avstrijsko-nemškem vprašanju še nič trdnega ni sklenilo. Pričakovati je. "da pride na vsa« način 'do ustnih raz -govorov. Ententa namerava nazivati Nemško Avst -rijo — Novo Avstrijo. Slovenija vojno ozemlje» Beograd, 21. maja. Ministrski svet je nanovo potrdil prejšnji odlok, s katerim se proglaša Slovenija m vojno ozemlje. Politični shodi v tem osemlju se morejo vršiti le, če jih dovoli pristojno okrajno glavarstvo in če to potrdi vej na oblast j | .........i,..um .Ti .im - - ;, 'a;;'1';: Mariborsko Slovomko! V poadeljek, dne 26, maja se vrši v mali dvorani Narodnega d« nsa točno ob 5. uri zvečer pripravljalno zborovanje v svrbo ustanovitve s'ovenskega ženskega društva. Maribor, skoslo /ensko ženstvo vseh slojev iskreno vab ljeno. Slovenke, agitirajte za obilno udeležio. Oddaja trafik.« Na naslov okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru. Poroča se nam: Odpovedala se je tobačna trafiia Franu Scho steričn pri Št. Vida pri Ptaju. Ako se bi trsti«» nobenemu drogema ne odpovedala, bi bil mcr<o bili slučaj pri Š isteriču, ker ta mož je ves čas svoje g t življenja snu trsi kot prvo in sveto dolžnost. di je preganjal in r-vscltl vsakega zavednega Slovenca. Vse kar je bilo narodno., n\ imelo mira pred tem človekom; '"zato pa je užival tem večje simpatije pri naših nasorotuikih. Takim lju fem se mora' v n*8i »»obodni Jugoslaviji- odvzeti *.se predpravice, katere so do glagolica) ima v njem svojega zagovornika. Ubogi seljak na istrskih oto -kih je v škofu Mahniču našel svojega zaščitnika n&-pram oderuškemu laškemu trgovcu. Mahnič je s Škofom Jegličem zagovornik 'Jugoslavije.. Zato ni samo duhovnik in škof, ampak tudi velik Jugoslovan. Kot tak nam je dragocen brez razlike strank in mišljenja. Zato se mi, ki v, Mahniču vidimo očeta ' vseh onih idej, katere zastopamo, ne moremo sprijazniti z molčanjem o usodi tega moža. Zahtevamo pojasnil, O dr. Mahniču se mora pisati, se mora poizvedovati, se mora interpelirati! Cegava je v prvi vrsti ta naloga ? Imenovanje. Vladni komisar mesta Maribor dr. Pfeifer ja imenovan sa vladnega tajnika. Častitim® prav iskreno k team odlikovanja? Iiprememhe v osebje. Davčni ©firijal Maks Merčou v Radgoni je ptemsičen v Slovenjgraške. Veterinarski pristavi dr, Franc Zavrnik v Ptaju, Josip šerbar v Ormožu, Fmac Veble v Konjicah, Franc Lobnik v M tobom in Peter Rifctoič v Šoštanju so imenovani za provizorne državne ži vinnzdravmke na -dosedanjem službenem mesta 10 čmovnega razredi. Podpisujte 4% državno posojilo! Kakor znano je fi.-.ančni m teiste? v B*®gradu razpisal državno posojilo, ki se obrestuj« po 4% Podpisovanje 1® podaljšano do 31. mejnika, Dočim se opaža v dragih pokrajinah naSe kraljevine živahno zanimanja s-a na8e državno posojilo, se naši kraji skoraj- e« zmenijo zanj. Vzrokov nam ni riebt navajati. Opozarjamo'- pa, -da je brezdvomno sale državno posojilo najvarnejši denarni papir, ki se bolj* obrestuje kakor vsi drogi vrednostni papirji. Vi bo tega bodo imeli'bon!'državnega: posojila pri or« divi valute posebne p reda« sli Pa tudi, če ne upoštevamo t s gmotne prednosti se moramo zavedati, d» moramo nuditi, naši mladi državi vsa sredstva, ki jih potrebuje v- tej prehodni dobi, ako ciaj vrli svojo dolžnost naprsni svojim državljanom. S tem bomo tudi pokazati da nismo le v besedi, temveč tudi v dejanja vneti Jugoslovani, Zato pa: podpisujte po možnosti državno posojilo! Dramatičen odsek mariborskega »Orla“ priredi v nedeljo, doe 25 maja 1919 ob pol 17: uri v veliki dvorani »Narodnega doma« v korist »Akad, domu v Zagrebu« glelališko predstavo Domen Narodna igra v petih dejanjih. Med odmorih svira godba. — Blagajna se odpre ob pol 16 uri. —-Cene prostorov: Foteljski sedeži 8 K; sedeži I.—IV. vrste 6 K;^V.—Vlil vrste 5 K; ostale vrste 3 50 K; stojišče, 2 K. Na galeriji sedeži 3 K, stojiSča t 50 K. DijaSke in vojaške vstopnic® 1 K. — had pro 3aj a vstopnic v Tiskarni sv. Cirila v Ma* riboru ter v nedeljo od 10.—11. aro pri blagajni. Mariborski „Orel“ priredi v nedeljo, dne 25. ' naja popoldne ob 7S5. uri igro »Damen«. Čisti dobiček je namenjen »Akademskemu Domu« v I Zagrebu. Pridite iz mesta iu okolice v obilnem številu! Predprodaja vstopnic je v Cirilovi tiskarni, . KoroSka cesta 5, Kdor želi videti zanimivo in lepo igro, naj si kmalu priskrbi vstopnico, kajti zadnji dan bo gotovo že vse razprodano. Koncert v prid koroškim beguncem. Opozarjamo Se enkrat na dobrodelni koncert »Vranske V le« na Polzeli v nedeljo, 25. t. m. ob 3. uri pop. pri Cimpermanu. Msd koncertnim odmorom govori o koroških Slo vencih in njih razmerah koroški bi goneč C, g. dr. Cukal», župnik iz Pod-kloštra. Izkaz duhovnikov ljubljanske škofije. Pri šk. ljubljanskem ordinariatu se dobi izkaz duhovnikov in iupsij ljubljanske škofije prvič v sloven sksao Jeziku Cena 3 K 60 v. Trd«o smi prepričani, da bo prihodnje leto ludi seznam duhovnikov l&vsntiaske škofije slovenski; sli se mogoče varamo? SlišMi smo namreč, da ss misli na latinsko izdajo, katero pa odločno odklanjamo. Usmiljenim srcem! V Ručah pod Mariborom živi vdava Jožka Saver, mati 6 otrok v starosti ■4—14 let. Njen mož je bi! r. radnik v raški tovarni, zmeden Slovenec ki kot uslužbenec pri nemški gespadi ni imel dobrih časov. Pomanjkanje rswd vojno razjedlo mu j® zdravje in ga pred nekaj položilo v grob. Udova je brez vsakih sredstev, zaslužiti'.ne more. ker svoje mnogoštevilne % dece ne more pustiti brez nadzorstva. Nahaja se i vsled tega v skrajni bedi. Apeliramo n& dobra j srci, da ji naklonijo v čim večji meri podporo, , da reši otroke in sebe pogina. Darov® sprejsma : uredništvo tsga lista. I Spričevalo. Orožniški stražmojster Čuk v Sel- ; niči, ob Dravi, rodom Slovenec, po ®i8!jeßju bul » nemškutar, je pokazal s vej s sovraštvo do zaved» ; mh-Slovencev v največ)! meri v vojnem času, zla-' bII v 1. 