SLOVENSKI AVTO LETA 1996 POLO, 17.990 DEM UGODNO: GOLF RABBIT za 22.996 DEM Zelo ugodne cene za vozila iz zaloge, rabljena vozila. telefon: 068 342 360, 25 098 I' v m k\ . Juuu J Št. 4 (2424), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 25. januarja 1996 • Cena: 180 tolarjev DOLENJSKI UST § DOLENJSKI LIST I; DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ^ DOLENJSKI UST | DOLENJSKI LIST 9 Tereza kesovua pri FRANČIŠKANIH NOVO MESTO - Jutri, 26. jamarja, bo ob 19. uri v frančiškanih ski cerkvi na humanitarnem samo-Ind stojnem koncertu nastopila znana hrvaška popevkarica Tereza Keso-po vija. pe|a bo sakralne in druge pes--aJ' Dti. Koncert sta pripravila Hrvaško kulturno združenje in Frančiškanski samostan Novo mesto. NOV TV PRETVORNIK Ogromen plaz drsi v reko Čabranko Občina Loški Potok sama sanacije ne bo zmogla LOŠKI POTOK - Jugozahodni del občine, ki je znan po svoji strmi legi in zaprtosti, pestijo plazovi. Zadnji večji, najbrž pa ne edini, seje sprožil tik nad reko Čabranko pred mestom Čabar na Slovenski strani in delno zasul strugo z gramozom in drevesi. Na to je občino Loški Potok 17. januarja opozorila občina Čabar (Hrvaška). V dopisu omenja, da je plaz nastal že preteklo leto in da preti nevarnost, da se na reki ustvari čep, ki bi ob višjem vodostaju ogrozil mesto. Že naslednji dan sta si potoški župan in podžupan ogledala mesto plazu in ugotovila, da so trditve čabran-skega županstva pravilne. Kako se bo sanacije lotila občina Loški Potok, je ta trenutek še težko reči. Gre namreč za ogromne količine materiala, sam dostop pa je s slovenske strani dejansko nemogoč. Vsekakor bo pri sanaciji morala pomagati vodna skupnost Slovenije ali pristojne službe, ki imajo za podobne primere denar in usposobljene ljudi. A. KOŠMERL Mučna zgodba o porodnišnici Obisk zdravstvenega ministra dr. Božidarja Voljča v Novem mestu - Bodo spomladi res ženske rojevale v novi porodnišnici? - Kdaj bo dokončana celotna stavba? NOVO MESTO - Gradnji novomeške porodnišnice ni videti konca. Če bi obveljale “dokončne” napovedi vseh dosedanjih visokih obiskov, bi moral reporter Dolenjskega lista že lani fotografirati prvega novoletnega novorojenčka v novi porodnišnici, pa je tudi letos svoj posel opravil v stari. Zadnji obiski in z njim povezane napovedi sicer govorijo o skorajšnji preselitvi porodnišnice v novo stavbo, a kaj, ko gredo obljube tako lahko iz ust. Tudi trditev zdravstvenega ministra dr. Božidarja Voljča, ki je prejšnji teden spet obiskal Novo mesto, da slovenska družba še nikoli ni za bolnišnice dajala toliko denarja kot sedaj, v novomeškem primeru prav nič ne pripomore; otroci, ki naj bi bili rojeni v novi porodnišnici, že hodijo in govorijo, stavba pa je še vedno gradbišče. In tudi še lep čas bo. Res pa ne gre krivde za to, da Novo mesto in s tem Dolenjska in Bela krajina pa tudi del Posavja še vedno nimajo primerne porodnišnice, zvračati samo na državo oz. na ministrstvo. Država je skrb za dograditev novomeške porodnišnice prevzela, ko je njen gradbeni skelet že stal, in sicer zato, da bi jo sploh lahko dokončali. Vsekakor bo celotna gradnja stavbe nove OSILNICA-Vse kaže, da bodo }j|c končno tudi vsi prebivalci občine nj< Osilnica ob južni državni meji e lij ®hko spremljali slovenski tv pro-fram. Državni zbor je na zasedale*1 "ju 16. januarja sklenil, da bodo iz bi' Sredstev rezerv državnega proračuna namenili denar za gradnjo tv Pretvornika, ki bo omogočal spremljanje slovenskega tv programa 'udi v tej občini. Sedanji slovenski 'v pretvornik, ki je bil zgrajen pred desetletjem in več na Hrvaškem, namreč omogoča sprejem sloven-skega programa le v manjšem delu te občine. Ni pa še znano, kje bo Pretvornik stal in kdaj bo zgrajen. DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj MINISTER V PODGORJU - Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je zadnji petek obiskal Novo mesto. Najprej se je z vodstvom in zdravniki novomeških zdravstvenih zavodov pogovarjal o stanju zdravstva v Novem mestu in o načrtovanem dokončanju gradnje novomeške porodnišnice, zvečer pa je je bil z državno sekretarko za zdravstvo dr. Dunjo Piškur-Kosmač gost na javni tribuni o prihodnosti javnega zdravstva v Zavarovalnici Tilia, ki jo je vodil dr. Rafko Kapš. (Foto: A. B.) Naša usoda je tudi v naših rokah Srečanje Društva kmetic Brežice • V kmeticah želja po izobraževanju - Poskusi za zmanjšanje pravic - Zdaj še ugodno pokojninsko zavarovanje • Lep pozdrav je lep ČATEŽ - Na sobotnem srečanju kmetic na Čatežu ob Savi so obširno razpravljali o številnih vprašanjih v zvezi s kmetijstvom, še posebej o življenju kmečkih ljudi v starosti in o kmečkem podmladku. Uvodoma je navzoče pozdravi- Društva kmetic Brežice, ki ga je la Slavka Preskar, predsednica išk1 >U*' ■ob j JI l !" teit ROLETARSTVO rme 20 let šentjernejska c. 13 68000 Novo mesto tel./fax: 368(0)68/23-673, 323-673 Mobitel: 0609/622-585 * lamelne zavese * žaluzije * rolete * profili za fasade * kovinski Izdelki * sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije * t Država žene svojo mrežo Kot je jeseni napovedal minister Tajnikar, ministrstvo za gospodarske dejavnosti že vzpostavlja državno mrežo za pospeševanje malega gospodarstva. Tako vsaj lahko sklepamo po razpisu upravne enote Novo mesto in razpisih drugih enot, ki zaposlujejo kadre za to področje. Morda je ves vik in krik okrog tega povsem brez potrebe, a tudi če bo nova mreža dobro delovala, ostaja vprašanje, ali res ne bi mogli izkoristiti že obstoječega. Državna uprava v Novem mestu ravnokar zaposluje vodjo oddelka za gospodarske dejavnosti in za povrh še dva svetovalca za malo gospodarstvo. Tako bo na ravni enote začela razvoj malega gospodarstva pospeševali cela ekipa. Za povrh ima tudi občinska uprava za to področje referentko in pomočnico, za kateri so obrtniki in podjetniki izvedeli šele nedavno, kakor sta po nekaterih informacijah tudi onidve šele pred kratkim slišali zanje. Svoj sistem za pospeševanje malega gospodarstva že nekaj let gradita tudi Obrtna in Gospodarska zbornica Slovenije, potem so tu še zasebni svetovaci in morda smo koga še pozabili. Okrog podjetnikov in obrtnikov se suče torej cel kup svetovalcev, pa vendar še ni niti sledi o eni sami dobro organizirani mreži z državno podporo in z vključevanjem zasebne pobude. Država vztraja pri svojem, zato vse kaže, da se bo še tisto malo sredstev, kolikor se jih za pospeševanje nateče v državni proračun, porazgubilo po birokratskih členih mreže. Vsaka mreža namreč nekaj stane - državna ponavadi največ. , , BREDA DUŠ1Č GORNIK pred Preskarjevo vodila zdaj že pokojna Anica Šetinc. Nanizala je vrsto akcij društva v zadnjem obdobju, med drugim srečanje s podobnimi društvi v Sloveniji in zamejstvu ter udeležbo na strokovnih srečanjih in predavanjih. Mihaela Logar, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je zbrane obvestila, da kmetice občutijo močan pritisk za zmanjšanje druž- * Srečanja, ki so ga popestrili z bogatim kulturnim sporedom, so se poleg številnih kmetic med drugimi udeležili brežiški župan Jože Avšič, Bojan Jevševar, ki ima v brežiški upravni enoti na skrbi kmetijstvo, Vlado Deržič, predsednik brežiške občinske turistične zveze in predsednik Društva izgnancev Slovenije ter drugi udeleženci. benih pravic. Našega življenja nam ne kroji le država, je rekla Logarjeva, krojimo si ga tudi same. Številne zadrege, pomisleke in informacije o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju jc nanizala Mira Primožič iz kmetijsko-gozdarske zadruge iz Škofje Loke. Po njenih besedah so predpisi o pokojninskem zavarovanju za zdaj kar ugodni za kmete, zato naj si le-ti uredijo vse potrebno glede tega zavarovanja. Pokojninska zakonodaja bo po spremembah, če bo do teh prišlo, slabša od sedanje. Helena Mrzlikar je v svojem &VREME Do konca tedna bo šc ob-| lačno vreme z občasnimi paduvinami, lahko sneg, lahko dež. Ustrelil gaje vpričo žene in hčerke Tragični konec prepira TREBNJE - Star spor med romskima družinama je ponedeljek, 22. januarja, dopoldne botroval še eni tragediji, v kateri je izgubil živfjei\je 40-letni B. H. z Male Loke. B. H. je skupaj z ženo in hčerko čakal v avli Centra za socialno delo in izobraževanje v Trebnjem, v avli pa so takrat čakali tudi 26-ietni V. M. z Velike Loke in njegovi sorodniki. Zaradi starih družinskih sporuv sta se B. H. in V. M. sporekla, med prepirom pa je B. H. iz suknjiča potegnil predelano pištolo in vpričo njegove žene in hčerke V. M. iz neposredne bližine ustrelil v gornji del prsnega koša. V. M. je na kraju dejanja izkrvavel, medtem ko je B. H. skupni s svojimi sorodniki pobegnil. Kot je zapisano v poročilu Urada načelnika UNZ Novo mesto, so policisti osumljenca že po eni uri našli v romskem nustlju Zagorica, kjer so mu odvzeli orožje in prostost, z zločinom pa se bo naprej ukvarjal preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča Novo mesto. novomeške porodnišnice stala 25 milijonov mark. Za dokončanje • Minister Voljč je ponovno zatrdil, da bo v primeru novomeške porodnišnice država izpolnila vse svoje obveznosti, za kaj več pa se bo treba dogovarjati na novo. V tem konkteksu je jasno, da stavba ne bo v celoti zgrajena, da še naprej vztrajajo pri fazni gradnji in postopni preselitvi. Rok za preselitev porodnišnice je še vedno letošnja pomlad, tako kot ob lanskem obisku državnega sekretarja prim. dr. Zajca. sedanje faze, se pravi do preselitve porodnišnice, manjka še 2 milijona mark, za dograditev celotnega objekta pa še 3,5 milijona mark. Potrebna je še oprema, ki naj bi veljala 6 milijonov mark, da o stroških zunanje ureditve ne govorimo. « O teh in drugih težavah in dilemah je tekla beseda na obisku ministra Voljča v Novem mestu in na njegovem pogovoru z vodstvom novomeške bolnišnice in z zdravniki ter z novomeškim županom in njegovim svetovalcem. Zupan je postavil tudi vprašanje, kako bo upoštevan vložek samoprispevka pri lastninjenju zdravstva; doslej so namreč za gradnjo porodnišice iz samoprispevka namenili 6,8 milijona mark, kar je več kot tretjina investicijske vrednosti in več, kot je doslej za to gradnjo prispevala država. A. BARTELJ DAEVtfOO Popust 10% za vozila iz zaloge kredit s 7% obr. mero. Prodaja rezervnih delov in servis AVTO-HIT, d.o.o., Novo mesto, tel./fax (068) 26-077, 341-300 nastopu tehtala vrednote sodobnega človeka in pri tem med drugim dejala, da ljudem zelo veliko pomeni denar. Ta je potreben, vendar so še druge vrste vrednote. Vrednota je tudi prisrčen in iskren pozdrav človeku, je menila. M. LUZAR MOLEK avtoservis - prodaja vozil -avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366 V INTERNET NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA -Ravnateljica srednje šole Josipa Jurčiča Milena Vren-čur se lahko pohvali, da je “njena” šola na natečaju republiškega zavoda za šolstvo za najboljšo domačo stran na Internetu, za najmikavnejšo in najbolj sporočilno domačo stran osvojila 2. mesto in za nagrado prejela modem Sportster 1440 in programsko opremo. Zmagali so murskosoboški gimnazijci, tretjo nagrado pa je prejela škofijska klasična gimnazija Šentvid. Uspeh skupine dijakov in profesorjev pod vodstvom prof. računalništva Darka Pandurja je še toliko večji, saj so se na ivanški srednji šoli šele v tem šolskem letu priključili na Internet! Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 2: • Ne morejo več živeti le od obljub stran 3; • Nova generacija steklene volne stran 6; • Zupan: “Gre za izgubo spomina!” stran 7: • Svetniki podprli razvojni “skelet ” stran II: • V enem dnevu izgubili mamo in brata stran 14 in 15: • Lokalna samouprava med centralizacijo in strankarstvom stran 16. • Pometač, čuvaj in direktor DIPLOMATSKI SULČJI LOVNA KRKI - Ribiška družina Novo mesto, ki letos praznuje 50. obletnico ustanovitve, je ob koncu minulega tedna na Krki od Žužemberka do Straže pripravila družabni ribolov za tuje diplomate, ki so akreditirani v Ljubljani. Čeprav ni bilo pričakovanega ulova, so se diplomati iz Albanije, Avstrije, Bolgarije in Rusije zelo dobro počutili med gostitelji, ki so jim med drugim tudi pokazali ribogojnico v Luknji v Prečni. Na sliki: dr. Gerhard Wagner, ambasador Avstrije, se v ribiškem domu v Žužemberku zahvaljuje gostiteljem za prisrčen sprejem. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) Cenejši uvoz rabljenih vozil Odprte evropske meje bodo Sloveniji zagotovile ne le srednje- in zahodnoevropski med in mleko, pač pa tudi rabljene avtomobile. Tako se zdi p.o nedavnem zmanjšanju carinske stopnje na rabljena vozila, ki jih bodo uvozili v našo državo. Nekateri pozdravljajo znižanje carin, in to v prepričanju, da bo carinska olajšava za marsikoga pomenila zlato priložnost, da se dokoplje do dobrega avtomobila, čeravno le-ta ne bo več čisto nov. Drugi vidijo v vladni pocenitvi uvoza potezo v korist prekupčevalcem, k takemu mnenju pa jih navaja bojazen, da bodo trgovci v Slovenijo iz tujine navlekli predvsem odslužena vozila. Če ta ne bodo povsem dotrajana, bodo vsaj potrebna temeljitega popravila, preden bodo primerna za varno in okoljevarstveno sprejemljivo vožnjo po cesti. Kajti vozila, ki jih bodo uvozili v Slovenijo, imajo za seboj že okrog 100.000 kilometrov, kar je celo za dobre stroje ali vsaj nekatere njihove dele zelo veliko, menijo. Mislite, da se je z omenjenim ukrepom država odrekla zaslužku, ki bi ga z višjimi carinami sicer dobila v proračun? Ati ste med tistimi, ki so komaj čakali olajšave pri uvozu rabljenih vozil? Kako gledate na uvoz rabljenih avtomobilov v Slovenijo, smo vpraševali tudi v tokratni anketi. FRANC ŠTOKAR, avtomehanik iz Orehovca: “Nižja tarifa za prodajo in proizvodnjo novih avtomobilov ni najboljša, medtem ko kupcem prinaša ugodnosti. Uvoz se bo delno povečal,' mislim pa, da se s tem vozni park ne bo bistveno postaral, saj veljajo predpisi o homologaciji. Pri svojem delu opažam, da se je v zadnjih letih vozni park izboljšal, pa tudi kvaliteta starih vozil.” JOŽE KOŽAR, zavarovalni zastopnik, doma iz Dolenje Pirošice: “Preseneča, da so carine za rabljena vozila nižje kot za nova. Ukrep pomeni, da država ne ščiti domače proizvodnje. Prehitro se liberaliziramo v nekaterih pogledih. Znižanje carin bo minus Za državni proračun. Po mojem mnenju pa se vsaka država otepa takih minusov. Znižanje carin za rabljena vozila je napaka.” BOGDAN GRABRIJAN, ključavničar iz Črnomlja: “Za tiste, ki imajo plitve žepe, je dobro, da se je uvoz avtomobilov pocenil. Menim pa, da ni nevarnosti, da bi Slovenija postala odpad za stare avtomobile iz ostale Evrope. Naša država je namreč tako majhna in ima tako malo prebivalcev, da ti avtomobili ne morejo preplaviti naše dežele, saj vsi tudi ne bodo kupovali rabljenih vozil.” PETER MALENŠEK lastnik se-miške vinoteke Pecel: “Uvožen avto, star nekaj let, je boljši kot mlajši z juga bivše Jugoslavije. Ker novega poceni avta ni več moč dobiti, je prav, da revnejši lahko kupijo vsaj poceni starega. Vendar ne bi smeli dovol&i uvoza tako starih avtomobilov, da bi Slovenija postala pokopališče zanje. Predvsem morajo biti varni in ekološko neoporečni.” HERMINA SIMONČIČ, upokojena vzgojiteljica iz Sevnice: “Menim, da je poteza za zmanjšanje davka na rabljene uvožene avtomobile prava poteza, kajti tako bodo lahko prišli do solidnih jeklenih konjičkov tudi ljudje s tanjšimi denarnicami. Vsekakor ne bi smeli dovoliti uvoza motornih vozil, starejših od treh let, da se ne bi Slovenija spremenila v odpad rabljenih avtomobilov.” FRANC HEGLER, upokojeni prometni tehnik, predsednik Zelene alternative v Ivančni Gorici: “Sem za uvoz največ do treh let starih rabljenih avtomobilov. Še bolje pa bi bilo, če bi na te nabili ekološki davek, za nove avtomobile pa bi znižali prometni davek za kakšnih 15 do 20 odstotkov, da bi dobri avtomobili postali bolj dostopni in bi s tem obnovili vozni park pri nas.” ANDREJ JERELE, zaposlen v podjetju Biro 5 v Novem mestu: “Gre za dobro pripravljeno akcijo, pisano na kožo prekupčevalcem. Nekateri bodo na račun neukih občanov spet pospravili mastne Zaslužke. S temi avtomobili se bo dogajalo marsikaj. Prekupčevalci bodo za nekaj sto mark kupili “totalke”, jih tu zakrpali in s tako nevarnimi avtomobili spet ogrožali sebe in druge v prometu.” PETER JECELJ, zasebni podjetnik iz Ribnice: “Vprašanje je, ali se tistemu, ki kupuje avtomobil, splača uvoziti rabljenega, saj je danes možno pri nas dobiti kar precej dovolj dobrih novih avtomobilov, po dokaj ugodnih cenah. Kar zadeva uvoz rabljenih avtomobilov pa podpiram omejitev uvoza avtomobilov glede na njihovo starost. Starih avtomobilov je na cestah že tako preveč.” MATIJA JERBIČ, socialni delavec v Domu starejših občanov Kočevje: “Ne bi se mogel strinjati, da se uvozi čisto vse, saj imamo že sedaj na cestah preveč starih avtomobilov. Podpiram omejitev uvoza avtomobilov glede na njihovo starost in zahtevo, da bi moral imeti vsak avtomobil temeljit tehnični pregled. Sprašujem pa se, če so rabljeni avtomobili res toliko cenejši.” OTVORITEV 'NACIONALNEGA SPEKTROSKOPSKEGA CENTRA LJUBLJANA - Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so s postavitvijo še dveh sprek-tometrov zaključili opremljanje Nacionalnega centra za jedrsko magnetno resonančno spektroskopijo visoke ločljivosti. Slovesno odprtje centra bo jutri, 26. januarja. Raziskovalci bodo sodobno opremo, ki je v skladu z evropskimi standardi, uporabljali za raziskave struktur in dinamike molekul, karakterizacijo materialov, za vzgojo kadrov in v druge namene. Zanimivo je, da sodobna oprema omogoča tudi določanje kakovosti in geografskega porekla slovenskih vin. Pri opremljanju te pomembne raziskovalne ustanove je poleg drugih podjetij denarno pomagala tudi Tovarna zdravil Krka. Razgovore z občino so izsilili iG ^ So; Obrtniki škocjanske, šentjernejske in novomeške občine so lani prispevali od 22 do Pre 25 odstotkov bruto dohodka svojih občin - Spoznali referentki na občini NOVO MESTO - Območna obrtna zbornica zdaj združuje 1500 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih še enkrat toliko delavcev. Kljub temu daje iani 130 trgovcev prešlo v Gospodarsko zbornico, seje število članstva s 150 novimi obrtniki rahlo povečalo. Obrtne delavnice ustvarijo četrtino bruto dohodka občine. VARSTVO ZA 6 OTROK OSILNICA - V občini Osilnica, ki je najmanjša slovenska občina tudi po številu prebivalstva, je le 6 predšolskih otrok. Vodstvo občine se prizadeva, da bi zanje uredilo tudi otroško varstvo. Po sedanji zamisli naj bi v prostor za otroško varstvo uredili v delu prostorov sedanje ambulante. Novi obrtni zakon je zbornici dodelil nove pristojnosti (npr. izdajanje obrtnih dovoljenj), poleg tega pa ohranja tudi vse prejšnje delo. Tako zbornica vsakemu obrtniku nudi pomoč in informacije, pripravlja preizkuse znanja ter skrbi za delo 9 sekcij obrtnikov. Zdaj bo s srednjo šolo, ki ima licenco za vajensko šolo, pripravila vajenske pa tudi mojstrske izpite. Lani je zbornica organizirala dneve obrti in podjetništva, prodala prostore na Glavnem trgu in se preselila na Trdinovo v obrtni dom, ki ga zdaj prenavlja. Že 11 let tudi štirikrat na leto izdaja glasilo za svoje člane ter pripravlja vrsto strokovnih in družabnih srečanj in izletov, za katera zadnja leta med obrtniki spet zelo narašča zanimanje. V minulem letu so območne obrtne zbornice podpisale sporazum o sodelovanju z Združenjem podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, nato pa so skupaj ob pomoči medijev izsilili razgovor z županom in njegovo ekipo. S pritiskom preko javnosti so tudi preprečili ukinitev občinskega Sklada za razvoj malega gospodarstva. Zdaj razmišljajo o bodočem skladu za vse tri občine. “Sodelovanje se je začelo in zdaj že deluje skupno koordinacijsko telo obrtnikov, podjetnikov, Zavoda za zaposlovanje in občinske uprave. Pomembno je, da smo se dogovorili, da občinski svet ne bo obravnaval nobenega vprašanja, ki zadeva obrtnike in podjetnike, brez stališča tega telesa. Spoznali smo tudi občinski referentki za • Že omenjena usklajevalna ko^e misija se je sredi preteklega ted °P( na prvič sestala, da bi obravnava- no' la odprta vprašanja obrtnegt T območja v Drgančevju (Žabji vas). Obrtniki so po dogovoru ni posvetu o tem vprašanju pri-1 J pravili podatke o svojih razvojni! iV načrtih. Predlagajo, da se Drgan čevje v prostorskih dokumenti! trajno nameni za območje obrtni. dejavnosti, o tem predlogu pa nai ' 1 bi novomeški svetniki razpravlja- “-0 li še na januarski seji. Obrtniki stme o tem že spregovorili z vodji po;Ust slanskih klubov, s posameznimi KaJ svetniki in z županom. Če bo pred- ^ log sprejet, naj bi se občina lotili zazidalnega načrta, stroške zaiti pa bi plačali v glavnem prizadeti ’ obrtniki.___________________-boi it malo gospodarstvo in onidve sttr spoznali nas,” je povedal predsed- stv, nik OOZ Ivan Krajnc. "a B. DUŠIČ GORNI« Ca > zn; SVC • Medalje in krogle nikoli n1 let padejo na prave prsi. fo. Ivan Krajnc • Ženske so bliže življenju in sirit ti. (Klevišar) SsMtoSt Ne morejo več živeti le od obljub potrebuje denar Delavci črnomaljskega Tergusa so začeli pretekli teden zopet stavkati - “Nismo sužnji!' Neuresničen dogovor o izplačevanju plač - Solastnik Grahek napovedal tožbo Slovenski častniki treh občin o svojem položaju ŠKOCJAN - Na delovnem razgovoru predsedstva novomeškega območnega združenja slovenskih častnikov, ki je bil pred dnevi v Škocjanu, so govorili o financiranju in položaju te organizacije. Območno združenje, ki je nasled-nik nekdanje Zveze rezervnih vojaških starešin in ki ima sedež v Novem mestu, vključuje fezervne častnike iz občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, zato so sklicatelji razgovora povabili medse tudi župane teh treh občin. Vabilu sta se odzvala Janez Povšič in Franc Hudoklin - prvi je župan Škocjana in drugi Šentjerneja -medtem ko je občino Novo mesto zastopal podžupan Lojze Zupančič. Člani predsedstva, katerega predsednik je Borut Usenik, so poudarili, da se združenje otepa s precejšnjim pomanjkanjem denarja. Pri tem so povedali, da je najmanjšo pripravljenost za financiranje združenja pokazal novomeški župan Franci Koncilija, čeprav je pred leti obljubljal vso podporo častniškemu združenju. ČRNOMELJ - Pretekli teden je ob glavni cesti, ki vodi iz Črnomlja proti Metliki, stala velika tabla, na kateri je pisalo: “Gospodje Mohar, Hanžel, Grahek, zahtevamo plače za avgust, september, oktober, november, december in del regresa. Tergus.” Delavci črnomaljskega zasebnega podjetja Tergus so namreč v torek, 16. januarja, začeli ponovno stavkati, ker dogovor o izplačilu obveznosti, ki so ga decembra podpisali z v.d. direktorja Zdenkom Moharjem, odgovorni niso izpolnjevali. Da je delavcem Tergusa dovolj agonije, so pričali tudi transparenti, naslonjeni na tovarniška vrata. “Od obljub se ne da živeti”, “Slovenska demokracija - 7 plač letno”, “Delavci smo, ne pa sužnji!” so bila njihova sporočila, ki so jih brali mimoidoči. Sicer pa so njihove zahteve jasne. Pravijo, da je bilo dogovorov in obljub že dovolj, zato sedaj pristajajo le še na izplačilo plač, ki jim jih dolgujejo, potem pa bodo šli zopet delat. Kot so povedali stavkajoči delavci, so terjavo plač. Tožbo pa je na jovedal tudi Dušan Grahek iz Črnomlja, ki je v Tergus vložil stroje in material in je 13-odstotni lastnik podjetja, sicer pa pri odločitvah ni imel nikakršnega vpliva. “Tožil bom v.d. direktorja Zdenka Moharja, menedžerja Mira Ilanžla in glavnega komercialista Bojana Modjoroša, ker želim dokazati, da so se v podjetju delala nezakonita dela. Med drugim so bili iz podjetja za gotovino in brez faktur prodani stroji- Vo Prodal jih je Mohar, kam je še! ^ denar, pa bo sam dokazal. Boril" jn se za delavce v tem podjetju, četo- ne di izgubim vse imetje. Predlaga! tj§ bom stečaj podjetja in pregled |0| vseh poslovnih knjig. Med drugi"1 dc še ni bil sprejet niti zaključni raču" pr za leto 1994, saj ga direktor do na sedaj še ni predložil,” je dejal Grahek, ki od lanskega 31. oktob- stj ra ni več zaposlen v Tergusu. iz, la' M. BEZEK-JAKŠ* ka • DANES DO 12. URE ODGOVOR - Med ponedeljkovo stavko pred črnomaljsko Dolenjsko banko in v njej so imeli delavci Tergusa tudi pogovore s predstavniki banke. Jožetu Mrzljaku z DB so predlagali, naj gre Tergus v stečaj. Po posvetu s pravno službo jim je Mrzljak sporočil, da bodo v četrtek, torej danes, do 12. ure dobili odgovor banke. Delavci so v torek nadaljevali stavko v prostorih podjetja. Navzoča Povšič in Hudoklin sta ob tem rekla, da občine po zakonu pač niso več dolžne financirati takih organizacij, kot je častniško združenje. Vendar, sta poudarila, moramo to združenje financirati, če ga hočemo imeti in če so v njem tudi naši občani.V razgovoru so bili v obtoku tudi predlogi, da bi si zaradi pomanjkanja denarja združenje poiskalo sponzorje. Na koncu so te predloge zavrnili, med drugim z utemeljitvijo, da je združenje, ki je po zakonu sicer društvo, društvo posebnega pomena, saj ima poudarjen domovinski, obrambni in, lahko bi rekli, državotvorni značaj. Sponzorstvo bi ga potisnilo v naročje zasebnih lastnikov, kar je po mnenju častnikov povsem nedopustno. odločni in ne bodo nehali stavkati, dokler se ne bo našla zanje zadovoljiva rešitev. Še več, odločili so se, da se 22. januarja iz jedilnice Tergusa - Mohar jim je sicer že prej prepovedal stavko v prostorih podjetja - preselijo v črnomaljsko Dolenjsko banko. Ta banka je namreč največji upnik podjetja, delavci pa menijo, daje tudi delni sokrivec za nastale razmere, zato zahtevajo od nje, da sproži stečajni postopek. Šekretar belokranjskih svobodnih sindikatov Jožef Kočevar pa je delavcem sporočil, da bodo preko sinditata uvedli pri sodišču postopek za iz- KOLIKO JE NA CERTIFIKATNEM RAČUNU? L. M. DOLENJSKI LIST uaš čefrrkou prijatelj Vsem imetnikom certifikatov, ki še niso uporabili vse vsote na certifikatnem računu, ali tistim, ki o tem niso čisto prepričani, velja naslednje sporočilo. Če želite zvedeti za stanje na svojem certifikatnem računu ali pa potrebujete potrdilo o njem, da bi lahko preostanek vsote vložili kam drugam, se oglasite osebno na najbližji enoti Agencije za plačilni promet (bivši SDK) in ne pozabite s sabo prinesti osebne izkaznice! Potrdilo boste dobili za 100 tolarjev. 25.000 dodatnih enot, gostota Ljubljansko pismo Pri stanovanjih eni profitirali, drugi “izviseli” Nejasno, kako naprej LJUBLJANA - Tako svetlih zvezda, kot so (nam) sijale v času veljave Jazbinškovega stanovanjskega zakona, ne bo nikoli več na slovenskem nebu. Že res, da so pristojni v času razprodaje družbenih stanovanj govorili, naj gre izkupiček od te “kupčije stoletja” za najemna in socialna, vendar se to ni zgodilo, odtekal je za druge “prednostne namene”. Tako in zato smo v Sloveniji zadnja leta lahko zgradili le nekaj slo pravih neprofitnih stanovanj, medtem ko je naloga občin - poskrbeti za gradnjo socialnih stanovanj, ostala neuresničena. Nenamenska poraba denarja od prodaje družbenih stanovanj je in bo najbolj prizadela revnejše sloje prebivalstva, predvsem mlade družine, ki si ne morejo privoščili nakupa stanovanj po tržnih cenah, neprofitnih in socialnih pa ni. Statistični podatki govorijo, da imamo Slovenci okoli 664.000 stanovanj; od tega jih je ostalo po privatizaciji samo 77.000 ali dobrih 11 odstotkov najemnih. Tako neugodne lastninske sestave stanovanj ne pozna nobena izmed razvitih držav. Po mnenju strokovnjakov bi se morala zato čimhitreje približati razmerju: tričetrt lastniških proti četrtini najemnih stanovanj. Stanovanjski primanjkljaj so ocenili na novih gradenj pa je še vedno pri repu lestvice evropskih držav -na leto zgradimo samo tri stanovanja na tisoč prebivalcev. Najpomembnejši dokument na stanovanjskem področju je nedvomno nacionalni stanovanjski program, ki določa glavne smernice v slovenski stanovanjski oskrbi do leta 2000 in vlogo države pri tem. Vlada ga je po dolgotrajnih pripravah sprejela sredi lanskega julija. Izpolnila je tudi prvi pogoj za začetek uresničevanja programa: iz proračuna je stanovanjskemu področ- | ^ ju namenila tudi državni denar ^ Sprva predlaganih 9 milijard -tolarjev se je po medresorskem ^ proračunskem usklajevanju skrčilo na 2,34 milijarde, oh | r koncu leta je bila približno zna- ; na tudi vsota iz proračuna za isti \ namen za leto 1996. Žal je še skromnejša: predvidoma naj bi j st za stanovanjske namene zagotovili 1,5 milijarde tolarjev, vendar bo imel zadnjo besedo o tem šc državni zbor. Da je tega denarja veliko premalo, je razvid- si no iz. teh podatkov: če bi hoteli ; n zadovoljiti potrebe po stanovan- | 11 jih, bi morali pridobiti (zgradi- ®i ti, obnoviti ali najeti) do prelo- J« ma tisočletja po deset tisoč sta- : S( novanj na leto (2000 socialnih, j 0 2500 neprofitnih, 500 tržnih i" j j1 5000 stanovanj v individualni gradnji), zanje pa bi potrebova- -j li okoli 55 milijard tolarjev. | v In kako naj pričakovalei ka- i v kršnihkoli že stanovanj pridejo | do strehe nad glavo? Država : j( predlaga: predvsem z lastnim n varčevanjem. Tako smo lahko j n brali, naj bi “stanovanjsko kre- n diliranje počasi prevzela slove"- j: ska stanovanjska hranilnica”- i k Vendar vlada za takšno “do- | t; brodelno” ustanovo šc ni poskr- j r bela. VINKO BLATNIK n _________________________ |j [Novomeška kronika RAST - Konec prejšnjega leta —■ so z novomeške občine, ki je lani (JO prevzela tudi finančno skrahirano revijo Rast, pošiljali opomine za ___; Pačilo naročnine za to edino lite- _____ rarno-družbeno revijo na Dolenj- i ke skem- Med tistimi, ki so prejeli ted- °Pomin, je bil tudi častni občan av» nov°rneške občine, zadnji še žive-,egi č' predstavnik generacije, kije ust-jbji^arila slovito novomeško pomlad, u iM ^'le*ni Leon Štukelj, Medtem ko pri se .P° vsem svetu kosajo, kdo bo jnil H^arejšemu nosilcu zlate olim-gair P'Jske medalje izkazal večjo čast in ntil®3 gostil, mu uprava njegove rtn< r°dne občine pošlje opomin, To-i na, liko> da mu ne grozijo s tožbo! V vlja Ropenhagnu, danskem glavnem ki st mestu, pa ljudje klenega gospoda po- Ustavljajo sredi mesta in mu izre-limi kajo svoje spoštovanje in občudo-red- Vanje- V zasmeh in sramoto novo-jtili dobnim ignorantom je natančni zaiti ®osP°d poslal fotokopijo položni-ideliCe’ s Estero je dokazal, da je naročnino za revijo plačal in da je —- bolj natančen od občinske uprave. / OBLETNICA - V petek, 19. : sttrdecembra, je minilo 1201etodroj-sed- stva slovenskega pesnika Dragotina Ketteja. Kette, ki so mu njegovi .j tovariši iz slovenske moderne, Cankar, Župančič in Murn, pri-^znavali nesporno prvenstvo, je ■tvoji najplodnejši in najsrečnejši i ni le|i preživel kot dijak v Novem ntestu; Najdlje je stanoval v nekdanji Štamcarjevi hiši pod Maro-°m, v sedanjem Kettejevem dre- jif K V TE| Hlil |E LETA živt i in wrvAFt|Ai ‘•-VOfA NAjVFČ)A DELA M M ,TF , M i c S' m- -ruK .od- ded C S jto- °)\ v°redu. Kako to zatohlo mesto jjp Pozablja ljudi, ki so mu edini v čast -tu- lnP°nos- Nobene omembe, nobe-" j nega literarnega večera, molk, ? j [Rina, ignoranca. Kette, genius TU °c' ,cga kraja! Le samoten obču-čur (*0va*ec Je ob .spominski plošči j0 Požgal svečo. Krka pa teče počasi ■J faprej. Adijo, adijo... ,b- ČESTITKE - Novoletne če-s’i>ke, ki jih je novomeški župan 'Zrekel svojim “podanikom”, de-., 'avcem občinske uprave, niša bile vSr kar tako. Šlo je kar za nekakšno —1 napoved hudega. Če se ne boste a Poboljšali, če ne boste bolj delav-rj n' >n uspešni, bom moral ukrepa-'• Zasluge za uspehe in učinkovitost so tako in tako se ve čigave, kar pajc narobe.se pa tudi ve, kdo ,, ic kriv. Kdo pa vam je kriv, da ste i Sp°daj.. 1* ie j' P o la ie i- r. d n u b i- ti c )i >-i- n I' li i- i-)• i-i. n ii Ena gospa je rekla, da je res dopolnila 90 let, a ji novo-^eški župan kljub temu ni prišel *stitat, ker verjetno ni prave °Q rve. [Suhokranjstu drobiž I BREZ TELEFONA,- V zdrav-venem domu Žužemberk, natančneje v zobni ambulanti, nima-1° telefonskega priključka, kar je a sodobne čase nezaslišano. OBUJENA TRADICIJA - V r®do, 17. januarja, popoldne so ?a praznik sv. Antona žužember-ki možaki obudili nekdanjo tradi-I Jo - licitacijo krač. Že dopoldne Jc bil blagoslov krač, popoldne pa s° v kmečkem turizmu pri Puclju 'jPfavili licitacijo. Denar so name-, '■> za cerkev sv. Mohorja in Formata. T Nevarna razpoka pri v‘PVARNI KEKO - Še pred no-.Irri letom je nastala v bližini lo-,arne Keko v Žužemberku glo-. oka prepadna jama. Raziskati so Jo hoteli jamarji, vendar jim to ni “sPelo. Pravijo, da verjetno nima ohene zveze s pred leti izginulo afto, medtem ko zlobneži doda-rjo. da je namenjena za vodilne, 1 so spravili v propad Keko. Celo a Verzija obstja, da bodo s to jamo Jšili problem nakopičenih od-N*dkov, s katerimi se trudi stečaj-ni Upravitelj. • b. M. MŠŠ i z H A Š I H o B Č I N ¥Mti Nova generacija steklene volne V novomeškem Novotermu so izdelali zdravstveno popolnoma neoporečno stekleno volno - 70 odstotkov proizvodnje izvozijo vil držav - Višji in večji dimnik NOVO MESTO - V začetku tega leta je novomeška Firma Krka Novo-term dala na trg nov proizvod - Novoterm K 40 plus. Gre za novo generacijo steklene volne, ki je, kot poudarjajo, zdravstveno popolnoma neoporečna, prijazna okolju in prijetna za vgradnjo. “Ta naš proizvod v celoti ustreza vsem zahtevam najnovejših nemških predpisov,” je povedal direktor Krke Novoterm Vojmir Švigelj. Ti predpisi razvrščajo snovi glede na zdravstveno neoporečnost v različne razrede. Kriterij za razvrstitev je indeks karcinogeno-sti (rakotvornosti); v primeru, da je ta indeks 40 in več, to zagotavlja, da te snovi ne povzročajo raka, ne spreminjajo dedne zasnove in ne ogrožajo razmnoževanja. “Skratka, snovi z indeksom 40 in več so zdravstveno poponoma neoporečne,” pravijo v Krki Novotermu, • Na očitke o motečem vplivu tovarne na okolje pa direktor proizvodnje inž. Marjan Kopač pravi: “Odkar smo lani odpravili prevelik hrup, so vsi parametri precej nižji od dopustnih. Ljudje so posebej občutljivi za proste fenole in formaline, kijih človek zazna že v zelo majhnih količinah. To je lahko moteče ob nizkem zračnem pritisku, vendar količine nikoli ne presegajo dopustnih. Kljub temu pa načrtujemo spomladi prihodnje leto ob remontu zgraditi nov višji in večji dimnik, ki naj bi odpravil še to nadlogo.” firmi, ki je v večinski lasti nemškega koncerna Fleiderer. V Sloveniji je sedaj steklena volna Novoterm K 40 plus edini izolacijski material na osnovi mi- OD PESKOKOPA NIC V OBČINSKO MALHO ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so na zadnji seji podaljšali zaposlitev župana za 6 mesecev, obravnavali pa so tudi osnutek rebalansa proračuna. Večjih zapletov ni bilo, saj je bil osnutek dobro pripravljen in je bil z večino glasov tudi potrjen. Največ vroče krvi pa so povzročili prihodki od izkopa v peskokopu Cerov Log, saj je proračun predvideval 2 milijona prihodkov, a občina v celem letu ni dobila nič finančnih sredstev, zato so svetniki zahtevali pregled poslovanja. DVOR ZELI SVOJO KRAJEVNO SKUPNOST DVOR - Danes, 25. januarja bodo na seji občinske skupščine odločali o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Dvor. Ker so se prebivalci enajstih vasi in dveh zaselkov v javnomnenjski anketi 92-odstotno odločili za ustanovitev omenjene krajevne skupnosti, približno enak rezultat pa je bil dosežen tudi na zboru krajanov, je upravičeno upati, da bodo svetniki novomeške občine upoštevali ljudsko voljo in potrdili novo krajevno skupnost Dvor. neralnih vlaken, ki izpolnjuje stroge nemške zahteve in je tako zdravstveno povsem neoporečen. “Novi proizvod je zaradi zahtevnejšega tehnološkega procesa za desetino dražji, vendar mi zaradi tega prodajne cene ne bomo zvišali, saj se zavedamo, daje ta pot, za katero smo se odločili, edina prava,” je prepričan direktor. Tudi njihovi prejšnji proizvodi so bili po strogih nemških razvrstitvah glede zdravstvene neoporečnosti v (prejšnjem) najvišjem razredu. V Novotermu proizvajajo stekleno volno že 13 let. V prvem letu so je proizvedli 7.000 ton, lani 15.000 ton, za letos pa načrtujejo 16.000 ton proizvodnje in prodaje. Ker je ta izolacijski material zelo lahek - kubični meter tehta le 14 kg-je za lažjo predstavo treba povedati, da je lani iz novomeške tovarne odpeljalo celih 7.500 vagonov naloženih s stek- NOVI PROSTORI ELEKTRA ŠENTJERNEJ - Danes, v četrtek, ob 12. uri bo v Šentjerneju pri sejmišču otvoritev poslovne stavbe javnega podjetja Elektro. To je prva stavba v nastajajoči obrtni coni. SEMINAR O INTERNETU NOVO MESTO - Podjetje In-fotehna, ki nudi dolenjskim podjetjem in posameznikom možnost vključitve v svetovno računalniško omrežje Internet, je v torek, 23. januarja, v izobraževalnem centru Tovarne zdravil Krka pripravilo uvodni predstavitveni seminar o tehničnih in komercialnih možnostih, ki jih nudi Internet. V sodelovanju s podjetjem Nil, ki je slovenski upravljalec omrežja Eunet, so predstavili tehnične možnosti, potrebno opremo in načine priključevanj ter “v živo” tudi uporabo Interneta. Predstavili so tudi cenovno politiko, stroške, način izdelave oglasnih strani ter druge storitve. Predavali so Čedo Jakovljevič in Allen Weeks iz Infotehne ter Damjan Podbregar iz Nila. INSERT PREDSTAVLJA INTERNET NOVO MESTO - Podjetje In-sert pripravlja v Kulturnem centru Janeza Trdine za jutri in soboto, 26. in 27. januarja, predstavitev omrežja Internet. Predstavitve bodo v petek ob 17. in v soboto ob 10. uri, trajale pa bodo po eno uro. V tem času bodo Igor Zupančič, Ljubčo Tasevski, Uroš Mesojedec in Fikret Džepar govorili o razvoju omrežja, njegovem tehničnem ozadju, o poslovanju s pomočjo Interneta in o stroških dela na njem. Predavanja bodo pospremili s praktičnimi prikazi uporabe, potem pa bo poslušalevem na voljo svobodno deskanje po Mreži. leno volno, to je 120 km dolg vlak. Kar 70 odst. svoje proizvodnje Novoterm izvozi, njihov velik trg pa je Slovenija, kjer porabimo na prebivalca toliko tega izolacijskega materila kot v Nemčiji. Se pravi, da smo na tem področju zelo osveščeni. Ves čas ta novomeška tovarna posluje pozitivno in v koncernu, v katerem je sicer proizvodnja izolacijskih materialov manjši del, so med 5 tovarnami v tej branži na prvem mestu tako po kakovosti proizvodnje kot po ekonomičnosti; k slednji seveda precej pripomore tudi cenejša delovna sila. Vsak od 165 zaposlenih (včasih jih je bilo 235) je lani ustvaril 200.000 nemških mark prihodka. Lani so izplačali 14 plač, plače pa so 38 odst. nad slovenskim povprečjem. Novoterm sodi med 10 največjih proizvajalk steklene volne v Evropi, izvažajo pa jo vil držav; njihovi glavni trgi so sosednje države, saj je zaradi stroškov transporta radij njihovega izvoza omejen na največ 600 km. A. BARTELJ PREDSTAVITEV NOVEGA PROIZVODA - Novo generacijo steklene volne Novoterm K 40 plus so vodilni tovarne Krka Novoterm, ki je v večinski lasti nemškega koncerna Fleiderer, predstavili na novinarski konferenci prejšnji četrtek. (Foto: A. B.) ZIMSKI KOPALEC - V Šmarjeških Toplicah uradno sicer še nimajo odpr-'tega zimskega bazena, vendar si tisti, ki razmere bolj poznajo, radi privoščijo zimsko plavanje v starem, vemo in lepo obnovljenem lesenem bazenu, ki leži tik nad vrelcem. V bazenu je celo zimo voda, kar domačini dobro vedo. Možak na sliki že dolgo živi v Beli krajini, a je po rodu iz teh krajev in rad pozimi v spomin na otroška leta zaplava v "domačem ” bazenu, ko drevje okoli oklepa iv je. (Foto: A. B.) Družine za družine Z dobrodelno prireditvijo do denarja za potreben medicinski aparat NOVO MESTO - Zadnji petek v lanskem letu je novomeška SKD v športni dvorani Marof pripravila dobrodelno prireditev Družine za družine, ki se je je udeležilo več kot 1000 ljudi. Izvajalci: ansambel Henček, Modra kronika, družinski trio Novi-na, pevski zbor in instrumentalna skupina Sonce in Zarja, plesna skupina OŠ Bršljin ter Mojca in Kaličopko, so se odpovedali honorarju, izkupiček od prireditve, dobrih 216.000 tolarjev, pa so namenili za nakup pulznega oksi-metra za novomeško bolnišnico. Poleg izkupička od prireditve so za nakup tega aparata, ki stane okoli 6.000 mark, prispevali še številni drugi dobrotniki, tako da se je do konca prejšnjega tedna za ta namen zbralo okroglo 700 tisočakov. Prispevek je spodbudil vodstvo novomeške bolnišnice, da se je odločilo, da bodo prej, kot so nameravali, nabavili aparat za spremljanje življenjskih funkcij novorojenčkov in reanimacijo, ki stane okoli 30.000 mark in katerega sestavni del je pulz-ni oksimeter. 