POEZIJA
Veno Täufer
Ponovna prelom j a
pesek pušča sled
v telesu od kod pesek
iz vetra od kod veter
iz tople sape od kod ta sapa
iz pesmi zelo stare
II
zakaj bežiš ko ti odteka kri in barva pesek peščene ure
LITERATUR
A
1
III
poln gnoja je ta oblak tišči čisto na robu rezila se zvijam
IV
POGLED
onkraj spenjenega morja sneg
tih na bregu bel samorog vzpet
na moje ustnice s senčnim pogledom
prisluškujem v tišino poškropila me je bašo tvoja žaba
VI
LEPA VIDA SPRAŠUJE
oljke ste videle kri v akvileji ribe v ogleju ptiče v vejah skrivenčene oljke zaraščene
VII
RIBA GOVORI
vse sem že zapisalo govori moije samo še prepisujem riba kaj takega slišim prvič
VIII
njet vam izgnanija
Lermontov
oblaki nebeški popotniki brez strehe po mrzli vodi bosi
LITERATURA
3
IX
njega bi pričakoval najmanj čeprav vem da je zmeraj tu življenje ječa čas v njej rabelj obračaj tu imaš ključ jezikaj
X
kadar razimeni moije premnogo
morskih imen izrabljenih zgubljenih zavrženih
splakne dež in razimeni luč v temo obrne temo
v luč vzdiguje ogenj ko vzprasketava na kamnih v krogih pen
XI
NA TEM BREGU
stopajočemu po lupinah školjk na nesnažnem bregu
med scefrano embalažo mastnimi madeži obruški barvastih črepinj
drami upanje da odisej je oprezoval po oblinah teh polgolih deklin
4	LITERATURA
ö y y o u /
XII
MEMENTO
ne boš gledal gor zmeraj bolj bo lezla zemlja v tvoje dupline dol v blatno temo lobanje vate bo odrival sloje peska strog topot nog