1914, ko je služboval v Rušah. Oa je 1 eden izmed tistih krvnikov, ki so tirali' v začetku j vojne toliko nedolžnih ljudi v ječe, ■ Ker pa je sedaj n* zahtevo okr, glavarstva prestavljen i4 Sel* ■ alc® tj» v brežiški okraj' in ker je imel navado, ; da je vsakega k vojakom poklicanega Slovenca : pri pristojnem poveljstvu očrnil kot sumljivega, se I mn izda za na pot predstoječe »priporočilno« spri* I Sevalo. . ' “ Slovenski fantje mariborskega topniškega polka, j kateri stojimo na braniku preti kletomu staremu ; aafienau sovragu, grabežljivemu Š raba, pošiljamo iskrene jugoslovanske pozdrave vsem zavednim i našim dekletom, katere naj pridao šivajo naše 1 trobojnice.. da jih bodo razobesile na dan osvobo-jenja našega sedaj nesrečnega Korotana. Sedaj stojim S® le na štajersko-koroški meji, pa narodna dolžnost ia ssveta zahtevata, da prej ne miruje mo, dokler m raieaemo teh lačnih nemških tolp iz našega Korotana. Predmojster Frankovič Ign., Domova pri Ptuju; Korpar Lenart,. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji; desetnik Pintarič Anton LsboaSčak, Sv. Tumsi pri. Ormoža; desetnik G.>ltaerlvsn, Sv. Miklavž pri Mariboru; topničar KlrbiS Jožef, Sv. Peter pri Mariboru; poddesetnik Habjanič Vincenc, Velika Nedelja; štabni ognjiča? Habjanič Andrej, Veliki Nedelja; četovodja Vogrinc Franjo, Sv. Marjeta na Drav, polju in topničar Đam’J Ivan, Sv. Barbara pri Msribo.ro. Kako krivično se nam odmerja dohodninski davek. V letu 1918 moral sem. rad ali nerad dati mrju enega vola, tako da imam sedaj samo enega in si ne morem nič vez tl, ampak moram prositi druge Hudi, da mi'podlagajo. Za tega vola so mi res izplačali 1200 K, da sem'si potem kupil. drugega m»lega, kateri pa Se bo komaj prihodnjo jesen za vola jo. Vina sem nabral v letu 1917 5 hi m od tega sem moral v leta 191.8 , prodati 2 hl, 1 po 3 K, đa sem st kupil galico in kolje. Od tega velikanskega skupička s» mi -naložili 91 K dohodninskega davka. Proti temu sem napravil takoj ugovor in pojasnil kakšne izdatke imam nasproti tem dohodkom. Nimam nič svojih Ijndi, smp&fe vse delo moram opravljati z družino in tujimi delavci in koliko me stane vs® tj. Sedaj sem dobil odgovor, da moram v 14 dneh plačati omenjenih Sl K kjer drugače mi zarubijo Se drugega vola. Gospodje pri zeleni mizi, povejte nam, kje je pravica! Kmet iz Žetal. Podkovska šola v Ljubljani. S 1. julijem se prične na podkavaki šoli Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani podkovati tečaj, ki bo trajal do konca meseca decembra 1919 ProSnje za sprejem v podkovsko Solo, ki morajo biti opremljene s kritnim in domovinskim listom, z zadnjim Šolskim spričevalom, z učnim spričevalom, da se je prsSnjifc izučil podkovstva ia z aravnostnim spričevalom morajo biti vložene do 15, janifrn 1919 na ravnateljstvo podkoveke šole v Ljubljani. Nemško nradovanje? Pereča sa nam: Vkljub -tema, da je pri na« uradni jezik slovenski, ven tiar še nekateri oradi prav radi postrežejo z nemškimi. 'Tako je nek urad v Maribora izdal nemško Metino dee 13 t m. in neki drag urad z najtežje mariborske okolice, dne 19. t. m. Opozarjamo pa vse orade brez izjeme, da so dosledni ia neiz-prosa?. Slovansko uradovanje .v v-j&k urad! Koks za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Lju bij a m lahko nabavi iz Nemške Šlezije poljubno množino koksa. Cena bo približno K 30.“» do K 85 ~ z® 100 kg. Opozarjamo obrtnike, ki re-flektirajo na koks. da priglasijo svoje potrebščine omenjenemu orada najkasneje d;i 1. Janija t. 1., na poznejše priglase se ne bo mogoče ozirati. Otrobi. Občinski gospodarski orad ima večjo množino otrobov na razpolago in jih odda tadi v večjih množinah. Kdor jih želi kopiti, naj se o glasi v uradu, Moka in krnh. Zadnje dni je prispelo občinskemu gospodarskemu urada toliko moke, da je za prihodnje mesece pokrita potreba in da občin* ski gospodarski urad more zvišati dnevne porcije. Dospela je tadi krašna moka, tako da je gospo daraki orad celo v stanja znižati cene kraha. Ob činsivo bode torej odslej prejemalo dvojno množino moke za jelo, to je pol kg za osebo na teden. Pri kruha pa odpade razlikovanje med na-'Vidnimi potrošniki in težkimi delavci in bode prejemala od 26. t. m. vsaka oseba po pol hleba na dan. Ob enem se zniža cena kraha tako, 4a bode od navedenega dne stal hleb 2 K. Ako se v prihodnjih dveh tednih pokale, da zadostuje moka, ki je sed»j na razpolago, popolnoma potrebam prebivalstva, se bedo opustile izkaznice tako za kruh kakor tudi za moko. Le v slučaja, da bi prebivalstvo zahtevalo še več krušne moke, bi bila občina primorana obdržati še krušne izkaznice. »savinjska podružnica SPD“ ima dne 24 mala ob 8. eri zvečer v gostilni g. Roblek v Žalca svoj občni zbor po običajnem dnevnem reda Za koroške begunce so darovali: Trgovec A Gniošek,- -okr. tajnik Fr. Babič,, prekajevale mesa Rudolf Tele, stavbenik Joe Nekrite, vsak po 50 K, Al. Ma:cn 10, Jo». R, Šunko 4 K. Hvala! Zopet dve gostilni zaprti. ¥ Studencih je okr. glavarstvo zaprlo gostilno Vlahovih —Petričlč. Vse-■■nemška dražba ped vodstvom, dr. Juriča je imela Se s pol noč Um svoj parlament. Mariborska policija pa je zaprla gostilno »Erdäpfelkasino« (8e nekowitscb) v Gosposki ulici, ker jp- gostilničarka kljub prepovedi prodajala vino. Nujna potreba je, da se zaprejo sploh vsa zbirališča nem Carjev in boljševika?. Direktni osebni vlaki Ljubljana—Dunaj. Z dnem 22. majaika 1919 se med Ljubljano in Dantjem po južni železnici vpelje zopet direktni premet o-sebnih vlakov toke, da bo vlak 36 & (odhod is Ljubljane ob 10,41, prihod v Mirite? ob 15,04), .ki j® vozil đosedaj samo do Maribora, vozil iz Maribora dalje proti Dunaja (odhod Iz Maribora ob 15,40), Iz nasprotne smeri bo direktno vrizil z Dunaja vlak št. 35 (odhod iz Dunaj» ob 21,40), ki preide v Maribora v vlak št. S5 a (odhod iz Maribora ob 10,13, prihod v Ljubljano ob 14 51) S tem je ustreženo ponovnim željam občinstva, ki mora čez Špilje potovati v iaozejnstfo m obratno. Nova slovenska kavarna v Maribora. Kakor amo le svoj čas poročili, je kupila znano kavar no »Earopa«- v Vetrinjski ulici v Mariboru Slo veska gospa Steinerjeva, jo nanovo preuredila in prenovila ter jc prekrstila v »Narodno kavarno>. Slovenci smo torej dobili še eno slovensko kavano v Mrihoru, Slovencem torej v bodoče ne bo treba posedati nemških kavarn. Nevo slovensko podjetje pa priporočamo! Razdelitev sladkorja za mesec majnik v mariborskem okrajnem glavarstvu. 