40 LET OŠ DRAGOTIN KETTE - Novomeška osnovna šola Dragotina Ketteja, ki izvaja prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami, je prejšnji petek praznovala 40-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so učenci pripravili lep, bogat, prisrčen in pester program, ki so siga ogledali številni obiskovalci proslave. Za jubilej je dolgoletna darežljiva pokroviteljica šole tovarna zdravil Krka šoli podarila aparat za pomoč pri učenju branja, novomeško Društvo za pomoč duševno prizadetim pa televizor in videorekorder; poleg teh so darila prinesli še številni drugi. V kulturnem programu je nastopil še Dolenjski oktet, slavnostni govornik pa je bil novomeški župan Franci Koncilija. Ob tej priložnosti je sedanja ravnateljica Breda Oklešen ustanoviteljici in dolgoletni prvi ravnateljici šole prof. Slavki Keglovič in uslužbenkam, ki so že dolga leta zveste šoli, izročila priložnostna darila. (Foto: A. Bartelj) KULTURNI VEČER V ŠKOCJANU - V okviru Salezijanskega mladinskega centra je bil v soboto, 20. januarja, kulturni večer, na katerem so se predstavili mladinski pevski zbor Slavček iz Škocjana, domača dramska skupina (na sliki), ki deluje v okviru centra pod vodstvom Marjete Smrekar, glavni gostje večera pa so bili mešani pevski zbor župnije Boštanj, ki so iz svojega bogatega repertoarja cerkvenih pesmi eno uro prepevali najlepše božične pesmi. Sobotni kulturni večerje bil prva akcija nedavno ustanovljenega mladinskega centra, mladi pa se pripravljajo že na proslavo ob materinskem dnevu. (Foto: T. Gazvoda) Kdo se debeli na račun otrok? V Aktiv ravnateljev o Financiranju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja NOVO MESTO - To, kar se dogaja s financiranjem predšolske vzgoje in siromašenjem dela osnovošolskega izobraževanja, presega vse meje. Idejo za dobro premišljen scenarij je moč najti na sejah odborov in sveta Mestne občine Novo mesto. Po javno izrečenm dvomu o korek-nosti prenakazil denarja za vrtce in šole se izgublja okoli 220 milijonov tolarjev. Kam ta denar izgineva, ravnatelji ne vemo, vsekakor pa vemo, da ga ni na žiro računih vrtcev in šol, čeprav bi moral biti namensko porabljen za vzgojo in izobraževanje mladih ljudi. Na sejah aktiva ravnateljev vrtcev in osnovnih šol je slišati: daje v zadnjih letih močno čutiti nazadovanje stroke; da otrokom v naši občini zagotavljamo manj kot v drugih; med vzgojitelji in učitelji je vse več malodušja; nenamenska in nesmotrna poraba denarja, ki bi moral iti za vzgojo in izobraževanje, siroma- ši celoten potencial, otrokom pa onemogoča vključevanje v nadaljnje izobraževanje; da za razvoj ne naredimo dovolj; strokovni kader odhaja, ker ob sedanjem nagrajevanju, možnostih napredovanja in (nezadovoljstvu ne vidi perspektive; za 4 odst. z rebalansom povečana sredstva, dolgoročno gledano, pomenijo pogreb predšolske vzgoje in izobraževanja. Javnost in še posebej starše otrok sprašujemo, ali pristajajo na to, da njihovi otroci že na začetku vzgoje in izobraževanja zaostajajo za svojimi vrstniki iz drugih delov Slovenije. Ali kot davkoplačevalci nimajo pravice izvedeti, kako in za kaj se porablja njihov denar, ki ga država nakazuje novomeški občini za vrtce in šole, vendar ga v celoti ne namenjajo za to? Kdo se debeli na račun otrok? AKTIV RAVNATELJEV MESTNE OBČINE NOVO MESTO V času od 9. do 18. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Doberdrug iz Prečne -Nino, Slavka Dolmovič iz Podbočja - Darjo, Katja Franko iz Hrastja - Žiga, Alenka Perušič iz Bu-toraja - Anjo, Nevenka Erpič z Mirne - Blaža, Marija Antolovič iz Brežic - Žana, Darinka Dragovan iz Krivoglavic - Mateja, Vesna Milkovič iz Metlike - Saro, Justi Miklič iz Dol. Kamenja - Saro, Vesna Simonič iz Metlike - Karmen, Milica Vardiian iz Metlike -Antonio, Mateja Sunjerga iz Črnomlja - Dina, Vida Hrastar iz Poljan - Marjetko, Minka Kosec z Lokev pri Črnomlju - dečka. Iz Novega mesta: Brigita Primožič iz Sukljetove 15 - Marka. Čestitamo! ODPRTI DAN SOLE MIRNA PEČ - OŠ Mirna Peč vabi v petek, 26. januarja, na dan odprtih vrat. Popoldne, od 15.35 ure naprej, bodo obiskovalci lahko spoznali delo otrok po razredih, ob 16.30 pa bo na programu predstavitev projekta “Vsaka vas ima svoj glas”. Gost prireditve bo rojak, glasbenik Lojze Slak. MMi I Z MA Š I H O S Č I M ttt&l I Sprehod po MetlM! ..M --------— ■--——---------------------------------------------------------—-------------------------.............. I OH NFnAVNT tnei zgrajenih objektih v obrtno-po-slovni coni v Kočevju, ki imata VI; skupaj okoli 1600 kvadratnih ošK metrov uporabnih površin, je ne-Iskf oddan le še en lokal v izmeri 50 rjejD kvadratnih metrov. Do sedaj je pes-poslovne površine odkupilo 14 evf: kupcev, med katerimi so vsi razen :avilenega, ki je iz Ljubljane, podjet-h p® niki iz Kočevja, n PASJI IZTREBKI - Če želimo et" v Evropo, menijo Kočevarji, pojo.! !em b*se tudi morali začeti obna-Sa'i tako, kot se ljudje v Evropi ^našajo! To pa pomeni, da bi se nai .!n'ls* psov morali nehati obna-|'ce'S,at' I50 "balkansko”, saj zdaj svo-J -Ilni ljubljencem dopuščajo, da se čaj® °laišai° ^ar na pločnikih. Če bi bili dv*23 *° primerno kaznovani in bi -a(11 Jporali pasje iztrebke za svojimi Ver- zV^ljenčki pospraviti, potem bi si ■ , Kočevarji lahko v miru in brez iste °°jazni privoščili sprehod po rav- ^0^n‘ku. ki vodi od križišča z Uli-za, Co heroja Marinclja do mestnega Pokopališča, verjetno pa tudi še kod drugod. f1 OBČAN SPRAŠUJE, J Medved odgovarja :on- yjq. m J€ stavko zdravnikov upra- a j« ',ičena- a n> ' Seveda je, saj so taki reveži, da a n» Pr‘ marsikaterem specialistu raz- ^ideš takoj na vrsto le, če posebej ejal plačaš. ali [Ribniški zobotrebci soj PUSTNI KARNEVAL - Ribniška se *e,os obeta takšno pustno ra-|Sa. Ianje, kot ga bodo imeli le malo-'1 | ■le- V pustnem sprevodu bo sode-re- !0Va‘° okoli 300 mask, od ptujskih • kurentov, cerkljanskih laufarjev in Hiti C6fkniških mask do kočevskih 'C ni tl’et^ved°v in izvirnih domačih vn® n'ask- Če bo karneval, ki ga bo ju ?r8aniziralo pustno društvo Gori-'lie tsvas, res takšen, kot obljubljajo, ■ bi i6 k° P° dolgih letih spet lahko ■:{ k°sal s podobnimi, ki so jih imeli 'liCi ' Ribnici pred približno dvema lici H ‘onici prea prionzno avema no ?esetletjema in več, ko je za nji- n® n " ............’ ’ ’ ’ zni-ivilt vil' v'c,,lcl v rviumti, m jv iz. ft nekdanjcga doma JLA po svojih i.’ nctiroril riKni^Irt mr/tipJ. | * » • v lj v • 11U tli I VV) i\v/ J v d, u **J* nt Puvo organizacijo še skrbelo do-,nj. ^če turistično društvo. 'vi)i . IDEAL OSTAJA RUSOV -IPeal center v Ribnici, ki ga je iz jz 'isiunjcga aoma j la po svojin zdi ?am'slih ustvaril ribniški podjetij i1*1 Slavko Rus, bo vsaj do leta jSd .003 ostal Rusov. Tako so sklenili 0|j. bbniški občinski svetniki koncem ln® Jjre,eklega leta v kompromisnem jsO a°govoru s podjetjem Russ, d.o.o., P° katerem naj bi občina podjetju vSz Rass ne uveljavljala odpovednega dj< Pre£l junijem leta 2003, na-0č Iemnik pa naj bi v tem času plače-,ol !a' mesečno najemnino v višini , nadzirala varnost šolskih poti p« P° padnika slovenske konjenisktso policije 22-letna policijska prime pravnica Vesna Bitenc in nj«'nj; mentor višji policist Robert Rad 2 i kovic. Učenci osnovne šole' n;t Stični so kar prekinili pouk, da»' ^ lahko poklepetali z neobičajni!« gostoma na konjih, ki sta jim tP0 nameček delila bonbone. RAJH V KLASJU “POJASPn NJUJE “, KAKO NAJ PIŠEMO v s V občinskem glasilu Klasje sirtve zasledili odmev na članek Občim lal prezrla vaščane Hudega, Krja< ra; Ijeve iskrice Bojazen pred voli tv« na mi DL Gorica za zdaj se m "mini zup*. ' na, je pa predsednik sveta KS.1Pa bi lahko vedel tisti, ki je napisih v-------------, 'pr mi in Brez županov (obia DL 23. 11.1995). “V K v Gorica za zdaj se ni “mini” žup« • CU VUlll rjavi je n .S Ivančni; vse te pravljice,” je zapisal v sva pa spis predsednik Sveta KS IvančnfRii Gorica Franjo Rajh. Rajh ni zaniria kal, da bi bila pravljica tudi Krja' vo Ijeva iskrica o tem, da je javno il ga javil, da ne bo več kandidiral z*2a, “mini” župana, pardon, za preč re, sednika sveta KS, niti zakaj se j* - ' vseeno premislil in spet pristal njr tej funkciji. Pravljični svet je ned Ko vomno lepši kot kruta realnost.. UČILNICA IZ SHRAMBE Ki “Mali šolarčki” na Muljavi so dota bili prikupno učilnico, preurejeni od kar iz shrambe za čistila! Ravn»pc teljica osnovne šole Stična Marin |Q ka Piškur, kjer na osrednji in še ■ stih podružničnih šolah v leto!., njem šolskem letu obiskuje potil r*1 kar 1101 učenec, je vesela, ke1 p učencev in učiteljev na Krki n< kr zebe več, saj so stare peči na drv* liš zamenjali radiatorji. dr Trebanjske iveri REŠETO - Tradicionalno n nJe voletno srečanje trebanjskeg; Sc društva invalidov naj bi bilo p* “ pisanju enega njenih članov, ki s- n| zal, morali ostati doma. “Ali rd lahko nekdo sam odloča o uso® r invalidov, ki so še kako potrebi! razvedrila? Naj ne bo izgov®1 I neplačana članarina, saj koledar sko leto še ni bilo zaključen® Vzrok je povsem drugje, saj so d sl padli tudi taki, ki imajo obveznost ^ poravnane. V društvu ni več slog« st izvršni odbor je zelo okrnjen, zat® žal, o vsem odloča le ena oseb« predsednik in nesklepčen izvršit oi odbor pa sta le na papirju,” piš* *« prizadeta članica Društva invali' j« dov občine Trebnje. n: ROMSKI OBRAČUN - V p® Ij nedeljek dopoldne se je v av! ti Centra za socialno delo zgod' Vj tragičen dogodek. Po prepiranj1 j( med Romi je eden izmed njih p® v tegnil pištolo in ustrelil svojeg* rojaka v prsi. Rom je navkljub nit« , pomoči izkrvavel v pisarni dirck torice Centra za socialno dej1 * Anice Miklič. Delavke CSD >* Centra za izobraževanje in kul ti turo, ki je v isti stavbi stare šol« p so bile po tem zločinu, razumljiv« t| pretresene, saj niti v sanjah nc« ............. • it plaziti celo do uradov, kjer ljutfci* pomislile, da se utegnejo sindr® mi krvave balkanske morije Pr' ^ r hude v stiski vedno radi pomagajo. Sevniški paberki -7 I v SPLOŠNA AMNEZIJA? - SovP' s Ski župan Jože Peternel se po malC1* jezi tudi na predstavnike sedme sir I ki jim po njegovem očitno prima«! j kuje “zgodovinskega spomina”,s! p cer nc bi včasih pisali tako kot zdaf j. ko občinskim velmožem pač ni n«) bolj povšeč. Sicer pa Peternel zatrj( je, da sploh ni zamerljiv človek. R« r bi Ic, da bi novinarji poleg temnih' c senčnih epizod življenjskega vsa* r ________epizod življenjskega dana večkrat odslikavali še svctlcjš« sončne dogodke in prigode. Neka« znano zvenijo tele misli... Je že bi' zu splošna amnezija? j POLEG ŽUPANOVIH MINO ŠE KONFERENCE? - Politik. ‘ hoče biti všeč volilccm, nc sme nik« li pozabiti na pravšnjo mero poja« Ijanja v javnosti. Nc sme bili nast® paški, pozerski niti preveč zaprt va* ali v zidove svoje pisarne. PredvSCjj pa politik ima prihodnost, ČC f prepričljiv, četudi v svojih prcdvol' nih obljubah, na katere bi že £«.; nekaj mesecev najraje pozab' ! Sevniški župan Peternel že ima V', • panovc ure ob ponedeljkih in žup* I nove minule na sevniškem radiu «f I kral mesečno. Se bo Peternel odlu® . še vsaj za občasne novinarske ku11 i fcrcncc? KLIMA IN MOHAMED OJ močna enota Republiškega zavoj za zaposlovanje v Sevnici dokaj pj gosto preureja svoje prostor«1 “rdeči kapici.’1 Te dni so v pisar« , namestili še klima naprave, narej, li pa so tudi nov, ličen vhod z cjj samo napako: ni omogočen tu dostop invalidom na vozičkih. rektor zavoda Tone Koren obljubi)] da bodo taki težji invalidi lahko u<*| jali svoje zadeve v sosednjih pr^ siorih Zavoda za zdravsteno zava®; vanje, kjer je šef izpostave Lju? Motorc. Torej bo le sel Mohamc® j gori, in nc obratno. DOLENJSKI LIST S«. 2 (2424), 25. januarja I9«M Krške novice iSl STRAH PRED PODRAŽIT-ipi VIJO - V Krškem prenavljajo pri pošto na Vidmu, a prejšnji teden skj so mimoidoči začudeno gledali v Prl može, ki so z bati razbijali zuna-'ad ste*c'a na pošti, steklovino pa Lžl°Patami nalagali na samokol-asiu'ce' Sedaj se mnogi bojijo, da jih irtt ™ Pošta presenetila spet s kakšno a j Podražitvijo svojih storitev. namen ni bil slab - o AS Programu razvoja v občini je bilo dO v svetniških klopeh izrečenih že sitfveliko besed v slogu “morali bi, cini lahko bi...”. Ko je prišlo gradivo v IJJ razpravo, je bil po pričakovanjih ^o,najbolj kritičen svetnik Silvo Go-ičmrenc’ kt je sicer izrekel priznanje ip»vsem avtorjem, saj je v šopu papir-I.TtJa zbranega res veliko truda in usihanja, a kljub temu omenjeni svo; papir po njegovem ne more biti ičnfnič kaj več kot le pomožen mate-ani rial. Tako je župan tudi javno podjarmil, ali bi lahko prej omenjene-! 8a svetnika sploh kakšno gradivo red zac*ovoljilo, in dejal, da dokument ;e j res nima slabega namena. Čeprav ,1 p je znano, daje tudi potv pekel tla-1ed kovana z dobrimi nameni. st., kako uspešni so bili? - Ker je svetnikom četrtina manda-d°ta že potekla, so se pred kratkim Ifna 0t*'°eili zbrati na kup vse izrečene irin P°^ude. Po tej odločitvi pa je pad-i še !°še vprašanje: “Kaj smo naredili tol ja kako se naši sklepi izvajajo?” ioul “°bra ideja, a vprašanje je, kdo ke!^° to preverjal. Tako lahko v i n' kratkem vlada, ministrstva, repub-Jrvt nška uprava za javne prihodke in druge ustanove pričakujejo, da bo —i na njihova vrata potrkal kak pred- ' s,avnik občine Krško, da jih po-_J ypraša, ali so izvršili sklepe, ki jih n0 Je sprejel občinski svet. eg! vse je SPREJEMLJIVO - Če , p< so svetniki na eni od prejšnjih sej kisi sklenili, da bodo o smiselnosti ■oifl ^sake pobude glasovali, so to pred 0 v kratkim preklicali. Če bo torej dal kdo pobudo, naj župan skoči v hni • °’ 'n ta te8a ne E° storil, se bo 1 H °ditno pobuda vpisala na seznam I s0 aeizvršenih. Občinska oblast torej I rei ne bo neučinkovita, sod MŠ12 M A Š J HOBČIM Mš Novo v Brežicah n.° TEKOČINA - Nekje na Bizelj-ost ?kem °b državni meji s Hrvaško je ,ge kmet dvolastnik vztrajno vozil ci-jl» sterno za gnojevko na hrvaško ba slran, kjer je imel njive. Prisotni -štt* 1 2 obmejni organi so bili več kot ve->if ?el>, češ živimo v okolju, kjer ljud-a" J* res zgledno skrbijo za svoje ojive, saj jih pridno gnojijo. Veseli ‘Jajc bilo konec takrat, ko so ugodji *?v‘li, da cisterna odznotraj še ni njt y>dela gnojnih pripravkov, ampak plne in kar je še takih malošte-J v,lnih novodobnih zadev na širni Ponjavi nekdanjega TRZ, so vn' Sevcda izzveti. 'S R funkcionarske plače - grf r.rožiški svetniki so se zelo raz-s| ztveli v razpravi ob poslanskih ja} Plačah. Potem pa"Se je vsa ploha n a) “esed polegla in so sprejeli pravil-rj11 lik Kot sf) p0veda|i nekateri svetli biki, so funkcionarske plače malo-b|. “ane beraške. Župan ali predseduj bik odbora bosta potemtakem j„, Tamara Sovec s Čateža ob r ”avi . Rebeko, Štefka Škofija* ); ?ec iz Breg - Francija, Lidija ? Kan z Razteza - deklico, Dani-, Ban Henigman iz Črešnjic -p- „L‘klieo, Melita Krošelj iz Arji j°vih sel - Majo, Andreja Grilc 2 Dobrove - Anamarijo. Čestitumo! ZUPANA O PROMETU NA MEJI BREŽICE, OBREŽJE - V teh dneh naj bi se bila sestala župana občin Brežice in Samobor in izmenjala poglede v zvezi z vse gostejšim prometom na mejnem prehodu Obrežje. Čakalna doba pri prehodu slovensko-hrvaške meje se podaljšuje, take zastoje pa nekateri pripisujejo počasnosti hrvaških mejnih služb, kar naj bi bila med drugim tudi tema omenjenega srečanja. Dolga čakalna doba je tudi posledica vse gostejšega prometa na magistralni cesti do Obrežja. O agenciji vedo še premalo Brežiški svetniki o predvideni ustanovi za šport BREŽICE - Brežiški občinski svet je na nedavni seji zavrnil predloženi osnutek odloka za ustanovitev Agencije za šport Brežice. Omenjeno besedilo, ki ga je pripravil Ciril Kolešnik in svetu predlagal župan Jože Avšič, so svetniki na seji preimenovali v delovno gradivo. Tako so se odločili zaradi pomanjkanja podrobnejših informacij o tej načrtovani ustanovi, kot se je dalo razbrati iz besed udeležencev seje. Na seji je bilo slišati precej pomislekov in predlogov, med temi tudi, da bi morali razmejiti delo te agencije in športne zveze. Dr. Peter Zorčič je med drugim posvaril pred nevarnostjo, da bi Agencija, ko bi že delovala, izkazala dolg, ki bi ga morala potem plačati občina. Svet, ki je, kot rečeno, osnutek vrnil na nižjo stopničko v proceduri, je menil, da morajo pripravljale! novega besedila odloka zbrati glede načrtovane Agencije za šport kar največ mnenj športnikov iz klubov in društev v občini. Odbor za družbene dejavnosti občinskega sveta je predlagal, naj bi izraz agencija nadomestili z besedo zavod, kar so svetniki sprejeli. Zavod za šport ne bi bil lastnik športnih objektov v občini, kot je povedal župan, ampak bi z njimi upravljal. S tem je župan odgovoril na predlog iz razprave, da naj bi pred ustanovitvijo zavoda uredili odprta vprašanja o lastništvu nekaterih športnih objektov. vrniti predlagatelju, čeprav je vanj vloženega veliko truda in znanja. Kdo pa je predlagatelj, v gradivu sploh ni napisano.” Gorenc je opozoril na številne razvojne možnosti, kot je na primer jedrska elektrarna, daje občina središče papirne industrije in sedež edinega proizvajalca celuloze v državi, s termoelektrarno in savsko verigo pa postajamo energetski bazen države. Potrebno bi bilo pritegniti strokovnjake, ki bodo pomagali pri oblikovanju gradiva, NEKDANJI REMONTNI ZAVOD BREŽICAM BREŽICE - Klub svetnikov Združene liste, ki delujejo v brežiškem občinskem svetu, je na nedavni seji predlagal sklep, po katerem naj bi občina Brežice imela v lasti in upravljanju prostor in objekte nekdanjega armadnega Tehničnega remontnega zavoda Bre-gana pri Brežicah. Vse postopke za prodajo tega območja naj bi ustavili. Vlada in ustrezna ministrstva - omenja se ministrstvo za obrambo Republike Slovenije -naj bi prenesla na občino vse objekte nekdanjega zavoda, ki jih neposredno ne uporablja. Omenjeni predlagani sklep, s katerim je zadovoljen tudi brežiški župan Jože Avšič, je občinski svet sprejel, ker bo v oporo občini pri pogajanjih z vlado. Kot je povedal predstavnik Združene liste, je omenjeni strankin predlog nastal ob napovedih, da bo nekdanji Tehnični remontni zavod kupila SKB. TEK PRIJATELJSTVA DOBOVA - Podjetje AFP iz Dobove je eden izmed pokroviteljev teka prijateljstva, ki ga bosta uprizorila Dušan Mravlje, ki bo tekel od ljubljane do Zagreba, in Srdan Dra-gojevič, ki bo tekel iz Zagreba do Ljubljane. Oba pa bosta v glavno mesto sosednje države prinesla po-slanico-prijateljstva za predsednika Tudmana oziroma Kučana. Vsak iz svojega glavnega mesta bosta krenila 26. januarja ob 5. uri zjutraj, tek pa naj bi predvidoma končala ob 20. uri. Oba se bosta vmes ustavila v Dobovi, na sedežu podjetja AFP, Srdan ob 7. uri, Dušan pa okoli 15. ure. Šola brez ključev V osnovni šoli Artiče zaklepajo prav malo vrat ARTIČE - Artiška šola je šola brez ključev. Tako bi lahko označilo odnos do zaklepanja vrat v tej šoli. “Za tak način smo se odločili v prizadevanjih za prijazno in odprto šolo,” pojasnjuje razmere Miha Haler, ravnatelj OŠ Artiče. V šoli zaklepajo glavna, vhodna vrata, pod ključem imajo v plin v šoli, drugače pa so notranja vrata nezaklenjena. Prav tako vsem dostopni so poslovni prostori Drobtinice, šolske trgovinice, v kateri otroci prodajajo zvezke in drug material. Statistika vlomov, kraj in podobnih dejanj, ki naj bi jih na svetu prepre-čavali ključi in zaklenjene' ključavnice, v OŠ Artiče kaže razveseljivo sliko. Takih dejanj malodane ni. Pokazalo sc je, da so učenci, ki jim šolsko vodstvo zaupa, bolj kot običajno prizanesljivi tudi do električnih stikal in podobnih izpostavljenih in lahko dosegljivih zadev. Kot se da razumeti ravnatelja, je omenjeni red nastal z dogovorom med učitelji in učenci. L. M. kajti kot je dejal Gorenc: “Če nam vržete skelet, bo gor obesil vsak tisto, kar mu prija.” Župan Danilo Siter je podvomil, ali bi sploh kakšno gradivo svetnika Gorenca zadovoljilo, prepričan pa je, da je gradivo osnova, na podlagi katerega bodo lahko razvojni program dograjevali (to so na koncu svetniki tudi potrdili). Ljudskim izbrancem pa je potekla že četrtina mandata. T. GAZVODA VODARSKA UČNA POT PIŠECE - Po vzoru učnih poti, ki jih je v Sloveniji že nekaj, nastaja vodarska učna pot za širše območje Pišec. Med posebnostmi te poti navajajo med drugim izvir potoka Gabernica, ribnik in Jovse, ob teh pa bodo s tablami in prospektom predstavili obiskovalcem še nekaj drugih krajevnih značilnosti, ki so najtesneje povezane s fenomenom vode. TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE KRŠKO - Do 29. januarja bo potekal v Krškem večtedenski tečaj za turistične vodnike iz sevniške, krške in brežiške občine. Tečaj financira sevniška enota Zavoda za zaposlovanje, izvaja pa ga Turistična agencija Karantanija iz Krškega. Poleg predavanj, seminarja in praktičnih vaj seminar obsega tudi krajše strokovne izlete po bližnji okolici ter dvodnevno ekskurzijo po Sloveniji, Istri in Benečiji. REVIJA OKTETOV POSAVJA ARTIČE - V tukajšnji osnovni šoli bo jutri revija oktetov Posavja, ki se bo začela ob 18. uri. Na prireditvi se bodo predstavili: vokalna skupina Solzice iz glasbene šole Brežice, oktet Kranjci iz Krške vasi, vokalna skupina Corona, oktet Orlica iz Pišec, dekliška skupina KUD Oton Župančič Artiče, ženski oktet Brestanica in sevniški oktet Jurij Dalmatin. Vstopnice bodo prodajali uro pred prireditvijo. GLASBENI FESTIVAL BIZELJSKO - V telovadnici osnovne šole Bizeljsko bo jutri, v petek, ob 16. uri 5. Žimski festival. Na tej glasbeni prireditvi bo nastopilo 18 pevcev solistov. Raziskujejo kulturno izročilo Pišečki folkloristi obnavljajo ples in nošo PIŠECE - Folklorna skupina Duplo Pišece je pod strokovnim vodstvom Mirka Ramovša, ki je strokovni vodja ljubljanske folklorne skupine France Marolt, lani opravila etnološko raziskavo. Plod te so nova spoznanja o običajih na območju Pišec in na tej podlagi je Duplo pripravilo prvo novo vajo, in sicer ti. ples ob jutranjci. Gre za ples, kije bil v navadi med svati po končani ohceti. Pišečani so opravili še eno podobno raziskavo, in to pod strokovnim vodenjem Marije Makarovič. Tako so rekonstruirali značilno nošo, ki jo bodo predstavili v prvi polovici letošnjega leta. Folklorna skupina Duplo praznuje letos desetletnico delovanja. NEKDANJA GRAMOZNICA POSTAJA PRIVLAČNA - Brežiška Forma si prizadeva, da bi jezero, nastalo v opuščeni gramoznici pri Borštu med Krško vasjo in Cerkljami, uredila privlačno turistično točko v Posavju. Še zlasti pridejo na svoj račun ljubitelji ribolova, saj je jezero bogato s postrvmi. To so ribiči dokazali tudi na nedavnem tekmovanju. (Foto: M. Vesel) PRISEGA - V Učnem centru Slovenske vojske Cerklje ob Krki je v petek prisegla 14. generacija vojakov. Dogodku so prisostvovali poleg mladih vojakov in njihovih svojcev vojaški častniki, predstavniki brežiške in nekaterih drugih občin, predstavniki nevojaških organizacij in drugi. Zbranim je med drugimi spregovoril brigadir Janez Butara. Na sliki: mimohod čete; v ospredju Pihalni orkester Loče, ki je nastopil v kulturnem programu. (Foto: M. Luzar) Načrtujejo obnovo pišečkih vasi KS Pišece izgubila precej prebivalcev - V državnem načrtu za razvoj podeželja - Prostorski načrti, šolski prizidek, ceste in vodovod - Javna predstavitev programa PIŠECE - Krajevna skupnost Pišece se je zaradi izseljevanja domačinov v preteklosti dokaj izpraznila, zato je danes preredko naseljena in gospodarsko ne prav močna. Ponekod v Sloveniji, kjer so bile razmere podobne, npr. v Suhi krajini v občini Tčebrye, so zagnani ljudje z državno pomočjo začeli spremii\jati stvari na boljše. Taka svetla usoda mogoče čaka tudi Pišece, saj so krajevno skupnost uvrstili v vsedržavni načrt za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi. V sklopu načrta CRPOV bodo v Pišecah pod nujno pridobili prostorski načrt za krajevno skupnost. Vse preveč ljudi je v preteklosti zaman moledovalo pri oblasteh za gradbena dovoljenja, in ker ob taki uradniški negibnosti niso mogli zidati tik pred domačim pragom, so se odselili. Ker v Pišecah verjamejo v izrek, da kraj propade, če izgubi šolo in župnika, bodo v danih razmerah okrepili šolo, za kar bodo morali najprej prizidati nekai prostorov k obstoječi stavbi OS Maks Pleteršnik. Naložba, ki sodi v razvojni načrt CRPOV za Pišece, bo koristila tudi otroškemu vrtcu. Skladno z obravnavanim razvojnim projektom naj bi KS Pišece dobil približno 25 km novih cest in vodovod v Pavlovi vasi. Kar zadeva ceste, domačini težko čakajo zlasti manjkajočo povezavo na Sever. Približno 100 ljudi iz krajevne skupnosti je brezposelnih in toliko je preveč, so ob obstoječem številu prebivalcev izračunali Pišečani. Ti menijo, da se morata v reševanje perečega problema brezposelnosti vključevati tudi občina in država, saj pišečki načrti za krajevni obrtniški in podjetniški razcvet ter programi za odpiranje novih • K^j naj bi načrt CRPOV prinesel dobrega KS Pišece, so med drugim govorili tudi na nedavnem javnem sestanku v Pišecah. Taje pomenil prvo javno predstavitev projekta CRPOV za Pišece, potem ko so decembra lani podpisali ustrezno glavno pogodbo o pripravi tega razvojnega načrta. Na omenjeni predstavitvi so obiskovalci med drugim prisluhnili predavanju Marka Koščaka o evropskih izkušnjah z razvojem podeželja. delovnih mest v porajajoči se krajevni turistični dejavnosti ne bodo mogli zagotoviti dela tolikšni armadi brezposelnih. Kratke domače VEČERNA ŠOLA - Kot so povedali v Združenju podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, se v ponedeljek, 29. januarja, začne večerna šola za marketing in prodajo. Tovrstno izobraževanje je namenjeno podjetnikom in obrtnikom. PREKO MEJE - Območna gospodarska zbornica Novo mesto seje že začela dogovarjati o navezavi gospodarskih stikov s Karlovcem, pripravlja pa še srečanja z madžarskimi in slovaškimi podjetniki. ZAPOSLOVANJE - Območna enota Zavoda za zaposlovanje Novo mesto pripravlja v sredo, 31. januarja, posvet s predstavniki delodajalcev, na katerem bo beseda tekla o stanju na področju zaposlovanja ter o dejavnosti zavoda. LASTNINJENJE - V času od 10. do 17. januarja sta 2. soglasje k izvedbi privatizacije dobila tudi trabanjski Akripol in kočevska Tekstilna. Poslej je bilo končanih že 70 javnih prodaj, trenutno pa potekajo javne prodaje še v tovarni krmil Hmezad iz Žalca (do L februarja), v Zdravilišču Moravske toplice (do 27. januarja), Istrabezu Koper (do 4. marca) in mariborskem podjetju Dom Smreka (do 9. februarja). STEČAJI - V drugi polovici lanskega decembra so bili uvedeni stečajni postopki v podjetju Kolping, d.o.o., iz Črnomlja (že končan), v Tesnilih engineering export import, d.o.o., iz Šentruperta (stečajni upravitelj Branko Ogorevc) in v Testil-konfekciji Adlešiči, d.o.o. (upravitelj Martin Dergan). Kako kaze na borzi? Zmagovalna delnica iztekajočega se tedna je Kolinska, sqjjev tem času pridobila preko 20 odstotkov. Zdi se, da so se investitorji oprijeli dejstva, da gre za eno uspešnejših podjetij, ki kotirajo na borzi, in da se je zmanjšal pritisk neučakanih prodajalcev na padec cene. Nakup delnic Kolinske je bil očitno dobra odločitev, saj se zdpj tečaj “drži”nad nominalno vrednostjo, pa tudi promet vztrajno narašča, saj dnevno zamenja lastnika kar okoli 8 tisoč delnic. Na splošno se je nekoliko bolje kot na začetku leta godilo tudi večini drugih delnic, čeprav se na delniškem trgu ne dogaja nič presenetljivega. Ponovno seje največ trgovalo z delnicami SKB banke, Primoftna, Dadasa in Term Čatež, od katerih vse razen Term beležijo porast tečajev. Skupni promet je bolj skromen, sqj se že nekaj časa zadržuje na ravni okrog 200 milijonov dnevno, tako da se zdi, kot da investitorji čakajo na ugodnejše cene in se še ne morejo odločiti za dodatne nakupe. Pričakovati je, da se bo denar le začel seliti v vrednostne pa- pirje, saj vlagatelji ugotavljajo, da naložbe v bankah po znižanju pasivnih obrestnih mer niso več zanimiva naložba. V kratkem na borznem trgu pričakujemo novo “bančno” delnico, ki je že bila sprejeta v borzno kotacijo. Gre za redne (kotacija A) ter prednostne imenske in prinosniške delnice (kotacija B) Dolenjske banke. Nominalna vrednost vseh delnic je 8.000 tolarjev, glede na vzpodbudne poslovne rezultate pa pričakujemo, da bo trgovanje s temi delnicami še zanimivo. Na trgu obveznic tečaji še vedno vztrajajo na precej visoki ravni. Investitorji vztrajajo v teh naložbah, ker trenutno ni veliko alternativnih donosnih naložb, ki bi bile tudi varne, čeprav je ob tako visokih tečajih tudi donosnost obveznic dokaj majhna. Bančne in občinske obveznice so nekoliko donosnejše, vendar so te obveznice precej manj likvidne od republiških. MARJETKA ČIČ, Dolenjska borznoposredniška družba Kar za 50 milijonov mark dolga Upniki so v stečajnem postopku za Adrio Caravan prijavili za 4,844 milijarde tolarjev terjatei - Delavcem podjetje dolguje 631 milijonov - Sklad za razvoj lastnik in upnik hkrati NOVO MESTO - Na prvem naroku za preizkus terjatev do Adrie Caravan, kije od začetka oktobra 1995 v stečajnem postopku, so ustanovili sedemčlanski odbor upnikov. V njem bodo predstavniki največjih upnikov: Sklada RS za razvoj, Ministrstva za finance, delavcev (Tončka Hrastar), Slovenskih železarn, Mestne občine Novo mesto, Revoza in SPIZ-ov. Kot je povedal stečajni upravitelj Janez Pezdirc, so zdaj že ugotovili začetno stečajno bilanco, trenutno pa poteka ocenjevanje premoženja. Zaloge so že ocenjene in sojih nekaj tudi odprodali. Stečajni upravitelj je upošteval rih ocenah je premoženje Adrie Itpp povečuje izvoz 128 prijav upnikov (nekaj jih je skupinskih), ki so skupaj prijavili za 4,844 milijarde tolarjev (okrog 50 milijonov mark) terjatev, od tega jih je za 343 milijonov tolarjev upravitelj prerekal. Skoraj 300 milijonov je prerekanih Slovenija-lesovih terjatev, ker zanje še poteka spor. Med priznanimi terjatvami je 1,28 milijarde osnovnega dolga, 239 milijonov dolguje podjetje v stečaju delavcem za razlike do izhodiščnih plač. Sklad za razvoj je uveljavil ločitveno pravico za terjatve v višini 2,8 milijarde tolarjev. Sklad, ki je največji upnik Adrie Caravan v stečaju, ima namreč hipoteko nad premoženjem, čeprav je navadnim smrtnikom težko razumljivo, kako ima lahko lastnik podjetja in nepremičnin hipoteko nad lastnim premoženjem. Pp nekate- Caravan v stečaju vredno 15 mili- VECINA DOBI DEL ZA DOLOČEN ČAS NOVO MESTO - V dolenjski regiji se je povpraševanje po delovni sili proti koncu lanskega leta še vedno zmanjševalo. Tako je bilo, kot sporoča območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, novembra za 9 odst. manj potreb po delavcih kot oktobra, hkrati pa kar za 22,5 odstotka manj kot v novembru leto poprej. V enajstih mesecih lanskega leta pa je bilo povpraševanja po delavcih kljub vsemu za 2 odst. več kot v enakem obdobju leto prej. Značilno je, da je bilo kar 58 odstotkov vseh potreb po delavcih za določen čas. jonov mark, vendar je vprašanj® koliko bodo zanj v resnici iztržili Stečajni upravitelj pogojn® priznava še za 149 milijonov tolarjev drugih terjatev. Kupec tovarni Plastoform iz Šmarjete uveljavlji izločitveno pravico, ker prenm lastnine še ni vpisan v zemljiški knjigo. Med upniki, če ne štejem1 Sklada za razvoj, izstopajo delavci, ki jim nekdanje podjetje dolguje skupno 631 milijonov tolarjev Stečajni upravitelj je prejel okro{ 2.000 terjatev. Delavci imajo p® zakonu prednost pri poplačil® lvJi med izplačanimi in izhodiščnim $,e plačami po kolektivni pogodbi. C® s_( bodo dobili terjatve poplačane pj, potem lahko na poplačilo računi laN tudi SPIZ. B DUŠIČGORNIf; or ms se to\ to\ DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj ne šej za ha nij sti re: Za 26 milijonom posojil malemu _ Konkurenca doma je velika - Izvažajo 80 odstotkov žičnih tkanin, njihovega glavnega izdelka DNEVI OBRTI IN PODJETNIŠTVA NOVO MESTO - Območna obrtna zbornica Novo mesto in Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine bosta junija pripravila Dneve obrti in podjetništva. Razstava bo med 20. in 23. junijem, v času te prireditve pa naj bi obrtniki slovesno odprli tudi prenovljeni obrtni dom, pripravili tradicionalno srečanje obrtnikov Dolenjske in Bele krajine ter delavcev, ki so zaposleni pri njih. Srečanje bo letos v Dolenjskih Toplicah, na njem pa pričakujejo 800 do 1000 udeležencev. RIBNICA - V ribniškem Itpp-ju nameravajo do leta 2000 dvigniti delež prodajne realizacije na tujih trgih na 60 odstotkov, kar je po besedah direktorja Andreja Mateta nujno zaradi vse večje konkurence na slovenskem tržišču. Po izgubi nekdanjih jugoslovanskih tržišč so v Itpp-ju zamenjali približno polovico proizvodnega programa in 75 odstotkov trga. Po petih letih so sedaj prišli v obdobje stabilizacije, iz katerega že počasi prehajajo v čas rasti podjetja po kakovosti in produktivnosti. Glavni program podjetja je izdelava žičnih tkanin ter predelava žičnih tkanin v filtre in druge izdelke. Pomembno mesto zavzema tudi program toplotne tehnike, zadnjih nekaj let pa v podjetju izdelujejo tudi gasilne aparate s komercialnim nazivom Urban. Kar 80 odstotkov proizvodnje žičnih tkanin izvažajo na tržišča domala po vsej Evropi, v Severni in Južni Ameriki in Avstraliji, gasilne aparate pa izvažajo na Češko in Slovaško. Delež prodaje njihovih izdelkov na domačem tržišču se zmanjšuje. Lani so kot prvi med srednje velikimi podjetji s širšega ribniško-kočevskega območja zaključili postopek lastninskega preoblikovanja podjetja. Od 25. maja poslujejo kot delniška družba in ravno v teh dneh bodo imeli prvo skupščino delničarjev. Kljub temu da so poslovanje v preteklem letu zaključili s pozitivno ničlo, so zabeležili pozitiven korak naprej. Prodajno realizacijo so namreč povečali za 12,5 odstotka, in sicer na račun 75-odstotnega povečanja izvoza. V obdobju dveh let so tako povečali delež izvoza od 12 na 30 odstotkov, zato direktor Andrej Mate meni, da niso nerealna pričakovanja, da jim bo uspelo ta delež do leta 2000 povečati na 60 odstotkov. M. LESKOVŠEK-SVETE gospodarstvu l Ugodna posojila dodelili 3( obrtnikom in podjetjem BODO DOLGOVI POPLAČANI? - Skupna začetna stečajna bilanca Adrie Caravan v stečaju je 3,4 milijarde tolarjev, od tega 85 odstotkov predstavljajo osnovna sredstva. Na nepremičninah (zgradbah in zemljiščih) je, kot smo že omenili, vpisana hipoteka Sklada RS za razvoj. Na kakšno poplačilo lahko računajo upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih s hipoteko nad premnoženjem podjetja v stečaju, bo odvisno tudi od dogovora z Adrio Mobil, ki nadaljuje proizvodnjo prikolic (na sliki), ter od uspešnosti prodaje premoženja, opreme in zalog. (Foto: B. D. G.) MALA SOLA PODJETNIŠTVA Novomeška Tilia širi tržni delež NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto je nedavno razdelila za 26 milijonov tolarjev ugodnih posojil za razvoj malega gospodarstva. Na razpis za dodelite' sredstev se je odzvalo 55 obrtnikov in podjetnikov. Komisija j® ugodno rešila 30 prošenj, pl' čemer je prednost dajala proizvodnim dejavnostim in tistim, ki so n® začetku svoje podjetniške poti. Posamezni kredit znaša od 4$ tisoč do 2 milijona tolarjev, pl' čemer so upoštevali, koliko delovnih mest bo odprtih na račun t® dejavnosti. Po programu naj bi 30 kreditiranih projektov na nov® zaposlilo 76 delavcev. Lanskoletni proračun občine j® za pospeševanje razvoja maleg® gospodarstva sicer zagotavljal ve® denarja, t.j. 47 milijonov tolarjev, vendar so 9 milijonov porabili 1? že v predhodnem letu odobren® kredite, še enkrat toliko za subvencioniranje obrestnih mer bančna posojila in 3 milijone 1> provizije bankam. ^ Za bodoče kapitaliste Tbdi formalno prevzela zavarovalniški portfelj Zavarovalnice Ljubljana - Okrog 6-odstoten pvirlpnrl tržni delež in 4. mesto med slovenskimi zavarovalnicami - Vrednost delnice raste iNUVc CVIUcIlL BORZNA TEČAJNICA je odraz borznih poslov: trgovanja borznih posrednikov z vlagatelji, trgovanja med borznimi hišami in posli za razne sklade. Borza jo objavlja vsak dan razen nedelje. Vrednostni papirji so uvrščeni po kakovosti v kotacijo A, kotacijo B ali pa na odprti trg C (OTC, izven-borzno trgovanje). Značilno je, da imajo na borzni tečaj prevladujoč vpliv veliki posli. Tako ni nič nenavadnega, če v enotnem tečaju ne moremo prepoznati cen vrednostnih papirjev, po katerih so kupovali in prodajali mali vlagatelji. V prvi koloni za vsako posamezno obveznico izvemo, po kakšni letni obrestni meri se obveznica obrestuje (npr. od 5 do 11 odstotkov), vendar je pomembnejši od tega podatka letni donos obveznice. Pri delnicah je v prvi koloni zapisana višina zadnje izplačane dividende, v naslednjem stolpcu pa je datum, ki pove, kdaj je bila dividenda izplačana (zapadlost kupona in njegova zaporedna številka). če je prazno, kupon še ni zapadel. V nekaterih tabelah je naveden tudi začetni tečaj, ki je pomemben zaradi omejitve nara- NOVO MESTO - Zavarovalnica Tilia, ki je leta 1991 prevzela celotno dejavnost in stranke bivše območne skupnosti Novo mesto, seje v nekaj letih uspešno razširila po Sloveniji in si priborila 5 do 6 odstotkov tržnega deleža, s čimer se na lestvici največjih slovenskih zavarovalnic uvršča na 4. mesto. Tilia je splošna zavarovalnica, vendar v njenem portfelju prevladujejo avtomobilska zavarovanja, vse pa kaže, da dokaj smelo povečuje tudi delež premoženjskih zavarovanj in svoj tržni delež sploh. BORZNI ROTACIJI A IN B vredn obf e* kupon m div | št dat (3) enotni I %| datum Jaovpraš tečajjprem [ ponud max mm promet v 1000 SIT BORZNA KOT ACIJA A - REDNE DELNICE FMD 1715 (24 os 98) 27 6631 1.33 1601 27 500 28 000 28 400 27 500 332 LEKC 800 (11.05 95) 12 110 1001 12.110 13400 PRB 665 (13 06 94; 16216 26 1601 16 360 16 520 16 400 16 100 1.330 Zelo pomemben podatek o borznem trgovanju je tudi borzni promet. Njegova višina se prikazuje v posebnih borznih enotah -LOTIH. Pred začetkom kotacije namreč borza za vsak vrednostni papir določi, kakšen bo lot. Pri delnicah je ponavadi en lot ena delnica, pri obveznicah pa je en lot enak najnižji vrednosti izdane obveznice. Vsak posel se v tečajnici beleži dvakrat - kot prodaja in kot nakup, enkrat pa samo takrat, če borzni posrednik sam poveže dve stranki (aplikacijski posel). Dnevni tečaj vrednostnih papirjev je običajno omejen na nekaj odstotkov, pri nas pa je, ker je trg vrednostnih papirjev zelo nemiren, ta prag, precej višji in sicer se tečaj na dan lahko zviša ali zn.