'Studenci: Občina 850 kg;, Dobrovci: Raunik 300; St, lij v Slov. gor.: Plevnik 580, Hamer 740 (23), Svaty 580; Fram: Za-molo Konrad 4.00, Kodrič 380, Hegenwart 300; Kamnica: PoS 530 (7), Ravnjak 400; Št, Jurij na Pes.: Dobaj 670 (8); jarenina: Cvilak 700 (38), Kramberger 400 (16), Skribe 300; Sv, Jakob: Schneeberger 1090.(80); Sv, Križ: Verdonig 510; Krčevine: Sok Janez. Serec Jožef, MydJil Aleš 1/30; Hoče. Vodenik 980; Race: Kodrič 40, Sijanee 280 (16), Lašič 230; Gornja Sv. Kungota Rojko 700 (6): Spod. Sv. Kungota: Vaupotič 470, Likavec 300; Limbuš: Sor-ko 300, Zemljič 320, Rotner 200; Sv, Lovrenc nad Mariborom; Kukovjč 300, Jfäiger 300, 'Oder 300, Ko-res 200, Karničnik 300. Bauer 2600; Sv, Marjeta na Drav. polju : Macun 660 (19); Sv. Marjeta ob Pes.. Baumgartner 640, Jager 400; Sv. Martin pri Vur-bergu: Krajnc 680; Sv. Nikolaj: Florjančič 260(6); Ploderšnica: Scfiunwetier 270 (50); Sv. Peter: Lajn-ie 1020 08:) PeKo; Sorko 220: Planica: Kodrič 220: Podova: Novak 520; Pobrežje: Občini 1520: Ruše: Kupeie :K.ou>um 180 (120), Beigoit 420 > S er; i ec 180: Reki: I.ehe 010: Ribnica-Brezno: Povoden 80; Razvanje: Koc 330: Radvanje: Lobnik 840 (112); Marija Brezje: Horvat 610; Žitečja vas: Kostanjšek 3)80; Slivnica: Lob 300, Polajnko 500; Tezno: Šebeder 200, Walzl 50 (93); Svečina: Smo-n?k 500, Skribe 300: Selnica ob Dravi: Občina 1340 DS), Glaser 300; Pekel: Drofenik 220, Švelc 200kg; Makole: Košorok 900, Dreo 270 (50), Novak 420; Sv. Martin na Pohorju: Vorša 890 (130); Gornja Polskava: Uran jek 400, Navratil 390 83); Poljčane: Vodenik 590 (15), Flis 300, Knailič 270 (2): Pragersko: Tišler (298); Studenicep Kaučič 610: Tinje: Rožman 00; Spodnja Polskava: Sichert 580; Sv. Ven-česl: Počiva,všek 400, Krošelj 500, Rožman 500 (2) : Slov. Bistrica: Omerzu 300, Stiger 300, Kos 260 in Pinter 1000; Sv. Ana na Krembergu: Kocbek 730; Sv. Anton v Slov. gor.: Tušak 500, Markovič 300 (90), OzvatiČ 400: Sv. Andraž v Slov. gor.: 170; Sv. Barbara: Šabeder 240, Šauperl 170 (30), Kostanjšek 600: Sv. Benedikt: Šumenjak 1240; Sv, Trojica: Ca.uš 560, Ceh 370 '28): Sv. Jurij v Sl. gor.: Bauman 480 (25), Verglez 310 (20), Siter 360 (4Ö) in Schön wetter 400; Sv. Lenart v Slov. gor.: Zemljič 1180 (60); Negovia: Šumenjak 170; Sv. Rupert: J. Lorber 690, Bauman 200, Golob 200, Rois 400; Biš: Rojs 190; Sv. Duh pri Lučanah: Majcen 560 (598)'; Sv. Ana: Aprovizačni odbor 880 (123): Špilje 1000. Občili zbor Podravske podružnice SPD se vrši v nedeljo, dne 25. t. m., ob 14. uri pri ,g. Fric Glaserju na Smolniku. D#pisL Ruše. Takaf ho predaval v nedeljo, dne 25. t. m. ob 8. uri popoldne v šoli g. Jurančič o če feelaratvu. Čebelarji iz Dravske doline pridita vsi, h Slov. goric. Naznanjam Vam, da ge |e vo zil preteklo soboto pokojni Linhart, urednik po kojnggt »Štajerca« z eropianom po Slovenskih goricah. Iz njegovih »metalčkov«, kateri so frčali ©d njegovega letala, je razvidno, da še njegov nemčarsko hinavski doh ni zamrl, Mi Slovenje geričani mn odkrito povemo, da naj se vozi raje po obljubljeni Nemški Avstriji ia tamkaj Nemcem pove, da js v Jugoslaviji vse v redu in -stokrat bolje kakor je v Nemški Avstriji. Mi slovenski mladeniči dobro poznamo tvojo hinavščino in nas ne bo odvrnil cd naš domovinske dolžnosti, k& tera nam je nad vse svet». Vsi, ki ljubimo svoj dom, *raše lepe grič© in livade, gremo z veseljem k orožnim vajam, saj se gm za hrambo domačih krajev pred divjaškimi Nemci. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Nismo vedeli, d» je bil naš kraj tako važen del bivše Avstrije; to nam pssteja jasno Se -ia zdaj, -ko snubi hinavski Nemec tako srčno sladko našo zemljo. Dne 16. maja nas je namreč obiskal nemški agitator, seveda v jugoslovanski obleki, se delal propagando zn, Nemško Avstrijo. Pravil j® ljudeai po gostilnah, da je Ml prej častnik, četudi je kazala vsa revna zunanjost, da js navaden postopač; hvalil se je, d& j® prijatelj odličnih gospodov in da. so ga pav sod zelo častno sprejeli, ti ko tudi v domačem župnišču. Pozneje pa smo izvedli, da so gm tim v prvem hipu spoznali za nevarnega pstepuha, ako-ravno je ponižno prosil, če bi imeli kake čevlje in ße bi dobil še kaj toplega. To je bila takoj v začetku tudi niša sodba. Vsa čast pa zavedni go stilničarki, ki je nevarnega berača kratkomalo »vrgla« iz svoje gostilne. Mogoč® je, da se fe mo žakar oglasil še v dragih krajih.. Imel je st&ro av sirijsko vojaške obleko is nabito pola nahrbtnik, bil je srednje velike postave -in ima močne svitle brke pod nošam. — Da® 17. Baja nas je dol© tela drega čast: obiskal nas je nemški letalec in meto! slovens k® letake na paše hiš®. Nemška go-I spoda se je tokrat postavila na kmetsko statšče j in govori v imenu kmetov; najbolj jej ležita v t želedčo okr. glavarja v Maribora in Ptuju, zna-I menje. da je letak v ozki prijateljski zvezi z umr j Hm »Štajercem.«,. Ne, ne, gospoda, s'takimi hinav-J gkimi prijatelji nočemo imeti nobene zveze! Če I ste res kmetje, kakor pravite, potem obdelajte I lepo svojo zemljo, — samo da ne vemo, kje prav-j zaprav leži ? Pravite namreč: mi v našem Pri* ; morja, mi v Gra cu is na Dunaja, mi živinorejci, ; naš lesni trg, mM vinoreja. . .! N», če to ni laž, potem ne v«mo kaj j« laž; toliko različnih vrst ; gospodarstva najdeš k večjemu sa bogati grof o vs d j ali knežji graščini. Takšni »kmetje« se že lahko j vozijo z aereplsnem, naš prav! slovenski kmet pa hedi zdaj p^š za težko obloženim gnojnim vozom I na njivo, sadit krompir in koruzo. Zalo, nemška I gospoda, ostani le, kjer si! Tudi mi ostanemo, kjer smo. Sv. Bolfenk v Siov. gor. Na občnem zberu naša posojilnice nam je koroški narodnjak in šta-1 jerski rojak g. župnik Poljanec v poljudnih bese-1 dah razlagal veliki pomen kmetijskih podružnic. 1 Njegove besede ne bodo ostale brez sadu. Misel e sprožen», načrt je narejen; p edno bo zapadel >rvi sneg, mora sad dozoreti, moramo imeti svojo podružnico Oglašate se pridat» kot ustanova) udje rfii, ki i nate smisel za povzdigo i« organizacjo «roetijafva ! Izgabe pri t*m dela k e bo a -b ae. osč .pa mnogo napredka In koristi — Pokopali smo Lizo G»mi šafc iz spoštovane hiše' Gomito šakove v Bišu sestro pokojnega pn fes c rja in pi «stelja Jakoba Gomilšek, BU* je velika cobrotaica eveSsv, prlljobljerus. pri znancih in neza&acih «di s<;oie spretnosti, skromnosti in dobrosrčnosti. 8odi ji Bo« ptoenik z» vss dobra dela Slov. Bistrica. V nekem slovenskem časop;su e bila izražena želja, da se vendar enkrat pometejo zadnji nemčorji iz naše okrajne sodnije, säen so strap zs našo Jugoslavijo, Gotovo je še marši kateremu v spomina izlet, kateri se je vršil 4 velhega travna K 1914 v Laporju. Kako so ;e razni »veliki gospodje« takrat prizadevali, čim več teh izletnikov spraviti v lukojo. Kako grdo n barbarsko so obsodili gospoda žopnika iz La-»orja — ir» take »velike gospode«, ki so' naši dr-iavi tako naklonjeni, bi sedaj še podpirali in resili? Radovedni smo, kakšne zasluge imajo ti gospodje za našo državo, da še vedno tako široko sede na svojih visokih toastih. Nerazumljivo nam e. da naša vi&ds. še vedno radi take nemčorje, «teri že zdavno spadajo v deželo toča h hujskačev. Saj je Še n nogo uradnikov, kateri bi prav iahko in z večjo vestnostjo opravljali le službe. Zdai smo Slovenci gospodje in stare Avstrije ri več. teraj odločno zahtevamo, da s® ti uemčurji takoj odstranijo io da pridejo k aam res slovenski zavedni uradniki. Proč s temi nemčurji, s temi bejtovci, nreč s tem starim blagem! Pretrel pri Slov. Bistrici. Dasiravno že ve vsak «trok, da je odklenkalo gnilemu režimu store, hrhla Avstrije, dasiravno ve vsak, da živimo v svobodni fogts'aviji ki je že priznana, se nahajajo pri nas /te vedno ljudje, ki tega ne vedo, ali pa nočejo vedeti So nek ato ri, ki še vedno objokujejo »milo Avstrijo«, ki pravdo, da nam je le Avstrija bila prava domovina, ki se nikakor ne morejo oživeti v.nove razmere, ki ne morejo tihb misliti, ampak jim vsaka misel uide v svet — ravno kot brezeb* nira klepetuljam. Ta so s ni, ki so bili prej duše stajerejanskega gibanja, kratko rečeno — nem-rarji prvega rssreda, ki delajo glavni »halo« v vrstah onih, ki nikdar niso bili prijazni našemu mišlenju, najmanj pa sedaj, v tem kritičnem času. bo zopet drogi, ki je cera stvar deveta te?g& ki pravijo: »Mi je pač vseeno, kje da sem, pod Nemcem ali Slovencem. Sc mo, dami gre dobro«. Oai kimajo sedaj tu, sedaj tam Kcnčao pridejo na vrsto ljudje, ki čutijo narodno, a si n® npsjo nasprotniku povedati, kar mu gre in molčijo. Človek, d vse to vidi, strmi ia se čudi. Na tak način imajo lahko delo oni, ki prihajajo, agitiraj® ia pridobivajo ljudi zase. Žalibog. da so fo mmo naši nasprotniki, fei delujejo samo na to, da bi z veliko premočjo zadušili vse drugo, kar jim as ugaja, ki Me samo državni polom. Mislimo, da te zadostoval ta opomin, če ne drugič več in Mt&nčoeje. Tinje na Pohorja, Prijatelj lista nam piše: Bil sem na čebelarskem shodu v Konjicah, dne 11. t. ra. n& katere;«, se j« razpravljalo tudi o krae-tiistvu in njega organizaciji. Ia ne morem si kaj, da Vam ne pove u kakšne vtise sem dobil na shode in grede domov. Drag) Tinjčani, to Vam je bil shod! Vetoko Število sivolasih starčkov, čebelarjev. kmetov, duhovnikov, mož, fantov, pa tudi Žen in deklet, vse j* z navdušenj® m mir rac in tiho poslušalo govornik-?. P,elsko pevsko društvo v četrtek 29. maja točno ob 3. uri pop. v grada Prebold tik Št. Pavla. N? vsporedo so moški in mešani zbori, pcvečinorm narodne pesmi, ki jih poj® 120 pevcev pod vod ' sivem g. učitelja Belan Scfem dta. Pred ia med pevskimi točkami svira godba na pihala svoje loč ke Po oficijelnim dela prosta zabava: srečelov šaljiva pošta, ribji iov itd. Za lačne in žejne že lodce. bo priskrbljeno. Vstopnina 2 K. K oblin udeležbi uljudno vabi odbor. Slov. Gradec. Iz zanesljivega vira srao dobili, poročilo, da je bil okrajni glavar dr. Ipavic e vojaškega poveljnika Bieiwgisa prisiljen zapasti! Slov. Gradec, Glavarju ss dela krivica, ako s trd?, da is zbežal Gornjigrad. Tukajšnje „Pevsko društvo“ priredi v nedeljo, dne 25. maja 1919, ob treh popoldne v Čitalnici slavnost v spomin stoletnice Vodnikove smrti. Na vsporedu so: slavnostni govor, pevske točke, med njimi A. Foersterjev „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi“ in „Ljubica“, dr. Anton Schwabova „Zlata kanglica“ in koroške narodne pesmi ter veseloigra „Županova Micka,“ Sedeži po 3 K in 2 K, stojišča po 1 K, Polovica čistega dohodka je namenjena koroškim beguncem. Posebna vabila se ne razpošiljajo. SlofiDsko gledališče ▼ Mariboru, — „Svet11. Od odlične strani smo dobili sledečo oceno: Kar piše poročevalec v zadnji številki „Straže" o uprizoritvi Nnšičeve igre „Svet“, ne sme ostati neoporečno, ker bi se sicer mislilo, da ; je male občinstva sploh mnenja poročevalčevega; to pa bi bil žalosten pojav našega \ prosvetnega razvoja in za zgodovinarja tužen | dokaz današnje naše zaostalosti. — Sodba o | igri je bila namreč baš nasprotna, nego go vori o njej poročevalec to