ža največ za 10 odstotkov. ščanja cene v enem dnevu. Enotni borzni tečaj je ponderirana (tehtana) aritmetična sredina vseh tečajev poslov, ki so bili sklenjeni na tisti dan. Ponder ali utež je velikost nekega posla. Naprej v tabeli je še datum zadnjega trgovanja, v stolpcu vmes pa odstotek spremembe tečaja glede na prejšnji dan. V tabeli je poleg enotnega tečaja navedeno še: najnižja cena, ki so jo bili kupci pripravljeni plačati za vrednostni papir ta dan (pov-praš.); najvišja cena, po kateri so bili prodajalci pripravljeni prodati delnico ta dan (ponudba); najvišji (max.) in najnižji tečaj (min.), po katerem je steklo trgovanje na dan, za katerega je objavljena tečajnica. Na končuje naveden še promet za tisti dan v tolarjih. Novomeška zavarovalnica je večji del že olastninjena, saj je družbene lastnine le še 6 oz. 15 do 18 odst., odvisno od tega, če se upošteva premoženje v Hrvaški. Vrednost njene delnice je od leta 1991 narastla za 42 odst., poleg tega pa so vsako leto izplačali še 10-odstotno dividendo. Družba Tilia je po tem letu tudi pobirala vse več bruto premij. V letu 1991 jih je imela za 556 milijonov, leto pozneje že 1.900 milijonov, nato 2.926, predlani 3.516 in lani že čez 4 milijarde tolarjev. Kot je na nedavni tiskovni konferenci navedel predsednik uprave družbe Janez Novak, je poleg izboljšanja kakovosti pozavaro-vanja, širitve poslovne mreže ter pospeševanja razvoja gospodarstva in podeželja ena glavnih postavk njihovega poslovnega načrta za to leto tudi širitev zavarovalnega portfelja. V precejšnji meri so jo uresničili z nedavnim prevzemom portfelja Ljubljanske zavarovalnice in s prevzemom 15 delavcev te zavarovalnice. Po besedah člana uprave družbe Janeza Komelja prevzem portfelja ni nakup zavarovalnice, ampak le prevzem pogodb in obveznosti do strank, ki lahko pogodbe po izteku leta tudi odpovejo. Zaradi tega si bo morala Tilia močno prizadevati, da stranke obdrži. Po oceni Urada za zavarovalni nadzor, ki v podobnih prenosih (gre za prvi tak prenos v Sloveniji) ščiti interese zavarovalcev, bodo le-ti pod okriljem Tilie na boljšem. V Tilii so zadovoljni s prevzetim portfeljem, ki sicer nima življenjskih zavarovanj, če pa odštejejo kreditna zavarovanja, potem tretjino portfelja predstavljajo premoženjska zavarovanja, tretjino nezgodna ter tretjino avtomobilska odgovornost in kasko zavarovanja. Manjši predstavljajo še transportna zavarovanja. Tilia si bo s prevzemom utrdila položaj na ljubljanskem območju, saj je Ljubljanska zavarovalnica imela okrog pol odstotka tržnega deleža med 10. slovenskimi zavarovalnicami. Z njenimi zavarovanci je pridobila tudi nekaj večjih pravnih oseb. SKB banka, ki je s 97-odst. deležem večinska lastnica Ljubljanske zavarovalnice in se je s Tilio tudi pogodila za prevzem, bo zavarovalnico nekaj mesecev pustila v mirovanju. V tem času namerava preoblikovati njeno dejavnost tako, da bo dopolnjevala bančno ponudbo in delala s pomočjo mreže SKB. B. DUŠIČ GORNIK na borzi dela 3216 ŠTIPENDIJ NOVO MESTO - Konec lanskega leta je po podatkih Zavoda za zaposlovanje prejemalo štipendijo 3216 študentov in dijakov iz Dolenjske in Bele krajine. Republiško štipendijo je dobivalo 90 odst. dijakov, slabih 10 odst. pa je izpolnilo pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Večji odstotek (29 odst. vseh študentov štipendistov) upravičencev do Zoisove štipendije je med študenti. Tečaji Povprečni menjalniški tečaji v torek, 23. januarja: za marko 94.17 tolarjev prodajni (po Dolenjskem od 93.40 do 95.00) in 92.23 tolarjev nakupni (po Dolenjskem 91.40 do 93.00), za šiling 13.39 prodajni in 12.97 nakupni, za 100 lir 8.88 tolarja prodajni in 8.41 nakupni. Sredpji tečaj Banke Slovenije za torek: 100 šilingov 1265.5243 tolarja, 100 kun 2399.1834, 100 mark 8898.9823,100 lir 8.2939 in 1 dolar (ZDA) 131.5139 tolarju. KDO SO LASTNIKI HIPOTEKARNE BANKE? BREŽICE - Po podatkih iz prospekta, ki ga je Hipotekarna banka Brežice izdala zaradi uvrstitve njenih delnic v kotacijo na borzi, so med največjimi delničarji banke tri družbe iz skupine Nika (Nika, DZU 12 odst.; Nika investicijska družba 12 odst.; Nika, BPIi 6,7 odst.), 7,5-odstotni delež ima brežiško podjetje Star, tako da je v lasti družine Šušterič skupno 38 odst. kapitala banke. Četrtina delnic so lastne delnice banke, 15 odstotkov delnic je ob izdaji prospekta imela še Probanka in 6 odst. Primofin. Ker so delnice na prinosnika, se sestava delničarjev stalno menja. Po L januarju letos Zavod 1? zaposlovanje vodi drugačno evi' dcnco brezposelnih. Znotraj oS' novne evidence iskalcev zaposlit''® namreč vodi še ločen seznam bre2’ poselnih oseb. Od razporeditve' en ali drugi seznam so odvisn® pravice prijavljenih oseb. Me®' ISKALCI ZAPOSLITVE se lak ko, če poenostavimo, vpiše vsak, se prijavi na zavodu zaradi z a po®' litve, torej tudi (Isti, ki so že zapo* leni, pa morda iščejo drugo dele Na seznamu je taka oseba laj1' ko, če je za delo sposobna if pripravljena najkasneje v 14 dne* po ponudbi sprejeti vsako usi' rezno zaposlitev in če res išče z®' poslitev (pošilja vloge, zbira info®-macijc o prostih delih). Med iskal ci zaposlitve bodo posebej evf dentirani BREZPOSELNI, k morajo izpolnjevati pogoje za isk»’ lee zaposlitve, poleg tega pa f® smejo biti v delovnem razmerj® ne smejo biti vpisani v register & mostojnih podjetnikov ali im®1 statusa samostojne dejavnosti <£' ne smejo biti (so)lastniki družb kmetijskih zemljišč ali drug® nepremičnin, s katerimi ustvarja jo dohodek, ki presega zajamčen* nadomestilo plače. Zavod bo prijavljene oseb® lahko tudi črtal iz seznama, če iz neupravičenih razlogov dvakf® zapored ne prijavijo na prosi® delovno mesto, kamor jih nap®1 zavod; če se dvakrat zapored ** poziv ne zglasijo pri zavodu in ^ odklonijo pripravo za zaposlit®' Po črtanju iz evidence je ponovi prijava možna šele čez pol let* Osebe, ki prejemajo denarno n® domestilo oz. pomoč, so dolžk® ponujeno delo sprejeti takoj,s' cer se jim pravica ukine in jih Črt®j jo iz seznama. KONJEREJA POSTAJA SPET BOLJ ZANIMIVA Kdaj pravi čas za pripust kobile Nekaj veterinarskih napotkov pred paritveno sezono kobil, ki se začenja februarja •g“ KMETOVALEC ŠT. 1 SLOVENJ GRADEC - Začenja , J Se tre‘ji letnik obnovljenega Kmerih tovalca> zdaj glasila kmetijskih svetuj 'ovalcev Slovenije. V prvi letošnji ^ številki je objavljen zanimiv pri-’ . spevek inž. Tadeja Sluge o krom-1 nt ^'riu’zatem članek inž. Igorja Šan-tavca o kompostu iz komunalnih ^j}[ prganskih odpadkov, reportaža inž. Marjana Dolenska o obisku v nemški tovarni Claas, članek našega najvidnejšega strokovnjaka za prašičerejo dr. Andreja Sale-harja o pasmah prašičev v Sloveniji ter še vrsta drugih zanimivih ■»O s,r°kovnih prispevkov. Revija je )l res vredna svojega denarja! iU I Ena nrgvažnejših stvari je gotovo opazovanje pojatvenega ciklusa in pravilna izbira časa za pripust. Za kobilo pravimo, da je sezonsko poliestrična žival. To pomeni, da se goni večkrat v letu, vendar pa so pojatve vezane na sezono. Sezona se začne približevati proti pomladi, ko se dan daljša in noč krajša, kajti delovanje spolnih hormonov je pri kobili odvisno od dnevne svetlobe. Približno februarja se začenjajo prvi ciklusi, ki pa še niso pravilni in trajajo krajši ali daljši čas. Pravimo, da gre za prehodno obdobje. To traja lahko različno dolgo, mesec, dva, lahko tri. Ko se pojatveni ciklus ustali, tr^ja ponavadi 21 dni, kar pomeni, da lahko začetek nove pojatve pričakujemo približno 16 dni po koncu prejšnje. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Januar je le premrzel, občasna toeženja in poledice pa branjevke ■n gospodinje najpogostje zadržuje doma v toplih zapečkih. Zato je bil __ ,a ponedeljek na tržnici pravi ;od' dolgčas, polovico mizic je bilo ne-ipo- zasedenih, manjkali so celo tisti Prodajalci, ki v lanskem letu niso •spustili niti enega tržnega dne. Cene so bile naslednje: redkev in koren 150 tolarjev, kozarec ocvirkov 450, smetana 700, sirček 200, jajca 30, sadno žganje 600, krhlji 800, orehi 1000, med 500 in pro-Polis 250 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so računali: kilogram banan 125, kislo zelje 100, radič 250, ‘~lf cvetačo 231, por 315, solato 175, ' limone 205, fižol 247, orehe 1000, Pomaranče 105, zeleno 295 in jabolka 110 tolarjev. Pri Deladiniju je bil fižol 300, rozine 380, orehi 900, mandarine in klementine 500 (3 kg), pomaranče 200, solata 200, mandarine 160, banane 120, kro-nipir 30, banane 120 in čebula 80 tolarjev. BREŽICE - Na sobotnem te- *0 denskem prašičjem sejmu so imeli naprodaj 280 živali, starih do 3 rt niesece, in 60 starejših. Mlajše so ® Prodjali po 260 do 300 tolarjev kilogram žive teže, starejše pa po 215 do 230 tolarjev kilo žive teže. i*rvih so prodali 90 in drugih 35. Pojatveni ciklus lahko strokovnjaki razdelimo na več faz. V vsaki fazi se na spolnih organih kobile dogajajo značilne spremembe pod vplivom določenih spolnih hormonov. Pojatveni hormon zagotovi maternici izvrsten obrambni mehanizem, ki je nujno potreben za normalno plodnost. Ob vsakem parjenju pride namreč do vdora bakterij v rodila kobile. To je povsem normalno, kajti te bakterije, ki so običajno prisotne na žreb-čevem penisu in zunanjih spolovilih kobile, so nujno potrebne, saj preprečujejo razmnoževanje patogenih, se pravi zdravju škodljivih bakterij. Zato tudi napačno ravnajo tisti, ki žrebcu redno perejo penis. Potrebno je le, da kobilo pripustimo v pravi pojatvi, ko ima maternica razvito sposobnost, da se učinkovito ubrani omenjenih bakterij. Zdaj pa se moramo spet vrniti k začetkom sezone. Takrat ciklusi še niso normalni. V tem prehodnem obdobju lahko ciklusi potekajo manj ali več kot 21 dni, lahko trajajo tudi mesec in pol ter še dlje. Dokler je tako, tista pojatev ni prava. V telesu se delovanje hormonov še ni uravnalo, še ni “pravega reda”. Zato tudi ni zagotovljeno, da je maternica pripravljena za obrambo proti bakterijam, ki nujno pridejo vanjo ob vsakem parjenju. Sledi vnetje maternice, endometritis. To pa je obolenje, ki je v največjem deležu vzrok za zmanjšano plodnost kobil. Lahko poteka prikrito, brez zunanjih znakov in preide v kronično obliko. Taka kobila se ne more obrejiti. Zdravljenje je velikokrat vprašljivo, predvsem pa je dolgotrajno in drago. Skratka velja priporočilo, naj rejci vodijo kobile na pripust res šele takrat, ko se ciklus uravna na normalni potek, to je ponavadi 21 dni. Tisto eno, dve pojatvi, do katerih pride na začetku sezone, ko PREDAVANJE O PREHRANI PRAŠIČEV METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika organizira predavanje o prehrani prašičev, ki bo v petek, 26. januarja, ob 10. uri v metliški vinski kleti. Predavala bo dipl. inž. Zdenka Kramar. • km etijski nas veti Prva sudanska trava in sirk __Izid poskusov s krmnimi dosevki na Dolenjskem Za zaščito tal v poletnem času pridejo v poštev strniščni dosevki. ‘Zbor teh dosevkov je v Sloveniji dokaj pester. Zaradi sorazmer-no zgodnjega zorenja žita imamo na voljo še najmanj tri mesece z Ugodnimi temperaturami. V tem času lahko dozorijo še nekatere tostlinc, npr. proso, ajda, okopavinc: repa, kavla ipd. in krmni dosevki. Izbor posameznih strniščnih dosevkov je odvisen od ori-entacije kmetijske proizvodnje in namena zaščite tal. Medtem ko so strniščne poljščine pri nas v praksi bolj ali manj ‘e preizkušene in uveljavljene, pa se s krmnimi dosevki srečujemo tole v zadnjih nekaj letih. Izbor krmnih dosevkov in izboljšanje kul-•ivarjev sta povečala možnost prilagajanja le-teh določenim bolj ali manj ugodnim klimatskim razmeram: daljši rastni dobi, Ugodnejši temperaturi in razporeditvi padavin. Strniščni krmni dosevki izravnavajo nekatere negativne vplive žita v kolobarju, delujejo podobno kot travno-deteljne mešanice na izboljšanje rodovitnosti tal v krajšem časovnem obdobju in prinašajo velik Pridelek krme. Z ozirom na delež žita v kolobarju so strniščni krmni dosevki l*thko zelo pomemben vir volomuniozne krme v njivski proizvodni. Pridelki strniščnih krmnih dosevkov v ugodnih klimatskih raz-toerah dosegajo pridelek celoletne krme na travniku. V manj Ugodnih klimatskih razmerah ali zaradi neugodnih vremenskih razmer, kjer dosevki ne bi dosegli pomembnejšega pridelka, lahko služijo le-ti za podor kot zeleno gnojenje. To je še posebno pomembno za obrate, na katerih primanjkuje hlevskega gnoja za obnovo dutnusa v tleh. Za naše klimatske razmere je značilno bolj ali manj obilno jesenjo deževje, ki tudi negativno deluje na tla. Pred temi vplivi sc lahko zavarujemo s prezimnimi krmnimi dosevki, ki pokrivajo tla Jeseni in preko zime. (Nadaljevanje prihodnjič) Mag. KATARINA KASTELIC Dr. TATJANA ŠTUPICA ciklusi še niso redni, naj raje izpustijo in dajo kobili možnost oziroma čas, da svoje telo resnično pripravi na parjenje in oploditev. Naj na tem mestu tudi poudarim, naj rejci ne pripuščajo kobile v prvi pojatvi po žrebetu, če je Konjsko meso v vsaki mesni prodajalni? Ministrstvo že pripravlja spremembo pravilnika Prireja in uživanje konjskega mesa ima dolgo in zanimivo zgodovino. Kot del človeške prehrane so ga poznala skorajda vsa stara ljudstva, po uveljavitvi krščanstva in različnih predsodkov, denimo o konjih kot plemiških živalih, pa je konjsko meso skorajda izginilo z evropskih miz, dokler se ni znova pojavilo v drugi polovici preteklega stoletja. Danes ga cenijo v mnogih državah in tudi pri nas se je že začela namenska reja konj za meso v obliki pospešeno spitanih žrebet, ki gredo sladokuscem vse bolj v slast. Reja konj za meso je tudi cilj obnovljene organizirane reje konj v Posavju, o čemer smo več že poročali. Konjsko meso je podobno drugim vrstam mesa, le da ima več vode in manj maščob, kar je z zdravstvenega staliča še priporočljivejše. Za peko in kuno je primernejše od govejega, saj je mehkejše in nežnejše, kar velja zlasti za meso mladih konj ali žrebet. Barva je odvisna od mioglobi-na, to je mišičnega barvila, ki ga imajo starejše živali več. Energetska vrednost je sorazmerno majhna, vrednost beljakovin pa zaradi obilice esencialnih aminokislin velika. Zaradi večje vsebnosti železa je konjsko meso cenjeno zlasti pri slabokrvnih bolnikih. Če odštejemo predsodke, vse to govori za večjo porabo konjskega mesa pri nas. Je pa še ena ovira, ki bi jo bilo mogoče zlahka odpraviti. Po veljavnem pravilniku o kakovosti mesa klavne živine in divjadi se mora pri nas konjsko meso prodajati ločeno od drugih vrst mesa, razen če je vnaprej pakirano. Kmetijsko ministrstvo pripravlja spremembo tega pravilnika in odpravo te diskriminacije konjskega mesa, kar pomeni, da se porabnikom konjskega mesa obetajo boljši časi, s tem pa tudi reji konj, ki bi lahko pomagala izboljšati nezavidljiv gospodarski položaj našega kmeta. imela po porodu zaostalo posteljico in je bila potrebna veterinarska pomoč. Taka maternica si še ni opomogla v tako kratkem času. Njen obrambni mehanizem se še ni utrdil in dovzetnost za razvoj infekcije v vnetje maternice je v teh prvih devetih dneh še zelo velika. Kobilo, ki se po dveh rednih ciklusih ne obreji, žrebec pa je sicer normalno ploden, naj pregleda veterinar. Rejec naj pelje kobilo na pregled vsekakor še pred koncem pojatvene sezone, se pravi nekje konec julija ali v začetku avgusta. Ginekološke preiskave in morebitna zdravljenja so pri kobili možna le med pojatvijo. Tako je dobro imeti “v rezervi” še dve pojatvi za morebitno zdravljenje maternice. Pozimi, ko spolni ciklus ne poteka, je maternica zaprta in miruje za razliko od pojatvene sezone, ko si maternica tudi sama pomaga k ozdravitvi s krčenjem in izločanjem. Rejec naj ne čaka naslednje pomladi. V takem primeru bo okužba vztrajala v maternici vso zimo, kar pa nikakor ni dobro. Pa tudi zdravljenje je uspešnejše, če je okužba mlajša. Dlje traja, težja bo ozdravitev. S sodobnimi metodami ginekološkega pregleda se lahko že dokaj zanesljivo napove, koliko možnosti ima kobila, da se bo še kdaj obrejila. Tako je rejcu tudi omogočeno, da se lahko v primeru slabe prognoze že jeseni odloči za izločitev. Skratka, učinek pravočasnega pregleda še pred koncem pojatvene sezone je lahko dvojen, terapevtski in ekonomski. mag. ELIZABETA ŽVEGLIČ, dr. vet. med Veterinarski zavod Slovenije OE Novo mesto OBVESTILO VINOGRADNIKOM! V kmečkem glasu št. 3 z dne 17. januaija je objavljen razpis za pridobitev subvencije za obnovo in dosajeva-nje vinograda v letu 1996. Rok za prijavo s predložitvijo vse zahtevane dokumentacije je 1.3.1996. Osnovni pogoj je, da bo posameznik obdeloval skupno z obnovljeno površino vsaj 0,5 ha vinograda, v Dolenjskem vinorodnem okolišu pa 0,3 ha. Minimalna površina obnove v letu 1996 mora znašati 0,1 ha. Vlogi je obvezno priložiti: kopijo vpisa v register pridelovalcev grozdja in zadnjo prijavo pridelka ali izjavo, da se pridelovalec šele začenja ukvarjati z vinogradništvom, program obnove, mapno kopijo in skico izvedbe, izpis iz zemljiške knjige kot dokaz o lastništvu ali najemno pogodbo za dobo 25 let in izjavo, da ima zagotovljena preostala sredstva. Možno je pridobiti subvencijo za podsa-jevanje cepljenk (v znesku 40 SIT/sadika) za vinograde stare do 13 let. Zainteresirani naj se čim prej oglasijo pri svetovalni službi, če izpolnjujejo v razpisu zahtevane pogoje. J. MALJEVIČ Zakaj je treba cepiti trto in izbor podlag Posledica nekontroliranega uvoza sadik iz Amerike Da bi združili posamezne ugodne lastnosti in odpravili pomanjkljivosti posameznih vrst ameriške trte, so v času od prve obnove pa vse do današnjih dni strokovnjaki opravili nešteto medsebojnih križanj ameriških vrst in evropskih sort z ameriškimi. Od tega izbora se v naših krajih uporabljajo naslednji križanci prej navedenih vrst ameriških podlag: Berlandieri x Riparia: Kober 5BB, S04, Tele-ki 8B, 161-49, 420A, 5C, Berlandieri x Rupestris: Paulsen 1103, Richter 99 in 110, Rugeri 140. Vitis rupestris (med vinogradniki imenovana Montikola) se uporablja samostojno, in to selekciji Rupestris du lot in Rupestris Goethe 9. Kot posebnost velja omeniti križanca evropske sorte Šasla (žlahtnina) in ameriške vrste Berlandieri to je 41B. To je najbolj odporna podlaga proti preobilici apna v tleh. Pri izbiri podlage moramo presojati po naslednjih merilih: • kako podlaga vpliva na buj-nost, rodnost in čas dozorevanja določene sorte • kako podlaga razvija korenine (plitvo ali v globino) in če so odporne do apna • kakšna tla zahteva glede na razmerje voda zrak (lahka ali so lahko tudi težka) Nekaj priporočil Rupestris du lot (Montikola). Primerna za zgodnejše, šibkora-stoče sorte, z manj kisline na južnih legah. Tla so lahko peščena in celo kamnita z zmerno vsebnostjo apna in revna s hranili. Na rodovitnih tleh povzroča osipanje. Berlandieri x Rupestris Paulsen 1103. Primerna za vse razen najpoznejših sort. Uspeva na revnih tleh, od peščenih do glinastih, z zmerno vsebnostjo apna. Tla so lahko vlažna in suha. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Juli] Nemanič Berlandieri x Riparia Kober 5BB. Bolj primerna za bele kot rdeče sorte. Za povprečna tla z primemo vlago. Na rodovitnih (gnojenih) tleh se bujne sorte osipljejo in slabo zorijo. Berlandieri x Riparia S04. Primerna za pozne sorte. Ni za premokra niti presuha tla. Oplojevanje je boljše kot na Kober 5BB. Berlandieri x Riparia 5C. Za primerno bujne sorte, ki pozno zorijo tudi na nekoliko bolj sušnih tleh. Berlandieri x Riparia 6M. Prenaša bolj sušna, peščena tla, sicer podobna Kober 5BB, celo boljša od nje. Berlandieri x Riparia 8BČM. Dobra za težke lapornate zemlje in rdeče sorte. O uporabi drugih podlag, ki so v rabi na Primorskem, je priporočljivo se prej posvetovati s izkušenim strokovnjakom. Primer nastale škode (in trajne potrebe po cepljenju) na evropski trti zaradi nekontroliranega širjenja ameriških vrst je dober poduk, da brez temeljitega preverjanja možnih posledic ne smemo širiti posameznih rastlinskih vrst na območja, kjer prej niso rasle. Še bolj nam ta primer kaže nekaj drugega, to je, da lahko škodljivec živi v ravnovesju s svojim gostiteljem, ne da bi ga popolnoma uničil (ameriško trto). Vsi ukrepi človeka kljub njegovi znanosti in opravljenemu neštetemu številu poskusov niso našli tako ugodne rešitve za evropsko trto, kot jo je ustvarila narava v dolgoletni odbiri skozi veliko število rodov pri ameriški trti. Skozi rodove se živa bitja prilagodijo razmeram in na medsebojno sožitje ter je vsako nekontrolirano širjenje in prenagljeno ukrepanje nesmiselno, čeprav ni mogoče tako pogubno, kot je to bilo za evropsko vinsko trto. Za vinogradnika ostaja tolažba, da s cepljenjem trta tudi nekaj pridobi in je vino boljše, vendar je argentinsko vino cenejše, ker ne rabijo cepiti vinsko trto (niso ponovili napake Francozov oz. Evropejcev). Svetovalec za vinogradništvo ..........“'TČ, dipl. inž. JOŽE MALJEVI agr. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje odvetnica IMarta Jelačin 'SfAR SADOVNJAK NA BLANCI KLONIL POD BULDOŽERJEM -Kur 20 hektarov sadovnjaka jablan, pretežno 30 let stare palmete sevniSkega Mercatorja na Blanci, je klonil pod buldožerjem nekaj zaradi svoje starosti, a tudi zaradi denacionalizacijskih zahtevkov upravičencev do te zemlje. V sevniškem sadovnjaku Mercatorja pa so odstranili, kot je povedala direktorica Proizvodnje inž. Martina Koritnik, približno poldrug hektar (na posnetku) zgodnjih, poletnih, tržno nezanimivih sort jablan. Stanovalci v okolici sadovnjaka računajo, da se je ta poslovil za vedno, da bi se tako znebili nevšečnega Škropljenja. (Foto: P. P.) Ugotovitvena tožba VPRAŠANJE - S pokojnikom ste živeli v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Pokojnik je umrl brez oporoke in sedaj obstaja spor med vami in dediči o obstoju življenjske skupnosti med vami in pokojnikom in s tem spor o vaši dedni pravici. Zanima vas, kakšna je pravna pot, da bi prišli do dednega deleža, ki vam pripada. ODGOVOR - Predpostavljam, da o zadevi že teče zapuščinski postopek, sicer pa, če še ni uveden, se z dopisom pred stvarno pristojnim sodiščem (po kraju, kjer leži zapuščina) prijavite v postopek kot sodedič iz naslova dalj časa trajajoče življenjske skupnosti. Glede na to, da vam dediči zapustnika osporavajo vašo dedno pravico, se zadeva ne bo končala z odločitvijo zapuščinskega sodišča. Odločanje o spornih dedno-pravnih zahtevkih je namreč porazdeljeno med pravdno in zapuščinsko sodišče. Zapuščinski sodnik o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zapuščine in dedičev - med te sodi vsekakor tudi vprašanje trajanja vaše življenjske skupno- sti s pokojnikom - ne sme sam odločiti. V takšnih primerih mora postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo. Šele ko pravdno sodišče odloči o spornem vprašanju, lahko zapuščinski sodnik postopek nadaljuje in ga tudi konča. V roku, ki vam ga bo določilo zapuščinsko sodišče, boste torej morali pred pravdnim sodiščem vložiti ugotovitveno tožbo, s katero boste dokazovali trajanje življenjske skupnosti s pokojnikom. Na podlagi te odločitve pa bo zapuščinsko sodišče odločilo o vaši dedni pravici. AGROd.o.o. NOVO MESTO DOLENJSKI LIST uaš čeirtkou prijatelj »KMETIJSKA APOTEKA« Kastelčeva ulica 3 tel. 322-560 - UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN - Ročne in motorne škropilnice - rezervni deli za škropilnice STROKOVNI NASVETI Prva iz potrebe, druga za dušo Tako bi lahko v nekaj besedah orisali knjigi dr. Dušana Pluta z ekološko tematiko, ki sta izšli v lanskem letu - Vse le še ni izgubljeno, zato avtor že išče poti rešitve Učenka Anja Mervar pripravila knjigo pravljic METLIKA - Postala je že kar navada, da Belokranjsko muzejsko društvo vsako leto predstavi kakšno delo katerega od svojih članov. Med okrog 200 člani jih je doslej namreč že precej izdalo knjige, minuli teden pa je številno poslušalstvo prisluhnilo dr. Dušanu Plutu, belokranjskemu rojaku, ki živi in dela v Ljubljani. Predstavil je izsledke svojih petih knjig, in sicer Belokranjske vode, Slovenija - zelena dežela ali pustinja, Entropijska zanka, Brez izhoda? - Svetovni okoljski procesi in Vode v Sloveniji. ŠMARJETA - Desetletna Anja Mervar iz Smarjete, učenka 4.b razreda tamkajšnje šole, je ob pomoči šole in staršev izdala svojo prvo knjižico. V nji je zbrala deset pravljic, ki jih je napisala ob urah slovenskega jezika in v prostem času doma. Anja zelo rada bere knjige, še posebej pa so ji pri srcu pravljice, zato niti ne čudi, da jo je kljub rosnim letom zamikalo poskusiti se v pisanju. Kot deklič z bujno domišljijo je zapisala mične kratke pripovedke, v katerih nastopajo vsakdanja in pravljična bitja od čarovnice do Miklavža, ljudje, živali, skratka ves pisani svet, ki se v otroški domišljiji prepleta v živopisne zgodbice in podobe. Anja je sama pretipkala pravljice na računalnik, mamica Marta ji je popravila kakšno slovnično napako, sicer pa njenega pisanja ni spreminjala. Učiteljica likovne vzgoje Vida Cizel je narisala barvno naslovnico in nekaj ilustracij, nekaj pa jih je naredila Anjina mlajša sestrica Jasmina. Oči Jože je vse skupaj stiskal in dal razmnožiti na fotokopirnem stroju. Tako je nastalo blizu 20 izvodov knjige Moj sanjski svet, ki jih bo Anja podarila sorodnikom, učiteljem in prijateljem. Začetek je spodbuden in morda se bo iz Anje naredila prava pisateljica. MiM Poudarek pri predstavitvi je dal dr. Plut predvsem slednjim dvem knjigam, ki sta izšli lani, čeprav vse njegove knjige govorijo tako rekoč o istem: o ekoloških vprašanjih, o katerih nam ne sme biti vseeno. Kot je v uvodu dejala članica dr.uštva Andreja Brancelj Bednar-šek, bi morala postati knjiga Brez V Vodah v Sloveniji pa nas dr. Plut s soavtorjem fotografom Matevžem Lenarčičem popelje skozi čudoviti svet slovenskih voda in pri tem svari, da bi bilo zares človeka nevredno, če bi svoje okolje brez premisleka uničili. Gre za reprezentančno delo dveh avtorjev in skoraj neznane zasebne založbe Epsi, brskanje po njej pa naj bo za dušo, medtem ko je prebiranje prve bolj iz potrebe. Po mnenju Bednarškove sodita obe Plutovi deli med boljše lanskoletne slovenske novosti, čeprav so sredstva obveščanja o njih malo poročala. Dr. Dušan Plut, ki pri pred- Dr. Dušan Plut ob predstavitvi svojih knjig v Metliki izhoda? obvezno čtivo ne le za geografe, temveč za vse, še najbolj pa za mlade, saj bodo prav v njihovih rokah v prihodnosti pomembne odločitve. V delu, ki jč prva knjiga v novi zbirki Državne založbe Slovenija, imenovani Geografija, nas avtor seznanja, v kakšnem okolju živimo, kako ga uničujemo, in nas prestraši, kaj bo z nami, če se teh vprašanj in problemov ne bomo začeli zavedati. Vsi posavski pihalni orkestri V soboto se je 6 orkestrov iz treh posavskih občin predstavilo na reviji - Od začetnikov ______ do orkestra s koncertnim programom - Kakovost orkestrov narašča - GLOBOKO - Na 12. regijski reviji pihalnih orkestrov seje minulo soboto predstavilo 6 skupin, povprečno dve na občino, kar nedvomno dokazuje, da Posavje pošteno prekaša druge občine podobne velikosti. Vsakoletna revija, ki nima tekmovalnega značaja, saj orkestri vsak zase tekmujejo v svoji kakovostni kategoriji na državni ravni, je bolj prikaz tovrstne dejavnosti amaterske kulture in srečanje godbenikov. Letos je koncertni večer organiziral v dvorani globoške šole Pihalni orkester Kapele. Kot organizator je pod vodstvom dirigenta Francija Arha nastopil prvi in ob zaključku svojega nastopa presenetil z vključitvijo solista na ksilofonu Roberta Fuksa. Kapelski orkester je lani slavil 145-letnico delovanja in se uvršča v 2. kakovostno kategorijo slovenskih orkestrov. Na reviji se je predstavil tudi Pihalni orkester Kostanjevica, ki deluje šele dobro leto in je eden najmlajših, če ne celo najmlajši orkester v državi. Po taktirko Tonija Homana si je zadal zahteven in zanimiv program, mlado članstvo pa je nedvomno zagotovilo, da ga bodo v naslednjih letih lahko še pošteno dodelali. Gasilska godba na pihala iz Loč pri Dobovi bo letos tekmovala v 3. kakovostni kategoriji orkestrov, vodi pa jo Jože Rus. Delavska pihalna godba pri GD Sevnica, kiji dirigira Franc Zupanc, največ tekmuje v okviru gasilskih godb. Revijo sta zaključila dva izvrstna orkestra. Delavski pihalni orkester “Svoboda” Senovo je lani nastopil na državnem tekmovanju 1. kategorije v koncertnem programu in si s kakovostnim igranjem zaslužil zlato plaketo. Orkester vodi Janez Ceglar. Pihalni orkester “Videm” Krško si je pod vodstvom dirigenta Draga Gradiška v preteklosti tudi že priigral zlato plaketo na tekmovanju orkestrov v prvi kakovostni kategoriji, lani pa se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Španiji in se v konkurenci napol profesionalnih orkestrov zelo dobro odrezal. Navdušil je tudi občinstvo v dvorani v Globokem, tako daje moral za konec odigrati še dodatno skladbo. DVE NAJLEPŠI PROTESTANTSKI KNJIGI Posavski pihalni orkestri tako napredujejo po kakovosti, pred- ^likarjeva velika želja Razstava slik Franca Lesa LONGSTREET - DIXIE - Pihalni orkestri že lep čas na koncertih ne nastopajo več s koračnicami ali poskočnimi polkami za ples, kar se nekdaj počele godbe, njihove predhodnice. To je morda posledica ali pa tudi razlog, da so njihove vrste zapolnjene z mladimi silami, ki se učijo igranja v glasbenih šolah. Na sliki je nastop Gasilske godbe na pihala Loče. (Foto: B D G.) blemov zavedajo. Osnovna pri tem pa je etika do prihodnjih generacij. Zato dr. Plut že išče poti rešitve, o katerih bomo gotovo brali v njegovi naslednji knjigi, gre pa za rešitev osnovne dileme odnosa med razvojem in okoljem. Novejše študije, narejene po letu 1985, dajejo po njegovih besedah namreč slutiti, da za človeštvo še ni prepozno in da bi bilo naš planet še moč rešiti pred ekološko pogubo. M. BEZEK-JAKŠE r PREDSTAVITEV GABRUELČIČEVE KNJIGE NOVO MESTO - Danes bodo v prostorih Zavarovalnice Tilia predstavili knjižno novost Dolenjske založbe, in sicer delo Od kakovosti do odličnosti, ki ga je napisal ZASLUŽENO PRIZNANJE MARIJI GABRIJELČIČ - Mariji Gab< jelčič, prof. pedagogike iz Novega mesta, je Zavod RS za šolstvo ob svH, 40 - letnici obstoja v letu 1995 namenil priznanje za njeno dolgoletno j uspešno strokovno delo na področju šolstva. Ker se zaradi bolezni ni inč .. la udeležiti podelitve v Ljubljani, je to nalogo naknadno 22. januarja oprat *1 dr. Janez Gabrijelčič. Na predstavitvi bosta govorila urdnik Franci Šali in avtor. • Dr. Dušan Plut je svoje knjige pretekli teden predstavil tudi v galeriji Raztresen v Jankovičih pri Adlešičih. Tam je v kulturnem programu nastopil violinist Peter Jud, učenec 3. razr. Glasbene šole Črnomelj iz razreda prof. Antona Čorbiča, na orgle pa gaje spremljal Andrej Kunič. Sicer pa bo dr. Plut svoja dela v prihodnjih dneh predstavil še po drugih večjih belokranjskih krajih. PUNK FESTIVAL ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine se bodo v soboto, 27. januarja, ob 20. uri v okviru Punk festivala predstavile skupine A.N.C. iz Straže, Blood Suckers iz Kopra, Debeli predsednik iz Osijeka, Kontra iz Karlovca in Srou pa letu iz Kranja. Jože Škufca iz območne enote Zavoda za šolstvo v Novem mestu. Na krati' ^ je predstavil njeno poklicno pot, ki jo odlikujejo nenehen trud in prizai1 Aj vanja za boljšo šolo in sodelovanje med učenci in učitelji, ter to, da je zn> y, la združiti svoje bogate pedagoške izkušnje s teorijo. Gabrijelčičeval poznana po številnih predavanjih in seminarjih doma in v tujini (A B. Tržaškem, Madžarskem, v Španiji), tako za strokovne sodelavce kot'- mi učence in njihove starše. Poleg tega, da je rezultate svojih raziskovanj vsi dv skozi objavljala v najrazličnejših publikacijah, pa je veliko prispevala kj< boljši šoli tudi s štirimi knjigami, katerih rdeča nit so miselni vzorci. PA 'je znanja je bila zelo vesela, za svoje uspehe pa se zahvaljuje svojim starše* Z in učiteljem vseh šol, ki jih je obiskovala. Gabrijelčičeva je še dejala, dal st: srečna, ker opravlja poklic, za katerega čuti in ve, da je poklicana. To pa ‘ tako malo. (Foto: L. Murn) Se Ustaviti trenutek časa stavitvi ni mogel iz svoje kože naravovarstvenika, je opozoril na številne spremembe v okolju, ki jih je zakrivil človek in s katerimi ogroža življenje na Zemlji. A je kljub temu optimist, čeprav poudarja, da optimizem lahko nekaj velja le tam, kjer se ljudje pro- LIKOVNA RAZSTAVA UČENCEV LJUBLJANA - Od srede, 24. januarja, je na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, na Poljanski cesti 28/2, na ogled rastava likovnih del učencev slovenskih osnovnih šol s prilagojenim programom. V galeriji vojašnice v Cerkljah ob Krki razstava sli! fotoamaterja Oskarja Gerjeviča CERKLJE OB KRKI - V galeriji tukajšnje vojašnice so v petek, 19. januarja, odprli razstavo fotografij brežiškega fotoamaterja Oskarja Gerjeviča. Dogodek je popestril nastop učencev brežiške glasbene šole. vsem pa je razveseljivo, da imajo številno in mlado članstvo, ki zadnje čase kar po pravilu prihaja iz glasbenih šol. To je tudi zagotovilo, da lahko orkestri napredujejo ter se ob temeljitem delu, strokovnem vodstvu in amaterski zagnanosti postavljajo celo ob bok profesionalnim skupinam. B. DUŠIČ GORNIK O razstavi je navzočim govoi1 de Olaf Lovrenčič, ki je dejal, da Ge' nje naglice sploh ne vidijo. Foto graf izraža “svoj intimni trenute v mestnih vedutah, ki jih povez« je s človekom in rožami. Avtofj teh slik ne vidimo, slutimo ga le sliki in po njej ocenjujemo njega i sliko”. Gerjevič je po Lovrenčiče vih besedah fotoamater stare šol* tc ki s fotoaparatom dokumentira “j j, resnico-čisto resnico”. On je md d( tistimi, ki znajo s sliko za vedli' m ustaviti trenutek časa. Fotografsko razstavo, kot že vej je NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 25. januarja, bo ob 18. uri v rokopisni čitalnici knjižnice Mirana Jarca predstavitev dveh najlepših protestantskih knjig, Dalmatinove Biblije in Trubarjeve Hišne postile. Gost bo Miha Glavan, vodja rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani, uvodni nagovor bo imel Alojz Zupančič, podžupan Mestne občine Novo mesto, za kulturni del programa pa bo poskrbel oktet Adoramus. 'SLOVENSKI OKTET NA VDUŠIL V NOVEM MESTU - Dom kulture v Novem mestu je bil v torek, 16. januarja, zvečer poln obiskovalcev. Razlog za to je bil koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki ga vodi Anton Nanut. Pevci so nastopili na 3. abonmajskem koncertu v sezoni 1995/96, in sicer v dveh delih: v prvem so se predstavili z nekaterimi tujimi pesmimi, v drugem delu pa so dokazali, da s posebno zavzetostjo gojijo slovensko narodno pesem. Omeniti velja pesem Josipa Pavčiča Na Krki, ki jo je Slovenski oktet prvi in prvič predstavil v dolenjski metropoli. V skoraj 40 letih obstoja je Slovenski oktet nastopil na več kot 3000 koncertih na vseh petih kontinentih, posebno priznanje - Prešernovo nagrado pa so pevci dobili tudi doma leta 1957 in 1964. Njihov repertoar je širok, sega od gregorijanskega korala do del sodobnih avantgardnih skladateljev in seveda slovenske ljudske pesmi. Da so takšni nastopi več kot dobrodošli, so novomeški obiskovalci dokazali tudi z bogatim aplavzom. (Foto: L. Murn) drugih razstav doslej, je vojašlj učni center pripravil v svoji galef) ji prav na dan prisege vojakov, 4 takih priložnostih pa je otvorite* razstave vselej dobro obiskanj Lovrenčič je pohvalil vojašnico, je v svoji galeriji pripravila W tografsko razstavo ob prisegi, sajj* prepričan, da bo omenjeni kultu* ni dogodek spodbudil mlade, d* bodo s kamero spremljali “rasti! preoblikovanje svojega domačej* kraja”, kar bo nekoč dragocC1 dokument. V galeriji vojašnice je GerjeV* razstavil 6 fotografij več kot n razstavi v Termah Čatež 27. okt" bra letos. J TEČAJ AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA NOVO MESTO - V plesni dvorani KC Janeza Trdine bo med zimskimi počitnicami, od 26. februarja do 2. marca, ob 16.30 potekal tečaj akrobatskega rock’n’rol-la, ki ga organizira Terpsihora dance company. Prijave in informacije so možne do 26. februarja, tudi pri ZKO Novo mesto. ČATEŽ OB SAVI - V tukajšnjem Petrolovem motelu so v petek zvečer odprli razstavo 38 slik domačina Franca Lesa. Otvoritve so se udeležili številni Lesovi prijatelji, predstavniki posavskega javnega življenja, podjetniki, umetniki in številni drugi obiskovalci iz brežiške in drugih občin. Razstavo so pripravili v sklopu dogodkov ob kulturnem prazniku, kot je uvodoma povedal Ernest Ferk, predsednik ZKO Brežice. Slikarju, ki je poznan kot gostilničar na Čatežu, je za slike čestital tudi brežiški župan Jože Avšič, ki je tudi odprl razstavo. Franc Les je razstavljene slike naredil v Posavju in na Gorenjskem in je udeležencem otvoritve na Čatežu sporočil, da se mu je z razstavo uresničila življenjska želja. “IZLET NA MODRI \/PLANET” NA PRIPOROČLJIVI LISTI NOVO MESTO - Pionirska knjižnica v okviru Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani vsako sredo organizira srečanja mladinskih knjižničarjev iz vse Slovenije, za leto nazaj pa vedno izdelajo tudi listo knjig, ki jih ne sme pogrešati noben oddelek za mladino. Sporočili so, da bo na priporočljivi listi za leto 1995 tudi knjiga dolenjske pisateljice Ivanke Mestnik Izlet na modri planet. Knjiga ima vrednost tudi zaradi problematike, ki jo obravnava -odnosa do drugačnih, invalidnih ljudi oziroma do invalidnih otrok. Glavna junakinja zgodbe je namreč invalidna deklica Živa. Knjiga o klimakteriju LJUBLJANA - Založba EVVO je tc dni izdala vsebinsko in oblikovno zelo zanimivo in lepo knjigo univerzitetne profesorice endokrinologije in predstojnice v Kliničnem centru dr. Andreje Kocijančič z naslovom “Knjiga o klimakteriju”. Kot je dejala avtorica na predstavitvi, gre pri poznavanju obdobja klimuktertja in s tem povezanih zdravstvenih težav, krprizadene polovico žensk pa tudi mnogo moških, za rušenje še enega tabuju naše družbe. Fenomen kli-makterija ali menopavze je treba poznati in temu primerno prilagoditi življenje, še več: na predstavitvi je ena od soavtoric zatrdila, da ima ženska tak klimakterij, kakršnega zasluži, kur tudi pomeni, du se ne sme predati malodušju ob doživljunju svojega staranja. Knjiga o klimakteriju je nasploh optimistična, k temu so pripomogle tudi souvtorice oz. strokovne sodelavke: prof. dr. Helena Me-den-Vrtovec, Elči Gaber in Vesna Preželj, zato jo priporočamo vsaki ženski. Slovenska Carmefl Novi slovenski celovečerH igrani film NOVO MESTO - Z današnji!* dnem se je začela distribucij*^ novega slovenskega celovečernej1, s igranega filma Carmen. SlovesU* premiera je bila prejšnjo sobolj 20. januarja, v Ljubljani, ta četrt«] pa so film začeli redno predvaja* še v Celju in Novem mestu.j Domu kulture se bo danes, 25. j*; nuarja, na dolenjski premic'! predstavil tudi del ekipe, ki je us*‘ varila novi celovečerec. Film Carmen je nastal v pr<*j dukciji Vertiga in Emotion film*!; scenarist in režiser filma pa JI Metod Pevec. S tem filmom je P*j vec debitiral kot režiser celovcčer nih filmov in kot pisatelj, saj je scenariju napisal tudi roman Ca' men. V filmu igrajo znani igraM kot so Alenka Vipotnik, Lojtj Rozman, Pavle Ravnohrib, And*** Rozman-Roza, Olga Kacjan, D1! šica Žegarac idr., ob njih pa je ti*a nekaj obetavnih novih imen, prev vsem Nataša Barbara Gračnerj glavni vlogi in Sebastjan CavazM Glasbo je napisal Urban Kode') montažo je opravil Janez Brice') scenografijo pa Matjaž Pavlove' Film je zgodba o neizpolnjen ljubezni, o hrepenenju in sanjan razpleta pa se na mračnem ozav ju družbenega dna med berač1! cipami in pijanci. I IN ST£ Tip. 13 > Piscu ni dokazan namen razžalitve Bivšega novinarja Dolenjskega lista Bojana Budja sodišče ni spoznalo za krivega kaznivega dejanja razžalitve, ko je novembra 1992 pisal o dogajanjih v Pionirjevi Avtohiši NOVO MESTO - Slavko Sever, direktor Avtohiše Pionir Novo mesto je vložil zasebno tožbo zoper bivšega novinarja Dolenjskega lista Bojana Budjo, v kateri mu očita kaznivo dejanje razžalitve po drugem odstavku 169. člena KZ, ko je 12. novembra 1992 v Dolenjskem listu in malo kasneje še v Kaju pisal o dogodkih v Avtohiši. Zoper odgovorne so bile namreč vložene kazenske ovadbe, ki pa so bile kasneje umaknjene. Sodišče je po drugi obravnavi razsodilo, da novinar ni kriv, tožilcu pa je naložilo plačilo vseh stroškov. dežurni »poročajo > t i f OB JAKNO - 13. januarja, ko je lOj bil v športni dvorani Loka v Črnom-■ai 'ju turnir v malem nogometu, je tllt neznanec iz garderobe odnesel ltji nioško jakno zelene barvej ki je last Aleša K. s Tanče gore pri Črnomlju. I črednost jakne je okoli 24 tisočakov. y PRAZNE OBLJUBE - E A. in H. (n B. iz Črmošnjic pri Črnomlju sta O med 15. in 18. januarjem prišla i>st dvakrat v trgovino Butik v Črnomlju, 'tfj kjer sta si nabrala več oblek in čev-A 'jev v skupni vrednosti 36 tisočakov, ffl 2 lažnim prikazovanjem okoliščin d j sta prepričala prodajalko, da bosta ji dolg poravnala naslednji dan, kar pa se ni zgodilo. OSUMUENA GOLJUFIJE - 49-'etna B. Z. iz Krškega je kot direk-torica podjetja 3. julija lani izdala Jj naročilnico za nabavo gradbenega ** materiala podjetju Brames iz Male--- ga Mraševega, čeprav je vedela, da jj materiala ne bo mogla plačati, ker Podjetje še ne posluje, pri Agenciji 2a plačilni promet pa je žiro račun ^dprlu šele konec lčinskcgR letu. Ker do sedaj računa v višini dobrih 300 ie<’ tisoč tolarjev še ni plačala, je osumili' 'jena goljufije. d3 OB KOLO -14. ali 15. januarja je' ito neznanec pred bencinskim servisom te! Petrol v Kočevju pri Črnomlju ukra- del razstavljeno žensko gorsko kolo 'n s tem Petrol oškodoval skoraj za 34 tisoč tolarjev. VLOMIL V AVTO - 15. janurja *večer je neznanec vlomil v osebni avto, ki gaje imel A. J. iz Šmarjeških T°plic parkiranega ob lokalni cesti šmarješke Toplice - Paha, ter ukradel denarnico z denarjem in dokumenti. ZA MALICO - D. N. iz Trebnjega je utemeljeno osumljena, daje v času °d 5. do 16. januarja v trgovini Mercator Gradišče v Trebnjem ukradla vakuumsko pakiran kraški pršut, hrenovke in zavoj cigaret. Trgovino ni ie oškodovala za 6 tisočakov. i Odvetnik Drago Demšar je na začetku obravnave Severjevi poob-laščenki Tatjani Ahlin predlagal poravnavo in da naj vsak krije samo svoje stroške, s čimer se ni strinjala. Novinarjev zagovornik je v nadaljevanju povedal, da Budja iz pravnih razlogov ni kriv, saj je članek nastal kot povzetek ali bolje prepis teksta - gradiva o vloženih kazenskih ovadbah zoper odgovorne, ki so ga mediji dobili od Uprave za notranje zadeve Novo mesto. Sporni so bili predvsem naslova, mednaslovi in podnaslovi - v Dolenjskem listu “Nova poglavja kriminalke iz Avtohiše” s podnaslovi “Kopica kazenskih ovadb zoper odgovorni osebi Pionirjeve avtohiše Slavka S. in Zdravka V. -Avti po polovičnih cenah - Kje sta petici in denar zanju - Lažni potni stroški in še kaj”, prispevek v Kaju pa je nosil naslov “Črni posli za fasado Avtohiše”, vendar v Kaju tako naslov kot podnaslovi niso bili novinarjevo avtorstvo, pač pa redaktorjevo, kot je običaj v večjih časopisnih hišah. Budja je dejal, da se mu pisanje ne zdi žaljivo, še manj, da bi imel zaničevalni namen, saj je šlo le za verodostojen posnetek poročila UNZ, naslov in podnaslovi pa izhajajo iz teksta samega. Po besedah zasebnega tožilca Slavka Severja sta omenjena članka zelo negativno vplivala na poslovne stranke in celotno dejavnost Avtohiše, zadevo pa je težko razložil tudi svoji družini. “Vedel sem, da nisem bil avtor teh zadev ali da bi bil kakorkoli vpleten, in prepričan sem bil, da bo resnica prišla na dan, kar je bilo tudi dokazano v kazenskem postopku z ustavitvijo postopka,” je dejal Slavko Sever. Njegova pooblaščenka meni da je naslovje v člankih napisano v sarkastičnem in posmehljivem tonu, iz katerih je viden namen IZSILIL PREDNOST - 18. januarja ob 23.45 seje na magistralni cesti Ml zaradi izsiljevanja Prednosti in vožnje pod vplivom alkohola zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 'Joznik osebnega avtomobila Peter M. iz Stolovnika pri Krškem, ki je vozil pod vplivom alkohola (alkotest je pokazal 1,5 g/kg alkohola v Vdihnjenem zraku) in voznik ose- aega avtomobila Branko Š. iz Semiča. Povzročitelj nezgode Peter M., ki scjC nepravilno vključeni na prednostno cesto, seje hudo Poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. PREIIITRO PO POLEDENELI CESTI - 42-letna A. K. je 20. zaničevanja, trditev, daje korektno povzel informacijo, pa po njenem mnenju ni točna, saj informacija UNZ govori o sumu storitve, avtor pa o utemeljenem sumu. Informacija se poslužuje le začetnic osumljenih, novinar pa je uporabil tudi imena. Po zakonu o javnih glasilih novinar res ni kazensko odgovoren za informacijo, ki jo dobi od odgovorne osebe, a le, če jo je objavil vsebinsko točno. Novinarjev zagovornik je opozoril na malenkostne razlike med “sumom storitve” in “utemeljenim sumom”, ki jih bralci niti ne opa- zijo, tekst pa je novinar obdelal v skladu z novinarsko stroko, saj bi lahko drugače objavljali kar policijska poročila. Po njegovih besedah bi se moral zasebni tožilec obrniti na Upravo za notranje za- • Obravnava se je sicer končala novinarju v prid in čeprav še ni pravnomočna, je spet izzvenela v znani melodiji: kaj je z odgovornostjo tistega, ki informacijo posreduje v objavo? deve Novo mesto, ki je tekst posredovala, če se ne strinja z informacijo, ne pa da je spet hrbet novinarja tisti, na katerem so hoče kaj doseči T. GAZVODA • Tisti, ki na mrtvo krade, lahko veselo živi. (Jurič) t VM SINJEM VRHU KUHAJO PTIČJE POGAČE - Turistično društvo Sinji Vrh je decembra lani pričelo akcijo “Ptički ne bodo lačni". Odločili 50 se, da bodo pripravili več tisoč ptičjih pogač ter jih ponudili v prodajo Predvsem šolam v Ljubljnai in okolici, na Dolenjskem in v Beli krajini. Pogače kuhajo v stari kuhinji (na fotografiji), po dobrem mesecu pa ugo-1ovijajo, da je bil odziv na njihovo akcijo veliko večji med Ljubljančani kot med Dolenjci in Belokranjci. Hkrati je turistično društvo naslovilo na Ministrstvo za okolje in prostor pobudo, naj bi bilo letos slovensko leto Carstva ptic. (Foto: M. B.-J.) Na osnovi pogodbe z dobaviteljem-podjetjem Kappa iščemo poslovne partnerje, ki bi svoje prodajalne v KRŠKEM, VELENJU, MURSKI SOBOTI -*■^ v strogem centru mesta (velikost cca. 40m2) namenili za prodajo športnih oblačil blagovnih znamk KAPPA, INVICTA. Otvoritev 15.3.19% f—* Informacije in prijave v roku 8 dni v: . JEKLO Vtehna Na delu lačen in žejen vlomilec v vikende Več vlomov Med 15. in 17. januarjem je bilo kar nekaj vlomov v vikende. Tako je neznanec vlomil v vikend v Rebru pri Drganjih Selih, ki je last Mihaela D. iz Novega mesta. Iz vikenda je odnesel 10 klobas, 4 kose posušene slanine, 5 kilogramov divjačinskega mesa in kilogram svinjskih zrezkov. V noči na 17. januarje bilo vlomljeno tudi v vikend v Liscu v krajevni skupnosti Dobrnič, last Pera B. iz Gorenjega Kamenja. Neznanec si je ogledal vse prostore, odnesel pa je le oškodovančevo malico. V istem času je bilo vlomljeno v istem naselju še vikend Franca M. Tokrat si je neznanec nabral več hrane, 10 litrov vina in vrtalni stroj Iskra. Vlomilci so bili na delu tudi v krajevni skupnosti Žužemberk, točneje v Borštu, kjer sp vlomili v vikend, kije last Slavka Š. iz Novega mesta. Neznanec je odesel 10 tisočakov, okoli 85 litrov belega vina, 10 litrov žganja in fotoaparat. Bolj “tehnični” tip pa je bil vlomilec, ki se je podal v vikend v Griblje, ki je last Metličana A. G. Odnesel je nahrbtno in samohodno kosilnico, oljno peč, stensko uro, šest reflektorjev, za popotnico pa tudi nekaj pijače. S tem je povzročil kar za 300 tisoč tolarjev škode. STE SAMI IN RAZOČARANI? Pokličite ženitno posredovalnico METULJ na tel.: (061) 126 35 84. Diskretnost je zajamčena. po dolenjski deželi • Da je prostor v špediciji na mejnem prehodu Obrežje zelo priročen za dolge in srbeče prste, se je na lastni koži prepričal 34-letni V A. Ta je najprej stopil v prostore špedicije, da bi mu delavka uredila dokumente za prevoz blaga. Gospa je odšla ven, V A. pa je počakal na toplem. Vse lepo in prav, če ga ne bi zasrbeli prsti; odprl je predal mize in iz njega vzel tolarje in marke, skupaj kar za 166 tisoč tolarjev. Ko je tako na hitro obogatel, je stopil ven in počakal na prijazno gospo, ki mu je odstopila topel prostor pod streho, toda na poti k tovornem terminalu so ga že ustavili policisti. Seveda so pri njem našli denar, zato si je V A. zaslužil še izlet v novomeške zapore. • 17. januarja se je 28-letni B. B. s Straže pri Raki kar brez vozniškega izpita, z neregistriranim avtom pa še z alkoholnimi hlapi pod kapo odpravil na vožnjo po domači deželi. A pri izletu so ga v Leskovcu prestregli policisti in mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. B. B. si je očitno mislil svoje in se odpeljal naprej, a že slabe pol ure kasneje je ponovno padel v roke možem v modrem. Tokrat je B. B. spoznal, kdo je močnejši, o tem pa je lahko vse do iztreznitve razmišljal tudi na policijski postaji. MARKETING Strossmaverjeva 30, Maribor, tel. 062/20-840, fax: 221-535 lug: m jlfo*. -»i VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA iOa 41-29 SNEG PODRL KOLESARNICO DOBREPOLJE - Pod težo snega se je 9. januarja podrla streha kolesarnice pri osnovni šoli na Vidmu, in to prav po končanem pouku, ko so učenci jemali kolesa iz kolesarnice. Sreča v nesreči je bila, da izmed učencev nobeden ni bil poškodovan. Uničenih ali poškodovanih je bilo 8 koles. Skupna škoda znaša po nepopolni oceni okoli 200.000 tolarjev. januarja ob 22. uri peljala po magistralni cesti od Drnovega proti Obrežju. V tem času je snežilo, vozišče je bilo zasneženo, poledenelo in slabo posipano. Izven Skopic jo je začelo zanašati, zapeljala je na sosednji prometni pas, od koder je zdrsnila po bankini in nasipu. Avto se je prevrnil na streho, voznica pa sc je hudo poškodovala. V DREVO - 18. januarja ob 12.35 jc 54-letni M. Č. iz Samobora vozil osebni avto po magistralni cesti od Mačkovca proti Karteljeve-mu, Pri Ždinji vasi je zapeljal na desno bankino, nato pa v gozd, kjer je s prednjim delom trčil v drevo. Voznik sc je hudo poškodoval. V enem dnevu izgubili mamo in brata V soboto zvečer je za hudo boleznijo umrla 60-letna Marija V. iz Velikih Vodenic pri Kostanjevici, 24 ur kasneje pa seje v hudi prometni nesreči pri Otočcu ubil njen najmlajši, 20-letni sin Jože Prejšnjo sredo so domačini, prijatelji in znanci na kostanjeviško pokopališče pospremili 60-letno Marijo in njenega 20-letnega sina jožeta. Marija je umrla po kratki, a hudi bolezni, najmlajši od petih sinov Jože pa v prometni nesreči. Marija se je po ločitvi pred 18 leti s petimi otroki preselila v eno od vasi nad Kostanjevico k svoji mami, najmlajši sin Jože je imel komaj dve leti, najstarejši pa 12. Na srečo je kar kmalu dobila službo v osnovni šoli, kjer je delala kot čistilka, a s skromno plačo in majhno kmetijo je preživljala pet otrok. Pred leti so začeli graditi tudi novo hišo, saj je bila prejšnja premajhna in stara. Kljub težkemu življenju je vse otroke spravila do kruha. Pred nekaj leti je odšla v pokoj. Čeprav ni bila nikoli huje bolna, jo je pred pol leta napadla bolezen, ki ji je kar hitro jemala življenjske moči. Od poletja pa do smrti je več časa preživela v bolnišnici kot doma, od srede decembra pa se ni več vrnila pod domačo streho. Zanjo so ves čas skrbeli sinovi. Vsak dan je bil v bolnišnici kateri, če ne eden, pa drugi. In prav najmlajši Jože, ki je pravzaprav celo življenje odraščal brez očeta, je bil na mamo še posebej navezan in jo je v bolnišnici še posebej redno obiskoval, tako zaradi navezanosti pa tudi zaradi bližine službe, saj se je po končani šoli zaposlil pri Pionirju na Cikavi in do bolnišnice ni imel daleč. Čeprav je bila mama v bolnišnici ves čas pri zavesti, soji moči vidno pojemale in njeni otroci DOMA STA OSTALA LE ŠE JANEZ IN FRANC - Tone in Lojze ne živita več doma, pri hiši pa sta sedaj ostala le še Janez in Franci. Da bo mama umrla, sta pričakovala, nikakor pa ne moreta razumeti bratove smrti. MAMO IN SINA POKOPALI SKUPAJ - Vzrok za Marijino smrt je znan, manj jasno pa je, zakaj je le 24 ur po njeni smrti umrl njen najmlajši sin Jože. Bratje ne verjamejo, da bi si nalašč vzel življenje. so bili pripravljeni na smrt. Zadnjič so bili pri njej v soboto. Takrat sploh ni mogla več govoriti, umrla pa je še istega dne ob 22. uri. Ko so v nedeljo dopoldne klicali iz bolnišnice, da bi domačim sporočili žalostno novico, ravno ni bilo doma nobenega od fantov, hoteli pa so še istega dne k njej na obisk. Tako so Tone in Lojze z izbrankama ter Jože šele v bolnišnici izvedeli, da je mama umrla. Kod je kasneje hodil najmlajši sin Jože, še ni povsem znano, njegovo življenje pa se je končalo na avtocesti pri Otočcu. Čelno je trčil v nasproti vozeči tovornjak in na kraju nezgode umrl. Na nesrečo je naletel najstarejši sin, ki je hotel na Otočec tankat. Cesta je bila takrat že zaprta, v popolnoma razbitem golfu pa je spoznal svojega najmlajšega brata. Kaj se je pred nezgodo pletlo v Jožetovi glavi, bo verjetno za vedno ostala skrivnost. Ljudje govorijo, da sije nalašč vzel življenje, a njegovi bratje so prepričani, da to ni res. “Bil je pripravljen na mamino smrt. Kupil si je celo novo obleko in čevlje. Nikoli ni govoril, da bi si vzel življenje,” pravi eden od bratov. Običajno tudi ni norel z avtom (da si je kupil 10 let starega golfa, je začel varčevati še v srednji šoli), še manj, da bi pil. Vzrok nesreče ostaja zavit v skrivnost. T. GAZVODA Božič je postavil rekord na 200 m Novomeški šprinter Tomaž Božič je odlično pripravljen na dvoransko sezono ■ Dve zmagi v Veroni - Katka Jankovič prva v Veroni in v Celju - Božič potrebuje trening v dvorani NOVO MESTO - Verona je za novomeška atleta Tomaža Božiča in Katko Jankovič srečnejši kraj, kot je bil za Romea in Julijo. Medtem ko sta se prejšnji teden od tam vrnila z njeno zmago in njegovim drugim mestom, sta tokrat kar trikrat zmagala, Tomaž pa je ob tem popravil tudi Novakov pet let stari državni rekord. Novomeški gimnazijci tretji Uspeh športnih plezalcev NOVO MESTO - Klub temu da je športno plezanje v Novem mestu dodobra zaživelo šele z ustanovitvijo plezalnega kluba Alp šport pred dvema letoma, je trdo deio mladih športnikov že obrodilo prve sadove. V četrtek je osem fantov in deklet iz novomeške gimnazije nastopilo na srednješolskem prvenstvu v športnem plezanju, ki so ga v Šentvidu pripravili na umetni steni v škofijski klasični gimnaziji. Nastopilo je več kot 75 srednješolcev. Novomeška ekipa seje izkazala s tretjim mestom, za katerega pa ima največ zaslug Novomeščan Peter Zupan, ki je med posamezniki zasedel 6. mesto, čeprav po tretjem mestu v kvalifikacijah zaradi drugih obveznosti ni mogel nastopiti v finalu. Ob tem uspehu plezalci Alp športa vabijo vse ljubitelje tega športa, da se jim od torka do četrtka od 18. do 20. ure pridružijo na umetni plezalni steni v spodnji telovadnici osnovne šole Šmihel. SAŠO ERAK S Tomažem Božičem je novomeška atletika po dolgem času spet dobila državnega članskega rekorderja. Božič, ki je na letošnjo dvoransko sezono pripravljen kot še nikoli do sedaj, je v Veroni dosegel, kar si je že dolgo želel. Tokrat se je vse od štarta do cilja 200-metrske proge izšlo kar najbolje. Na cilj je Tomaž pritekel prvi, elektronske ure pa so mu izmerile čas 21,84, kar je za 6 stotink sekund hitreje, kot je pred petimi leti tekel dotedanji državni rekorder Grega Novak. Tomaž je uspehu na nagnjeni ovalni stezi, na kateri do sedaj ni tekel prav velikokrat in jo je manj vajen od tekmecev, dodal še odličen nastop na OBČNI ZBOR FITA BREŽICE - Atletski klub FIT Brežice vabi vse svoje člane pa tudi druge ljubitelje atletike na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 31. januarja, ob 18.30 v predavalnici športno-rekreativnega centra na štadionu v Brežicah. ravnini, to je na 60-metrski razdalji, kjer je prav tako zmagal in s časom 6,84 za 6 stotink sekunde izboljšal teden dni stari osebni rekord. Glede na to, da se je dvoranska sezona šele dobro začela, ima Tomaž lepe možnosti, da letos popravi tudi rekord v teku na 60 m, saj mu do rekorda Kranjčana Simona Rudeža manjkajo le še tri stotinke sekunde. Tretjo novomeško zmago v Veroni je dosegla Katka Jankovič, ki je najhitreje pretekla progo na 60 m z OBČNI ZBOR POTAPLJAČEV NOVO MESTO - Člani Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto so se sinoči zbrali na rednem letnem občnem zboru. Izmed nalog, ki so si jih zastavili za letošnje leto, velja omeniti, da bodo nadaljevali z ekološko akcijo čiščenja reke Krke, pripravili bodo več tečajev, s katerimi nameravajo razširiti svoje vrste, pripravljajo pa tudi spomladanski, poletni in jesenski potapljaški tabor. Zmagi posavskih rokometašev Dobovčani so v gosteh premagali Gorenje, Krčani pa Prevent - Na zmago upajo tudi v naslednjem krogu Peter Zupan med kvalifikacijami DOBOVA, KRŠKO - Rokometaši dobovskega AFP-ja so z zmago v Velenju proti tamkajšnjemu Gorenju osvojili pomembni točki, ki sta jih še utrdili na drugem mestu prvenstvene lestvice, na vrhu katere je seveda nepremagljiva Pivovarna Laško iz Celja, ki pa je v 13. krogu le izgubila prvo točko. Velenjčani so stari znanci dobovskih rokometašev, saj je na zadnjih dveh tekmah to štajersko moštvo premagalo Posavce z veliko razliko. Tokrat je trener AFP-ja Mirko Toplak izbral pravo taktiko, ko je svojem igralcem naročil, naj napadov ne zaključujejo prehitro. In prav dolgi napadi so bili na tej tek- iimiig i a a j u fmiua KOŠARKA SKL LIGA A-l, moški, 21. krog: TRIGLAV : 1NTER1ER KRŠKO 66:75 (31:39); 1NTERIER KRŠKO: Bordelius7, Kraljevič 8, Murovec 13, McDonald 12, Ademi 27, Kralj 2, Vukič 6' ROGAŠKA DONAT MG : ISKRA LITUS 93:69 (48:28), ISKRA LI-TUS: Kandžič 8, Bassin 6, Japič 1, Peterlin 11, Ivanovič 14, Bošnjak 9, Šetina 18, Šiško 5; LESTVIČA: 1. Smelt Olimpija 37 ( + 264), 2. Interier Krško 36 (+122)... 11 .Iskra Litus 26 itd. V soboto ob 20. uri bo Interier Krško igral doma s Kovinotehno Savinjsko, Iskra Litus pa tudi doma ob 19. uri z zadnjeuvrščenim Triglavom. SKL A-2 liga, moški, 21. krog: KRKA : COMET 106:94 (54:49); KRKA: Samar 24, Stipaničev 12, S. Petrov 16, Smodiš 22, Bajc 32; SKL B liga, moški, vzhod, 17. krog: BISTRICA : BREŽICE 90:78 (41:46); LESTVICA: L Plima 30,2. Brežice 30 itd. ROKOMET I. SR1„ moški, 13. krog: GORENJE : AFP DOBOVA 15:17 (9:9); AFP DOBOVA: Kostevc, Dapo 3, Be-govič 2, Mijačinovič 6, Voglar, Ocvirk 3, Češnovar, Žibert, Glaser, Medved 2, Stojakovič I, Denič; PREVENT: KRŠKO 22:23 (13:12); KRŠKO: Imperl, Keše 2, Iskra 2, Dragar, Bogovič 2, Kukavica, Širco 3, Deržič I, Mašič 5, Cvijič 2, Urbanč 6, Bašič; FRUCTAL : AKRIPOL 25:24 (16:15); AKRIPOL: Torlo, Longar, Višček, Bregant 1, Počervina 5, Šavrič 4, Vcšligaj 10, Barle 2, Zara-beCj Dvornik 1, Špende 1, Novak. INŽENIRING ŠARBEK : KODELJEVO 20:24 (8:15) LESTVICA: L.Pivovarna Laško, 23 (+97), 2. AFP Dobova 17 (+52)... 7. Krško 11 ( + 2)... 10. Inženiring Šar-bek 9 (-27), 11. Akripol 8 (-19) itd. I. SRL, ženske, 11. krog: VEGRAD : KOČEVJE 28:21 (13:12); KOČEVJE: Jovičič, M. Dragičevič 6, Vuk 5, Jurkovič, Omrčen, L. Dragičevič, D. Kersnič 2, Tekavec, Mikulin 8, N. Kersnič, Rajšel. LESTVICA: L Krim Electa 22... 10. Kočevje 4 itd. ODBOJKA 1A. DOL, moški, 15. krog: KRKA : KAMNIK 3:2 (-8, -8, 2, 14, 11) KRKA: Babnik, Petkovič, Povšič, R. Mohorčič, G. Mohorčič, Žunič, Goleš; LESTVICA: 1. Maribor Marles, 30, 2. Olimpija 20. 3. Krka 12,4. Minolta Bled 12, 5. Kamnik 10, 6. Ljutomer 6. V soboto ob 19. uri bo Krka igrala doma z Ljutomerom. 1A. DOL, ženske, 15. krog, za prvaka: INFOND BRANIK : TPV NOVO MESTO 3:1 (- 12, 5, 12, 11); TPV NOVO MESTO: Ostroveršnik, J. Vernig, K. Vernig, Menger, Volkova, Orešina, Koncilija, Zupančič, Glavan. LESTVICA: 1. Infond Branik 28,2. Cimos 24,3. Bank Austria Bled 20 4. TPV Novo mesto 16. V soboto ob 17. uri se bo TPV Novo mesto doma pomerila s Cimosom. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: CELJE: L1KTIL1A3:1 (1,-16,4,2); LIK TILIA: Starc, Kotnik, Uran, Turk, Vidmar, Hočevar, Drobnič, Kersnič. LESTVICA: 1. Celje 18, 2. Zgornja Savinjska 8, 3. Lik Tilia 4, 4. Nova Gorica 2. V soboto se bo Lik Tilia v gosteh pomerila z Zgornjo Savinjsko. 2. DOL, moški, 12. krog: TERMO LUBNIK ŠK. LOKA : ŽUŽEMBERK 3:0 (8, 4, 11); PAN KOVINAR : PRVAČ1NA 1:3 (-7, 4, -13, -6); LESTVICA: L Granit Preskrba 22, 2. Žužemberk 20,3. Termo Lubnik Škofja Loka 16... 8. Pan Kovinar 11 itd. V soboto bo Žužemberk igral doma z Volley Clubom Portorož, Pan Kovinar pa v gosteh z Mislinjo. 3. DOL, moški, zahod, 12. krog: MOKRONOG : ŽIROVNICA II 3:1 (13, -5, 11, 8); PAN KOVINAR II : PLAMEN 2:3; LESTVICA: I. Triglav Kranj 24... 6. Mokronog 12... 9. Pan Kovinar II8 ild. V naslednjem krogu bo Mokronog igral v gosteh s Kamnikom II, Pan Kovinar II pa tudi v gosteh s Črnučami 11 lil. DOL, ženske, zahod, 12. krog: BOHINJ : LIK TILIA II 3:0 (4, 4, 12); LESTVICA: L Bled II 22... 11. Lik Tilia 114 itd. V naslednjem krogu bo Lik Tilia II igrala doma s Solkanom II. mi ključ do uspeha proti odlični velenjski obrambi. Tudi v naslednjem krogu, ko se bodo Dobovčani pomerili z devetouvrščenim Rudisom Rudarjem, pričakujejo nov par točk. Bolj kot uspeh Dobovčanov je bila nepričakovana zmaga Krškega v gosteh pri neposrednem tekmecu s sredine lestvice - slovenjgraškem Preventu. Domačini so bili v prvem polčasu boljši, saj so večkrat vodili s 5 zadetki prednosti, potem pa je slabo razpoloženega Imperla v Krških vratih zamenjal slavni Mirko Bašič, ki se ga mnogi spominjajo še iz časov, ko je bil eden izmed najboljših vratarjev na svetu. Prav ta menjava je bila najbrž odločilna, saj so po njej Krčani ujeli domačine, Bašič pa jih je z izvrstnimi obrambami spravljal v obup. Drugi polčas je bil tako precej boj izenačen, na koncu pa so imeli Krčani več znanja in sreče pa so zasluženo zmagali. V naslednjem krogu se bodo Krčani doma pomerili s Primorskimi novicami Pro makom, s katerim lahko ponovijo sobotni uspeh in osvojijo novi točki. TURNIR TROJK NOVO MESTO - Občinski odbor Socialdemokratske mladine Novo mesto bo ob prvi obletnici delovanja pripravil košarkarski turnir trojk. Tekmovanje bo v soboto, 3. februarja, ob 10. uri v telovadnici novomeške Gimnazije, prijavite pa se lahko po telefonu (068) 25 764 ali uro pred začetkom prireditve. Komac ne bo nastopil v Atlanti Ni dosegel norme KOČEVJE - Gregorju Komacu, igralcu namiznoteniškega kluba Melamin in državnemu reprezentantu, se ni posrečil velki met. Na predolimpijskem kvalifikacijskem turnirju v angleškem Manchestru se je Grega uvrstil na odlično 17. mesto, kar je izreden dosežek, žal pa ne bo odšel na poletne olimpijske igre v Atlanto. Minuli teden je Komac igral v slovenski reprezentanci, ki je po novembrskem porazu proti Španiji v Novem mestu, 3:4, izgubljeno nadomestila in se z zmago 4:3 uvrstila v finale B skupine, kjer jo za uvrstitev v prvi razred čaka odlična reprezentanca Zvezne republike Jugoslavije. Slovenska reprezentanca je tokrat slabo začela, saj so gostitelji povedli s 3:1. vendar sta bili dve zmagi Komca dovolj za končni uspeh naših igralcev. S tem seje uresničila Gregorjeva napoved, da bodo kljub neuspehu v Novem mestu v Španiji v gosteh kot ponavadi igrali bolje in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. M. G. Tomaž Božič pred startom. ovirami, kjer je dosegla čas 8,72, še veliko hitreje pa je isto progo pretekla na dvoranskem mitingu v Celju, kjer z 8,51 postavila dolenjski rekord. V Celju je bila s časom 9,07 druga Brežičanka Vladka Lopatič. Božič in Jankovičeva bosta v petek spet nastopila v Celju, Božič sam pa se bo v soboto v Budimpešti udeležil generalke za nedeljski miting za veliko nagrado Samsunga. Božičev letošnji veliki cilj je, da bi na 200 m tekel hitreje od 21,50, kolikor znaša norma za nsatop na evropskem dvoranskem prvenstvu v Stockholmu, kar je dosegljivo le, če mu bo uspelo pridobiti dva tedna priprav v katerikoli izmed evropskih atletskih dvoran, kjer bi lahko posebej treniral tek na v zavojih nagnjeni stezi. JANEZ PENCA IZHODIŠČE NOVO MESTO - Mladinsko moštvo košarkarskega kluba Krka Novo mesto bo v zaključku košarkarskega prvenstva mladincev nastopilo z najboljšim izhodiščem, saj je v skupini center z 18 točkami osvojilo prvo mesto in je v zaključni del, kjer se bo za naslov prvaka borilo s Smeltom Olimpijo, Mariborom, Bistrico, Loko kavo in Litostrojem, edino prineslo največje možno število točk (4). Inles je mladinski prvak Ribniška šola mladinskega rokometa še vedno veliko velja ■ Dukič najboljši vratar, Pajnič pa strelec RIBNICA - Že vrsto let so rokometaši ribniškega Inlesa v mlajših kategorijah najboljši v državi. Še v času nekdanje Jugoslavije je bil ribniški rokomet v samem vrhu. V samostojni državi vsako leto več Inlesovih selekcij igra v finalu, nekatere pa so tudi državni prvaki. To je uspelo tudi mladincem Inlesa (igralci, rojeni 1977 in mlajši), ki so v nedeljo v Trbovljah v finalu premagali oba nasprotnika: ljubljanskega Slovana s 27:21 in domačega Rudarja s 21:14. Ribniška šola rokometa z izrazitim poudarkom na posamični tehniki in trdi obrambi je tudi tokrat odločila zmagovalca, saj sta bili obe ekipi prešibki za dobro organizirano igro Inlesa. Zmagovalci so bili le v prvem polčasu Rudarju enakovreden nasprotnik, v nadaljevanju prve tekme in še posebej proti Šlovanu pa so bili razred zase. Za izjemne dosežek gre zasluga prav vsem igralcem, med katerimi je bil Rajko Dukič razglašen za najboljšega vratarja ter Franci Pajnič za najboljšega strelca. “Igralcem čestitam za res dobro igro in veliko borbenost. Moram povedati, da so skoraj vsi pridno trenirali ves december in januar. Zanje po jesenski sezoni ni bilo počitnic, tako da se je strpno delo poplačalo. Pričakujem, da bodo kakovostno igro in znanje pokazali tudi v nadaljevanju prvenstva v drugi ligi, kjer si bomo prizadevali, da osvojimo prvo mesto”, je po zmagi v Trbovljah povedal trener Janez Ilc. Za ekipo Inlesa so igrali: Rajko Dukič, Sašo Kersnič, Rok Henigman, Natan Hojč, Simon Bartol, Gregor Ilc, Tadej Zbašnik, Franci Pajnič, Klemen Ivanec, Sergej Josič, Kristian Košir, Damjan Ška-per in Tomaž Lesar. TVenerja sta bila Janez Ilc in Toni Andoljšek. MILAN GLAVONJIČ NABITO POLNE TRIBUNE - Košarka je kljub dvema odbojkarskim• prvoligašema v Novem mestu spet postala šport, ki se mu priklanja najvt gledalcev - po nekaterih ocenah se jih je v soboto na tekmi med Krko i Cometom zbralo kar 1.500. Na sliki je Krkina navijaška skupina, ki sej tudi tokrat izkazala z zelo korektnim navijanjem brez žaljivk na raču1 gostujočega moštva ali sodnikov. Enako spodobno so se obnašali tui navijači Cometa, ki se jih je na tribuni zbralo okoli 50. (Foto: I. V.) Sijajno vzdušje na odločilni tekmi -------—_________________________________________> Nabito polne tribune novomeške športne dvorane na odločilnem srečanju s Cometorf - Novomeščani so vodili od 5. minute - Med posamezniki najboljša Bajc in Samar NOVO MESTO - Čeprav je pred zadnjo tekmo, ki jo bodo v rednem delu prvenstva A-2 slovenske košarkarske lige odigrali košarkarji novomeške Krke v gosteh s Koprom, še prezgodaj govoriti o načrtih v play outu, pa so si Novomeščani s sobotno zmago nad Cometom, neposrednim tekmecem v boju za uvrstitev med najboljše štiri, po vsej verjetnosti že prislužili. smejo prepustiti naključju, saj bi*1 sicer kaj lahko zgodilo, da bi izgub' li težko prislužen uspeh. I. VIDMA* Prav neverjetno vzdušje na gledalcev polnih tribunah je novomeškim košarkarjem pomagalo k pomembni zmagi, ki so si jo morali priboriti brez poškodovanega najboljšega moža obrambe Gorana Vučkoviča, ki bo moral zaradi poškodbe stopalne mišice košarko spremljati sede še nekaj tednov. Težko nalogo je trener Slavko Seničar naložil prvi peterki Bajcu, Samarju, Smodišu, Petrovu in Stipaničev, ki je skoraj celo tekmo ni zamenjal. Kljub izjemni pomembnosti tekme so gledalci videli kakovostno košarko in sodnika Samo Mlinar iz Cerknice in Igor Povše iz Ljubljane po zaslugi čiste in fair igre igralcev obeh moštev nista imela težjega dela. Čeprav je bila tekma ves čas izenačena, so gostje nazadnje vodili pri 11:12 v 5. minuti, potem pa so Novomeščani postopoma povečali prednost do 37:23 v 13. minuti, ki sojo Konjičani ob polčasu za pol zmanjšali. V drugem polčasu so Novomeščani s kolektivno igro v obrambi in napadu gostom preprečili vse poskuse, da bi se jim približali, in ko je 2 minuti pred koncem Krka vodila s 100:83, je bila tekma odločena. Čeprav je zmaga predvsem rezultat kolektivne igre in izjemnega sodelovanja igralcev celega moštva Krke v obrambi in napadu, velja posebej pohvaliti Matjaža Bajca, ki je svojo vlogo odigral brez napak, njemu ob bok pa se je postavil Primož Samar, ki je v obrambi uspešno zamenjal Vučkoviča in obenem znal v odločilnih trenutkih s samostojnim prodorom doseči koš in nasprotnika obdržati na varni razdalji. Simon Petrov, ki so mu nasprotnikovi obrambni igralci posvetili največ pozornosti, je kljub vsemu dobro vodil svoje moštvo. Mladi center Matjaž Smodiš, kije imel že srediprvega polčasa 3 osebne napake, je s pametno in zrelo igro ostal na igrišču do konca tekme in tako držal ravnotežje pod košema, kjer se je končno razigral tudi še vedno poškodovani Leon Stipaničev. Vendar časa za slavje ni bilo, saj Krki le zmaga nad Koprom, ki je z vsega 6 zmagami na 10. mestu, v zadnjem krogu rednega dela prvenstva zagotavlja nastop v play offu. Trener Seničar je že na ponedeljkovem treningu igralce opozoril, da jim bo uspeh prinesla le skrajno resna igra skozi celih 40 minut. Prav nič ne • Z uprave košarkarskega kluba Krka so sporočili, da bodo za navijače, ki bi jih želeli spodbujati na odločilni tekmi v Kopru, najeli poseben avtobus, ki bo v soboto iz Novega mesta odpeljal predvidoma ob 18. uri. Kdor bi želel za Krko navijati tudi v Kopru, n«y se javi v bifeju Rezelj v novomeški športni dvorani. Matjaž Bajc VELIKO SE JE NAUČIL - Matjaž Smodiš (v svetlem dresu) je prav ^ odločilni tekmi s Cometom dokazal, da seje letošnjo sezono veliko nauffl Sedaj ne la da dobro obvlada žogo, pač pit zna tudi obvlatlati samega sen in ohraniti mirne živce r primerih, v kakršnih sc je še ne dolgo tega zK1j precej razburjati. Namesto da bi zaradi petih osebnih napak predčastn zapustil igro, se je Matjaž tokrat ob številni uspešnih skokih za žogo v obratij bi in napadu z 22 točkami uvrstil med najuspešnejše strelce srečanja. (EoA I. V.) DOLENJSKI LIST spoznavajo svoje mesto ■i i- 3 s 'rri \'t ) / e} {ul ut ll 1)tf r