poudarjamo z za doščenjem ker se je spoznalo, da ima naše občinstvo zdrav ukus. Vtis igre je bil naravnost mučen, kar se je tem težje občutilo, ker je vse resno občinstvo (in tega je bila ogromna večina!) prišlo v gledališče v trdem prepričanju, da bo videlo kaj vzornega. A bilo je bridko varano. Kajti ta igra »ploh ni dramatično delo; saj nima nikakega razvoja, nikakega jedra, nikakih značajev. Začenja se kot burka s tistimi dolgimi, vedno se ponavljaj očimi pogovori na večni zofi; a kar na mah prehaja kljub debelo burkarski snovi in pravtako bur karskemu udejanjenju v krv&voresno — žalo-igro in s» konča kot žaloigra seveda zopet na večni zofi! Nhče ni mogel verjeti, da je sfc?ar resna, ko se je resno končala; najhujše pa je, da so ono grdo kršenje najtemeijen% zakonov nravnosti, ki ga je „igra" polna, pri kazuje kot redao. Zakaj ni vzel oče palice v roke in ni nalvrkal sv« je drsne hčerke, ki tolikokrat naglaša, da je otrok, a v vsem svojem vedenju kaže presneto — zrelost! S to palico bi b’l oče morda rešil tudi igro, ne samo hčerke. — Kar se tiče predstave, mo ramo biti našim diletantom hvaležni, da s» žrtvujejo. Če pa že o tem govorimo, naj pov- Najnovtjšo izvirno poročilo is Parica. Pariz, 19. maja 1919. Dobili smo sledeče poročilo: Mirovna konferenca gre proti koncu. Dela m se pa še te dni najhujše, Odločuje se usoda Slo vencev. Italijanski manever je spravil v pariške ii ste naše meje v neugodno luč. V resnici pa ne stojimo tako slabo. Zlasti je gotovo naše vse, kar imamo vojaško zasedenega. Vrli vojaki, ki ste nam priborili to ugodno A, vztrajajte še t eke liko, ohranite mir, red in disciplino v domo rini Slavonci, bodimo složni in edini! Irmino še veliko sovražnikov. Z» to se obračam e tudi proti Bogo, vladarju vseh narodov! »Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo zidarji». Molimo tedni, ko padajo zadnji sklepi o slovenski usodi, k Bogu, da nam ohrani in ugodno ustvari našo novo domovino! Wüionov kompromisni predlog. Pariz, 20. maja Slovenski Narod poroča: Kakor izve naš dopisnik Iz Pariza, je izdelal predsednik Wilson nov načrt za kompromis mm Italijo in našo državo. Ta načrt predstavlja maksimum koncesij,, katere mere Wilson dove liti Italiji. Wilsovov predlog daje Italiji Trbiž z Predilskim prelazom. Od Predi)« bi Obupen položaj Radgona, 22, maja. Polni*j v Prekmurju je naravnost obupen. To dobro, čisto slovensko lindst v o je popolnoma pr® puščeno nemili usodi Madžarski boljševiki ropajo, pilijo vasi in pobijajo ljudi, kakor se jim zljubi. Sncči smo opazovali cđ Gornje Radgone štiri ve like polare v smeri pri Tišini. Begunci pripovedu tekla neja čez Col nad Vipavo, vzhodno od DLače na Učko goro, nato ob Raši, tako da bi ostala zlasti železnica Reka—Št. Peter v naših rokah. Reka naj postane svobodna luka pod Jugoslovan sko suvereniteta. — Od otokov priznava Wilsen Italiji Lošinj, Hvar ia Pelagraž. Nadalje dobi Italija kot odškodnino Valeno Italija vztraja dossdaj na svojih znanih zahtevah ▼ Prekmurju, jejo grozne reči. V Tišini so obesili preteklo nedelj» v bližini cerkve 12 najodličnejših mož. V Lendavi p& sploh skoro ni nobenega moškega več. Kar ni zbežalo, so boljševik! ali pomorili ali pa odgnali na Midž&rsko. Kmetje nimajo skoro nobene živine več. Polovica rodovitnega polja bo ostalo neobdelano. Prekmurske sirote kličejo na p moč a je ni od nikoder. Rok asm Nemčijo podaljšali« Pariz 22, maja. Grof Brockdorff—Rantzau je v imenu svoje vlade presi! svet četvorice za podaljšanj© roka, ki je bil dovoljen nemški delegaciji za predložitev pripomb k mirovni pogodbi la kakor se poroči iz uradnega vira, se je res Nemcem dovolilo za predioženje njih proti predlogov podaljšanje roka Nemci naše zapirajo, Celovec, 23. %ajs. Nam komisar za Korolko v Celovca, doktor Janko Hočevar, je že od 29 aprila t 1. od ce Pivške vlade mterairsn, in sicer sedaj v gorski vasi Mallaitz na gornem Koroškem Poživljamo deželno vlado, da takoj event asi no s represalijami nad nemškim zastopnikom v Ljubljani, dr. Fa- do 29 maja Po tem bo svet čvetorice potreboval osem dni, da proaii nemške proti predloge. Nato se bo dal Nemcem rek dveh do .treh dni za sprejetje ali odklonitev zadnje odločitve. Mirovna pogodba bo podpisana med 10. in 15. junijem —-Torej še moramo čakati ia zopet čakati do končnega podpisa mirova© pogodbe. mi pa Nemce božamo*. sching ia dragimi nemškimi mogotci v Jugoslaviji, prisili celovško vlado, da takoj ke prosto in varno ispusti dr. Hočevarja kot cficijelnegi zastopnika Jugoslavije v Cslovca. Čajemo, da so v Celovca' pozaprli brezoztrno vse Slovence, nad katerimi se j® znašal celovški mob. Kaj pa z Nemci v Jugoslaviji? vojna konvencija med Jugoslavijo in Francijo? % Italijanski Pariz, ‘dne 22. maja. Pozno zvečer se je raz -širila vest, da se mora vse delo glede mej Štajerske in Koroške pričeti znova, ker želi Italija najpoprej ureditev mej Tridenta in Dalmacije, Italijanov V Parizu se je polotila naraščajoča razburjenost, ker se izkuša, kakor poročajo depeše iz Milana, ustanoviti vojaška konvencija med Jugoslavijo in Francijo. — strahovi. Italijani se hoje, da bodo v vzbodni Adriji obkoljeni* ako se pridruži tej vojaški konvenciji še tudi — Grška,- !Ta Vest se nam ne zdi prav verjetna, Ali še vedno hočejo zavlačevati mir? Skrajni čas je Že, da bi bili v Parizu z delom vendar enkrat gotovi, darimo, d* so bile moška vloge v jako dobrih rokah; posebna hvala gre zastopniku glavue težke vloge očeta; on je skušal napraviti verjetno, kar je zagrešil pisatelj. Prav dobro je bila zast? pana mati. Imenitna, kakor vedno, je bila služkinja; Izmed onih dveh dam je hotela ena biti prelepa, drega pregrda, govor pa jima ni hotel prav teči. Nevesta je igrala skromno, kakor se spodobi. Kaj bi zaslužilo punče, ki b! naj bilo Igralo 14 letno deklico, smo že