iis“ jt* Af I j /i| Šolsko leto 1995196 za 1109 učencev novomeških osnovnih šol ne bo čisto navadno leto, saj sodelujejo v mednarodnem projektu Mesto pod mestom v okviru “Kulturno dediščino učencem evropskih mest”, ki ga organizira Svet Evrope. Mladi iz OŠ Grm, Šmihel, Center in Bršljin so bili izbrani, da bodo skupaj s svojimi vrstniki iz še 26 evropskih mest preko arheologije spoznavali zgodovino in razvoj svojega mesta, na ta način pa se bosta razvijala strpnost in družbena povezovanja. S svojimi mentorji so se že zagnano lotili dela. Projekt, ki ga vodi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, je predstavil njegov direktor Danilo Breščak, dipl. arheolog in samostojni konservator. Svet Evrope že od leta 1989 pospešuje kulturno vzgojo in dejavnosti v obliki Evropskih razredov dediščine. Tako je v povezavi z Evropskim načrtom arheologije in v sodelovanju z ICCROM (Mednarodno središče za študij varstva in restavriranja kulturne dediščine v Rimu) pripravil projekt Mesto pod mestom, v katerem letos sodeluje 26 evropskih mest, med njimi tudi Novo mesto kot edino v Sloveniji. Izbor sodelujočih mest je delo strokovnjakov, ker pa gre za prvi tak projekt, iz vsake dežele sodeluje le eno mesto, da bi delo kasneje lažje preverili in ocenili. Skorajda vsako mesto ima pod sabo še eno mesto Naslov projekta Mesto pod mestom prihaja iz arheoloških krogov. “Gre za prekrivanje naselbinskih struktur na enem mestu skozi več tisočletij. Skorajda vsako naše mesto ima še eno mesto pod seboj. Nekatera imajo še posebej izrazito naselitveno zgodovino, kot na primer velika antična mesta Ptuj, Celje, Ljubljana, in pa Novo mesto, ki ima zelo razvito prazgodovinsko tradicijo.. Tu so bile naselitve že od 10. stoletja pred našim štetjem, v pozni bronasti dobi,” je razložil Danilo Breščak. Potem je sledila naselitev v starejši in mlajši železni dobi. Najbogatejše najdbe na prostoru Novega mesta so iz halštat-skega obdobja, ko imamo na posameznih dolenjskih gričih vrsto prazgodovinskih gradišč, ki so utrjena z nasipi, obzidji, v okolici pa so se gradile dolenjske piramide - gomile, kjer so pokopavali umrle. Tu so arheologi našli tudi bronasto posodje, situle, čelade, orožje, nakit in tako dalje. Bistvo naloge Mesto pod mestom je širše seznanjanje z vsemi zvrstmi dediščine v mestu, sem pa spadajo tako stavbni ostanki ali današnje stavbe s svojo preteklostjo, sakralni objekti, utrd- 1 bene arhitekture srednjega veka, razvoj s obrti, življenje ob reki, odnos med urba- ^ nim in ruralnim načinom življenja... o “Projekt vsekakor pušča zelo široke možnosti za sodelovanje in tako mentorjem kot učencem dopušča ustvarjalen pristop pri raziskovanju tistega področja mesta, ki jim je najbolj zanimiv,” meni Breščak. Velik pomen ima zato, ker se na ta način ohranja dediščina za naslednje generacije. Ko se bodo otroci seznanjali s preteklostjo, se je bodo začeli zavedati in bodo do nje imeli tudi pravilnejši odnos. Novomeščani predstavljajo Slovenijo Pobuda, da bi v evropskem projektu Mesto pod mestom sodelovalo Novo ■S projektom Mesto pod mestom so na grmski osnovni šoli že začeli učenci 4. c razreda pod vodstvom mentorice Tilke Kaplan (na sliki levo). Odločili so se, da bodo raziskovali zgodovinsko dogajanje v Novem mestu. mesto, je prišla ob koncu lanskega šolskega leta. Novo mesto je bogato z arheološkimi najdišči iz časov Ilirov, Keltov in Rimljanov. “O tem smo najprej obvestili novomeško županstvo, ki je projekt podprlo, nato pa smo zagotovilo o sodelovanju dobili še iz vseh štirih novomeških osnovnih šol: Grm, Šmihel, Center in Bršljin,” je povedal naš sogovornik z Zavoda, ki projekt vodi ob pomoči in podpori Mestne občine Novo mesto, Dolenjskega muzeja Novo me- Danilo Breščak sto, Narodnega muzeja Ljubljana in Uprave RS za kulturno dediščino. V projektu sodeluje 57 mentorjev, in, kar je še posebej zanimivo, tudi slavisti, ne samo zgodovinarji. Na primer pri projektu Novo mesto v literarnih virih bodo proučevali Kettejeve pesmi, Trdinova zapisovanja itd. Preteklost bo raziskovalo 1109 otrok v različnih skupinah. Na nižji stopnji so to v glavnem razredi v celoti, v višjih razredih pa so se učenci odločili glede na želje in zanimanja. Starost sodelujočih je omejena: od 6 do 12 let. Učenci bodo na osnovi gradiva in ostalih pogojev eno ali dve ocenjevalni ob-dobji namenili proučevanju Novega mesta. Vključevali se bodo v izobraževalne aktivnosti na terenu in v muzejih, se pogovarjali s svetovalci, strokovnjaki in ljudmi, ki vedo o naši zgodovini povedati kaj zanimivega in morda še nepoznanega, udeleževali se bodo raznih aktivnosti ipd. Glede izbire nalog so bili zelo svobodni, saj je delovna skupina določila le okvirne teme, na primer: mesto in umetnost, mesto in literatura, mreža ulic v mestu, področje arheologije, arhitekture, obrambni sistem... Seveda je za takšno raziskovanje preteklosti potrebno veliko najrazličnejšega gradiva. Breščak je povedal, da so šolam pomagali z obsežnim fondom literature o Novem mestu, ki bo kosristna tudi pri vsakodnevnem pouku pri drugih predmetih. Veliko je prispevala Republiška uprava za kulturno dediščino, nekaj Dolenjski muzej in Zavod. V kratkem bodo na vseh sodelujočih šolah visele modre zastave Sveta Evrope, mladi raziskovalci pa bodo dobili identifikacijske kartice, s pomočjo katerih bodo imeli lažji dostop do virov informacij. Našo preteklost bodo spoznali tudi drugi Učenci morajo svoje delo zaključiti približno do konca maja, ko bo organizacijski odbor dobljeno gradivo pregledal, ga ovrednotil in izbral pet najboljših izdelkov na nižji (6-9 let) in višji stopnji (9-12), ki jih bo posredoval sedežu ICCROM- a v Rim. Projekt Mesto pod mestom je namreč tekmovalnega značaja. Razstava vseh izdelkov novomeških učencev bo junija v KC Janeza Trdine v Novem mestu. Danilo Breščak je povedal, da bodo v Rimu zbrali izdelke iz še ostalih 25 sodelujočih držav v Evropi in tudi tam bo potekal podoben izbor. Sledila bo razstava nagrajenih nalog, ki morajo biti v obliki “raziskovalnega vodnika po mestu”, in bodo poleg teksta lahko opremljene z risbami in fotografijami. Mednarodna žirija bo podelila nagrade v obeh starostnih skupinah, lahko pa tudi posebne pohvale, poudarek pa bo na grafični kvaliteti, kvaliteti raziskovalnega dela in originalnem pristopu. Vse sodelujoče šole bodo dobile potrdilo o sodelovanju, predstavnik zmagovalnih razredov pa bo povabljen na podelitev. Kasneje se načrtuje tudi možnost potovanja te končne razstave v vsa sodelujoča mesta, tako da bo omogočeno spoznavanje drugih mest in drugačnih pristopov k projektu. Že navdušeno raziskujejo Ena izmed štirih novomeških osnovnih šol, ki pripravlja svoj prispevek pri projektu Mesto pod Mestom, je tudi OŠ Grm. Tu so si izbrali najrazličnješe teme, od raziskovanja šolskih potrebščin nekoč in danes, kapiteljske cerkve, Bergmanove hiše in gradu Grm do zgodovinskih dogajanj v Novem mestu. Vesna Rakoša, ki vodi višjo stopnjo, je povedala, da so to nalogo skupaj z učenci vzeli zares in kot nagrado in priznanje, ker je bilo Novo mesto izbrano izmed številnih mest. Največ si jih je za svoje podrobnejše preučevanje izbralo zgradbe, ker se da tu dobiti največ gradiva. Ob koncu bodo izdelali kulturnozgodovinski vodnik, ki mu bo vsak učenec prispeval svoj kamenček. Izdelava takšnega vodnika za učiteljice na OŠ Grm ni nekaj novega. Tilka Kaplan, vodja učencev, ki raziskujejo zgodovinska dogajanja v Novem mestu, je povedala, daje z enim svojih razredov že leta 1992 izdelala vodnik po mestu, ki so ga mladi ustvarjalci naslovili Rudolfovo-Novo mesto-Valentinovo. Na to, da imajo mladi svoje “mesto pod mestom” radi in da z veseljem spoznavajo njegovo preteklost, ki jo potem znajo tudi ceniti, kažejo tudi njihove pesmice. “Kapitelj na gričku tam stoji in Novo mesto krasi. Tintorettijeva slika v njem stoji, Kapitelj znan je po tej znamenitosti. Še mnogo je zanimivosti, ki Krka jim čar deli, umetniki nekdanji vsi so Novo mesto povzdignili. Mesto naše imamo radi, naj bo Rudolfovo, Novo mesto ali Valentinovo.” LIDIJA MURN Vest kot talka Mrzel januarski veter je zavel nad prizoriščem krvavega dogajanja v dagestanski vasi Pervomajski. Hlad pa ni legel le na ruševine, strelske jarke in iznakažena človeška trupla, mraz in tesnoba sta prežela tudi marsikatero človeško dušo na tem planetu. Marsikoga je akcija jemanja talcev presenetila po obsegu, po drznosti in po krutosti, prav isto pa bi lahko rekli o razpletu drame ali, bolje rečeno, dokončni rešitvi po ruskem vzorcu. Rusko vodstvo se je vedlo kot užaljeni medved, ki ga je pičila čebela, ko ji je iz panja kradel med. Ukrepalo je grobo, arogantno in brez zavor. Večina žrtev je tako ali tako bilo kavkaške narodnosti in domače javnosti se Rusom ni bilo treba bati. Razumljivo je, da nihče ne more odobravati čečenskega jemanja talcev in ubijanja ljudi, ki z vso zadevo nimajo nič skupnega. A priznati je treba, da nihče tudi ne bi smel biti tiho ali celo odobravati ruskega vojaškega posega v Čečeniji - rušenja čečenskih mest in vasi ter ubijanja čečenskega prebivalstva. Ruska kolonialna preteklost na Kavkazu ne daje sedanjemu ruskemu režimu nobene pravice biti gospodar in sodnik nad narodi, ki hočejo svojo suverenost. Vest sveta se ni oglasila, iko je Grozni drhtel v eksplozijah ruskih bomb in izginjal v plamenih. Tudi Čečenske množične ugrabiteljske akcije je niso prebudile, čeprav so morda imele med drugim tudi ta namen. Žal je ljudska mentaliteta tako imenovanega zahodnega sveta drugače naravnana in svetovna vest je že prveč otopela. Bolj jo zanima na primer afera v angleški kraljevski družini kot pa usoda ljudi v “obrobnih”delih sveta. Pa nas vendarle prav sedaj prepričujejo, da postaja svet globalna vas. Je v tej vasi kljub vsemu pot do človekove duše in sočutja še daljša? Tudi slovenski predstavniki se do vprašanja niso javno opredelili, pa vendar bi v grobem lahko potegnili vzporednico s čečenskim ljudstvom, vsaj kar se hotenja po samostojnosti in lastni identiteti tiče. Kaj bi se zgodilo z nami, če bi živeli pod ruskim jarmom, si lahko predstavljamo. Ker imamo drugačen temperament in drugačne kulturne vzorce, bi se verjetno množičnih ugrabitev v našem osvobodilnem boju izogibali, kaj pa je zmožen v brezupu storitiž do konca ponižani duh, pa lahko samo ugibamo. Tudi ni mogoče vedeti, kaj se bo še porodilo med Čečeni, kjer sta stiska in, kot smo videli, odločnost zelo velika. Še najbolj pa je zaskrbljujoče vprašanje, kaj se bo izcimilo na ruski strani. Kot kaže, med ruskimi intelektualci ni dovolj razmišlju-jočih in vplivnih ljudi, da bi lahko odločilno spremenili rusko politiko. Ker pa je ruski medved razdražen in močan, lahko v navalu besa potegne tudi usodne poteze. Odsotnost osveščene ruske in svetovne javnosti mu to omogoča. Zato nam je v duši lahko še bolj hladno in nelagodno. TONE JAKŠE Lokalna samouprava med Občinski sveti so ekipe, ki naj bi popeljale barko lokalne samouprave v nove in lepše čase, njihovi krmarji pa so predsedniki oziroma podpredsedniki, ki jih predstavljamo na teh straneh Priloge. Povedali sov kako je v letu dni tekla njihova plovba* kako so odgovorno in zahtevno nalogo opravili. Če bi njihove kritične misli strnili, bi lahko rekli, da varno in zanesljivo plovbo ogrožajo strankarska razdeljenost doma in centralistične težnje od zunaj, nedorečena zakonodaja, ponekod tudi konflikti med pristojnostmi svetov in županov pa še kaj. BREŽICE Dr. Alojzij Slavko Sušin Brane Brodnik Brežiška občina spada med tiste v Sloveniji, ki imajo organe sveta, tudi predsednika. Tega je svet dobil razmeroma pozno, saj je dr. Alojzij Slavko Sušin prevzel to vodilno funkcijo 12. oktobra lani. Občinski svet se je še pred meseci nemalokrat ob pomembnih temah razdelil vsaj na dva politična tabora, ki sta si domala sovražno stala nasproti. Liberalna demokracija Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka in Slovenska nacionalna stranka so konec septembra lani tudi sklenile koalicijski dogovor o sodelovanju pri delu občinskega sveta in njegovih organov. Koalicija, ki še traja, šteje 20 svetnikov; v svetu jih je skupno 30. Zdaj so se zadeve umirile in sodelovanje med pozicijo in opozicijo v svetu poteka dobro, meni predsednik Sušin, ki ne graja opozicije, kljub temu da ga slednja na sejah sveta zelo pogosto zaposluje s pripombami in pobudami. “Opozicija je vredna vsega spoštovanja, ker je tako dejavna. Pozicija mora njene pobude obravnavati z vso resnostjo in mora sprejemati, kar opozicija predlaga dobrega,” pravi dr. Sušin. Vladajoča koalicija, ki ji kot član LDS pripada tudi Sušin, po mnenju predsednika sveta deluje enotno, vendar ne za vsako ceno in ne pri vseh zadevah, kar je med drugim pokazala tudi seja sveta pred dnevi. Sušin je predsednik sveta v občini, ki je podedovala precej dolga iz prejšnjega obdobja, nekaj pa si ga je v danih razmerah nakopala tudi pod sedanjo vodstveno ekipo. Je tudi predsednik sveta v državi, ki po njegovem nima očitnih nagibov, da bi pomagala občinam. V delovnem programu bi morali po Sušinovem mnenju odločno rešiti iz preteklosti podedovan problem, in sicer, da je občina urbanistično neurejena in ljudje, povedano preprosto, ne dobijo dovoljenj za gradnjo. Dosti dela bo z začeto gradnjo srednje ekonomske šole. To sta dve od pomembnih tem, ki se bodo zrcalile tudi v delu občinskega sveta, kot meni predsednik Sušin. MARTIN LUZAR CRNOMEL.I Andrej Kavšek Dipl. inženir strojništva Andrej Kavšek, ki je vodja sektorja kakovosti v črnomaljskem podjetju Danfoss r j Compressors, je predsednik . a črnomaljskega občinskega sveta, na volitvah pa je kan-didiral na listi Slovenske ljudske stranke. Pravi, da je bilo prvo leto nove lokalne • zakonodaje težko iz več ra- zlogov. Eden od njih je bil, da seje zakonodaja spremenila, konec prejšnjega mandata pa ni bilo nikomur v občinskih upravah najbolj jasno, kako bo po novem, in pustili so stvari čakati. Opravljali so le najnujnejša dela. “Občinski svet je moral prve mesece sprejeti kup novih aktov. Kaj je to pomenilo, nazorno kaže primer, ko nismo mogli podeliti plaket, ki smo jih sicer podeljevali ob občinskem prazniku, ker smo morali ponovno sprejeti akt o tem, v tem času pa je občinski praznik že minil,” pove Kavšek, ki sicer dobro ocenjuje delo občinskega sveta. Pravi, da so naredili vse, da pa sam tako in tako nikoli ne prizna poraza in ne vrže puške v koruzo, ampak vztraja do konca, dokler ne najde rešitve. V letošnjem letu bodo v črnomaljskem občinskem svetu posvečali veliko pozornost reševanju prometnim vprašanjem in ekologiji. Kar pa se tiče brezposelnosti, meni, da predstavniki občinskega sveta lahko v podjetjih zgolj prosijo, da bi se razmere izboljšale, ne morejo pa nanje vplivati. Glede delitvene bilance med črnomaljsko in semiško občino pa je Kavšek prepričan, da jo bodo morali rešiti tako, kot je predvidel zakon. “Občini bosta morali najti kompromis. Ocenjevanje vrednosti lastnine bi bilo metanje denarja skozi okno. Pričakujem, da si bomo premoženje razdelili sporazumno ter se tako končno znebili cokle, ki nas oboje ovira pri razvoju, Semičane morda še bolj kot nas,” pravi Kavšek, vendar je kljub številnim neznankam v lokalni samoupravi zadovoljen s prvim letom. Po njegovem so bili črnomaljski svetniki strpni in med njimi ni bilo sporov. MIRJAM BEZEK-JAKŠE IVANČNA GORICA Jurij Gorišek “Naš namen je ohraniti pokrajino z ljudmi in vasmi povsod in to dvigniti na višjo raven: gospodarsko, kulturno... V sožitju mora potekati tudi delo sveta. Kdor bo zdrahar, se bo opekel. O tem sem prepričan,” je strnil svoj pogled na delovanje občinskega sveta občine Ivančna Gorica v tem letu predsednik sveta, 54-letni magister financ Jurij Gorišek, zaposlen kot visok državni uradnik (direktor urada za zavarovalni nadzor) v Ljubljani pri ministrstvu za finance. Za svetnika je bil izvoljen na listi SKD. Po besedah mag. Goriška imajo ivanški svetniki nalogo poskrbeti, da dobijo kraji, ki so bili bolj zapostavljeni, malo več (na primer Suha krajina z Ambrusom, zaledje Višnje Gore in Šentvida, morda tudi zaledje Stične), “vendar vsi do enakomerne stopnje”. To pa se nanaša predvsem na vodovode, ceste, telefonijo, obnovo kulturnih domov. “Občina je dolžna v prvi vrsti skrbeti za javno dobro, predvsem za komunalne in družbene dejavnosti, vse od vrtcev in šol do zdravstvenih. Mi si ne moremo privoščiti kakšnega posebnega koncepta razvoja, ustvarjanja kakšne industrije, odpiranja novih tovarn, da bi na primer ustvarili 300 delovnih mest, ker za to pač ni denarja. Počasi lahko naredimo kakšne obrtne cone, omogočimo obrtnikom regresa, manjše naložbe v turizem, toda to so minimalni zneski v nekaj deset tisoč markah!” Glede na to, kako je občina nastala z mnogimi dokaj raznolikimi interesi krajev, sem si predstavljal, da bo preteklo leto prilagajanja. Pri tem pa je izredno pomembno, da ugotovimo, katere so glavne točke, in da se naučimo sodelovati, da tisti, ki je mislil, da bo delal zdrahe, spozna da tu ne bo imel mesta. Mislim, da so tisti, ki imajo to v sebi, spoznali, da za zdrahe ne bodo dobili večine. Tu, upam, sem tudi nekaj prispeval. V svojem mandatu hudih zdrah ne bom dopuščal! Z upravo je možno toliko, kolikor zna in kolikor je voljna delati. Gotovo manjka ljudi, ki znajo voditi projekte in obvladajo finance. Projekti niso šala, to dobro vem, ker imam z njimi 30-letne izkušnje!” J PAVEL PERC KOČEVJE Alojz Košir Brane Brodnik je predsednik občinskega sveta Dobrepolje. Čeprav je mlad, je bil že prej odbornik občinske skupščine Grosuplje. Po poklicu je diplomirani inženir elektrotehnike, dela pa doma v Kompoljah kot zasebni raziskovalec na področju računalniškega programiranja. “Sploh ni vprašanje, če nam gre zdaj bolje, ko so Dobrepolje samostojna občina. Vsak Dobrepoljec ve, daje zdaj bolje. Toliko, kot smo v minulemletu naredili v Dobrepoljah, nismo prej v več letih skupaj,” je povedal za začetek in dodal, daje bilo to možno, ker je v občini ostalo več denarja, kot ga je prejšnja leta. To lahko pomeni, da so Dobrepoljci prejšnja leta dobili premalo, pa tudi, da so zdaj bolj čisti računi in da dobljeni denar bolje obrnejo. Med pomembne lanske dosežke sodi ureditev občinskih upravnih prostorov. Asfaltirali so nekaj lokalnih in krajevnih cest. Na republiškem natečaju so konkurirali in dobili še dodatno denar za posodobitev ceste proti Hočevju. Iz republiških virov pa je bila lani po več letih le dokončno posodobljena in asfaltirana cesta proti Grosuplju, ki je bližnjica Dobrepolj za Ljubljano. Za novo občino je pomembna še ustanovitev Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Tako so končno dobili pod skupno “streho” vse šole v občini, tudi šolo v Strugah, ki je prej sodila v občino Kočevje, in vrtec v Kompoljah. Posebno razvesljivo je, da so pridobili zaupanje Stružancev, ki so na referendumu glasovali proti priključitvi k občini Dobrepolje. To zaupanje je Ireba še utrditi, zato dajejo velik poudarek tudi razvoju Strug. Poleg cest je bilo po vaseh narejenega še veliko drugega: pločniki, kanalizacija, parkirišča in še kaj. Najpomembnejše pa je, da je uspel referendum za dograditev osnovne šole in vrtca na Vidmu ter za posodabljanje cest v Strugah. Za letos pa je potrebno čimprej zbrati po vaških odborih želje in jih vnesti v občinski plan dela za naslednja štiri leta. To je pomembno zato, da bodo ljudje in člani občinskega sveta vedeli, kaj in kdaj se bo kje gradilo in urejalo. Zdaj namreč na sejah pogosto po nepotrebnem izgubljajo moči v prepirih, kaj je treba najprej narediti. Potem bo manj prepirov. JOŽE PRIMC KRŠKO Robert Kerin Krški občinski svet se je v preteklem letu sicer zelo velikokrat sestal, tudi s sklepčnostjo ni bilo težav, povprečna seja je bila dolga celo 8 ur, a kdor je delo sveta vsaj bežno pogledal, je lahko opazil, da ni bilo prav uspešno, saj so bile moči bolj usmerjene k strankarskim razprtijam kot pa k reševanju težav, ki jih v eni večjih slovenskih občin ni malo. “Že volitve so pokazale, da je ena stranka izrazito močna, glasove pa si deli še nekaj strank, tako da je večino, celo navadno, težko doseči. Škoda, da vodilna stranka ni naredila koalicije in bi tako zagotovila večino,” pravi Robert Kerin, podpredsednik krškega sveta. Občinski svet namreč še vedno nima predsednika niti podžupanov ne. Tako velik občinski svet (31 svetnikov) pa naj bi imel poleg predsednika vsaj dva podpredsednika in podžupane. Kljub poskusom predsednik ni bil izglasovan. Robert Kerin meni, da je bilo sodelovanje župana z občinskim svetom relativno dobro, a ga je občutno premalo, tako kot pri delu sveta pa so se razmerja odražala tudi v odborih in komisijah. “Veliko so se sestajali, a da so prišli do sklepov, je bilo potrebnih preveč moči in časa.” Krška občina je med zadnjimi, če ne zadnja v Sloveniji dobila statut. “V ospredju so bili strankarski boji, res pa je, da imamo sedaj enega najboljših in celovitejših statutov, tako da niti ni slabo, da se je sprejemal tako dolgo,” meni Kerin. Svet še vedno deluje po začasnem poslovniku, osnutek naj bi prišel na dnevni red konec januarja. Kerin upa, da se bo koalicija formirala in se bodo strankarska nasprotja pokazala namesto pri političnih prerekanjih pri konkretnih problemih, s katerimi se je svet sicer srečeval tudi sedaj. Najbolj pereče je bilo gotovo zapiranje rudnika Senovo, svet pa je ustanovili delovno skupino za spremljanje aktivnosti v zvezi z njim, tako da bo letos, ko bodo sproščena proračunska sredstva, gotovo viden velik napredek. Delo bo verjetno uspešnejše tudi pri delu sveta, ko bo sprejet poslovnik. Podpredsednik sveta bo imel v kratkem razgovor z vsemi predsedniki strank in vodji svetniških skupin, tako da bi s strpnostjo le dosegli konstituiranje občine, torej imenovali nosilce funkcij, ki so potrebni za normalno delo občinskega sveta. TANJA GAZVODA LOŠKI POTOK Dr. Peter Rus S pojavom demokracije v Sloveniji je iz dotedanje politične anonimnosti stopil tudi Alojz Košir, ko je bil izvoljen za predsednika kočevskega odbora stranke SKD, na čelu katere je še danes. Politične izkušnje si je pridobival počasi, tudi kot poslanec in nosilec funkcije v prejšnji sestavi občinske skupščine, lani pa je po koalicijskem dogovoru med strankami v svojem 54. letu pristal na izvolitev za predsednika kočevskega občinskega sveta. Pripravljen je bil na vse, pravi, zato mu kljub kritikam, kijih je pogosto deležen na račun slabega vodenja sej, ni žal, da je funkcijo sprejel. Na prvem mestu mu je namreč Kočevska, ki mu je kot rojenemu Kočevarju še posebno pri srcu. Pripomoči želi k njenemu hitrejšemu razvoju, zato na sejah sveta dopušča grob dialog, s katerim po njegovem mnenju pridejo do mnogih dobrih predlogov in rešitev. Na kritike tistih, ki na takšen način dela sveta ne pristajajo, se zato ne ozira. Zanj so, kot pravi, pomembni rezultati, ti pa so po letu dni dela po njegovi oceni in tudi mnenju večine svetnikov dokaj dobri. Na dvanajst rednih in eni izredni seji sveta so namreč sprejeli preko 110 sklepov, odlokov in drugih aktov in to navkljub težkemu začetku dela sveta, za katerega je bilo značilno “ukvarjanje samih s seboj” in “iskanje samih sebe”. Poklicno in politično delo ob dobrem sodelovanju s kočevskim županom Jankom Vebrom usklajuje tako, da na Srednji šoli Kočevje, kjer poučuje na smeri za strojništvo kot učitelj tehnolog, nadomešča izostanke z dela. Zaradi političnega dela je malo doma. K sreči ima žena za njegovo delo veliko razumevanja, štirje vnučki pa tako pri starih starših vedno “pridejo na svoj račun ■ MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Smo v času obračunov za : preteklo leto. V Loškem Potoku uspešnost merijo predvsem na podlagi dela nji-, hove nove občine. Predsednik občinskega sveta dr. Pe- j ter Rus, ki poleg tega dela vodi tudi resor za zaposlovanje, je o tem povedal: “Z velikimi neznanka- j mi in nekakšnim nelagod-j jem smo začeli na svoje. Z nastankom nove občine se še zdaleč niso rešili vsi problemi, ob starih pa se vedno znova porajajo še novi, mi pa prihajamo v zagato, kako, jih vse rešiti. Če bi delo občinskega sveta ocenjeval glede na majhnost naše občine in majhno število ljudi,1 potem bi lahko rekel, da so uspehi veliki. Nekaj stvari pa nehote odrivamo, denimo zaposlovanje, ki ga bo treba reševati drugače kot doslej. Gotovo je največji uspeh nova cesta. Tu imajo veliko zaslug župan, strokovna ekipa in posamezniki. To je bilo kar drzno dejanje. Pohvalno je tudi to, da sta se j župan in občinski svet dobro ujela. Strpnost in enotnost sta po moji oceni jamstvo uspeha tudi zanaprej. Oseb-no"menim, daje ključnega pomena za napredek občine, da vsem ljudem zagotovimo eksistenco. Žal je trenutno stanje v gospodarstvu katastrofalno. Občina sicer nima neposrednega vpliva na gospodarstvo, trudimo pa se, kolikor je v naši pristojnosti, da bo npr. v primeru Inlesa stečaj kar najmanj boleč, da se ne bo ponovila zgodba Rika, kjer je počasnost reševanja ustrezala le nekaterim. Letos imamo v načrtu telefonijo. Upam, da nam bo uspela. Probleme imamo z vodovodoma, zlasti travljan-skim, ki nimata uporabnega dovoljenja. Mnogo je zadev, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pa tega ni, ker nam sredstva ne dovoljujejo. Lahko pa rečem, da naredimo veliko več, kot smo naredili v prejšnjem mandant-nem obdobju, ko smo bili še v ribniški občini. Trenutno nas čaka delitvena bilanca, ki ne bo tako preprosta, kot si nekateri zamišljajo. Nekateri jo jemljejo zelo preprosto, denimo ribniški župan. S to občino se sicer dogovarjamo, kočevska inačica delitve pa je popolna nznan-ka. Pričakujemo še velike zaplete. Shodili smo uspešno I in lahko optimistično gledamo v prihodnost.” ALBIN KOŠMERL METLIKA Jože Mihelčič Predsednik metliškega občinskega sveta Jože Mihelčič, sicer v.d. direktorja Ko- J munale Metlika, ki je naj občinskih volitvah kandidiral na Listi za Metliko, me-j ni, ko se ozre v minulo leto, —» - da ga je tukajšnji občinski svet zapravil za konstitui-ranje občine po zakonih o lokalni samoupravi. Po nje-govem so zlasti nenormalno dolgo vlekli s sprejemom poslovnika. Sprejeli so ga šele jeseni, medtem ko soj konstituirali telesa sveta šele konec decembra. “V začetku našega mandata je bilo še čutiti j strankarsko pripadnost svetnikov, sedaj pa že lahko j rečem, da smo ekipa, ki daje prednost življenjskemu reševanju problemov. Vendar pa imamo pri reševanju, težav večkrat zvezane roke,” pravi Mihelčič, prepričan, j da jih je država glede lokalne samouprave pošteno potegnila za nos. Po njegovem je vse preveč centralizirano. Denar se steka v Ljubljano, potem pa morajo zanj prositi, prošnje pa vsestransko utemeljiti. Za takšne utemeljitve je po njegovem potrebnega veliko dobrih kadrov na občini, ki pa jih v Metliki, kjer je občinska uprava skrčena ns najmanjšo mero, ni. “Že res, da je država zagotovilu porabo v občini, a 80 odst. tega denarja je z zakonom že razdeljenega. Metliški proračun je vreden okrog 3 milijone nemških mark, v občini pa lahko tuhtamo le. kako bomo razdelili 500 tisoč mark. Problemov pa je zelo veliko. Samo na komunalnem področju bi pO-l trebovali milijon mark na leto, da bi do leta 2000 nadoknadili zamujeno,” razmišlja Mihelčič ter z žalostjo; ugotavlja, da se glavni namen občinskega sveta, torej reševanje lokalnih problemov, ni uresničil. Razlogi so po njegovem trije: za reševanje teh težav j ni ne programov, ne denarja, ne kadrov. “Po eni strani država ni prav nič varčna pri reševanju svojih problemov, a jih rešuje nekvalitetno, po drugi strani pa zaj lokalne probleme ni denarja in je potrebna velika im-j provizacija,” pravi Jože Mihelčič in v nekaj besedah | opiše minulo in prihodnja leta tako: “V preteklem letu J smo se v občinskem svetu precej ukvarjali sami s seboj,I upam pa, da se bomo sedaj prijeli dela na pravem kom MIRJAM BEZEK-JAKŠ^ centralizacijo in strankarstvom NOVO MESTO Janez Mežan Profesor slovenščine, ki izhaja s Ponikev pri Trebnjem, a zdaj živi v Mirni Peči, je postal predsednik sveta mestne občine že na 1. seji sveta decembra 1994. Zaposlen je na Gimnaziji Novo mesto, pred tem pa je 11 let poučeval v Ivančni Gorici in bil tudi ravnatelj Študijske knjižnice v Novem mestu. Prepričanje, daje kot predsednik le eden med enakimi, saj ima en glas v svetu in se mora tako kot ostali podrejati poslovniku sveta. Hkrati mora usklajevati delo, skrbeti za zakonitost in delovati združevalno. Vsem svetnikom je dolžan zagotavljati enake možnosti za razpravljanje ne glede na pripadnost stranki (sam je član Janševe SDSS). Po njegovem ima svet zelo velike pristojnosti in sprejema vse pomembne odločitve ter okvire za življenje in razvoj občine. “Lani so imeli 14 sej in vsaka je imela 10 do 12 točk dnevnega reda. Marsikateri bi se lahko izognili, če bi imeli župani več pristojnosti. Tako bi marsikdaj lahko sami ali pa v sodelovanju z občinsko upravo rešili zadeve, kar bi lahko izboljšalo operativno delo, omogočilo večjo učinkovitost in hitrejše ukrepanje. Zal je zakonodaja tu nedorečena. Na začetku, ko so sveti začeli delovati, se sploh ni vedelo, kakšne so čigave pristojnosti. Menim, da bi morali natančneje opredeliti pristojnosti županov in svetov; če bi bilo to storjeno prej, gotovo ne bi prihajalo tolikokrat do konfliktov med svetom in županom.” Janez Mežan meni, da novomeški svetniki dovolj široko razumejo potrebe občine in da znajo tudi v pravem trenutku postaviti lokalne interese pred strankarske. Delo v svetu po njegovem dobro teče, saj redno opravljajo predvidene naloge, odprta pa ostaja delitvena bilanca med občinami Škocjan, Šentjernej in Novo mesto. Prav bi bilo, ko bi ljudje vedeli, da občinski svet sprejema odloke in daje okvire, medtem ko je za njihovo uresničevanje dolžna skrbeti občinska uprava na čelu z županom. Meni pa, da je svet preveč dosledna preslikava državnega parlamenta z vsemi odbori in komisijami vred, zato se razprave prevečkrat spolitizirajo. Jasno določene pristojnosti, več prostih rok županu, a hkrati ohranjena zakonodajna in nadzorna funkcija, naj bi bodočim občinskim garnituram olajšale delo. BREDA DUŠIČ GORNIK OSILNICA Mirjana Šercer izjave, ker je s tega položaja lm odstopil, vendar občinski I svet še ni izvolil novega B- *** predsednika, zato smo za- M prosili za izjavo podpred- ^B sodnico Mirjano Šercer. Bv Je učiteljica na os- IV, novni šoli Osilnica. Občina Osilnica |1 venska občina m šteje manj ^BBBBBB^B kot 400 prebivalcev. V tako majhni občini pa se vse kaže v povsem drugačni luči kot v velikih občinah. Tu so tudi majhni uspehi veliki, isto velja za težave ali nesreče. Mirjana Šercer meni, da so kljub majhnosti lani dosegli v občini kar velike uspehe. Osnovna preskrba z vsemi življenjskimi potrebščinami je zagotovljena vsem občanom, prav tako tudi zdravniška in socialna oskrba. Uspeh je dosežen tudi na področju osnovnega šolstva, saj so lani dobili še eno učiteljico in imajo tako dva kombinirana oddelka na razredni stopnji. Šola skrbi tudi za kulturna dogajanja. Nimajo pa učenci še primerne telovadnice. Osilnica je dobila tudi turistično pošto, kjer turisti dobijo informacije pa tudi propagandno in drugo gradivo. Prizadevamo si tudi, da bi za predšolske otroke zagotovili družinsko varstvo. V občini je bilo poskrbljeno za neprekinjeno požarno varnost in civilno zaščito. Potreba po tem se je pokazala med neurjem lansko jesen, ki je povzročila v občini za okoli 160 milijonov tolarjev škode, kar pomeni 15 občinkih proračunov. Letos bomo uredili čistilno napravo in kanalizacijo na Selih in v Osilnici. Vse vasi že imajo javno razsvetljavo, nekatere - takih je malo - pa jo bodo dobile letos. Poskrbeli smo za javno snago. Nezaposleni preko javnih del skrbijo za čisto okolje. V gradnji je cesta Osilnica-Kočevska Reka, ki bo šele prava cestna povezava s Slovenijo in bližnjica do Kočevja in Ljubljane. Vendar pri gradnji nastajajo težave, ker narovarstveniki zahtevajo varovanje črnega bora, kar naj bi imelo prednost pred nujnimi potrebami ljudi. Upamo, da bo končno le zmagal razum, saj v občini menimo, da se bo marsikateri občan, ki je zdaj zaposlen drugod, vrnil v domačo občino, če bo zgrajena ta cesta. Menimo, da je treba zagotoviti normalno življenje našim ljudem, ki si gotovo žele živeti v sožitju z zdravo in čimbolj ohranjeno naravo. JOŽE PRIMC Predsednik občinskega sveta Jože Štimec ni želel dati RIBNICA Andrej Mate Predsednik ribniškega občinskega sveta Andrej Mate je prevzel vodenje sveta aprila lani, ko je dotedanji predsednik sveta Jože Tanko postal ribniški župan. J^ot neodvisen kandidat zbora gospodarstvenikov Ribnice je sprejel ponujeno funkcijo, ker ga je dotedanje delo sveta prepričalo, da svetniki pri sprejemanju odločitev niso omejeni s strankarskimi direktivami. Slednje se je po Matetovem prepričanju izkazalo za dobro, saj so svetniki v preteklem letu kljub precejšnjim začetnim težavam brez večjih zapletov na enajst rednih in dveh izrednih sejah sprejeli preko 200 sklepov, odlokov, pravilnikov in drugih aktov. K učinkovitemu delu sveta, ki do sedaj še ni zabeležil nesklepčnosti, je po Matetovem mnenju prispevalo tudi dobro sodelovanje z županom in zaupanje v delo občinske uprave. Zaupanje je upravičeno, pravi Mate, saj so odbori oblikovani po principu strokovnosti članov posameznih odborov, kar pa si ribniški občinski svet lahko “privošči”, saj je med vsemi dvajsetimi svetniki dobra polovica fakultetno izobraženih. Fakultetno izobrazbo ima tudi Andrej Mate, ki pri 34-ih letih dokazuje, da leta, izkušnje in s tem pridobljena modrost niso vselej najpomembnejši pogoj za uspešnost. Kot diplomirani ekonomist je že štiri leta prvi mož v ribniškem podjetju ITPP, kot magister managementa pa občasno predava na Gea collegeu. Delo za občinski svet ga “obremenjuje toliko, kot je tudi pričakoval, da ga bo.” Zaradi preobremenjenosti se je lani moral odpovedati funkciji predsednika rokometnega kluba Inles. Kljub temu je klubu ostal zvest z nekoliko manjšimi zadolžitvami, zvest pa ostaja tudi v obljubi ženi in otrokoma, da kar največ sicer skopo odmerjenega prostega časa preživi v krogu družine. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE SEMIČ Anton Malenšek Anton Malenšek, predsednik občinskega sveta Semič, je član slovenskih krščanskih demokratov, sicer pa je dipl. inženir strojništva in direktor ter lastnik zasebnega podjetja Tomal. Semiška občina je nova in zanjo so se Semičani z veseljem odločili, saj se jim je po Malenškovih besedah •Sf—' _ z(jc|0j ja so v ffnomaijski M J občini prikrajšani. Kar pa se B| BB tiče pričakovanj pred letom dni, je prepričan, da danes ni razočaran nihče, ki je bil takrat realist. “Prvo leto je bilo v novih občinah namenjeno urejanju novo nastalih razmer, vendar smo pri nas naredili še marsikaj drugega. Zlasti smo bili uspešni pri investicijah, kot sta gradnja šole in vodovoda, kjer so dela potekala po načrtih. Še vedno pa ostajajo največji problem ceste, pri katerih so nas nekoliko opeharili, morda tudi zaradi našega neznanja in slabega informiranja,” pove Malenšek. Zatrjuje pa, da se v primerjavi s črnomaljsko občino še vedno počutijo v podrejenem položaju, ker ne morejo priti do vseh informacij. Po kapljicah odkrivajo, koliko imajo skupnega premoženja z nekdanjo skupno- občino, včasih pa je tudi težko ugotoviti, kakšni so bili viri premoženja. Da bi vse to premoženje ovrednotili, bi porabili veliko denarja, težko pa je ugotoviti, po kakšnem ključu ga razdeliti. To delo so prepustili županoma in v Semiču upajo, da bo končano letošnje leto. Malenšek je od vsega začetka vztrajal, da bi proučili, na kakšen način se bo občina preživljala, in pripravili projekte. Ima tudi vizijo razvoja občine, za katero meni, daje prava, vendar je to za sedaj predvsem njegov pogled na razvoj. Po njegovem bi ga morali postaviti na dva stebra: na podjetništvo in turizem. A najprej morajo imeti osnove za razvoj. Za podjetništvo sedaj pripravljajcprostorsko-ureditvene pogoje. Pri turizmu pa bi morali razmišljati predvsem, kaj naj ponudijo gostom, da bodo ostali v teh krajih čim dlje časa, pri tem pa bi morali imeti v mislih tudi odpiranje tržišča za kmetijske pridelke. MIRJAM BEZEK-JAKŠE SEVNICA Martin Novšak Martin Novšak, predsednik sveta občine Sevnica, na vo- I litvah i/voljcn na lisli SKD, po ^^HB poklicu diplomirani I jc eden vodilnih in najbolj H odgovornih mož/a delovanje B^^B Nuklearne elektrarne Krško: “Svet občine Sevnica je v letu 1995 na 14 rednih in eni izredni seji sprejel 191 sklepov, med katerimi je potrebno posebej omeniti sprejem občinskega statuta, poslovnika občinskega sveta, zaključnega računa za leto 1995, proračuna za leto 1995 in 19 odlokov ter pravilnik in odredbo. Občinski svet je imenoval 11 odborov, ki pripomorejo h kvaliteti dela sveta. Med pomembnejšimi praktičnimi sklepi velja omeniti sklep o nadaljevanju že začetih in o novozastavljcnih ak- tivnostih za modernizacijo lokalne infrastrukture, ki ga lahko vsaka krajevna skupnost izkoristi v prid nadaljnjega lastnega razvoja. Pri tem ne moremo mimo paketa odlokov s področja varstva in urejanja okolja,s katerimi želimo občane še dodatno vzpodbuditi k razmišljanju, da je je naš bivalni prostor odraz nas samih, in k dejanjem, ki bodo postopoma pripeljala do še lepše, bolj urejene in bolj zelene Sevnice in njene okolice. V korist občine in njenih občanov pa nas čaka še veliko nalog, saj se zavedamo, da še marsikaj ni postorjeno. Naše nadaljnje delo bo usmerjeno v izvajanje že sprejetih odlokov iz varstva okolja, posodabljanje lokalne infrastrukture, osnovnih šol, ustvarjanje pogojev za obstoj in razvoj dejavnosti, kot so obrt, podjetništvo, kmetijstvo, turizem, ki omogočajo občanom boljše življenje. Sociala, izobraževanje, kultura telesna kultura, so tista področja, ki imajo in bodo deležna v občinskem svetu posebne pozornosti. Mislim, da je bilo dosedanje delo občinskega sveta občine Sevnica konstruktivno in plodno, za kar se imamo zahvaliti prizadevnim članom sveta, delovnim telesom sveta ter županu in njegovim sodelavcem. PAVEL PERC Alojz Simončič Zakon o lokalni samoupravi je pred svetnike novonastale občine Šentjernej postavil kup nalog, ki so jih glede na to, da so orali ledino, dobro opravili. Tako so na prvih sejah volili vodstvene organe in formirali najnujnejše komisije, za nameček pa so se morali spopasti še s prostorsko problematiko nove občine, saj je bila uprava sprva stisnjena v prostorih krajevne skupnosti. Na občinski praznik konec avgusta so slavnostno odprli nove prostore v bivšem župnišču. Svetniki so na začetnih sejah obravnavali tudi veliko zadev, vezanih na popkovino prejšnje občine, kot so na primer skupna podjetja, skladi itd. “Večina jih je sicer ostala skupnih, a to ni dokončno zabetonirano, vendar je zaenkrat bolje tako, kot je,” pravi predsednik občinskega sveta Alojz Simončič. Tudi statut je svetnikom zaradi strankarske neusklajenosti vzel kar precej časa, na koncu pa so le našli kompromis in je bil, tako kot odlok o sistemizaciji občinske uprave, sprejet z absolutno večino. “Ko so stvari zrele, jih svet brez težav sprejme, čas razpravljanja pa ne sme biti merilo kakovosti odločitev, saj bi bile prehitre odločitve lahko usodne,” pravi Simončič. Proračun je bil razmeroma dobro pripravljen, saj je bil obravnavan in sprejet na eni sami seji, da pa nekatere postavke niso bile najbolje zastavljene, ni nič presenetljivega, saj je bilo tudi to področje za svetnike novo. Sicer pa so bile po mnenju predsednika občinskega sveta potrebe občanov v okviru možnosti zadovoljene. Svetniki so se lotili tudi reševanja nekaterih v javnosti spornih vprašanj, kot so delovanje bivših krajevnih skupnosti, podjetja Prag in peskokopa Camberk, ker pa so postopki razčiščevanja daljši, se bodo s temi vprašanji še ubadali, saj si tudi svet želi priti s temi kočljivimi zadevami na čisto. “Sodelovanje z občinsko upravo je bilo uspešno, glede na začetne težave, s katerimi smo se srečevali zaradi novosti in nedorečene zakonodaje, pa občinski svet v preteklem letu ni imel časa za delanje načrtov, čeprav smo pravzaprav postorili vse, kar se je dalo v enem letu. Napake so verjetno bile, saj se vsi še učimo, a v letošnjem letu bo že lažje usmerjati tako aktivnosti kot proračun. Počasi in postopno lahko pričakujemo celo napredek v občini, seveda pa ne bomo zamudili nobene priložnosti, ki nam jo bo z različnimi razpisi ponudila država,” pravi Alojz Simončič. TANJA GAZVODA ŠKOCJAN Marija Halas V lanskem letu svet občine Škocjan ni imel izdelanega posebnega načrta dela. bil to šele začetek novonas-tale občine, zato pa je bil sta-m tut med prvimi nalogami sve-R W ta, ki je bil sprejet že v začetku JB leta. Obravnavali so tudi šte- ^^B vilne druge odloke in akte ter tekoče aktivnosti. Kljub H definirani zakonodaji o lokal-ni samoupravi predsednica sveta Marija Halas ocenjuje delo sveta v preteklem letu za uspešnega - na vseh sejah so bili sklepčni, ni bilo čutiti strankarskih teženj pri reševanju problemov, svetniki so vložili veliko truda in so bili pripravljeni pomagati, ne nazadnje pa je bilo tudi sodelovanje z občinsko upravo in županom dobro. Nerešena vprašanja oziroma naloge, ki se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, so gotovo vzpostavitev podružnične šole na Bučki (to naj bi se zgodilo še letos) in dopolnitev dejavnosti šole v Škocjanu z ustanovitvijo oddelka glasbene šole. Določilo naj bi lokacije za gradnjo obrtne cone, reševali romsko problematiko, letos bodo formirali tudi občinski praznik in še kaj. Sedaj bo tudi lažje sprejeti proračun kot lani, saj je finančno stanje le bolj jasno, praktično na vseh področjih življenja v občini pa bodo lahko delali bolj načrtno. Poskušali bodo približati dejavnosti občine in upravnih enot občanom, tako naj bi celotno občino pokrivala ena upravna enota in bi le ta omogočila občanom preko urada urejanje čim večjega števila zadev v samem Škocjanu. Ljudje so namreč na tem območju še vedno delno vpeti v okvire nekdanjih občin: novomeške in sevniške. “Upamo, da bomo v zadovoljstvo vseh čimprej rešili zahteve občanov Bučke po krajevni organiziranosti. Zakon o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij je še v parlamentarni razpravi in upamo, da bo v njem opredeljen tudi status krajevnih oziroma vaških skupnosti. Menim, da je nastopila težava pri informiranju občanov, ljudje so bili premalo seznanjeni s spremembami, kijih je prinesla nova lokalna samouprava, saj je tudi funkcija občine drugačna, velik del pristojnosti namreč pripada upravni enoti,” pravi Marija Halas, edina svetnica v sicer 12-članskem svetu. TANJA GAZVODA TREBNJE Dr. Marjan P. Pavlin Predsednik občinskega sveta Trebnje, dr. Pavlin, je zaposlen kot vodja ginekološko-porodniškega oddelka novomeške bolnišnice: “Ob pregledu dela občinskega sveta Trebnje za leto 1995 sem kot njegov predsednik lahko povsem zadovoljen. Premagali smo začetniške težave in izpeljali 11 rednih sej. Seveda ni šlo brez težav in zapletov, predvsem na začetku našega delovanja, ko niso bile jasne pristojnosti župana in občinskega sveta, kar je povzročalo nezaupanje med občinsko upravo, županom in svetom. Tem nesoglasjem je botroval tudi poskus delovanja na star način (občinska skupščina in izvršni svet občine!). Po sprejetju sprememb zakona o krajevni samoupravi, sprejetju sistematizacije in oblikovanju občinske uprave, je naše delo steklo. Na sejah smo ob dobri udeležbi (od 25 članov sveta se je sej udeleževalo 22 svetnikov) brez zapletov sprejeli akte sveta in občine, le statut smo zaradi nesoglasja svetnikov (občinski praznik - dva spominska dneva!) sprejeli šele v drugem poizkusu. Večino sklepov smo na sejah sprejeli soglasno, pri kadrovskih zadevah pa s preglasovanjem. Sprejeli smo precejšnje število odlokov in rešili več kot 60 prošenj, saj smo prisluhnili vsaki prošnji krajanov, društva ali organizacije. Menim, daje uspešnost občinskega sveta prav v navezi občan - svetnik - občinski svet in obratno. S formiranjem odborov sveta bo naše delo lažje in boljše, saj bodo odbori bolj strokovno rešetali in reševali problematiko vlog ter pripravili ustrezne rešitve za sprejem le-teh na sejah občinskega sveta. Letos bo potrebno sprejeti poslovnik sveta in izpeljati volitve v krajevne (skupnosti) svete. Danes delujejo nekatere KS v občini jjpbro, druge slabo. Menim, da trditve nekaterih, daje trebanjska občina prevelika, ni iz trte izvita, ampak se bo lahko ta velikost kaj kmalu izkazala za resen problem pri delovanju KS. Kako bomo izpeljali volitve v krajevne svete, še ni jasno, ker je ministrstvo za lokalno samoupravo na tem področju lani naredilo vse premalo.” PAVEL PERC VELIKE LAŠČE Peter Indihar Peter Indihar po poklicu kmetijski inženir, je zaposlen pri Kmetijskem zavodu kot kmetijski svetovalec. “Lokalna samouprava je dolgotrajen projekt in je njeno delovanje težko oceniti po šele letu dni delovanja. Upamo pa, da bo želeni cilj, se pravi odločanje o lokalnih zadevah na lokalni ravni, hitreje dosežen. Lani smo predvsem konstituirali novo občino in njene organe in nadaljevali z izpolnjevanjem programov na področju šolstva, zdravstva, kulture, društvenih dejavnosti, turizma, kmetijstva, drobnega gospodarstva, sociale in komunale. Dokončali smo nekaj že prej začetih investicij (mrliške vežice v Laščah, vodovod na Turjaku, asfaltiranje cest do Krvave peči in Velikega Ločnika, urejanje vodotoka Rašica), nekaj del pa bo potrebno dokončati letos, ko bo treba poskrbeti tudi za dokončanje nekaterih cest. Pričakujemo tudi, da bomo letos za urejanje komunalnih zadev v občini dobili več denarja, saj smo se lani otepali z velikimi težavami zaradi pomanjkanja denarja. V občinskem proračunu za letos bo treba zagotoviti denar za komunalne zadeve (vzdrževanje in asfaltiranje cest, pridobivanje dokumentacije za gradnjo čistilne naprave, sanacija vodovoda za Velike Lašče), drobno gospodarstvo, kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti (za regresiranje obrestne mere za posojila za te dejavnosti) in za druge programe, za katere je v lanskem občinskem proračunu zmanjkalo denarja. Načrtujemo pa tudi sodelovanje v programih za oživljanje podeželja preko firme AREA PRO Cerknica, in sicer pri gradnji suhorobarske ceste in organizaciji mednarodnega tabora Most-vas, ki bo tudi v eni izmed naših vasi. Sodelovanje med občinskim svetom, občinsko upravo in županom je bilo dobro in uspešno, saj ni prihajalo do nepotrebnih zapletov. Že na začetku smo namreč razčistili pristojnosti posameznih organov. Nekaj zapletov je bilo le pri določevanju občinskega praznika, kar pa za občino ni bistvenega pomena. Razne težave in zaplete pa smo in bomo vedno reševali s skupnimi močmi in v korist občine in njenih prebivalcev. Pri tem ni bilo političnih zapletov zaradi posameznih strank, saj stranke na lokalni ravni niso in ne bodo gibalo razvoja.” JOŽE PRIMC bbmbbbbbbbbi PODJETNIŠKA DRUŽINA LETA 1995 Pometač, čuvaj in direktor V Sloveniji je danes okrog 50.000 obrtnikov, poleg tega pa redno deluje čez 40.000 malih podjetij. Poplava novih podjetnih ljudi je dobra osnova za razvoj in zdravo selekcijo med njimi. Eni bodo ostali, drugi propadli. Nobena skrivnost ni več, da je med najuspešnejšimi malimi podjetji največ takih, ki so zrastla iz obrtnih delavnic. Te so se kalile v času, ki obrti in zasebnemu podjetništvu ni bil naklonjen, dočakale svojo priliko in jo tudi izkoristile. Med njimi je tudi družina Gril iz Grosupljega s svojim podjetjem Gramat Gril, ki je bila sredi preteklega tedna v akciji Naše žene, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Zavoda za zaposlovanje razglašena za podjetniško družino leta 1995. Podjetje Gramat Gril, d.o.o., ima vse značilnosti hitro razvijajočega se malega podjetja v družinski lasti. Ravno za take mnogi trdijo, da so jedro rasti slovenskega gospodarstva. Avgust in Ana Gril sta večinska lastnika podjetja, v njem pa poleg njiju danes delata še sinova Peter in Matjaž ter Petrova žena Jožica. V Grosupljem deluje matično podjetje in v Dolenjskih Toplicah še sestrsko. Danes trgujejo z devetimi državami in navezujejo stike še z drugimi. Poleg tega so Grilovi skupaj z avstrijskimi partnerji ustanovili še SWR Beton Slovenija, podjetje za izdelavo bioloških čistilnih naprav in lovilcev olj in maščob, ki se mu obeta velik razvoj. Sodelujejo tudi v konzorciju za izgradnjo naravnega zdravilišča na Kočevskem in se tako s kapitalom vračajo v kraje, od koder so doma. V podjetju Gramat Gril je zaposlenih 36 delavcev. Se vedno ostajajo zvesti prvotni dejavnosti - izdelavi betonskih tlakov, zidakov, elementov za betonske sti še povečali. Ukvarjajo se tudi s cestnimi prevozi, na področju kmetijstva pa tržijo še repromaterial in škropiva. Sanje o čisti Krki postajajo resničnost Zraven obstoječe blagovnice v Dolenjskih Toplicah bodo letos dokončali nov del, kamor bodo preselili vso keramiko in namestili še druge talne obloge, uredili galerijo za različne predstavitve in še kaj. Računajo na nadaljnji razvoj trgovine na Dolenjskem in tudi na Kočevskem, kjer bodo zgradili podobno blagovnico kot v Dolenjskih Toplicah. “Še dve stvari sta, o katerih smo pred leti še samo sanjali, zdaj pa jih že uresničujemo. Oba z ženo sva posebej občutljiva do narave, zato se nama zdi, da je treba njeno uničevanje zaustaviti. Od nekdaj sem se vpraševal, kaj napraviti z odpadnimi vodami, a ko so v tujini tehnično dorekli stvari in začeli uporabljati manjše čistilne naprave, sem stopil v stik z nekaj avstrijskimi podjetji s tega področja in tako je nastala mešana družba SWR Beton Slovenija. Za zdaj poskušamo po čim ugodnejših cenah uvažati opremo za čiščenje odpadnih voda iz Avstrije, v načrtu imamo gradnjo tovarne za izdelavo bioloških čistilnih naprav ter lovilcev olj in maščob, skupaj z nekaterimi strokovnjaki pa V podjetje se vključuje tudi mlajša generacija: sinova in snaha. pripravljamo projekt za celovito čiščenje odpadnih voda od izvira do izliv Krke,” napoveduje Gril. Druga zgodba iz sanj Avgusta in Ane Gril že tudi postaja stvarnost. Kupila sta 37 ha zemljišč okrog jezera pri Kočevju, kjer naj bi v srednjeročnem obdobju skupaj s še nekaterimi partnerji zgradili naravno zdravilišče. Zdaj so ustanovili konzorcij in zbirajo vlagatelje. V že omenjeni blagovnici na 2 ha velikem kompleksu v Šalki vasi pri Kočevju bodo zgornjo etažo (290 kvadratnih metrov) namenili novi dejavnosti: predavanjem, terapijam z naravnimi pripravki, savni ipd. O začetkih ne govorita veliko Seveda je zgodb iz njunega življenja še več. Nekaj je takih, ki ju tesno povezujejo: ljubezen do narave, skrb za čisto okolje, čebelarstvo in ohranjanje zgodovinskega spomina, ki je vezan za Avgustove kočevarske korenine. Zgodba, v kateri se njune poti najbolj tesno prepletajo, pa je tista o začetkih njunega zasebnega podjetništva. O tem nista veliko govorila, več pa o sedanjosti in še največ o prihodnosti. V preteklost se večkrat vrača Ana, kije po letu 1967, ko je sama začela z obrtjo, in po letu 1968, ko se ji je pridružil še Avgust, hkrati igrala več vlog. “Bila sem mati, žena, snažilka, proizvajalka in vse drugo, kar je bilo treba,” se spominja. Kljub temu da je obrtnike sistem tedaj omejeval, menita, da je bilo v Sloveniji že po letu 1975 za obrtnike veliko bolje. Izrazit preobrat in nove možnosti za razvoj podjetništva pa je prinesel že Markovičev zakon. “Marsikdo reče, ko gleda naše imetje, kako veliko doto bos- ta imela najina sinova. Res sta dobila doto, a ne zaradi stavb, ampak zato, ker sta se naučila delati, ker sta v stroki doma in ker imata zdrav odnos do ljudi. Sinova sta rastla v obrti in sta od petega leta naprej pomagala, kar sta lahko. Vedno sva jima govorila, naj se učita, da bosta lahko delala,” pravita Grilova. Zeloju motijo vse večje socialne razlike, zato menita, da je njihova družina bogata predvsem zato, ker nudi 40 delovnih mest in tako lajša življenje 40 družinam. “Včasih je bilo lažje začeti iz nič, ker je bilo veliko ročnega dela, danes se tako ne da začeti, kapitala za začetnike pa ni. Iz lastnih izkušenj veva, da v nekem trenutku odločajo malenkosti, mogoče nekaj tisoč mark. Tega bi se morali v naši državi zavedati in pomagati tistim, ki začenjajo s podjetništvom.” BREDA DUŠIČ GORNIK VAROVANJE NARAVE . Ana in Avgust: “S kapitalom se vračava v kraje, od koder sva doma. ” ograje, vinogradniških stebrov in raznih maloserijskih betonskih izdelkov. Ustvarili so dobro blagovno znamko kakovostnih in naravi prijaznih proizvodov, ki jo zdaj skrbno varujejo. Podjetje ima iz lastne proizvodnje še 30 odst. bruto prometa, medtem ko ostalo zasluži s trženjem. Avgust Gril trdi, da bo tako tudi v bodoče, saj računa na širjenje proizvodnje. Meni namreč, da gospodarstvo Slovenije nikakor ne bi smelo sloneti le na trgovini in bančništvu. Dva paradna konja Gramat Gril obvladuje 10 odst. slovenskega tržišča s prodajo keramičnih izdelkov in lepil. “Za kaj takega je nujna dobra ponudba, reklama, strokovnost, hitra dobava ter povezava s številnimi podjetji in kupci, česar nikakor ni mogoče obvladovati, če nimaš vsaj za milijon mark zalog. Na področju keramike smo gradili blagovno znamko štiri leta,” pravi Avgust Gril. Keramika in betonski izdelki sta dva paradna konja Grilovih, vendar poleg njiju razvijajo še druge dejavnosti. Prodajajo posebne gradbene materiale za obnovo starih zgradb, zadnje čase si veliko obetajo tudi od trženja strojev za gradbeništvo in kmetijstvo, za kar so si morali zagotoviti zanesljive partnerje po vsej po Evropi. Uvažajo tudi rabljene stroje, jih sami obnavljajo in prodajajo. Lani so delali s kmetijskimi stroji za nekaj večjih kmetijskih obratov (npr. kombajni večjih zmogljivosti), a tudi letos so sklenili že precej dogovorov z večjimi posestvi, zato bodo zmogljivo- Ogroženi nebesnih Planinski orel, ki se ponaša tudi z nazivom zlati orel, je ena najbolj ogroženih živalskih vrst pri nas in je zato uvrščen v Rdeči seznam ogroženih ptičev Slovenije. Z zakonom je popolnoma zavarovan, ne sme se ga loviti, pleniti njegovih gnezd,' zadrževati v ujetništvu in ne motiti v njegovem naravnem okolju. Vendar je kljub temu ta lepa ptica še vedno ogrožena, čeprav je neposredna nevarnost iztrebljenja odvrnjena. Ob k sreči vse redkejših kršilcih zakona planinskega orla ogroža predvsem uničevanje njegovega naravnega okolja. Planinski orel je v zadnjem stoletju doživel pravi pogrom. V skladu s prevladujočim mnenjem, po katerem so ene živali človeku koristne, druge pa škodljive, je bil kot ujeda uvrščen med človekove sovražnike in kot takega so ga neusmiljeno iztrebljali. Poprej je živel po vsej Evropi in v severni Afriki, tudi v ravninah, zaradi neusmiljenega lova pa je na nekaterih območjih povsem izginil. V srednji Evropi se je ohranil le v odročnih predelih alpskega in obalpskega sveta. V Sloveniji so ga, ko je postal redkost, sicer delno zaščitili, prav zares pa ne zavarovali, saj je še naprej ostajal zanimiva lovska trofeja in človekov sovražnik. Šele ko se je tudi k nam prebilo drugačno gledanje in razumevanje vloge plenilcev v naravnem okolju, ko je bilo dokazano, daje njihova vloga v danih ekosistemih nenadomestljiva, je planinski orel pri nas dočakal popolno zakonsko zaščito. K sreči še pravi čas. Kako je s planinskim orlom v Sloveniji, koliko je še teh ptic, kje vse gnezdi, kaj ga ogroža in podobno, se kljub pove- krc,|i širjav čanemu zanimanju za ogrožene ptice na Slovenskem ni zanesljivo vedelo, zato je ministrstvo za kulturo omogočilo projekt Cenzus planinskega orla v Sloveniji, ki ga je izvedel ornitolog Viktor Luskovec. Izvedba je potekala od leta 1992 do lanskega decembra. Ta projekt je bila ena prvih nalog na področju varstva in ohranitve ogroženih živalskih vrst, ki jo je v skladu s politiko do tega področja začrtala slovenska vlada. Ugotovitve, ki jih je ministrstvo za kulturo širši javnosti predstavilo na posebnem plakatu, so spodbudne. Luskavec piše, da pokrajinska raznolikost Slovenije nudi planinskemu orlu silno zanimiva življenjska okolja, od mogočnega alpskega sveta do širnih gozdov Pohorja in ko-čevsko-notranjskega območja pa vse do prostranstev primorskega in obalno-kraš-kega sveta. Tod živi 32 parov te mogočne ujede, ki je še vedno redka in ogrožena. Več parov živi na mejnih območjih s sosednjimi državami, Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Ptice izmenično gnezdijo enkrat na naši, drugič na sosednji strani meje. “S proučevanjem smo bolje spoznali vlogo planinskega orla v ekosistemih in oblike njegovega ogrožanja, pridobljeni podatki pa bodo dobrodošli pri oblikovanju varstvenega programa in ukrepov za ohranitev te vrste v Sloveniji ter za nadaljne raziskave,” je zapisal naš ornitolog, ki meni, da je po zakonskem zavarovanju planinskega orla pred nami nova naloga: obvarovati njegov življenjski prostor in mu zagotoviti možnosti za nemoten razvoj in ohranitev. Kljub temu da je planinski orel z zakonom popolnoma zavarovan, so oko- v \y. p* f Kralj nebesnih širjav v ujetništvu v ljubljanskem živalskem vrtu. ljevarstveniki ugotovili kar 15 primerov ogrožanja te mogočne ptice in celo nekaj uničenj, kar dokazuje, da se novi pogledi na naravo in divjad le stežka uveljavlja. Planinski orel je res mogočna, kraljevska ptica. Samec je dolg več kot tri četrt metra in težak 3,5 kilograma, samica pa doseže še večjo dolžino in večjo težo, do 4,5 kilograma. Kljub teži je planinski orel dober letalec in jadralec. Njegova krila merijo v razponu okrog 2 metra, na njih lahko ure in ure jadra ter opazuje svoje lovišče. Ko njegov ostri vid opazi plen - to je lahko tudi večja žival, jagnje, gamsov kozliček ali mlad jelenček - se bliskovito spusti nanj in ga zagrabi z močnimi in ostrimi kremplji. Lovi seveda tudi manjše ptice in živali, vendar v glavnem na tleh. Če je lačen, se loti tudi mrhovine. Ko je čas za razplod, si najraje postavi gnezdo v težko dostopni skalni steni, izbrano gnezdo pa potem lahko j uporablja več let. Samica zleže dve do tri jajca in jih vali nekaj več kot 40 dni-Običajno ostane v gnezdu en sam mladič-Starša ga hranita celih 11 tednov, predno je goden za samostojen lov in preživetje-1 Orlič je spolno zrel šele po petih ali šes-1 tih letih. Vse to seveda dela planinskega I orla za ranljivo živalsko vrsto. Morda je najbolj dragocena lekcija, ki se je učimo ob varovanju planinskega J orla, ta, da moramo ohraniti neokrnjena nekatera naravna okolja. Odmiranje orla I je znak, da smo pregloboko posegli v naravni tek stvari. Danes vemo, da za take posege nazadnje plača visoko ceno človek sam. Varovanje planinskega orla je torej varovanje nas samih! MILAN MARKELJ NAGRADI V NOVO MESTO IN METLIKO Žreb je izmed reševalcev 1. nagradne križanke izbral Anico Florjančič iz Novega mesta in Janjo Nemanič iz Metlike. Florjančičeva bo prejela denarno nagrado, Nemani-čeva pa knjižno. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 5. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 2. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 1. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MOJCA, KELA, LEVI, AMAN, IREALNOST, GIB, HANOI, SUHADOLC, ORO, ATEIST, APAČI, UJEC, KA, JULIJANA, DEL, ARA, ALIN, TELE, JANA, KAJKAVEC, ANIS, ATENTAT. PRGIŠČE MISL.I Moč v rokah neumnega danes lahko usodno vpliva na to, kaj je pametno jutri. B. M. ZUPANČIČ Pošteno in moralno je, da sinovi doživljajo dejanja svojih očetov kot ponos ali breme, ni pa prav, če si jih prilaščajo ali se čutijo zaradi njih zaznamovane. q ZLOBEC Usta so dveri, ki se zapirajo od znotraj. Ž. PETAN Naše življenje, edino, ki ga imamo, večinoma poteka kar tako, mimogrede. V KAVČIČ ČEBELARJI NAGRADNA KRIŽANKA 2 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NEDAVNO UMORJENI IZRAELSKI PREMIER (JICAK) IME PESNIKA ŽUPANČIČA ČETRT, BOKALA, MERICA JAPONSKA UTEŽNA MERA VZDEVEK GRŠKEGA LADJARJA ONASSISA AMERIŠKI SMUČARSKI CENTER ZVEZDA V ORLU DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SODOBNI ITALIJANSKI PISATEU (UMBERTO, •IME ROŽE') ŽIVAL S TELETOM NRAVO- SLOVJE ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) SPODBU- JANJE, OŽIVLJANJE KRŠČANSKI TURŠKI PODLOŽNIKI SAMEC PRI KOKOŠIH UMSKI VARUH DOMAČEGA OGNJIŠČA RADIKAL OCETNE KISLINE VRSTA PAPIGE ATENSKI POLITIK, ZAKONO- DAJALEC VZDEVEK, PRIDEVEK PREDGORJE NA ZAH GRŠKI OBALI AVTOR: JOŽE UDIR OTROŠKO VOZILO STAR HRVAŠKI Šahovski VELEMOJSTER (SERGEJ, 1886-1934) MAGISTER ARTIUM RIBJA KOŠČICA OSJE GNEZDO BOLGARSKA KRALJEVSKA RODBINA TOPNIČAR ANTIČNO IME POLOTOKA PRAKANTON V ŠVICI AFRIŠKA ŠTORKLJA FRANCOSKI »ESNIK (JEAN-BAPTISTE, 1639-1699) KEM SIMBOL ZA NATRIJ PUST, ROD SVET NAJVIŠJA TURŠKA GORA IME PISATEU A CANKARJA / V glavnem smo idealisti" Začetki semiškega čebelarskega društva segajo v leto 1952, ko je deset čebelarjev ustanovilo čebelarsko družino Semič, ki je takrat delovala v okviru čebelarskega društva Črnomelj. Pozneje so Semičani ustanovili svoje samostojno društvo. Od začetnikov izpred nekaj desetletij jih danes živi le še nekaj, med njimi Alojz Dichlberger iz Kašče pri Semiču. Alojz Dichlberger se še dobro spominja, da je bil pobudnik za ustanovitev čebelarske družine in njen prvi predsednik Ivan Bukovec iz Kota, Alojz pa je bil tajnik. Kmalu je družina štela devetindvajset članov, danes pa so od teh živi le še štirje, poleg Dichlbergerja šc Ludvig Ivanetič - oba tudi čebelarita - ter Anton Simonič in Jože Ogulin, ki ju na čebelarstvo vežejo le še spomini. Alojz ne ve, od kdaj so bile pri njihovi hiši čebele, spominja pa se, da je oče, ki je imel le kranjiče, leta 1937 na novo kupil roj čebel pri Jakobu 3 Kumpu v bližnji Stranski vasi. Alojz in S brat sta ga, seveda varno spravljenega v g kranjiču, ki je bil privezan na kol, na ra- s menih prinesla domov. Ne ve več vzroka, o zaradi katerega je takrat očetu zmanjka- £ lo čebel, toda od tistega leta so zagotovo pri hiši neprekinjeno. Med je bil posebno dobrodošel med drugo svetovno vojno, čeprav ga ni bilo veliko. A bil je priboljšek, ki si ga je lahko takrat privoščil le malokdo. Leta 1946 je Alojz kot osemnajstleten fant začel sam čebelariti. Od očeta je prevzel štiri kranjiče ter dokupil še dva rabljena AŽ panja. Četudi je čebelarstvo v zadnjih desetletjih naredilo velik korak naprej, Dichlberger priznava, da je bilo v njegovih pionirskih letih veliko lažje čebelariti kot danes. Okolje je bilo čistejše, škropiv ni bilo, nevarnost, da bi se čebele okužile in zbolele, pa neznatna. Prav strah pred čebeljimi boleznimi mu danes najbolj greni veselje do čebelarjenja, čeprav je imel doslej kar precejšnjo srečo. Pred leti, ko je razsajala varoza, je bil ob tri družine, kar je bila zanj največja izguba, a jo je prebolel. Semiškemu čebelarskemu društvu, v katerem je danes tudi gospodar, je hvaležen, da se bolezen na njihovem področju ni bolj razširila. Alojz je bil čebelarski samouk. Da se je učil na svojih napakah, pravi. V ljubljanski čebelami, v kateri so prodajali opremo za čebelarje, je kupil prvo literaturo, ki jo je bilo takoj po drugi vojni moč dobiti. Njegova prva knjiga o čebelah je bil “Nauk o čebelarstvu” Antona Janše, izdan leta 1922 v Ljubljani, druga pa “Naš panj” Antona Žnideršiča, po katerem se imenujejo AŽ panji. Takrat je pokupil tudi vse številke čebelarskega glasila Slovenski čebelar, ki so bile na voljo. Glasilo je začelo izhajati leta 1897, njegov naj- je malomaren, se lahko kaj hitro zgodi, da mu umre družina, kar je zanj najhujša nesreča. Tudi meni se je enkrat to zgodilo po lastni krivdi in tega si še vedno ne morem odpustiti, pač pa se počutim kot morilec,” je samokritičen. Alojz ima že dlje časa dvanajst panjev. Pravi, da bi rad razširil čebelnjak, če bi dobil mladega pomočnika, zgolj za njegovo veselje pa jih je toliko kar dovolj, pa naj bo leto dobro ali slabo. Zlasti slednjih je bilo kar veliko, ko so čebele čez leto komaj nabrale dovolj hrane zase, pozimi pa jih je moral še dohranjevati. A potrudi se, da takšna leta hitro pozabi, medtem ko mu bo leto 1957 za vedno ostalo v spominu. Ko je medila hoja, je peljal čebele na pašo v Komarno vas, kije dajala prej videz mesta kot opuščene koče-varkse vasi. Paše je bilo namreč obilo za številne čebelje družine mnogih čebelarjev iz vse Bele krajine. Alojz Dichlberger upa, da se bo takšno za čebele in čebelarje skoraj pravljično leto še kdaj ponovilo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ZDRAVNIK RAZLAGA v - Alojz Dichlberger starejši izvod, ki ga skrbno hrani, pa se ponaša z letnico izida 1921. Dichlberger je čebelar pol stoletja, prav toliko časa pa tudi redni naročnik na Slovenskega čebelarja, na kar je še posebej ponosen. Celo tako zelo, da se je veliko naukov iz tega glasila naučil kar na pamet. Med drugim tudi, kako je njegov prvi urednik Frančišek Rojina dejal, da so čebelarji ali idealisti ali materialisti ali znanstveniki. “Rojina je menil, da takrat, torej na prelomu tega stoletja, med slovenskimi čebelarji ni znanstvenikov. Materialisti so tisti, ki čebelarijo zaradi denarja, idealistov pa je največ. Tudi jaz sem med njimi,” pravi Alojz, kije prepričan, da sc čebelar lahko le rodi in da ni nikogar moč prisiliti v delo s čebelami. Zato tudi razume svoje štiri hčerke in tri sinove, od katerih se ni noben odločil za čebelarjenje. Upa pa, da bo šel po njegovi poti vsaj kateri od vnukov, tudi zato, ker ve, da se je od čebel moč marsikaj naučiti. “Pri čebelah vladata red in pridnost, lenobe ni niti za vzorec. Velikokrat sedim v bližini čebelnjaka in jih opazujem. To me zelo pomiri. Ne nazadnje pa čebelarji v življenju z naravo pre-finjenjeno razvijemo čutila, da takoj opazimo spremembe v obnašanju čebel. Če namreč čebelar ni dovolj pozoren ali pa mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. adkorna bolezen (13) Prim. mr. s /Sladk Bolezenske težave diabetikov so pri tem raznolike in na videz brez povezave. Lahko pride do motnje urejanja krvnega pritiska, motenj prebave (težav pri požiranju, počasnega praznjenja želodca, zaprtja, napadov drisk, črevesnih krčev, občutka napetosti), motenj v odvajanju seča, posebej moteča je impotenca, možno je zmanjšano znojenje na spodnjih okončinah ali pa povečano znojenje zgornjega dela telesa. Zmanjšanje spolne moči pri moških je ena najpogostejših posledic sladkorne bolezni, čeprav jo skuša večina bolnikov prikriti. Motnja prizadene 50 odst. bolnikov med aktivnim spolnim življenjem. Poleg tega se pojavi slabšanje spolne moči 10 do 15 let prej kot pri zdravih ljudeh. • SPREMEMBE NA KOSTEH Pojavljajo se predvsem pri tistih sladkornih bolnikih, ki so zboleli že v otroštvu in so zdravljeni z insulinom. Pod vplivom presnovnih sprememb, ki jih prinaša diabetes, kosti izgubljajo minerale in druge sestavine kosti, kar privede do osteoporoze. Kosti postanejo nenavadno krhke, tako da je zdravljenje pri zlomih dolgotrajno in nemalokrat nezadovoljivo. • PARADONTOZA Zaradi okvare krvnih žil v obzobnem tkivu pride do vnetja obzobnih tkiv ali paradontoze. To privede v končni fazi do izpadanja zob. Zaradi vdora bakterij dlesni pordečijo, otečejo in odstopijo. Sčasoma pa dlesni vidno izginjajo, vratovi zob so razgaljeni, zobje se začno majati in končno izpadejo. Pogoste pri sladkornih bolnikih so tudi zobne infekcije, kijih spremljajo hude bolečine. Pogosto pa tudi poslabšajo sladkorno bolezen in nemalokrat privedejo do ketoacidoze. Zaradi zobobolov sladkorni bolniki hrane ne morejo normalno žvečiti, zato posegajo po zanje neprimerni hrani. • OKVARA SLUHA Tako kot večina kroničnih zapletov sladkorne bolezni je okvara sluha posledica okvare lasnic (kapilar), ki prehranjujejo notranje uho in živčno nitje, ki ga povezuje s centri v možganski skorji. Sodi pa lahko tudi v sklop diabetične neuropatije. Značilna je zaznavna naglušnost, ki prizadene eno ali obe ušesi. Najprej so prizadeti visoki toni. Ker je razvoj naglušnosti zelo počasen, jo večina bolnikov sploh ne zazna. Le redko pride do nenadne oglušitve, ki jo spremljata vrtoglavica in šumenje v ušesih. Ta nastane zaradi krvavitve v notranje uho ali slušni živec. Ponavadi je prehodna. Kakšna naj bo telesna aktivnost sladkornih bolnikov? Že od prvega spoznanja sladkorne bolezni je znano, da redna telesna aktivnost ugodno vpliva na presnovo. Poleg diete predstavlja enega od temeljev zdravljenja sladkorne bolezni. Še zlasti velja to pravilo v “sodobnih deželah”, kjer se človek spreminja v pasivno, sedeče in vozeče se bitje, izpostavljeno bolj psihičnim kot fizičnim naporom. (gc nadaljuje) praktični K. praktični KRIŽI praktični J/~\_ . praktični 1 a'j—n= Uporaben časopisni papir Pravijo, da pri hiši ni večje nadloge, kot je star časopis. Vendar lahko tudi že prebrane časopise, revije in reklamne prospekte koristno uporabite v gospodinjstvu. Tako lahko pod preproge na tleh avtomobila položite plast starega časopisa. Papir bo vsrkal vlago, ki se v mokrih dneh nabira na avtomobilskih tleh. Na vrhu kuhinjskih omaric, ki ne segajo do stropa, se nabere maščobna plast, ki jo je težko odstraniti. Če pa boste položili na omarico plast časopisnega papirja, čiščenja tako rekoč ne bo. Le od časa do časa boste zamenjali časopisni papir. Z listi iz ilustrirane revije z nekoliko boljšim papirjem obložite dno omare ali predala. Okenska stekla bodo bleščeča in čista, če jih boste po pomivanju in brisanju do suhega zdrgnili s časopisnim papirjem, ki ne pušča muck. O tem, kako uporaben je časopis za kurjavo, ko iz njega naredimo kroglice in jih posušimo potem, ko smo ga namočili v vodo, pa smo že pisali. Svinina v gorčični smetani Za hitro pripravljeno jed potrebujemo: 65 dag svinjskega fileja, sol, sveže mlet bel poper, 3 dag rastlinske masti, 4 žličke gorčice, 1 srednje velika čebula, 2 dl kisle smetane, 1/8 sladke smetane. Meso oplaknemo pod mrzlo vodo in osušimo. Nato ga natremo s soljo in poprom. V ponvi maščobo močno razgrejemo in na njej file po vseh straneh opečemo. Premažemo ga z 2 žličkama gorčice, vročino zmanjšamo in meso pečemo naprej. Dodamo olupljeno in sesekljano čebulo. Ko čebula postekleni, dodamo obe vrsti smetane, ponev pokrijemo in dušimo 15 do 20 minut, odvisno od debeline mesa. Nazadnje omako začinimo še s tretjo žličko gorčice in meso narežemo na rezine. V dobre pol ure pripravljena jed je za 4 osebe. Poleg ponudimo zeleno solato in dušen riž, široke rezance ali krompirjev pire. Rastline, čistilke zraka Vse zeleno rastlinje, ki s fotosintezo ustvarja novo organsko snov, čisti zrak, nekatere rastline pa se pri tem še posebej izkažejo. Tak je na primer navadni bršljan, ki ne vpija iz zraka samo ogljikovega dvo-kisa, marveč tudi strupeni benzol, ki nastaja v izpušnih plinih motorjev z notranjim izgorevanjem. Zato je bršljan primeren okras povsod tam (garaže, stopnišča, veže), kamor lahko vderejo strupeni plini. V presuhih in pretoplih bivalnih prostorih, ki so ogrevani s centralno kurjavo, so priporočljive rastline, ki vlažijo zrak. Tak je ciprček (Cyperus), okrasna močvirska poltrava, ki je ljubiteljem cvetja znana po neobičajnem načinu razmnoževanja, pa tudi živikasta kosmulja (klorofitum). To je tista skromna, odporna in hvaležna okenska rastlina, ki se razrašča in razmnožuje z značilnimi zeleno-belo pisanimi poganjki. K rastlinskim uničevalcem škodljivih snovi prištevamo tudi filodendrone in sobne lipe, te za oskrbo skromne polepševalke človekovega urbanega okolja. Cd Česa ne smemo kuriti Kotli in peči niso smetnjaki, kjer lahko pokurimo vse odpadke. Tako ni dovoljeno in priporočljivo kuriti z gorivi, ki vsebujejo več kot 0,5 odst. žvepla, z lesnimi odpadki, ki vsebujejo lepila, barve in sredstva za impregnacijo, s plastični odpadki, s kuhinjski odpadki, z mokrim lesom, s potiskanim papirjem, z odpadnim motornim oljem in drugimi olji. Izgorevanje odpadkov, potiskanega papirja in iveric je zelo slabo in zato ni priporočljivo. Kisline in težke kovine, ki jih vsebujejo ti odpadki, se odlagajo v okolje v obliki fenolov, formaldehidov, dioksinov ipd. Posebne odpadke oddajmo raje ob njihovem ločenem zbiranju. Odpadni materiali, kot so plastika, stiropor in star papir so primerni za recikliranje, zato jih zbirajmo in oddajmo Dinosu. Poleg tega plastika pri izgorevanju sprošča klor, ki uničuje ozon. Več in obširnejše informacije lako dobite v ener-getskosvetovalnih pisarnah tel. 0608/62050, 068/52040 in 068/28866. Vf 1 NAŠE KORENINE PRAVI - . SS ^ W f • - m Jožica in Lojze Ramuta iz Kloštra pri Gradcu Takrat roka ni zatrepetala Zimsko dopoldne pri Ramutovih v Kloštru pri Gradcu. Stari oče Lojze pripoveduje partizanske spomine, da poslušalcem od napetosti zastaja sapa. Tudi Lojzetu trepetajo roke, ko kaže, kako je v tistih časih, skoraj pred petdesetimi leti, prižigal eksploziv. Da roke trepetajo danes, ni čudno, saj bo prav te dni praznoval 93-letnico. Takrat, ko je šlo zares, pa roka z vžigalico ni zatrepetala. Vsa otopela od mraza je vžigalico komaj prinesla do vžigalne vrvice, in ko jo prižgala, se je minerec pognal v zaklonišče. Točno je vedel, koliko časa ima na voljo. V minerski šoli se je naučil tega življenjskega zavarovanja. “Šestdeset centimetrov na minuto,” mu je odmevalo v glavi, ko je tekel v zaklonišče. Ko je za njim zagrmela eksplozija, je spet začutil roke. Vse mehke in tople so bile zdaj. “Veste, od strahu so se mi ogrele,” pripoveduje presenečenim poslušalcem in to njegovo priznanje se zdi bližje resnici kot pa nepihnjene zgodbe o brezmejnem junaštvu in jekleni volji, ki smo jih bili včasih vajeni poslušati. Lojze je bil miner v Levstikovi brigadi. Dostikrat, ko so drugi hajka-li, je bil on bolj zadaj, dostikrat, ko so drugi počivali v varnem zavetju, pa je on stopal po ozki brvi, ki je nihala med življenjem in smrtjo. Minerjevo delo je bilo tako in le njegovi prisebnosti in včasih tudi sreči je pripisati, da je še med živimi. Iz svoje partizanske malhe zna Lojze natrositi veliko napetih in zanimivih zgodb. Povzemimo tisto iz kočevskega konca, ko je zaminiral cesto pred sovražnikom, ki je prodiral iz ljubljanskega konca. Sovražnika takrat ni bilo tod in mine je bilo treba spet pobrati. Po stari minerski navadi je mine pobiral tisti, ki jih je postavljal. Lojze se je torej odpravil na cesto, kjer je bil zakopal svoje mine. A glej! V cestnem prahu je bilo jasno videti sledi kmečkega voza. Eno kolo je šlo točno čez mesto, kjer je bila nastavljena mina. Kmet, ki je tod vodil vprego, je imel nesluteno srečo. Eksploziva pod njim je bilo dovolj, da bi vrglo v zrak železni oklepnik, ne le kmečko vprego. Lojz,e je previdno odstranil pesek in na dan seje prikazala mina. Eden od detonatorjev je bil res aktiviran. Sporočil je to nadrejenim in pričakoval, da bo lahko nadaljeval po ustaljenem minerskem