omenili. — Da končamo po Cankarjevo: naj več dopadenja pa je zbudila v svoji molčeči vlogi mačka; menda je vedela da je na koncu čaka maček. Nemara pa je bila sama — maček . . . To oceno smo dal? v vpogled naletim poročevalcu, ki odgovarja sledeče: Se Zh h valj ujem gospodu, da je tako brez ozirno povedal svoje mnenje, kajti brezozire a, odkritosrčna in lojalna krit ka je neobbodni. predpogoj za razvoj kulture naroda. Rad verjamem, da jih je na njegovi strani mnogo, brez dvoma več, nego pa na moji, toda mo-ega mnenja to ne omaje. Se pač aahajam v vrsti onih, o katerih je rekel s ovenski pesnik: „Jaz nisem, da bi šel med vsemi“.. Kritika gospodova se nanaša predvsem na dramo» Nuši če vo. Nuli $ je najboljši srbski dramarik, njegov ugled sega daleč preko Srbije, torej bi bilo nekoliko čudno, da bi napisal tako škandalozno slabo reč. Tu sva trčila na poglavje o moderni umetnosti In tega vprašanja ni mogoče razvozljati v kratkih člankih našega lista. Ravno tako bi lahko s kom debatiral o sliki Groharjevi ali Sternenov! in ne pri el do nobenega lesuitata« „Svet“ res ni ne komedija, ne tragedija, sploh nč, kar smo ss učili po šolah, a je duhovita drama, ki razpravlja glo boko vprašanje o razmerja med človekom in «vetom. „Ako bi hotel v vsem poslušati svet, bi moral znoreti" — to je njena vsebina. Imate prav. Ni ne dejanja, ne kara k te rov, je samo s mb olika, če hočete karikatura, a ni burka, kakor je napisano v naslovu. Meni je filozofski problem ugajal, kdor je pa iskal utr enih pravil dram, je bil razočarao, gledal sem simboliko in raditega m s m pogrešal realnosti. , J> I /«aarrf. Nadaljnik ocen o -tej igri naše uredništvo ne bo sprejemalo, j:er je škoda papirja. Ukus umetnikov je pač različen, — Uredništvo. POZOR! ~ V .Studencih pri Mariboru je bila v noči od Četrtka na petek ukradem» iz zsprtega hleva težka reli. krava v vrednosti 6000 K Krava ima desni rog raslo vpognjen in prikrajša® rep, Svari se pred. nakupom Kdc-r iz*e. za kravo »M prinese zanesljiv« podatke, po katerih bi se dalo kravo dobiti nazaj, dobi takoj 1000 K nagrade Naznaniti je treba policiji ali bližnji žandarmeriji. Koliko stan* „Straža“? Od 1. maja naprej stane naš list eeloletno K 18*—, poletno K 9*—, četrt-letno K 5*—. Posamezne številke bodo stale 30 vin., brez ozira na to, ali obsegajo 4 ali 8 strani. Inserati bodo stali, ena petitvrsta, visoka 3 milimetre in dolga 46 milimetrov, Ki—; v malih naznanilih bo stala beseda 30 vin. Tiste naročnike, ki so naročnino te naprej plačali, vljndno prosimo, da nam za letos še do-plaöajo naročnino in sioer za vsak meseo od 1. maja naprej 50 vin. N. pr. ako ima kdo plačan list do konca leta, naj nam dopošlfe še za 8 mesecev 4 krone. Pohištvo. najbolji« kakovosti Izdelajo In prodaja zmernih cenah druga mizar-Orajakl Obrtna zadrugi iklh mojstrov, trg S, MAMBO kupuje tudi vsakovrstni zarskl let. mi- es NaroCajte is razširjajte Stražo. •f* Kupujem: (čreslo) les za jame Prosim ponudbe s skw no ceno! VINKO VABIĆ Žalec pri Celju. 982 £ Vse v zalogi! Ječmenova, kaša Prčsena kaša Ajda za seme Pšenični otrobi Koruzni otrobi Fin» pšen. moka O a> «u a Fina bela moka I. krušna moka. Ržena moka kcruzin zdrob Polenta korn%na moka cferira po mlinskih cenah Poljedeljsko industrijsko podjetje; Maribor 991 Tegetthoffova ulica 77. Kupim vsako množino resanega in okroglega smrekovega in Jelke irega Ponudba na tvrdko Drago Kobi v Mariboru Franc-Jožef a ceata 15. 990 SVARILO. V gradu v Konjicah ate bili v pondeljek t. j. 19. maja t. J. ukradeni dve lepi, skorej novi. s srebrom platlrani konja d opremi, Te opremi ate bili za velike konje ter okrašeni z knežjo krono. Svari se torej vsakogar pred nakupom tega blaga 1004 Kneževo oskrbništvo v Konjicah. Na delo se sprejme takoj 45 opekarnskih delavcev in 20 delavk. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Zglasiti se je pri državni posredovalnici za delo, podružnica za Maribor in okoli*.o. Stolna ulica št. 4. Nove mostne in decimalne tehtnice ter brzoteht-nice s košaro tli kavljem, decimalne tehtnice-gre-deljnice, uteži iz"! železa na debelo in drobno so vedno v zalogi. •a ve^Ja naroči!« primerna MP«*» Franc Žnidar, Maribor kovač za fino orodje Pobreška c.3 Tržaška c.U S* MALA NAZNANILA. 1008 MM Proda se s Kmetska kobila ae proda Borgia ts» SO, Maribor. 92 v Gumi-trake ”lje0fl]- tri so dobi pri tvrdki Karl Cim porisk, Semič» ob Savi. 96i Jataldalk 10 pclorajakov proda Svari? Franc, P-soioa. 98i Na prodaj hita v Oplotnici ■ 4 sobami, klet, Mb* is l*?p*ia vrtom »a xele&)a«o in br*j lami, ki dado 8—4 M vina. Cena po dogovora. Poisve oe pci g fr. Dobnika v Konj eah št. 116, 948 Močan voz v dobrem stana h proda pri Silvester Cebe, kovač v Dolgotah, Maribor. 946 Karaza »a malo in debelo po uaj-aiiji ceni se proda pri Frana Vidoviča, Maribor, Cvetlična ulica it. 16. 914 2 novi dvodelni žimnici is konjske dlake ste na prodaj. Öeraak, 5?fav kofgass* 1. 940 Zaradi odpotovanje se proda pohištvo za ordiaaeijo, Maden» in druge podobe pri dr. Taufer, Öo!a*a uitca 1, Maribor. 1003 Predata se po ceni en kolos 1} in eden s asajem pokdt sov prež;ii vor. Oba mt.lo obrabljena skoraj nov», Ishsa, lepa vossa. K e, po »e uprava iista. 1006 Prodajali re bodo 7 teina* stari prasci nsjvečjvg» »Majske#® pl« mene ed 24,—23 nsajs pri 8v. Petra niže Maribora » Celestrini št. 10. 988 8tare «iudenčne cevi is mecesno-vega lesa, kompletno za 2 studenca proda Anton Lešnik, staden* čni mojster v Stadeocik. Lembaš-ka e«sta 14 pri Maribora. 994 Proda se fini harmonij cena E 8000. Tržaška cesta 16, Maribor. ' 9 ‘2 Dober ilyalnl atro] ae proda «a 200 K. Žiče, Sv. Dah-Loče, Fr. Škrabi. 897 Krava je na prodaj in svinje. Qsergasse 1, Pobrežje pri Maribora. *96 Hiša ■ vrtom in njivo aa proda. 8tudecci pri Mariboru, Lembaš-ka esteta 61. 