pravilu, po katerem se aktivirane mine ne pobira z rokami, ampak samo z eksplozivom. Tako vsaj sojih učili v minerski šoli. A delo na terenu pa je bilo dostikrat drugačno. Tudi zdaj je Lojze dobil ukaz, da je treba mino pobrati. Postalo mu je vroče, a povelje je moral izvršiti. Lotil seje dela. Počasi in previdno je odstranjeval sprožilce. Nazadnje še tistega, ki gaje kolo stisnilo. Ko je tudi tega odvrgel, si je lahko z vzdihom olajšanja utrl pot s čela. Še ena igra s smrtjo je bila kon- čana. Ali kot v svoji pojoči belo-kranjščini pravi Lojze: “Vrag ni do-šel po svoje!” Zdaj, po toliko letih, so spomini lahkotnejši. Veliko humorja in ironije je v Lojzetovem pripovedovanju. Predvsem na račun ljudi, ki se niso prav zavedali, kakšno je resnica okoli njih. Kot na primer tisti komandir, ki je Lojzetu zagrozil: “Pa glej, da boš vse prav napravil, če ne, ti bom s to pokazal!” in mu je požugal s puško. Lojze pa se je tiho muzal in si mislil: “Ce bom kaj narobe napravil, bova letela v zrak ali jaz, ali ti, ali pa oba. Le kako se bomo potem še streljali?” Ko je šel ob italijanskem razpadu v partizane, je bil star že preko štirideset let, torej je pustil mladeniško zaletavost doma. V Metliki je opravil minersko šolo, potem pa se je pridružil brigadi. Patizanščina zanj ni bila posebno težka, saj je bil hoje navajen. Pri mojstru Marentiču iz Gradca se je med vojnama izučil za Cimermana, potem pa je hodil z njegovo ekipo naokoli po gradbiščih vse do Karlovca in preko Gorjancev. Zjutraj je bilo treba na pot peš, z orodjem čez rame. Tudi Metlika mu je bila dobro poznana. Od tam je bil njegov oče. Zgodba o dveh kmetijah, Ramutovi iz Metlike in Miheličevi iz Kloštra, je pravzaprav klasična belokranjska izseljenska zgodba. Konec prejšnjega stoletja je mlade z enega in drugega posestva mamil klic iz daljne Amerike. Martin iz Metlike in Katarina iz Kloštra sta bila med zadnjimi še tu. Poročila sta se, potem pa sta se tudi onadva odpravila čez. V Rock-villu, rudarskem kraju v zvezni državi Colorado, sta se jima rodila Ivana in Lojze. A kmetiji doma sta bili brez gospodarjev in nekdo je moral nazaj. Lojze je bil še majhen, ko je s staršema in sestrico prišel v Belo krajino. Prihoda se ne spomni. Dobro pa se spomni, ko je kasneje kot pastirček pasel po domačih steljnikih in so ti oživeli. Postali so gradbišče belokranjske železnice. Spominja se tudi prvih vlakov, ko so z njimi preizkušali trdnost novozgrajenih nasipov. Čeprav so bile lokomotive majhne, so kmetske ženice strmele in se glasno čudile: “Glej, Kata, kako velik je in črn. Kaj tako velikega pa res še nisem videla!” Mladež pa se je veselo podila okoli in se skrivala v jarkih, ki so jih izkopali za temelje sedanje gradaške železniške postaje. Da, daleč seže spomin Alojza Ra-mute iz Kloštra. Njegov oče je še dvakrat odplul čez Atlantik in prebil v ameriških rudnikih skupno 28 let. Alojz pa se je po drugi svetovni vojni oženil z Jurcjevčičevo Jožico s Krasinca. Skupaj sta imela dva otroka, zdaj pa imata še štiri vnuke. Upajmo, da jim ne bo treba iskati sreče v tujem podzemlju in da jim bo vsakdan v domovini manj gromek, kot je bil njihovemu dedu. TONE JAKŠE Pri nas premalo cenjena pijača modrijanov Čaj. Kaj vse poznamo pod tem imenom in kaj vse se nam zliva po grlu z obetavnimi namigi v zdravilne, shujševalne, krepčilne in druge koristnosti prevretkov in poparkov najrazličnejših zeli, listov in korenin! Pa vendar je čaj pravzaprav le eden, to je pravi čaj, ki ga pripravljamo iz listov čajevca. Caj uživajo na Daljnem vzhodu že tisočletja, na zmagovito pot po zahodnem svetu pa je krenil v 17. stoletju in bil vsaj posredno udeležen pri mnogih pomembnih zgodovinskih dogodkih. Omenimo le slovito Bostonsko čajanko leta 1773, ko je bil spor zaradi visokih carin na čaj povod za osvobajanje ameriških kolonij in rojstvo Združenih držav Amerike. Pravi čaj je pijača, ki se je v svetu popije največ, pri nas pa ni razširjena, a bi jo zaradi številnih dobrih lastnosti morali pogosteje uživati. Tako meni Stefan Fajmut s Tolstega vVha, velik ljubitelj pravega čaja in samonikli strokovnjak za čaj. Svoje znanje posreduje na predavanjih, kmalu pa bo izšla tudi njegova knjiga o čaju. Štefan Fajmut, upokojeni inž. organizacije dela, je sicer Korošec, doma iz Črne na Koroškem, vendar že vrsto let živi na Tolstem Vrhu, kjer je leta 1969 začel graditi hišo. Iz teh krajev je namreč doma njegova žena Ivanka, s katero sta se spoznala v Ljubljani, kjer je Fajmut opravljal različna dela, med drugim je vodil Do-musov oddelek za svetovanje pri organizaciji podjetij. Zadnja leta službovanja je bil zaposlen v novomeški Novotehni in od takrat je Dolenjska njegov novi dom. Vse življenje je bilo njegovo zanimanje zelo široko razprto, z lahkoto in veseljem je odkrival najrazličnejše stvari, kar med drugim dokazuje tudi njegovo strokovno delo Organizacija splošnih spremljajočih dejavnosti v OZD, ki je izšlo pred leti. Čaj mu je pomagal ozdraveti Za pravi čaj, ki ga jesicer že poznal in qpnil, seje začel poglobljeno zanimati po hudi nesreči, ki ga je doletela leta 1989. Takrat ga je zadel avtobus in ga težko ranil. “Bil sem že skoraj na drugem svetu,” pravi Fajmut. “Bilo je res hudo, predvsem zaradi poškodb glave. Po zdravljenju v bolnišnici so se rane sicer hitro pocelile, normalno sem lahko spet hodil, a z glavo ni bilo v redu. Nisem se mogel zbrati, težko sem se pogovarjal, nisem bil sposoben ne brati ne gledati televizijo, skratka izgubil sem sposobnost komuniciranja z ljudmi, torej tisto, kar sem dotlej zelo dobro obvladal in kar je bilo tesno povezano tudi z mojo poklicno kariero. Iz teh težav mi je pomagalo pitje pravega čaja. Pravi čaj sem takrat že rad pil, vedel sem tudi, da name spodbudno vpliva, nisem pa pričakoval, da mi bo pomagal tudi pri zdravljenju. Opazil sem, da po pitju pravega čaja postajam zbranejši, lahko sem se dlje časa pogovarjal, spomin se mi je hitreje osvežil. Te izkušnje so me vodile k poglobljenemu branju svetovne literature o čaju in tako sem spoznal veliko novega in presenetljivega o tej starodavni pijači.” Izkušnje, ki si jih je nabral iz tuje strokovne literature in v stikih z nekaterimi poznavalci, je pred kratkim dopolnil še z obiskom ene od dežel, največjih proizvajalk čaja. Deset dni je bival na Šri Lanki (nekdanji Cejlon) in si tam ogledal nasade čajevca, obiskal nekaj tovarn, kjer fermentirajo čajne liste, ter poskusil v čajnicah različne vrste čaja. Tako je dosedanja vedenja dopolnil še z živo izkušnjo, kar vse bo pomagalo, da bo njegova knji- Stefan Fajmut gi o čaju, ki bo spomladi izšla pri ČZP Kmečki glas, dovolj strokovno podkrepljena. Če je že bil pravi čaj pred nesrečo za Fajmuta delna novost, pa je z zeliščnimi in drugimi čaji, kakršne predvsem poznamo pri nas, star znanec. Njegova mati Marija je za zdravstvene težave svoje številne družine - kar šest otrok je bilo, razmeroma zgodaj so izgubili očeta in revščina je večkrat trkala na vrata - najprej poiskala rešitve v ljudskem zdravilnem izročilu, to pa je bogato z nasveti, kakšni zeliščni in drugi čaji oziroma prevretki in poparki so primerni za to in ono zdravstveno težavo. Fajmutova Mici, kot sojo klicali, je dobro poznala mnoge zdravilne rastline, veliko jih je sama gojila v svojem vrtu in v lončkih za rože, otroci pa so od malih nog nabirali lipovo cvetje, bezeg, lapuh in druge zdravilne rastline, primerne za pripravljanje najrazličnejših čajev in zdravil. Antibiotikov ni bilo in pomagali so si v glavnem z domačimi zdravili. “Mama nam je povedala, kaj je dobro in kaj slabo pri posameznih zeliščnih čajih, da isti čaj nekomu lahko koristi, drugemu pa škodi in je treba biti pri tem previden. Tako sem se veliko naučil od nje, nekaj pa potem še iz lastnih izkušenj," pripoveduje Fajmut, ko se spominja mladosti na Črni, svoje pogoste bolehnosti, ki jo je preganjal s čaji, pa tega, kako je z veseljem kuhal ter postal prvovrstna kuharica, ko je mati zbolela. “Žal mi je, da si nisem zapisal maminih receptov za enolončnice. Bili smo revna družina in mama je znala delati prave čudeže v kuhinji, da smo z veseljem jedli enoločnice za kosilo in večerje, zdelo pa se nam je, da jemo vsak dan kaj drugega.” Pripravljamo ga napačno Fajmut pravi, daje imel od mladih nog pozitiven odos do čaja in je zato razumljivo je, da ga je začel zanimati tudi pravi čaj. Slišal je že prej, daje pravi čaj najbolj razširjena pijača na svetu, da ga uživajo milijoni in milijoni ljudi, vendar pa se sam ni mogel navdušiti zanj, zdel se mu je pretrpek in dober le kot zdravilo zoper drisko in gliste, pač v skladu z izkušnjami našega človeka. Danes ve, da je pravi čaj trpek in nič kaj prijeten za pitje le, če ga nepravilno pripravimo. “Nikakor ga ne smemo kuhati kot druge zeliščne čaje. Za kuhanje pravega čaja vzamemo svežo, čisto vodo, jo zavremo in potem čaj prelijemo z njo. Ce želimo, da bo učinkoval spodbudno in osvežujoče, ga moramo po dveh do treh minutah odcediti, če pa želimo, da bo učinkoval pomirjevalno, ga odcedimo po petih do šestih minutah. Če stoji dlje časa, postane preveč trpek, ker se iz listov izloči več tanina,” pojasnjuje Fajmut. V skrivnosti pravega čaja je prav- | zaprav najprej zajadral, ko so v Domusu iskali primerne teme za občasne razstave v njihovem potrošniškem centru. Med drugim so se odločili, da pripravijo tudi razstavo o čaju. Pri pripravi razstave je sodeloval Dietmar Stingl iz Celovca, znan avstrijski trgovec s pravim čajem in proizvajalec čajnih mešanic, ki slove po nesporni kvaliteti. Njegove čaje je v zadnjem času mogoče kupiti tudi pri nas v izbranih trgovinah. “Na razstavi je g. Stingl pripravil tudi degustacije pravilno pripravljenega pra- | vega čaja in takrat sem prvič okusil, kak- j šen je pravi čaj, ter se seveda navdušil zanj. Prav v tem času sem pisal svojo strokovno knjigo. Zanjo sem nabiral izkušnje leta in leta, napisal pa sem jo v dveh mesecih. Ko zdaj razmišljam, kako mi je to uspelo, vidim enega od razlogov tudi v pitju pravega čaja. Tedaj sem povsem opustil pitje kave in sem si redno vsak dan kuhal pravi čaj, kar mi je dalo maksimalno koncentracijo,” pravi Fajmut. “Takrat je bil pravi čaj pri nas še razmeroma nepoznan, mene pa je vse bolj zanimal, še posebno, ko sem odkrival, kako je s čajem povezana večtisočletna tradicija in zgodovina. Med nabiranje vedenja o čaju, sem prišel do zanimivih ugotovitev. Mislim, da nobena druga pijača ljudem ne nudi tega, kar jim čaj. Kava, kije pri nas zelo razširjena, je zame pijača, ki predvsem vzburja, čaj pa človeka bistri, mu povečuje koncentracijo in ga hkrati pomirja. Ne čudi, če po svetu pravijo, da je čaj pijača modrijanov. Večkrat razmišljam, kako bi bilo, ko bi pri nas opustili prekomerno pitje kave in namesto nje raje »živali pravi čaj. Razmišljam tudi o tem, kako dobro bi bilo, če bi lahko za pitje čaja navdušili mladino. Koliko škodljivih navad bi izginilo!” pripoveduje Fajmut, ves zagret za čaj. Škoda, da pravi čaj ni bolj poznan In kaj Fajmut priporoča vsem tistim, ki se bodo tako kot on navdušili za uživanje pravega čaja? Predvsem naj izbirajo kvalitetne čaje, ki se dobijo že tudi pri nas, in poiščejo tisto sorto, ki jim najbolj ustreza. Nadvse pomembno je seveda, da se čaj pravilno pripravlja, saj je od tega odvisno, kako učinkuje. Glede dnevnih količin meni, da niso važne, saj ga lahko popijete, kolikor vam prija. Pravi čaj nima škodljivih sestavin. V čajnih listih je sicer kofein, vendar za čuda v tej pijači učinkuje drugače kot denimo v kavi. Številne strokovne analize, ki so jih opravili po vsem svetu, doslej niso odkrile nobenih škodljivih učinkov, ravno obratno, odkrivajo same koristne stvari. Med drugim najnovejše analize japonskih strokovnjakov kažejo, da uživanje tako imenovanega zelenega čaja (nefermentiran pravi čaj) lahko preprečuje razvoj raka na črevesju in krepi naravno odpornost organizma. Presenetljivo je tudi, da redno pitje čaja preprečuje zobno gnilobo, zato uživanje zelenega čaja priporočajo tudi otrokom. “Pri nas so zelo popularni najrazlič-neši čudežni čaji, od taheba do Džirlovih mešanic, vendar gre pri vseh teh čajih bolj za spretno reklamo kot za resnično učinkovite pijače. Ljudje radi nasedajo takim reklamam in kupujejo vse te čaje, ki so mački v žaklu, pravega čaja, ki ga milijoni pijejo že tisočletja, pa skoraj ne poznajo. Res škoda!” pravi Fajmut. MILAN MARKF1J Vsako pravo delo je kot molitev Za Jankom Oračem, novomeškim slikarjem, grafikom in knjižnim oblikovalcem, sta že dobri dve desetletji likovnega ustvarjanja, okrog 40 samostojnih razstav doma in na tujem, več skupinskih razstav in kar nekaj knjig, ki nosijo njegov likovni pečat, a ko sam pripoveduje o svojem ustvarjalnem zorenju, se mu beseda največkrat obrne k tisti preokretnici v njegovem življenju, ko se je odločil, da krene na pot svobodnega umetnika. Z njo je povezan tudi izrazit vsebinski premik v njegovem ustvarjanju, ki je marsikaterega poznavalca Oračevega dotedanjega dela začudil, četudi je povsem logičen in smiseln. Odločitev za poklic svobodnega kulturnega ustvarjalca seveda ni p-'5!a v hipu in ni bila lahka. V človeku takšne odločitve dolgo pritajeno zorijo, kot postopoma zori tudi človek sam v tisto, kar hoče iz sebe in svojega življenja narediti. Orač se je zavedal, da se podaja na nelahko pot, zavedal se je odgovornosti, ki jo ima do svoje številne družine, a hkrati je dodobra spoznal tudi svoj pravi notranji utrip. Leta 1991 je zaprosil in tudi dobil status samostojnega kulturnega delavca ter ga po lanski prevetritvi vseh samostojnih kulturnih delavcev na Slovenskem tudi obdržal. “Ko sem enemu od svojih prijateljev povedal, da sem šel v svobodo, mi je izrekel misel, ki jo nekako ves čas nosim v sebi: svoboda je najvišja oblika obveze v življenju,” pravi Orač. “To je zdaj postal moj način življenja in na nek način tudi moje družine. Sprejeli smo tako pot. V bistvu sem izredno srečen, da sem zmogel takšno odločitev in da se lahko svobodno ukvarjam z likovno dejavnostjo. Ni mi žal, kljub temu da sem zdaj finančno bolj na prepihu, kot bi bil, če bi imel lepo, varno službico. Ampak tako je to: življenje je v bistvu izziv. Jaz sem izziv svobode sprejel in ga zdaj tudi živim. Vedeti pa je treba, da tega ne moreš izsiliti. Poznam ljudi, ki so storili ta korak, zdaj pa so kot izgubljeni. Take odločitve morajo biti v skladu s človekom samim.” Raziskovanje barve Z odločitvijo za svobodno ustvarjalno pot je bil povezan pomemben premik v Oračem slikarstvu. Kot svobodni umetnik, neobremenjen s službo in podobnimi zadevami, je lahko začel likovno intenzivneje delati, posvetil se je študiju (zdaj je diplomant Mestne šole za risanje in slikanje v Ljubljani), eksperimentiranju in raziskovanju. Orač ni šel po poti “ziheraškega” ustvarjanja idiličnih podob dolenjske pokrajine, ki, lepa kot je, nudi veliko možnosti za slikanje zelo tržljivih slik, ki lahko slikarju omogočijo dokaj lagoden način življenja. Ne, Orač je v skladu s strogimi zahtevami, ki jih ima sam do sebe in svojih likovnih vizij, zapustil celo tisti način slikarstva, s katerim je začel in si £ že v samem začetku izboril svoje mesto < med dolenjskimi likovniki, saj je imel in širitev likovnih iskanj, odprl nova vrata in spoznal nove likovne svetove. “Lahko bi rekel, da sem se barvno razživel,” pojasnjuje Orač. “Raziskujem barvo z vidika njenega vizualnega, fenomenološkega delovanja in z vidika njenih simbolnih in psiholoških elementov.” Njegovo zanimanje za barve ni samo teoretično, hkrati ko spoznava teorijo, v svojem likovnem delu odkriva in raziskuje izrazne možnosti barve. V tem pogledu je zelo blizu francoskim slikarjem, kot so Cezanne, Matisse, Monet. Oračev atelje, pravzaprav kar vsi prostori v njegovi hiši v Novem mestu so polni novejših del, za katera je morda še posebej značilna modra barva. Orač jo je zgostil na način risbe v zanimiva mo-nokromatska platna velikih dimenzij. Podobno počne tudi s toplejšimi barvami, rumeno in rdečo. Tako so nastala platna, velika tudi do 2 x 1,5 metra, in kompozicije več takih platen, diptihi in triptihi, ki so kot nekakšna raziskovalna polja, kjer slikar razvija in razrešuje likovne probleme. Treba je videti, kakšno dinamiko, ritem in gibanje lahko ustvari le z modro barvo, kako se harmonične celote posameznih slik razživijo v diptičnih in triptičnih soočanjih. Orač pravi, da je do teh barvno zelo zanimivih stvaritev prišel preko risbe, da je garal z risbo in jo zgoščeval. Po njegovem naloga slikarja ni samo prepleskati površine platna, ampak dajo mora graditi, ustvarjati s srcem, z vsem svojim bitjem. Vsako pravo delo je kot molitev, je poglobljen odnos do stvari. Komercializem vodi k likovnemu nazadovanju Seveda je vprašanje, ali je tak način slikanja zanimiv za širšo javnost, se pravi za kupce slik. Kot svobodni umet- zelo značilen, prepoznaven likovni iz- olgjjj raz. Naredil je korak naprej v poglobitev £ jfe, rf nik je Orač, hkrati ko razvija svoje likovne vizije, postavljen tudi v položaj, da se mora s svojim likovnim delom preživljati, da mora slike tudi prodajati. Kako rešuje ta problem? “Jasno, da sem postavljen pred vprašanje komercializma. Ve se, da ljudje radi kupujejo tako imenovane lepe slike, jaz pa takih slik ne delam več. Odločil sem se za samosvojo pot - mislim, da je prava, četudi ni z rožicami postlana -tudi zato, da se ognem čistemu komer-cializmu. Komercializem morda res vodi k večjemu številu tolarjev v žepu, vendar sem trdno prepričan, da hkrati k likovnemu nazadovanju. Jaz pa sem se odločil za pot slikarstva zato, da bom likovno rasel, ne pa nazadoval, da se bom lahko s slikarstvom ukvarjal več in bolj poglobljeno. Upam, da je to, da nisem zdrsnil v komercializem, razvidno iz mojih slik. Sicer pa, kje je rečeno, da ni lahko zelo tržljiva tudi kakovost? Prepričan sem celo, da je v življenju tako, da nazadnje kvalitetnejše stvari prevladajo. Res je, da je zdaj prevladujoča množica manj kvalitetnih del, vendar jaz na goli komercializem ne morem pristati, ker bi bila potem moja avantura v slikarstvo strel mimo,” pravi Orač in dodaja, da se ne sme kot ustvarjalec obremenjevati s tem, kaj bo dobro prodal. Nekaj bo naslikal, če ga bo to kot likovni problem pritegnilo, ne pa ker se trenutno na likovnem trgu dobro prodaja. Poleg slikanja se ukvarja tudi s knjižno opremo in grafičnim oblikovanjem. Za zdaj največ svojega časa in energije posveča slikarstvu, vendar tudi v grafiki ne miruje. Kot grafiku po osnovnem poklicu mu grafične tehnike ne predstavljajo nobenih tehnoloških ugank, čuti pa, da ga pravi likovni izzivi v grafiki še čakajo. Tudi na tem področju likovnega ustvarjanja išče svoj način, izraz, ki bo dovolj kakovosten in svojski, šele potem se bo javnosti predstavil kot grafik. “Dokler ne bom imel kakovostnega opusa grafičnih listov - en ali dva zame nista dovolj - kot grafik ne mislim razstavljati. Grafiki se sicer vse več posvečam, imam tudi ustrezne pogoje, kriterije pa postavljene dokaj visoko. Nekatere zakonitosti grafike so drugačne kot pri slikarstvu. Predvsem grafika ne prenaša improvizacij, zahteva jasno izraženo idejo, jasno opredelitev in s tem bistveno drugačno pripravo. Čeprav se moraš tudi za sliko veliko pripravljati, pa postopki pri grafiki le zahtevajo temeljitejšo pripravo. Ko je matrica izdelana, je možno samo dvoje: ali je uspela ali pa ni. Popravkov ni!” Kaj je nastalo in kaj bo še ustvarjenega v slikarski delavnici Janka Orača, bomo lahko videli na večji pregledni razstavi, ki bo prihodnje leto. MILAN MARKELJ £*] KNJIŽNA POLI CA Slovensko pesništvo upora Ko govori orožje, muze molčijo, pravi star pregovor. Pregovor morda zvečine re drži, zanesljivo pa ni uporaben, ko gre za slovenski narod v krvavem metežu druge svetovne vojne. V razdobju štirih let, ki so se nadvse krvavo in hkrati vzneseno zapisala v zgodovinski spomin, se je v Slovencih porodil neverjeten pesniški zagon, ki je šel z roko v roki z narodnoosvobodilnim odporom in bojem za obstanek, kot da bi se slovenska beseda v svoji skrajni ogroženosti razcvetela. V letih od 1941 do 1945 je v silovitem valu ljudskega verzificiranja nastala množina najrazličnejših pesmi, od razmeram in času prirejenih znanih ljudskih in umetnih pesmi do izvirnih pesmi anonimnih, malo znanih in uveljavljenih avtorjev. Leta 1970 so v seminarju za slovensko kjiževnost Filozofske fakultete v Ljubljani začeli s sistematičnim terenskim in arhivskim zbiranjem, popisovanjem, arhiviranjem in študijem slovenskega pesništva upora iz vojnih let 1941-1945. Raziskovalno nalogo so zaključili leta 1986. Pri njej je sodelovalo 53 študentov, vrsta elanov Slavističnega društva in drugih sodelavcev. Zbrali so preko 12.000 pesemskih besedil in jih pripravili za izdajo v štirih obsežnih knjigah: v prvih dveh naj bi bile natisnjene partizanske pesmi, v tretji zaledne, v četrti pa zaporniške, taboriščne, izgnanske in iz tujih enot. Leta 1987 je izšla prva knjiga SLOVENSKEGA PESNIŠTVA UPORA s prvim delom partizanskega pesništva, potem pa seje zataknilo in šele letos je beli dan ugledala druga knjiga partizanskih pesmi. Tokrat sta kot izdajatelja in založnika zapisana Dolenjska založba in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot prvo je tudi drugo knjigo partizanskih pesmi uredil vodja projekta dr. Boris Paternu s sodelavko Ireno Novak-Popov po načelu od neznanega k znanemu; v prvi knjigi so objavljene pesmi neznanih avtorjev, v drugi pa se zvrstijo besedila znanih avtorjev, razvrščeni po so glede na njihovo uveljavljenost v slovenski literaturi. Vsaka pesem iz obsežnega gradiva je skrbno komentirana in dokumentirana. Ko bosta izšli še preostali dve knjigi, bomo Slovenci dobili slovstven dokument, “kakršnega sodobna Evropa, še posebej pa ne tista iz protifašistične rezistence, ne pozna, saj govori o izjemni moralni in kulturni energiji na iztrebljenje obsojenega naroda, o njegovi globoki vezanosti na lastno jezikovno in vsakršno identiteto,” kot je v spremni notici zapisal dr. Matjaž Kmecl. MILAN MARKELJ Utrinki Eno od knjig, ki so pred kratkim izšle pri grosupeljski založbi Mondena, je napisal in podpisal na Cikavi pri Grosupljem živeči Slavko Zaviršek, po poklicu pravnik in po notranjem klicu pesnik. Kot pesnik se je tudi predstavil javnosti, in sicer z zbirko UTRINKI, ki je bržkone njegov knjižni prvenec (podatkov o tem ni v knjigi). V zbirki je nekaj nad sto pesmi, razvrščenih v treh, med seboj vsebinsko povezanih ciklih. Pesmi so preproste in na moč razumljive, predvsem pa imajo izjemen sporočilni naboj. Take pa niso po naključju, marveč po hoteni zasnovi, kar je razvidno iz vseh, še posebej pa iz pesmi Zapoj ljudem. V tej pesmi, ki je nekakšna programska, je med drugim zapisano: “Prost,/zapoj ljudem.../.../ Razumljivo jim zapoj,/da se bodo/ dotaknili/ tvoje slovenske/ duše.../Zapoj jim/ in s svojo pesmijo/ preglasi vihar/ nemira,/ ki ga jel zasejali ta nori čas”. Zavirškove pesmi so pesmi iz domačih krajev. So pesmi o vrednotah, ki so bile včasih nepogrešljiva sol življenja, zdaj pa jih čedalje bolj ohranja le še spomin. Ampak kar človeka globoko zaznamuje, ga navadno zaznamuje za zmeraj. Tako nosi tudi Zaviršek v sebi prgišča neizbrisnih podob, ki sc mu potem spreminjajo v metafore, tisto najlepše, kar premorejo pesmi. To je svet, v katerem se razpenja zarja, zveni večerni ave, se pregibljejo drevesne veje, je mirno tiha domača vas, kjer še vedno možuje očetova beseda in poje otrokom materina govorica. Ta svet pa vse bolj izginja, vse bolj ga pozna le še spomin - na otroštvo in na vse, kar je minilo z njim. Pesnik želi, da bi vse, kar tako nezaustavljivo drsi v preteklost in pozabo, ohranilo vsaj za tolažbo misli in osrčenje srcu, ki se ju nenehno lotevata nemir in strah pred tem “norim časom”. To so pesmi, ki ne utrujajo in ne zvablja-jo bralca na stranpoti. V njih ni laži, ni izumetničenosti, je le ena sama preprostost. Temeljitejši jezikovni pregled bi knjigi samo koristil. Pa čeprav bi bilo potrebno postaviti le vejico. Če vejic ni ali jih je jrremalo, se tudi najlepši verzi lahko bero kot skrpucalo. Npr.: “Tvoja ljubezen, mati klije iz zem- lje’’- IVAN ZORAN Ptičje mleko Pesnik in pisatelj Milan Vincetič iz Murske Sobote je v dveh desetletjih, kar se redno pojavlja na slovenskem literarnem prizorišču, izdal pet pesniških zbirk, dve zbirki novel, zgodbe za otroke in krajši roman. K tej lepi vrsti del je pred kratkim dodal še eno zbirko novel, ki jo je pod naslovom PTIČJE MLEKO izdala grosupeljska založba Mondena v Jurčičevi zbirki. V knjigi je zbranih deset novel, pridružil pa jim je še ponatis kratkega romana Nebo nad Ženavljami, kije izšel v samostojni knjigi pred tremi leti. Posebnost Vincetičevih proznih zapisov so prav gotovo njihovi junaki. Največkrat so to mali ljudje (izjemi sta dve: italijanska grofica in slikar krajinar), ki jih pisatelj pogosto duhovito in šaljivo izriše, četudi so vsak po svoje v bistvu tragične pojave. V svojem okolju - to je v glavnem urbano okolje Murske Sobote in njene okolice, delavskih naselij, železniških postaj, primestja, cenenih bifejev in gostiln - delujejo kot posebneži in so, če ne že po zunanjem videzu in obnašanju, pa po svojem doživljajskem in mišljenjskem svetu drugače začrtani kot večina. Njihova skupna značilnost je, da so nekako vrženi v dogajanje, da se jim življenje bolj dogaja, kot da bi ga sami usmerjali in oblikovali. Ko se v njih zganejo strasti, največkrat je to erotično čustvo, jih zagrabi in odnese v vrtinec, ki se mu ne morejo iztrgati. Zapletejo se v dogodke in razmerja, ki jim niso kos, nazadnje pa jih vrtinec potegne na dno. Kot igračke v kruti igri usode jih zvrtinči preko njihovih drobnih upanj in želja po lepšem življenju v nenavaden, največkrat tragičen konec ali pa so vpleteni v zločin. Tako se denimo bebček Vafel spraži na električnih žicah, čudak Pulman se raztrešči s svojim vagonom, odrskemu delavcu, ki bi bil rad igralec, se prvi nastop v nepomembni stranski vlogi popolnoma izjalovi, Cecilijana ubije z motorjem lepa natakarica, v katero se je zaljubil, kur-jačko vagona Trezek in italijansko grofico povozi vlak ipd. Vincetič zgodbe svojih junakov izpisuje, lahko bi rekli, nekako v duhu naturalističnega izročila, čeprav po slogu ni realist. Pripoved rad podaja nekako zabrisano, dogodkov povsem ne doreče, kar bralca pušča v napetosti in negotovosti. A tako je s ptičjim mlekom: ni ga, čeprav ga kot izraz uporabljamo. J MILAN MARKELJ S^sliko in besedo •Z Moč slike je velika, dandanes, ko otroci od malega sprejmajo velik del spoznanj skozi sliko (strip, slikanice, televizija), je morda njena moč še večja in bolj odločujoča. Pri iskanju novih znanj je informacija, ki je podana s sliko, privlačnejša in najbrž mladim veliko bližja kot zgolj tekstovna. Morda so taki ali podobni razmisleki vodili britansko založbo Dorling Kindersley k izdaji serije knjig slikovnih slovarjev, za katere seje ogrela tudi Mladinska knjiga in jih sklenila izdati tudi v slovenščini. Doslej jih je nekaj že izšlo, najnovejši pa STA SLI- KOVNI SLOVAR ZEMLJE in VELIKI SLIKOVNI ATLAS ODKRITIJ. Odveč je skoraj zapisati, da ne gre za publikacije, namenjene le mlajšim. Koristne in uporabne so za bralec vseh starosti, če so le ohranili mladostni žar ukažejnosti. Slikovni slovar Zemlje na jasen, nazoren in lahko razumljiv način, v sliki in besedi, seznanja bralca z več kot 3000 strokovnimi izrazi o Zemlji in njenem delovanju, o njenem površju in notranjosti, geološkem času, tektoniki, nastanku gorovij, o ognjenikih, kamninah in mineralih, fosilih, eroziji, vremenu itd. Veliki slikovni atlas odkritij pa je knjiga, v kateri bo bralec našel veliko podatkov o odkrivanjih sveta od najstarejših časov do danes, o pustolovcih in znanstvenikih, ki so s svojimi odpravami spoznavali evropski civilizaciji neznani svet. Slikovno in besedno gradivo je razporejeno okrog zemljevidov z vrisanimi potmi odprav. Res privlačen cvetober zgodovinskih in zemljepisnih vedenj. MILAN MARKELJ gjpg&teiBfošft a gscpgtt(6i}i ^ ,P0 POKLICU ČEVLJAR - V preteklosti, ko so družine štele po več * otrok, le eden pa je lahko nasledil kmetijo, je bilo še posebno važno, da si se ali dobro oženil ali pa se izučil poklica. Od številnih obrtniških poklicev je bil čevljarski nedvomno najbolj zastopan. Marsikatera mati je bila mnenja: “Pobje morajo imeti poklic, da ne bojo hlapci.” Tildi dekleta bi se bila rada šla učit, vendar ponavadi pri hiši za to ni bilo denarja. Obrtniški uk je trajal po tri leta, sledil je mojstrski izpit in preživljanje družine s “šivanjem”, kot so običajno rekli čevljarjevemu delu. Po starem so čevljarji hodili od hiše do hiše in v tednu ali dveh v hiši pošill, kar je bilo potrebno, nato pa so šli drugam. Pravili so, daje Šuštar vlekel dreto v ritmu: “Žela pa fažula nečem jest!” Na fotografiji je pokojni čevljar Jože (Pepi) Povh iz Velikih Malenc pri Brežicah. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) Najhuje poživinjen narod-Falotje doma so skoraj vsi iz krške komes-ije, kjer je narod naj huje poživinjen; v novomeški so le prosti tatovi, goljufi in krivorotniki, v krški pa tudi tolovaji in nevarni sleparji. Ustanovil bukvarnico - Imeniten je za Bodgejo vas pri Žužemberku Janez Krašovic (zdaj plovan) ki je pred kakimi 20 leti utemeljil naj pred za tercijalke bukvarnico ali se razširila čez te ozke meje po celi fari. Kdor plača star krajcar na mesec, dobi ene bukve za en teden - ljudje kaj radi bero in bukvamice daje vedno dobre in dostatne hrane temu veselju. L b. TUDI SPEČO JE POTBEMO DELITI! Zima. Noči so vse bolj hladne. Sprehajam se ob izložbah in pogledujem za lepimi izdelki in vročimi cenami. Oh, kaj bi vse imela, pa* nimam. Pa saj tudi ne morem. Odrasla sem v družini, kjer nikoli ni bilo dovolj denarja. Po srednji šoi sem se takoj zaposlila v bližnji gostilni, samo da sem imela svoj denar. Službo za mojo izobrazbo je bilo v tem času težko najti. Zaposlovala sem se vedno tam, kjer mi je teklo delovno razmerje. Vsi me že zbadajo, zakaj se ne poročim. Fant! Mogoče sem malo izbirčna. Tisti, ki se mi ponujajo, meni niso všeč, tisti, ki ga jaz opazujem, me pa ne vidi. Večkrat pomislim, da bi si lahko izbrala tudi svojega princa, če bi imela svoj avto, stanovanje in lepe obleke. Toda dobro vem, da vse to ne prinaša sreče, da je pomembna ljubezen. Zazebe me in stopim v prodajalno loterije. Da si popestrim svojo otožnost, kupim nekaj srečk. Nič. Nato si izberem srečko 3x3. Prijazna prodajalka mi ponudi še HIP loterijo. Povlečem dve srečki in jih pričnem odpirati. Ker so papirnati ovitki zelo trdni, se srečki nikakor nočeta odpreti. Uspe mi odviti prvo in pozdravi me napis “Srečo je potrebno deliti”. Poskusim še z drugo. Nikakor je ne morem odviti. Jezna jo zalučam nazaj v vrček, ta pa zdrsne na drugo stran vrčka. Izberem si drugo, prodajalka pa ponesrečeno srečko vrne na vrh kupčka. V lokal vstopi mlajši moški, športno oblečen, urejen po zadnji modi. Ozrla sem se skozi okno in opazila, da se je pripeljal z novim modelom opel vedra. Navidez sem ga poznala, bil je razvajeni sin mestnega bogataša. Porinil je prodajalki nekaj denarja in dejal:”Pa poskusimo s srečo!” Pričel je vleči srečke in opazila sem, kako je povlekel tudi tisto srečko, ki sem jo bila jaz vrnila. Odvil jo je in brezbrižno prebral. Obrnil jo je k prodajalki, ona pa je široko odprla oči. Nasmejan se je pričel zanimati, kje lahko dvigne dobitek. Ko sta se pogovorila, je odšel. V rokah sem gledala svoj dobitek, ki mi je pokrival vrednost ene srečke. Stopila sem na ulico. Na nasprotni strani ceste sem zaslišala klepet dveh fantov: “Peter, ali veš, daje Simon ravnokar potegnil 3 milijone na loteriji!” “No, pa si bo lahko privoščil še enega opla!” Stopala sem naprej po ulici, opazovala množico in premišljala, kako pravilen je tisti ljudski rek, ki pravi, da je sreča slepa. bCnfDIMfl: DRObEfl SPOMIU Pogosto razmišljam o življenju, o vsem, kar človeka spremlja v urah od rojstva do dne njegovega zatona. V mislih se mi zvrstijo dogodki, včasih prijetni, drugič žalostni. Žal je slednjih več. Iz zgodnjega otroštva mi je najbolj ostal v spominu dan, ko smo pospremili k zadnjemu počitku mojo staro teto Ano. Bila je ena od treh starih tet, pri katerih sem odraščala. Drobna in majhna je pogosto sedela za šivalnim strojem. Nič koliko oblekic je sešila zame in za moje punčke. Imela je težave s srcem in pogosto je hodila k zdravniku. Nekega dne jo je srce izdalo, ugasnila je kot sveča. S črno pentljo v laseh sem jo spremljala v pogrebnem sprevodu skupaj z njenima sestrama in drugimi sorodniki. Bilo mi je hudo, a takrat nisem še ničesar razumela o smrti. Ko mi je bilo dobrih 13 let, so se ljudje silno vznemirjali. Govorili so o vojni. Nekega dne se je nepričakovano vrnil domov očka in povedal, da se vojni nikakor ne bomo mogli izogniti. In res seji nismo. Nikoli ne bom pozabila trušča nemških letal, ki so se med bombardiranjem mesta s peklenskim ropotom ter zavijanjem spuščala čisto nizko. Zdelo se mi je, da nam bodo potrgala glave. Tiste dni je očka ostal pri nas. Stiskali smo se v eni od majhnih izbic in trepetali, jaz pa sem tiho jokala. Se danes vidim po prvem bombardiranju porušene hiše, mrtve ljudi na cestah, kri in obupane ljudi, ki so obiskovali svojce. Tistega dne sem občutila grozo vojne. Leta so tekla, izšolala sem se za poklic in nastopila prvo službo. Potem je prišel dan, ki mi je v življenje prinesel najlepši doživljaj in najlepši spomin - podarila sem življenje svojemu prvemu otroku. Zdaj je zrasla že najmlajša vnukinja, čeprav se mi zdi, kot daje bila pravkar rojena. Veselo teka naokrog, vozi svoje punčke in se že igra šolo. £ Dnevi pa se rojevajo in ugašajo naprej, < zlivajo se v tedne, mesece, leta. Enkrat 5 nam prinašajo srečo, drugič bolečino. Vse o moramo sprejeti, tako nam je pač uso-g jeno. N J mmm Včasih, ko je bilo zelo tesno in se je zanka že zelo zadrgnila, se je moral Martin tudi umakniti iz svojega stalnega okoliša. Še en skrivač iz okolice, Janez Mesojednik, se mu je tedaj pridružil. V odmaknjeno dolino potoka Dobavca sta se takrat zatekla in živa duša ni vedela zanju. Za pijačo ni bilo težko, saj je bilo bistre vode v potoku dovolj, in ko je bila lakota le prevelika, je moral potok poskrbeti tudi za hrano. Martin Cvelbar s psičko Riko v naročju. Še sreča za oba skrivača, da takrat vode še niso bile tako onesnažene, kot so dandanes. Kaj bi sicer jedla? Dobave pa je bil tisti čas bogat s potočnimi raki. Martin in Janez sta privzdigovala kamne in pod njimi lovila male živali. Hrana za gurmane, bi človek sodil danes, takrat pa je bila to stvar preživetja in raki so morali po grlu surovi, čisto brez začimb. “Kakih trideset sem jih takrat pojedel,” pripoveduje Martin. Pregovor pravi, da v sili vrag še muhe žre, in tudi z njim je bilo takrat tako. Človek je za svoj obstoj pač sposoben marsikaj storiti. V tej zgodbi smo zelo malo povedali o Jožetu, srednjem Cvelbarjevem fantu. Njega je pot še pred vojno zanesla v uk h kolarju Petkovšku na Drenov Grič v bližini Vrhnike. Tam so ga pozneje vzeli k sebi domobranci, kakšen teden pred koncem vojne pa se je na kolesu pripeljal vso pot od Vrhnike do Novega mestaa. Tu je bil potem pri milici. Vedel je, da se Martin doma skriva, in ko je bila razpisana splošna amnestija, mu je sporočil, naj se pride brez nevarnosti javit novi oblasti. Martin je tako tudi storil. Iz Šmarjete, kjer je bila takrat tudi policijska postaja, so v Novo mesto na sodišče pripeljali kar dva voza moških, ki so imeli približno enako usodo kot Martin. Vse so po kratkem zaslišanju izpustili domov, toda kaj bi se zgodilo, če bi se javili pred amnestijo? Karlina, ki je tedaj pričakovala že drugega otroka, bi postala verjetno vdova, Martin in vsi drugi pa bi tako kot mnogo drugih končali v kočevskih jamah. S Karlino sta po Martinovi vrnitvi končno zaživela normalno zakonsko življenje. Ko je Martin še istega leta, torej pred petdesetimi leti, praznoval svoj god, mu je Karlina povila svojevrstno darilo, hčerko z imenom Karlina. Potem so se jima rodili še trije otroci, najstarejšega sina, rojenega med vojno, pa je komaj dve leti starega vzela Laknica. Utonil je v njej, ko seje hotel igrati s sosedovimi gosmi, ki so plavale za jezom. Karlina je v mlinu mlela tudi potem, ko se je Marfin v začetku sedemdesetih zaposlil v Novem mestu. Umrla je leta 1978. Otroci so se raztepli po svetu, Martin pa se je leto pozneje priženil k Faniki na Dovškovo kmetijo nekaj sto metrov ob Laknici navzgor. Tam kmetuje še danes, po svetu pa ima zdaj osem vnukov in enega pravnuka.V začetku osemdesetih je Cvelbarjev mlin ob Laknici utihnil. Svoj čas na je razdalji dveh kilometrov tukaj mlelo šest mlinov. Danes teče Laknica mimo njih neovirano. Le vreteno, po katerem je pred zasledovalci svoj čas ušel Martin, še moli iz mlina. Zaradi bodočnosti ne pozabimo preteklosti Podobnih zgodb bi lahko napisal še nekaj, saj je bilo med vojno in po vojni pri nas kar precej skri- vačev. To je bil pač eden od načinov prživetja. Izmed mnogih sem izbral tiste zgodbe, ki so značilne, in ne i bom navajal še drugih, ki se na nek način ponavlja-' jo, čeprav nosi seveda vsaka v sebi svojo razpoznavno bolečino in svoje sporočilo. Ni namen teh zapisov obujanje revanšističnih duhov, temveč pokazati, da vedno in povsod zmaguje življenje, kar