1001 Vinogradniki pozor I Gnati za cepljenje trt se dobi na veliko pri slovenski agenturi in komisiji Mihael 8*mida, samo Stolni trg 3, Maribor. 996 naznanila. D. bi se ae od 6 kg naprej ko-rasni zdrob kg 3'80 K. Polenta zdrah K 8 60. .terasna m*hk» moka sa kroh kg 8 — K. Parni mlin v Maribora. Ivan Spas. 989 Kupi VREČE, »ode l steklenice kupi ta vsako množino Jerauacfe & Gerhold, St-: ini trg 2, Maribor. 851 Službe: VINOGRADARA. Za moje vinograde, 85 jutara (tali), trebam dobrog vinogradara, koji je vešt i podrumarstva. Prvenstvo imsja koji sa svršili vinogradska škola a (majo višegodišnja praksa. Marko J. Popovič, posednik vinogradi a Srijemski Kariovcl. 9 2 Danes nenidoRiestliivo jeriio se štedi samo z uporabo mila tvornica mili in sodi Ig.Fock Kranj Poskusni zavoji z 4 in p SRNA vsebine. 708 M luarskrga učešća sprejme J. Böhm v Framu postaja Rače. Cela hrana in plačilo. 974 Zidarje, tesarje in strežsče sprejme zidarski mojster Jnrij Ferenc v Trbovljak, Stanovanje prosto. Za hraao preskrbljeno. Plača K 2'iO—2-40 na nro. 968 Uleneo močen ae sprejme pri g. J os. Kotnik, pokama v Tegettho-fova cesta 81, Maribor. 961 Frane Piri, mizar v trga &i. J ar ob jat. žeL rabi vajenca. 1007 Raznai SC Obleke -Rffl od prepotite do vsakovrstne aaj-dnejše, domače, dobro in vestno delo, veste velikosti, isborss kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja 719 ALOJZIJ AR8EITER, Maribor, Dravska ulic» it 16, pri stasem mosta. Spodnja in Gor. Savinjska dolina in Slovenjegraški okraj •• ••• Novi ležali za 8tanografijo, strojopis, pravopis in trgovsko pismo, računstvo in navadno knjigovodstvo, dvojno in anerikansko knjigovodstvo, lepopis za slovenski in nemSki jezik, pričnejo 2. Juniia 1919 in trajajo 4 mesece. Prospekti brezplačno. Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17 1 e (istr, *n Razglas. zidati, Edor hoče po ceni noj si tisroči nov patentiran način zidanja, kateri je pr.Sorico ceneje; sdor rabi načrte in proračune za stavbe, kdor rabi *i-darje, opeko, cement, »pm, železnino naj vse to aaročuje pri Dragotinu Korošeo, stavbeni mojster 848 •v Žalcu pri Oeljv*. Stanovanje in sicer eno opremljeno sobo se ?šče za duhovnika v Maribora. Več pore upravuištro lista. 947 Otroške obleke zasseoj*;o za mast v Bismarkatr. 18, priti. ▼ Maribora. 984 POZOR I Perilo za pranje in glajenje se sprejme v Krčevinah 191 pri Maribora. 981 Organist se sprejme pri Sv. Barbari tr SL gor. 842 Razpisuje sc služba organista in mežoarja na Rem-niku. Nastop lahko takoj, Ponudbe »s župni urs,d Remšnik, p. Mssrbeg, 887 SPREJMEJO a« zidarji in delavci ali tudi akcrdaat pri stavbeni tvrdki K. Soj» v Ormožu. 965 Gostilna v mesta ali v bližini se kupi ali vzame v najem. Jožef Eraner, Ruperče, Sv. Marjeta ob Petnici. 9*9 ToiriTiTSiTifižarsho, Lampreti Pukl v Šoštanju sprejema vsa dela te stro k® s točno in ceno izvršitev. 967 „Jugoslovanska knjigarna“ v Ljubljani je odkupila vso Ed. Höltelnovo zalogo velikih slovenskih in srbskih zemljevidov z vnemi pravicami vred. Na razpolago so: 1) Orožnov zemljevid Kranjske (merilo: 1 : 130.00u), sezajoč preko Gorice, Trsta. Keke, Zagreba, Maribora, Gelove» itd Velja nalepljen 60 K. 2) Oro nov zemljevid Primorske (Goriške, Trsta, Istre) v ivtem merilu in v istem merila in v isti izvršitvi, sezajoč preko Ljubljane, Reke, in globoko ca jng, nalepljen 60 K. r.) Orožnov zemljevid Palestine (merilo: 1 : 200 000), nalepljen 54 K. 4) Orožnov zemljevid point (merilo 1 :200.000), nalepljen 40 K. 5) Orožnov znmljevid Evrope (merilo 1 : 4,000.000), nalepljen 40 K. 6.) Nadalje zemljevidi s srbsko moneklatnro v cirilici: a) Mandič: Paniglobi (brez državnih mej), ntlep- ljen 50 K. b) Stojičič: Palestina (marilo: 1 :236.000), nalepljen 45 E. c) Mandič: Evropa (merilo: 1: 4,000,009), nalepljen 40 K. V Ljubljani, dne 3C. aprila 1919. Poverjenik za uk in bogočastje: Dr. Verstovšek, s. r. Razgias. KimMtixfcraenorai OlsJic. Dne 16. maja t. 1. pozzbil sem t železniškem vozu pri popoldanskem vlaku na p* staji Šoštanj 1 voljeno platneno jopco za ženske dolgo beb im. hlwli volnosi pleteni cpiBitik ggjbpske. 100 E nagrado dam poswfemg najditelju, ki mi princa« ngabljuuo na raoj dom. Ivan Hoivst, poaest. Podvin 28, pošta Poteela, Savinjska dolina. 1002 Da se v čajem 1 zelo dobra ido ča mala trgovina tik tovarna in železnice. Vpraša ss nsj: Viitor Andrejek, Stuäeuoi pri Maribora, Karlova costa 1. 996 ZAHWALA za vse mnogobrojne doka »e iskrenega sočustvovanja povodom preran?) smrti naše nam vse Iju?< jene soproge, hčerke, sestre, s?»ki nje in tete gospe Jožefe Bergles roj. IM, trgovčeve soproge izrekamo vsem tem potom najtoplejšo zahvalo, prav p^bno pa g prečastitim duhovni kom za gorici i gOTor pri hiši žalosti in ob grobu, pevcem ;n pevk. m ter mnogobrojnim ndeiežtdkoia po:rr«b» kakor tudi darovale*» krasnega evetja in veaeev. Btg povrni vsea» looo Žalujoči ostali. vai IsvriuJ* «M flavM popravo Imen«' toMnio «m? preikoiovanj« Irtih. o priliodxijem teßaja podkovsk® šole v Ljub ljani. Novi šolski tečaj na podkovski štli slovenske kmetijske družbe v Ljubljani se prične dne 1. Julija 1919. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole nie tudi ogledovanja klavne živine in mesa Kdor želi biti sprejet v podkovske šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1.) krstni list; 2 ) domovinski list; 3. ) zadnje šolsko spričevalo; 4. ) nčno spričevalo v dokaz, da se j« podkovstva izučil pri kakem kovsškem mojsten; 5) niavnostno spričevalo Sinovi siromašnih staršev, ki hočejo prositi m pod-podporo, naj predložijo tudi ubožni list. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo a&j se do 15. junija 1919 vpošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Tečaj traja do k nci decembra 1919. Kdor napravi skušnjo, more po zakonitih predpisih dobiti patent podk? vskeg? mojstra; brez skušnje pa ne more nihče izvrševati podkovske obrti. Ponk t podkev.-k šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeli le za živež in potrebne šolske knjige. Stanovanj® imajo učenci v šolskem poslopju. Učenci nsj se zgl»se dan pred pričetkom tečaja v podkovski šoli v Ljubljani, Poljanska cesta št. 59. Ker je v slovanskih krajih še vedno premalo v pod-kovstvu in spoznavanju kopitnih bolezni izučenih kovačev, ter izurjenih ogleda.kov klavne živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in oglednika klavne živine in mesa Skuinge na podkovski Mi v Ljubljani se bodo vršile dne 28, i;i 3i>, junija t 1, in sioer 28 junija skuš nja iz podkovstva ja kovače, ki niso obiskovali podk vs-kega tečaja, 30. junija pa ze učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači ki hočejo delati to skušnjo, naj se pismeno javijo ravnateljstva podkovske šole v Ljubljani do 15. junija t. i. RarnatelislFe pottonte šale Sluvenste fanetUOe Mb t Slovenci pozor! Ivan Lorber, slikar in pleskar v M s >: i b o-ra, Viktntighofova ali ca, 9, M priporoča mn Slovencem za na v njegovo pripadajoča dela. IYAN LORBER, slikar in pleskar. Naznanilo. rr:e- _ Ce»J. obžinztv« si «šojam naznaniti, da am 8Y©j® trgovino s Ipeeerijo ? Laleijeri slid 9, prodal Franc« Starčič. Zajeda« se zahvalj«jm n izkazano mi zaupanje la prosim isto to jem« gospod« naslednik« blagohotno izkazati. Z odličnim spoštovanjem Aleksander MydliL Nova slovenska trgovina. S tem ai uuojam cen j. občinstvu javkati, da sem knpil trgoiine a spec rije od Alekaandra Mjdiil v Luterjevi ulici št. 9. Kot trgovec-strokovnjak se bom trudil imeti v zalogi samo prvovrstno blago in z istim svojim cenjenim odjemalcem po mogoče najniž ih cenah postreči ter se priporočam za blagohoten cbi en obisk, Prodajal bom y steklenicah čez ulico pristna haloška vina lastnega pridelka. Z odličnim spoštovanjem Franc Starčič, trgovec. Otvoritev „Narodne kavarne“ T MARIBORU. Gen), alovenakeans občinstvu javljam, da s«aa v Vetrinjski ulici v Maribora nanovo preuredila in prenovila kavarno „ Evropa jo prekratila v „Narodno kavarno“. „Narodno kavarno“ v lastni lrai otvorim v soboto dne 24, maja 1919. Za moogobrojea obisk se priporoča Leopoldina Stelcer, kavarnarka. Zdravilišče Rogaške Slatina Začetek sdr&viliike sadja 15. maja 1919 Vsi zdraviliški pripomočki m razpolago : Živila preskrbljen KASARNA 8 CENTRAL Sanatorij Mirni dom Prtin In adiiia stow, kavarna ¥ Mariboru j© spet odprt in spr»f«w»it bolnike vseh vrst, kakor tadi okrevanja potrebne. Zdravljenje, tadi isvmtna brass pri zmerni' ceni. — Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fnn Čeh, pošta Gor.. Sv. Kungota ::: pri Mariboru,, ::: 939 Izredno velika zaloga vsakovrstnih Prospekte razpošilja in aa vprašanja odgovarja ravnateljstvo dr2avn. *dra%‘ir'Mei ! 1 Rogali 5 I se priporoča za mnogo-:: kojot obisk vsem Jugoslovanom domačinom in tajcem oblek za birmance in m site« površnikov,' hlag Itd. se prodaja po strogo znižanih česati pri fakina ar Iščsni pekarija -as« ms Spe daje* Štajerskem, opremljeno z vsoti potrebnim. Tozadevne ponudb© je nasloviti na: Josip Habjanič, Maribor, Bergstrasse štev. 7. 61 ir# pl. Vilfsk kavarnar Gosposka ulica Ignaci m Božič ¥ iariboru* Tegathofova cesta 34. moss HMELJ Slovenci širite „Stražo“. kupi vsako množino Rudolf Pevec v Mozirju. — Cena po dogovoru z vzorci, 958 Loj In vse odpadke maščobe kupuje po vajvišjih dnevnih cenah Domka mila in sode !§»»© Fock, Kranj, 598 Opozarja, m es, delavske cajgaste obleke posebne trpeJrapsti. , 169 «*aS?KW. MH*niWiWwl Delniška glavnic K 15,000.000. Rezervni fond nad K 4,000.000, Centrala v Ljubljani. Pedruznice i Split, Celovec, Trst,'Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoč* račun preti najugodnejšemu obr«štovanju. Po sređuje nakup in prodajo vrednostnih [papirjev in izvršuje berzna naročila najtoCneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago, Es-kontuj© io vnovčuje menice, —- Dovoljuje kredite v vsrh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije. 850 trg®«iIm i usnlem lit surovimi hola mi t hiši poleg okr. glavarstva (41) (praj trgovina Lea sr t) 395 podplati, aotrasje usnje, zgoraje «suje ta® la ra-jav«, lik&nec, (usije m konjski sprav»), cepljeftt asu j e za gamaše, elegantni Is« »©«if in ©hat« vre«ux čevlji, pol čevlji, — čevlji iz telečjega tsnja, navadni čevlji iz rnjave kravine, dreta — ZZZ podplatni cveki — platno. ZZHZ knjigarna Ir trg win® papiri» VILKO WEIXL MARIBOR s Glavni trg it. 22 ^«§* Priporoča sledtče knjige: «§*<§> J. Jurčič: Zbrani Spisi; broš. 1 <, res. 17 K. F. Go'ar: S šni grm; broš. 6 K; ve* 7 S. Dr. B. Derč: Dojenček; broš. K 8 20. F. Juvančič: Učna knjiga fean coek.g» j*«ika I. in II.de); br.š S 4‘<0. F. Novak: Slov. stenografija; hr a. ti 5 50. R. Lostan: Slovarček tujih bwsed; broš, K 2’20 F. Seidl: Naše meje; broš. 1 K. Šolske knjige za ljudske so e, vsa vrate, ki sc is ljubljanske ■»tožbe Vsaka knjiga po pošti od 50 vin. do 1 S v©S. Cirilica v tiska in pisavi 80 vin. ;«/š:a 5 vin. Muzikalije £n pesmi. Razglednico od pmi&đjanfa Znuskega in Viaakopana v Mariboru, ter cd proslave 1. maioika v 3$ »tihot u. 9|iWKäso terapevt eiiimi pic ceonrrmi I)?,jrtetičeii sanatorij Z3 brine na že!» den, invesn, jen h. led» c h n za dia betikarje pod vodstvom strok» »njaka dr Lavriča, iz tole jSvelovn» znanega profrsbrja Nein d na. Vsakovrstne m merah e, solučne i« plavilne kopelji. ..Terensko knie sa t repi» ne bolem src», klin» toteracja za nervozne, okreoč« v»Ine kure za k»»n- bolezni, za bledico (do ?o?() Najboljše ksepčlo za rekonvalesce t po pljučnih boleznih, kot brci chitis, pleuritis itd. Zdraviliška godba, zdraviliški kino, umetniški koncerti, gledališke 'predstave športni pro tori. Veliko število moderno opremljenih hotelov in ?r «fefcira» ohta lAtatfisrai,