je tudi osnovno izročilo zapisanih zgodb. Morda bodo komu pomagale tudi pri premis-. leku, ali so bile številne žrtve, ki jih je povzročil po- j vojni režim, sploh potrebne, ali pa bi se stvari lahko ! reševale strpneje in drugače - po načelih pravne j države, ki jo zdaj tako radi poudarjamo. Predvsem pa je namen teh vrstic povedati, da pozaba ni rešitev problemov iz preteklosti. Iz izkušenj naših prednikov se učimo za bodočnost. Bili smo j taki in drugačni. Tega se moramo zavedati. In samo j z zavestjo, kaj smo bili, bomo lahko v prihodnosti tudi boljši. r N Nov podlistek o malezijskih gozdovih Gozdovi so dolgoživi ekosistemi, ki se razprostirajo na obsežnih površinah in so močno odvisni od različih klimatskih, geografskih in političnih razmer. Za boljše poznavanje gozda je najbolje vzeti pot pod noge in si ogledati gozdove v različnih okoljih. TVije slovenski študentje gozdarstva so tako odpotovali v Malezijo in si ogledali deželo samo kot tudi njene širne tropske gozdove. Vtise in spoznanja je strnil Janez Božič v zapis, ki ki ga boste lahko prebirali na tej strani v nekaj naslednjih številkah Priloge. Ker je Slovenija gozdnata dežela in ima gozd svoje mesto v slovenskem srcu, bo najbrž zapis zanimiv za širši krog bralcev. Naslednjič torej nov podlistek: Janez Božič TROPSKI GOZDOVI MALEZIJE ■■■■HI I , | i&uviž, J s* A^-dm Priloga Dolenjskega lista 20 ■H I r š r r 1 r r t t ! c r ,i r z I s ’ V r t 1 I r 1 2 I r I i r d 1 t c 'I t d d k k t v i: Za konec Interier še s Polzelani Košarkarji krškega Interierja v piedzadnjem krogu pred končnico brez Nakiča premagali Triglav • Dobro izhodišče pred play offom - Iskra Litus okrepljena v play out KOLPIN TURNIR METLIKA - Nogometni klub Kolpa iz Podzemlja bo v soboto in nedeljo, 27. in 28. januarja, v metliški športni dvorani pripravil turnir v ntalem nogometu, za katerega se nioštva lahko prijavijo po telefonu 57 122. Prijavnina znaša 8.000 tolarjev, nagradni sklad za tri prvouvrščana moštva pa dvajsetkrat toliko. Žrebanje bo v diskoteki Rocky v Gradcu 26. januarja ob 18. uri. TURNIR SEVNICA - Rokometaši tukajšnjega drugoligaša so v soboto, 20. januarja, teden dni pred nadaljevanjem prvenstvenih bojev, pripravili pripravljalni turnir, na katerem je z zmagama s 31:9 nad AFP iz Brežic in s 15:14 nad izolskim Delmarjem osvojila domača ekipa. Izid dvoboja med Delmarjem in AFP Brežice je bil 29:10 za Primorce. KRŠKO, LITIJA - Tekma proti Triglavu, ki sojo Košarkarji krškega Interierja igrali v soboto v Kranju, ni odločala o ničemer, zato je trener Mohorič svojega najboljšega moža Iva Nakiča pustil sedeti. Bolj pomembno bo v zadnjem krogu, ko se bodo Krčani pomerili s četrtouvrščenimi Polzelani. Edino dolenjsko košarkarsko prvoligaško moštvo litijska Iskra Litus si bo obstanek poskušalo zagotoviti s play outom. Rogaški so Litijani načrtovali, vendar bi lahko kljub vsemu presenetili, če ne bi zmage zapravili že v prvem polčasu. Niti odlična igra v drugem delu kasneje ni pomagala. I. V., M. Š. Ne glede na izid zadnjega srečanja prvega dela prvenstva v slovenski košarkarski A-l ligi v leskovški športni dvorani med domačim Interierjem in Kovinotehno Savinjsko Polzelo, ki je v predzadnjem krogu doma izgubila z Idrijo, so krški košarkarji prvi del naloge izpolnili bolje, kot so upali največji optimisfi, saj bo na lestvici 12-članske lige tudi po zadnjem krogu ostala na drugem mestu. Le nekoliko slabše kaže Krčanom na lestvici osmih moštev, ki bodo prvenstvo nadaljevala s končnico, ki se bo začela 10. februarja. Tu bo Interier na koncu najmanj tretji, vendar že sedaj zaostaja za Smeltom Olimpijo za 4 točke oziroma 3 zmage, točke, dosežene na medsebojnih srečanjih osmerice pa se prenesejo v končnico. Kljub temu imajo Krčani, vsaj na osnovi tega, kar so pokazali v prvem delu prvenstva, ko jim je zaradi poškodbe kar nekajkrat na igrišču manjkal odlični center Mario Kraljevič, lepe možnosti, da bodo na koncu z Ljubljančani odločali o naslovu državnega prvaka, in to v letu, ko je Smelt Olimpija pokazala najmanj od osamosvojitve slovenske košarke naprčj. Drugačno je stanje v litijski Iskri Litusu, ki je tako kot Interier novinec v družbi najboljših. Težave s trenerji in igralci so Litijanom že na začetku sezone obetale uvrstitev v play out in s tem boj za obstanek v A-l ligi. Za obstanek bo potrebno močnejše moštvo, zato se uprava Iskre Litusa že pogovarja o okrepitvah. Skoraj zagotovo se bo iz Amerike vrnil Janko Narat, od tujcev pa je v igri več znanih imen (Cvijetičanin, Primorac, Radelj...), odločiti pa se bodo morali že ta teden. Poraz v predzadnjem krogu proti Akripol mora zmagati tudi na tujem V Ajdovščini so Trebanjci zamudili lepo priložnost za prvo zmago na tujem - Na tekmi z Inženiringom Sarbkom gredo na zmago - Težko se bodo izognili play outu TREBNJE - TUdi po sobotnem srečanju z zadnjeuvrščenim Fructalom v Ajdovščini so rokometaši trebanjskega Akripola ostali brez zmage na tujem, za katero pa so na začetku drugega dela prvenstva že zreli. Po dobri polovici prve prvoligaške sezone so Tbebanjci le malo zaostali *a načrti, saj je njihova cokla le nepričakovan poraz na domačih tleh s Krškim v prvem delu prvenstva. Prav po tej tekmi so dotedanjega trenerja Nikolo Radiča zamenjali s poškodovanim izkušenim igralcem Emirjem Junuzovičem, kar seje pokazalo za dobro. Potem ko so Trebanjci po prvem delu s 6 točkami pristali na predzadnjem mestu, so na začetku drugega dela premagali Kodeljevo. Na zmago pa so igrali tudi v Ajdovščini, kjer je le malo manjkalo do uspeha. Značilnost prvega polčasa je bila slaba obramba in učinkovit napad na obeh straneh, večji del pa so vodili Trebanjci. Na začetku drugega polčasa so Akripolovi rokometaši domačinom | dovolili, da so jim pobegnili za 3 zadetke, in čeprav sojih kasneje nekajkrat ujeli, so Ajdovci 10 minut pred koncem vodili s 5 zadetki razlike, a tekme še ni bilo konec. V nadaljevanju so Trebanjci odlično zaigrali in izenačili na 22:22 in kasneje še na 23:23, potem pa niso izkoristili dveh napadov zapored in domači so povedli in zmagali. Med Trebanjci sta se najbolj izkazala Vešligaj in Počer-vina ter vratar Toplo, nekoliko pa je razočaral Karlo Špende, ki je pred drugim delom prišel iz Krškega, saj je dosegel le en zadetek. V soboto ob osmih zvečer bo Akripol v domači dvorani skušal premagati litijski Inženiring Šarbek. Pomočnik trenerja Lojze Radelj je povedal, da se na to tekmo ne bodo posebej pripravljali, čeprav gredo na zmago. Glede taktike je povedal, da se bodo poskušali prilagoditi njihovemu načinu igre in onemogočiti najboljše tri strelce. V ta namen so sinoči odigrali prijateljsko tekmo. Ob tej tekmi Trebanjci največ upov polagajo na ostale štiri tekme na domačem terenu, saj bodo k njim prišli še rokometaši Gorenja, Rudisa Rudarja, Preventa in Primorskih novic, skratka moštva, ki bi jih lahko premagali. Kljub vsemu Radelj meni, da se bo zelo težko izogniti play outu, v katerem se bodo štiri moštva borila za obstanek, vendar bi bila velika škoda, če moštvo, ki ima najboljšo in najbolj množično občinstvo v prvi ligi, izpade. Trebanjski šport si tega preprosto ne zasluži. ■•Sil OGLED OLIMPIJSKIH VELODROMOV - Člani organizacijskega odbora mladinskih svetovnih prvenstev, ki se ubadajo z lesenim delom bodočega novomeškega velodroma, so si v soboto ogledali podobna objekta v Miinchnu. Po besedah arhitekta Marjana Zupanca je tisti, na katerem so leta 1972 tekmovali za olimpijske medalje, skoraj dvojček novomeškemu, vendar Novomeščani upajo, da sorodstvo ne bo trajalo dolgo in da bo novomeški za razliko od munchenskega dobil streho. ŽENSKE NA KUPU OTOČEC - Udeležba na srečanju deklet in žena v teniškem centru Otočec je presegla vsa pričakovanja organizatorjev, ki so glede na dosedanje izkušnje pričakovali manj udeleženk. Po učenju in vadbi pod vodstvom otoških trenerjev se je v nedeljo 28 deklet in žena pomerilo še na turnirju, na katerem je zmagala Brigita Pucelj, druga je bila Mija Zupanc in tretja Lidija Urh. v Percu zlato, Striclju bron Plakete Letalska zveza Slovenije članoma ARK Vega Sevnica - Uspešen nastop na svetovnem pokalu raketnimi modelarji v Sloveniji. Ta novica je nekakšna pika na i na izjemno uspešno športno sezono sevniških raketnih modelarjev, ki so lani osvojili drugo mesto na evropskem prvenstvu, drugo in tretje mesto v svetovnem pokalu, prvo zmago na posamični tekmi svetovnega pokala, drugo in tretje mesto na mednarodnih tekmovanjih FAI, prvo mesto na državnem prvenstvu ter še več drugih in tretjih mest. V letu 1996 se nameravajo udeležiti svetovnega prvenstva v Sloveniji, prihodnje leto pa še olimpijskih iger ter evropskega prvenstva v Turčiji. Vse te načrte bo moč uresničiti le, če bo dovolj denarja. Tega že kar kronično primanjkjuje, kajti ARK Vega ima v letu 1995 še za 6000 mark dolgov, zato se v vdost-vu bojijo, da bo tako uspešni šport v sevniški občini žalostno propadel. P. P. SEVNICA - Na svečani proglasitvi najboljših športnikov Letalske zveze Slovenije sta preteklo soboto v Portorožu prejela visoki priznanji za športne dosežke v letu 1995 tudi člana astronavtično-raketnega kluba Vega iz Sevnice Drago Perc in Igor Stricelj. Zlato plaketo Letalske zveze Slovenije je dobil Perc, bronasto pa Štricelj, pri čemer kaže poudariti, da so obema izročili ti priznanji za uspehe v članski konkurenci raketnih modelarjev, čeravno je obetavni raketni modelar Igor Štricelj še zmeraj mladinec. Te dni je iz Pariza prispela še ena razveseljiva novica. Svetovni pokal je namreč z minimalno prednostjo pred sevniškima raketarjema Stricljem in Percem osvojil Italijan Antonio Mazzaracchio. Ti kolajni imata večjo težo, kajti to sta tudi prvi medalji v skupnem seštevku svetovnega pokala med STRELSKA TEKMOVANJA BREŽICE - Na nedavnem občinskem strelskem prvenstvu šolskih športnih društev v Brežicah, ki sta se ga udeležili dve šoli, so pri dečkih v ekipnem točkovanju zmagali s 523 doseženimi krogi učenci OS Brežice. Pri učenkah so bile prve strelke OŠ Velika Dolina z 272 krogi. Med posamezniki je med učenci zmagal Edi Zakovšek (177), med dekleti je bila najboljša Katja Sečen (117) -oba OŠ Brežice. Zmagaovalca bosta sodelovala februarja na regijskem prvenstvu, ki bo verjetno v Leskovcu pri Krškem. Strelci iz srednjih šol imajo regijsko prvenstvo danes v dvorani Marof v Novem mestu. DRŽAVNO PRVENSTVO NA OTOČCU OTOČEC - V teniškem centru na Otočcu se bo danes s kvalifikacijami začelo državno dvoransko prvenstvo v tenisu za igralce do 16. leta. Prijavljenih je več kot 100 mladih tenisar-jev iz vse Slovenije, med njimi pa so tudi vsi najboljši z enim izmed najobetavnejših mladih igralcev v Evropi Gašperjem Martinjakom na čelu. Na prvenstvu bo nastopilo tudi 8 igralcev iz Teniškega kluba Novo mesto, ki tekmovanje tudi organizira. Novomeščani največ pričakujejo od Blaža Turka, Tomaža Kastelca in Tomaža Budje, dobro uvrstitev pa si obeta tudi Brežičan Nikola Malj-kovič. Finale bo v ponedeljek. v Šport iz Kočevja in Ribnice 4td ii/tc ^ _ m.j; j.r .... i STRUGE - Domače športno društvo je pripravilo medobčinsko tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem je nastopilo 29 tekmovalcev. Prireditev si je, čeprav v mrzlem vremenu, ogledalo več kot tisoč šeststo gledalcev. Zmagal je Janez Brnišek z dvema skokoma po 30 metrov. Rezultati, mladinci: 1. Grega Verbajs 26,26,5,2. Nejc Biček-25,25,5,3. Miha Kup-lenak (vsi SKK Račna) 22, 22,5; člani: L Janez Brnišek (Dvorska vas) 30,30,2. Brane Romič (Šentjur) 28,26,3. Jože Berlaj (Račna) 27, 27. SODRAŽICA - Smučišče Izbir v Sodražici v ribniški občini je eno redkih na Dolenjskem, ki vseskozi obratuje, saj imajo snežni top. Člani domačega kluba so pripravili tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, tekih in skokih, ki se ga je udeležilo več kot 80 tekmovalcev. V skokih je kot edina ženska nastopila tudi Mojca Trdan. Rezultati, veleslalom, ženske do 10 let: Tjaša Arko-33,40; do 20 let: Sara Arko-39,28; moški do 10 let: Primož Kožar- 33,29; do 20 let: Jure Hribšek-29,59; do 40 let: Boštjan Češarek, nad 40 let: Janez Arko-31,21... Teki: ženske: Mojca Arko-15:35,59, moški do 15 let: Jure Drobnič-8:36,52; do 40 let: Nande Šilc- 21:39,29; nad 40 let: Jernej Žižck-20:21, 91,.... skoki: do 15 let: Peter Pakiž-53,5; do 35 let: Tomaž Vesel; nad 35 let: Gorše Janko-36; ženske: Mojca Trdan-42 (dožina pri skokih je seštevek treh serij). KOČEVJE - Prvi krog spomladanskega dela v ženski konkurenci ni prinesel uspeha kočevskim igralkam. Na gostovanju v Velenju sojih premagale drugouvrščene rokometašice Vegrada, 28:21 (13:12). V prvem polčasu so bile Kočcvke enakovredne, saj so z borbeno igro navdušile občinstvo. Tudi v nadaljevanju so se morale gostiteljice pošteno potruditi in so šele pri rezultatu 23:20 strle odpor borbenih Kočevk. Kot kaže je varovankam trenerja Mikulina tako kot na prejšnjih tekmah zmanjkalo moči, poraz pa je bil neizbežen. Lorena Mikulin je bila z osmimi zadetki najboljša strelka. V prihodnjem kolu bo Kočevje imelo v gosteh Mlinotest. Naj še omenimo, da je ekipo zapustila Maja Guštin, odšla je namreč k Piranu. KOČEVJE - V prvem krogu končnice za uvrstitev od 5. do 8. mesta so odbojkarice Celja po pričakovanju lahko premagale Lik Tilio. Kočevke, katare še vnaprej pestijo poškodbe in bolezen, so igrale dobro le v drugem nizu, ki so ga za razliko tudi dobile. V prvem nizu so osvojile le točko, v tretjem in četrtem skupaj sedem točk. Kočevke so ponovile številne napake iz prejšnjih tekem. Slaba igra na mreži in številne napake pri sprejemu žog so pravzaprav omogočile hitro in lahko zmago domačih odbojkaric. NOVA GORICA - SNEŽNIK 98:66 (42:53) - Prav nevarjetno je, kako so Kočevci v Novi Gorici ostali brez točk. V prvem polčasu so igrali enkratno in ta del igre tudi zasluženo dobili s devetimi točkami razlike. V drugem polčasu so nekoliko popustili, vseno pa je bila igra dobra. Ko so se veselili novih točk, sojih po mnenju trenerja Dušana Henigmana sodniki oškodovali. Najprej so dosodili tehnično in nato še namerno osebno napako in gostitelji so dosegli sedem točk ter preobrnili potek dogodkov na igrišču. Poraz naj ne bi bil usoden, saj so si Kočevci že zagotovili uvrstitev med prvih pet in nadaljevanje tekmovanja za uvrstitev v A-2 ligo. V zadnjem kolu igrajo v soboto proti Medvodam. MILAN GLAVONJIČ KRVOLOČNA KOŠARKA Šport in politika sta od nekdaj hodila z roko v roki, vendar si mladi novomeški privrženci stranke bivšega slovenskega obrambnega ministra stvar razlagajo nekoliko po svoje. Ob prvi obletnici delovanja bodo pripravili košarkarski turnir, za katerega so razposlali vabila daleč naokrog. V vabilu so zapisali, da se bodo krvoločni boji začeli ob 10. uri. Na svojo krvoločno veselico pa vabijo tudi druga rekreativna košarkarska moštva in se veselijo tudi prihoda Vaše ekipe. Tako so namreč zapisali na koncu vabila. Krkašem uspel neveijeten preobrat Odbojkarji novomeške Krke so dobili že izgubljeno tekmo s Kamnikom • Novomeščanke so osvojile niz na mariborskem parketu - Žužemberčani doživeli drugi poraz NOVO MESTO - Potem ko seje poškodoval še Bruno Marič, so se novomeški odbojkarji pomerili s Kamnikom močno oslabljeni, prva dva niza igrali zelo bledo, a so kasneje z veliko zavzetostjo dosegli zmago. Odbojkarice TPV-ja so se prejšnji teden kar dvakrat pomerile z najboljšo slovensko ekipo Infondom Branikom in v Mariboru hudo namučile štajerske zvezdnice. Žužemberčani so izgubili in dobili tekmeca za drugo mesto. Odbojkarji novomeške Krke, kljub oslabljenemu moštvu neobremenjeni z obstankom v ligi, dosegajo načrtovane rezultate. Kamnik, s katerim so se pomerili v soboto zvečer, je že od nekdaj za Novome-ščane trd nasprotnik in to se je potrdilo tudi tokrat, ko so Kamničani predvsem z odličnim blokom v DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba glavni trg od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8, do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Budna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8 do 16 ure' market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina,, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure Urška, Uršna sela, od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure .Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 28. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 11. ure: Vodnjak Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Markel Diska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita.trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: markel Saša, K Roku 33 od 8. do 19. ure: trgovina, Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 8. do 11, ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7,30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba, • Črnomelj: od 8 do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10,30: Market ' Metlika; od 7. do 21 ure: Prima prvih dveh nizih brez težav zaustavili domače napadalce. Šele v tretjem nizu je igra stekla tudi domačim odbojkarjem, ki so nekoliko uspavanim Kamničanom pustili le dve točki. Četrti nižje bil prava drama, v kateri so gostje vodili s 14:11 pa potem zapravili vrsto žog srečanja, in Novomeščani so iztržili tie break, ki pa je bil izenačen le do 11:11. Verjetno je bila odločilni trenutek za tekmo velika napaka sodnika, ki je, ko se je pri 9:3 za Kamničane v 2. nizu žoga od Krkinega bloka odbila v polje gostov, namesto točke za Novomeščane dosodil out in menjavo. Po protestih gledalcev in večine novomeških igralcev je sodnik pokazal dva rumena kartona, Novomeščani pa so jezni začeli igrati precej bolje. Odbojkarice TPV-ja so že v sredo doma z 0:3 izgubile pokalno tekmo z Infondom Branikom, s katerim so se v prvem krogu končnice prvenstva srečale tudi v soboto v Mariboru, kjer pa Mariborčankam ni šlo tako gladko kot v Novem mestu. Čeprav je tokrat zaradi bolezni v novomeški ekipi manjkala reprezentantka Tamara Podolski, so TPV-jevke začele pogumno in domačinkam ukradle prvi niz, se nekoliko oddahnile v drugem nizu in se v tretjem in četrtem spet enakovredno uprle favoriziranim domačinkam. Prvi uspeh v končnici lahko novomeški ljubitelji ženske odbojke pričakujejo v soboto, ko se bodo odbjkarice TPV-ja v popolni postavi pomerile s Cimo- Zužemberčani so tokrat v Škofji Loki naleteli na izjemno razpoloženega nasprotnika, ki jim, okrepljeni z odličnim Pleškom, niso oddali niti niza in tako Suhokranjcem prizadejati drugi poraz v tej sezoni. Za Žužemberk je tokrat prvič igral dosedanji igralec novomeške Krke in nekdanji mladinski reprezentant Samo Gotenc. V nedeljo so se na prvi tekmi kadetske lige žužemberški kadeti, med katerimi pa so kar trije osnovnošolci, pomerili s kanalskim Salonitom in po izenačenem boju izgubili z 2:3. PTHZNANJA SEMIŠKIM ŠPORTNIKOM - Semiški župan Janko Puko-Vec je pretekli teden prvič sprejel najuspešnejše in najzaslužnejše športnike v občini. Podelil je tudi tri priznanja, in sicer najzaslužnejšemu športnemu delavcu Janezu Skrinjarju-Zanu (na fotografiji desno), ki že 32 let dela v športu. Naslov najboljšega športnika sije prislužil strelec Jože Ivanetič, član tekmovalne ekipe Iskre Semič, ki je dosegel vrsto uspehov z zračno, malokalibrsko in lovsko trap puško. Članu karate sekcije TVD Partizan Semič in članu slovenske reprezentance Stefanu Hozjanu pa je župan podelil priz-na-nje kot spodbudo mlademu športniku, in sicer za vrhunske rezultate, saj je bil lani državni prvak v light-contactu, drugi na mednarodnem turnirju v full-contactu v Avstriji ter prav tako drugi na mednarodnem turnirju v semi-contactu. (Foto: M. H.-J.) Odgovori in popravki po §v... Ulico gledajo krave iz hlevov Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). jeni nadvozi za povezavo, ampak podvozi, ki pa so na tem kraškem poplavnem področju vprašljivi in zaradi možnega zalitja le-teh v času deževja popolnoma nesprejemljivi. Pozivamo vsa pristojna ministrstva (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za promet in zveze) in druge državne službe, da ne dovolijo spremembe že sprejetih in potrjenih načrtov za dolenjsko avtocesto. To bi pomenilo nov zamik pri gradnji dolenjske avtoceste. Prav tako menimo, da je za potrebe obrambe naše male države na razpolago že dovolj letališč (vojaških, civilnih in športnih), ki se v primeru obrambnih potreb lahko uporabijo. MARJAN ZUPANČIČ predsednik 00 SKD Trebnje Laž ima kratke o tujcih, čefurjih noge Dol. list št. 51, 21. decembra V Dolenjskem listu št. 50 z dne 14. 12. 1995 je bila na 3. strani objavljena moja izjava o šoferju, ki pogodbeno vozi pri Ljubljanskih mlekarnah (LM), izpostava Trebnje, na relaciji Grmada - Vrhtreb-nje - Repče - Trebnje in na Repčah ni pobiral mleka, kot bi moral. V DL št. 51 z dne 21. decembra pa v prispevku na 6. strani z naslovom Laž ima kratke noge iz M-KZ Trebnje in zbiralnice mleka LM Trebnje zagovarjajo voznika Janeza Marna, češ da voznik ni pobral mleka na Repčah, “ker je bil pred zbiralnico kup snega in dostop s kamionom nemogoč. Navkljub posredovanju KZ Trebnje in LM se ni nič spremenilo; ko je bil sneg pred zbiralnico v sredo, 13. decembra, odstranjen, smo mleko tudi prevzeli.” Vztrajam pri svoji izjavi, resnica pa je takšna: 8. decembra sem šoferju LM pomagal pri črpanju mleka iz bazena, kljub tem, da bi to lahko storil sam. Naslednji dan, torej 9. decembra, je šofer sicer ustavil vozilo pri zbiralnici in, ne da bi se potrudil in pobral mleko, odpeljal; mleko pa je seveda ostalo v bazenu. Prav tako se je zgodilo 10., 11., in 12. decembra. Poudariti moram, da so bile snežne razmere pred zbiralnico omenjene dni še vedno takšne, kakršne so bile vse dni prej, ko je šofer mleko še odvažal. 12. decembra sem telefoniral na LM v Ljubljano in seznanil g. Kosa s problemom glede pobiranja mleka na Repčah. G. Kos mi je zagotovil, da bo šofer LM iz Trebnjega še isti dan ob 10. uri prišel po mleko. Takoj po tem pogovoru sem urgiral še v KZ Trebnje pri g. Založniku in v Kmetijski svetovalni službi v Trebnjem pri g. Zaletlu ter ju zaprosil, naj se ob 10. uri udeležita pobiranja mleka, da bosta videla, kakšno je dejansko stanje. Zaradi zadržanosti g. Založnika in g. Žnidaršiča iz LM Trebnje ni bilo, kajti tudi šoferja s kamionom - cisterno za pobiranje mleka ni bilo. Na Repče je takrat prišel samo g. Zaletel. Gospoda Žaložnik in Žnidaršič sta prišla šele po 14. uri. Hotel sem jima omogočiti, da bi poklicali šoferja s cisterno, da bi videla, ali se mleko res ne da pobrati, vendar tudi tega predloga nista sprejela. Zakaj ne? Verjetno zato, ker sta tudi sama ugotovila, da so bile razmere bile dejansko takšne, da bi se mleko dalo pobrati in da je v 4 (štirih!) dnen nepobrano mleko neupravičeno ostalo v bazenu. Sicer pa, če kdo želi videti, kakšno je bilo takrat stanje na Repčah, obstajajo tudi dokazi - fotografije in priče. ANTON BREZOVAR Repče Dobovci ne dajo zemlje za letala Dol. list št. 2, 11. januarja Slovenski krščanski demokrati občine Trebnje nasprotujemo načrtom Ministrstva za obrambo o spremembi trase avtoceste na odseku Ivančna Gorica - Bič. Na tem odseku naj bi bodočo traso avtoceste razširili in spremenili tako, da bo po potrebi primerna za pristajanje letal. Podpiramo sklepe krajevne skupnosti Dob z dne 9.12.1995, ker bi nameravana sprememba pomenila dodaten odvzem kmetijskega zemljišča, razdelila krajevno skupnost na dva dela ter prizadela veliko število vasi na tem območju. V primeru uporabe avtoceste za letališče ne nodo zgra- posobne vlade in vseh tistih, ki so odgovorni za posamezna področja, v tem, ker vsaka stavka doseže svoj cilj. V zadnjem času se jih je kar nekaj zvrstilo: zdravniki, študentje, predvidena je stavka novinarjev in nato smo na vrsti tudi prosvetni delavci. Izgleda, daje res to, kar se govori: “Oni na vrhu se ukvarjajo sami s seboj, ukvarjajo se z organizacijo in reorganizacijo, širjenjem najrazličnejših služb... in ne vedo, kaj se v bazi dogaja!” Na koncu mandata pa bodo morali ti ljudje odgovoriti, kaj so naredili za sleherno področje v naši družbi. In tu ne bo mogoče lagati, saj so prav stavke rezultat njihovega dela ali nedela. ANGELCA VRHOVNIK, ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik Kako naj bi vas Kočevje pri Črnomlju postala mestna ulica m se o cem Dol. list št. 3, 18. januarja V zadnji številki Dolenjskega lista Darinka Tratar nakazuje negativno, lahko rečem pesimistično prihodnost za človeka. Sem mnenja, da so tovrstne skrbi odveč, saj so se - res da z velikimi zapleti - le začela spoštovati pravila igre (volitve). Nespoštovanje pravil iger najdemo samo še v kakšni nepomembni družbi, pri nas pa na lokalno-krajevni ravni. Tako je strah pred diktaturami odpravljen. Mislim pa, da je naša družba prejela usodni udarec z uvedbo lokalne smaouprave. Zato se mora kot prvo, če želimo boljše čase, zamenjati dr. Drnovška. Sicer pa če sem jaz lahko preživel sedem let v senci tercialstva, mislim, da tudi drugi lahko počakajo na demokratično zamenjavo dr. Drnovška. ANTON JUDEŽ Štatenberk TVebelno v Študentski kruh -bel ali črn? Dol, list št. 3, 18. januarja Odločila sem se, da napišem svoje mnenje o shodu študentov pred skupščino. Prav gotovo so bili med njimi tudi bivši učenci naše šole, OŠ Majde Vrhovnik, saj z velikim veseljem ugotavljam, da večina naših učencev zelo uspešno nadaljuje šolanje. Zato čutim del odgovornosti do naših bivših učencev. Moram jasno povedati, da so študentje prav ravnali. Podpiram njihov način delovanja, saj so dolgo na miren in javen način opo-zarjali državo - vlado o svojih težavah, ki jih vedno znova pestijo. Ker vlada in ustrezna ministrstva niso prisluhnila težavam študentov, so se le-ti organizirali in tako opozorili na nerešene probleme. Prepričana sem, da vsi tisti študentje, ki so shod organizirali, niso razmišljali o takem neprimernem vedenju posameznikov, kot se je pozneje izkazalo (metanje jajc, jogurtov,...). Upam si trditi, da nam je lahko velika večina naših študentov v ponos, saj imajo delovne navade in tudi pozitivne osebnostne lastnosti, kajti izhajajo iz zdravih slovenskih družin. Gotovo pa je nekaj takih, ki na neprimeren način izražajo svoj obstoj in uveljavitev. In prav ti so se pomešali vmes ter postavili vse v slabo luč. Ti “izgredniki”, če jih lahko tako imenujem, vsakodnevno povzročajo v Ljubljani nevšečnosti in škodo (pisanje po fasadah, premetavanje kontejnerjev, razbijanje luči itd.) Menim, da bi morale biti naše odgovorne službe ob takih izgredih mladih bolj budne in spremljati, kaj se v mestu dogaja. Študentje so hoteli s shodom javnost opozoriti, da vlada in vsi, ki so odgovorni, ne prisluhnejo njihovim problemom. Trdim, daje potrebno probleme mladih obravnavati resno. Zdi se mi velika moralna škoda, da morajo mladi na tak način uveljavljati svoje pravice. Vsi tisti, ki bi morali zadevo pravočasno urediti, mnogokrat radi uporabljajo besede “na mladih svet stoji”, toda pomena teh besed se ne zavedajo. Kot davkoplačevalka protestiram, da bomo morali čiščenje fasade Skupščine plačati mi, davkoplačevalci. To bi moralo biti v breme tistih, ki se niso znali ali hoteli po demokratični poti pravočasno dogovoriti. Prav gotovo je to dokaz nes- APLAVZ NI OBVEZEN Nesramni policisti Kje naj bi se modrovalo, če ne za šankom? Tam postane neumni - pameten, grdi - lep in revež - bogataš. Možje so se spravili nad policiste. Najpirej so stresli nekaj vicev na njihov račun, nato so obudili spomin na avstrijski rop, nakar so Slovenijo razglasili za policijsko državo. “Kot listja in trave jih je, "je ugotovil prvi. “Potoval sem po vsej Evropi, pa me žmodri angelčki' nikjer niso tolikokrat ustavili kot na kratki razdalji med Gorjanci in Črnomljem. ” Tretji je najprej pljunil, potem pa pripovedoval: “Poznata Mlinarjevega Toneta? Rad pogleda v kozarec. Pa kaj, tudi mi nismo svetniki! Trikrat v enem mesecu so mu dali pihati. Trikrat! Pozelenelo je do dvojke in čez. Čaka ga sodnik za prekrške. Zdaj pa vaju vprašam: kje bo dobil Mlinarjev Tone denar, da bo plačal? Kje? Tristo tisočakov mu ne bo dovolj! To je najmanj pet njegovih plač. Smili se mi. ” Prvi je pričel gledati po stenah, če morda kje ne visi Ste-rova podoba, da bi zabrisal vanjo prazen kozarec. Drugi se je razvnel: “Briga jih delavec! Dela naj za nekaj fickov, če pa se zaradi razočaranja napije in pijan vozi avto, balonček pred usta - pa deri! Iztisni iz reveža zadnji cent!” “Majhni smo, državni aparat je velik, denarja pa jim ni nikoli dovolj!" je postajal rdeč v obraz tretji. Da bi se malce pomirili, so 'naročili liter belega. “Prvi, ki me bo ustavil, bo videl svojega boga!” je postal junaški prvi. Iz usmiljenja do Mlinarjevega Toneta so se ga krepko nalezli. Ob enajstih jih je gostilničar Ivan opozoril, da zapira, kajti jutri bodo prišli k njemu na kosilo cariniki. Še prej je s telefonom preveril, če niso morda kje ob cesti “varuhi reda in mira". “Vedno so tam, kjer jih človek najmanj pričakuje," je navrgel. TONI GAŠPERIČ Rodila sem se sicer v mestu, a prvo, česar se spominjam, je vezano na mojo vas. Bežno se še spominjam ogromnih strojev, ki so rili po našem vrtu. In tam, kjer je nekoč rasla zelena trava, je stekla asfaltna cesta. No, pa imamo želeno cesto! Bil je čas velikih načrtov in velikih gradenj, bolje rečeno čas želja po velikih gradnjah. Ljudje so pridno obkrožili “ZA” za cestno razsvetljavo. Bile so želje, bil je denar, a luči ni in ni hotelo biti. Ni še daleč čas, ko smo se hodili sankat na “oplaz” za vasjo. Še pozimi smo se sankali po vzpetini, že spomladi pa so gradbeni stroji spremenili sankališče v gradbišče. Tako se je začelo. Veliko mesto se je začelo zajedati v malo vas. Sprva smo verjeli, da se širi naša vas. Kakšna zmota! Nekdaj poljske poti so dobile ulična imena. Vaščani jim niso zamerili. Pa naj bodo meščani, če jim je to bolj všeč, le nas naj pustijo pri miru. Pa nas niso. Lepega dne smo se zavedeli da smo postali naselje z ulicami. Radi bi vedeli za ime tega naselja? Ne, ne to niso Butale to je Kočevje (tisto pri Črnomlju). Postali smo tako rekoč vas z dvema ulicama. Naselij z ulicami pa v naši ljubi domovini ni prav veliko. Občini Črnomelj je le uspelo preteči občino Metlika! Občina Črnomelj ima zdaj dva kraja z ulično ureditvijo, Metlika pa le enega. Če ne verjamete, pa poglejte v najnovejši Krajevni leksikon Slovenije. Očitno je vrlim črnomaljskim občinskim^jnožem segla do srca žalost sosedov Metličanov. Staknili so glave skupaj in sklenili: Priključimo jih našemu mestu, pa konec! Se bo tako končala žalostna usoda naše vasi? Kakšna je usoda naše prihodnosti? Kakšna je prihodnost kraja, kije bil obljuden že v prazgodovinski in rimljanski dobi in so ga že zelo zgodaj naselili Slovenci? Pozneje je prišla vas pod turjaško gospodo, ki je imela tu leta 1501 pet-ceiih kmetij (Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, • Otroci so se prej naveličali metati petarde kot opozicija s Hvalico in Pregljem na čelu. Ljubljana 1971, stran 41). Če vprašate mene, prav nič rožnato. Naša vas bo postala kaj čudna ulica. Razsvetljave ni, kanalizacije ni, pločniki so pozimi neočiščeni... Vseskozi pa plačujemo prispevek POSLOVILNO SREČANJE RUDARJEV V soboto, 27. januarja, bo v znani gostilni Senica na Senovem poslovilno srečanje upokojenih rudarjev Rudnika Senovo ali prezaposlenih v letu 1995, da se razidemo na primeren način kot nekdanji sodelavci. Gostilna Senica je bila v zgodovini rudarjenja na Senovem tisto mesto, kjer so knapi nabirali moč za težko delo v jami, sklenjena je bila pa marsikatera zamisel in pogodba o tem ali onem v zvezi z Rudnikom. Zato kljub težki situaciji zaradi ukrepov vlade RS glede izkopa premoga in s tem tudi obstoja Rudnika, pridite omenjenega dne ob 18. uri v gostilno Senica tudi tisti, ki ste na čakanju in tisti, ki ste se prezaposlili v drugih podjetjih. predsednik sindikata: LOJZE ŠRIBAR za mestno zemljišče. Hvala lepa za takšne vrste mestno ugodje! Naša vas pa hočeš nočeš posta; ja mestna ulica, avenija, bulvar ali še bolje čaršija. Kozmopolita!)-skost je že kar nekaj časa opaziti še posebej ob nedeljskih popof dnevih. Ulica se napolni z ljudmi z vseh vetrov. Dame v pisani! oblačilih, nenavadnih, do tal segajočih krilih-hlačah, gospodje v trenirkah z velikim počasnim korakom, mladina, ki čeblja verjetno' enem od svetovnih jezikov... Vse to in še večje naša ulica. 1! je ulica, na katero gledajo skozi hlevska vrata krave in prašiči, namesto uličnih godcev lahko ta srečaš kmeta z grabljami na rami tramvaj te tu ne bo povozil, kvečjemu traktor. Zdaj pa še o imenu ulice! Predlagam ime “Pot v belokranjske fužine” ali “Ulica F. Milčinskega' (saj veste, tistega, ki je napisi Butalce) ali pa “Ul. Roberto Mag-nifiko” (tistega, ki poje pesem Koc je čefur. To je le nekaj utrinkov o! rojevanju nove ulice in ob umira-, nju nekdaj ponosne vasi. Zdaj pa le hrabro. Vzemite ljudem rojstni kraj, vzemite j im identiteto in, ne nazadnje, vzemite ji še nekaj deset tisočakov, ki jil1 bodo potrebovali za menjavo dokumentov. Za to, da bodo postaj' meščani, bodo pa ja nekaj plačali] Postati meščan ni kar tako! Vaščanka Kočevje (naslov v uredništvu) Zakaj ne ogrevajo stanovanja? Kljub rednemu plačevanju nevzdržno stanje za družine' z majhnimi otroki in starimi ljudmi Stanujem v stanovanjski stavbi kot najemnik stanovanja, ki je v lasti Zarje, d.d., Novo mesto. Stanovanje ima centralno kurjavo in se ogreva iz centralne kurilne naprave GIP Pionir v Novem mestu, s katero upravlja MKO. V letošnji kurilni sezoni se je že večkrat zgodilo, da stanovanje ni bilo ogrevano. Odgovor pristojnih je bil, da ne morejo kuriti, ker nimajo goriva, tega pa ne morejo PR OREH - Pobalinsko pacanje po tablah z imeni krajev in smerokazih je očitno priljubljena zabava primitivcev. Tistega, ki je Hrib pri Orehku (kraj v stopiški fari v goijanskem Podgorju) z “retuširanjem"preimenoval v “pr Oreh ”, bi morali domačini v mrzlem zimskem dnevu k “tejmu orejh "privezati, ga sleči in mu “po rit" s šibo napisati, da se to ne sme početi. In to nekajkrat ponoviti, da se bo ja, bik hamlasti, zapomnil, kaj je narobe naredil. Samo da ne bomo potem drugič brali “pri Orehu". (Foto: A. B.) V Študentsko bombardiranje s hrano Če zazvoni telefon pozno zvečer, človek običajno pomisli na najhujše. Pretekli četrtek me je kar pri srcu stisnilo ob nepričakovanem klicu. Ko sem slišala glas “ljubljanske", kot rekamožlahni-ki med seboj moji najstarejši sestri Neži, mi je odleglo. “Si slišala, videla, brala ? Zdaj se je že pri nas v Ljubljani, začelo. ” “Saj tudi nas Dolenjce že dolgo grabi gripa in drugi virusi. Bo že prešlo. ” “Se vidi, da živiš bolj na repu države. O študentskih demonstracijah ti govorim!" “Pa se zaradi tega ni Ljubljana sesula?” “To ne, se bo pa ugled naše miroljubnosti, sožitja in srčne kulture. " “Daj daj, demonstracije so v svetu nekaj vsakdanjega." “Že res, ampak te so bile take, da se sam Bog usmili. Iz cele države so se zbrali in jo mahali kar po sredi glavne ceste, korajžno, kar se da. Ustavili so se pred skupščino. Kričali in psovali so, da so se vsenaokrog stekla tresla. Potlej je začelo še neznansko pokati." “Kakor vem, niso bili oboroženi. ” “Vidim, da nič ne veš. Na dragoceno hišo, ponos naše države, je frčalo vse, kar premore dobro založena špecerija: polne pločevinke piva, pomaranče, alpsko mleko, sendviči, banane in toliko jajc, da bi iz njih za pusta lahko vsak državljan snedel en krof. Tako vzdušje, kot v bosanskih težkih časih, ti pravim." “Malo pretiravaš, kot je tvoja navada. Vroče je bilo. No, sreča, da je bila policija obveščena in pripravljena. Na konjih, celo... ” “Sreča, ja, samo iz čigave malhe bo šlo za čiščenje uniform ? Pa uboge, nedolžne živali! V poslanskih klopeh vidiš smrdeti vse vrste štirinožcev in plazilcev, konja pa nikoli." “Je že tako, Neža, študentje se čutijo socialno ogrožene, celo lačne, pa jim je prekipelo." “Bla, bla! Kdo se nosi po zadnji modi? Kdo poseda po sumljivo zakajenih lokalčkih? Štu-denteraj! Bognedaj, da bi vse v en koš zbasala, ampak več kot polovico jih kar dobro stoji na dveh nogah. To je moja resnica, če hočeš vedeti, pa sem že dolga leta v Ljubljani!” “Da ne bova predolgi, Neža. Jaz se držim svojega: kolikor ljudi, toliko mnenj in prav toliko resnic." “Bo držalo. Vem pa, da do bombardiranja z jedačo in pijačo ne bo prišlo, če bomo upokojenci iskali svoje pravice pred parlamentom. Ne znese. Lahko noč, pa dobro spi!" Škrtnilo je. Lahke noči nisem imela, saj se mi je v ugibanju pravic in krivic le počasi pomikala v- mrzlo jutro. JANJA KASTELIC nabaviti, ker ni denarja. Sam kot tudi ostali najemniki in lastniki stanovanj 9, 11, 13 v naselju Žle-bej redno plačujemo kurjavo, čeprav je ta glede na ostale pogoje v Novem mestu po našem mišljenju najvišja, saj znaša 72 tolarjev na kvadratni meter. Ne glede na redno plačilo centralnega ogrevanja so bila naša stanovanja 17.) 18. januarja neogrevana, 21. janu-J arja pa samo delno ogrevana. 22 ' in 23. januarja do mojega odhoda iz stanovanja ni bilo zaznati, da bi se ogrevanje že pričelo. I Imam družino z dvema majhni-; ma otrokoma, ki ne moreta biti (j hladnih prostorih. Podobno je tud' drugje, Kjer imajo majhne otroke, ali pa v stanovanjih bivajo starejši] ljudje. Nimamo drugih možnosti ogrevanja, stanovanja pa so neizo-lirana in s slabim zaprtjem, tako d»j visoke temperature ni pričakovati) tudi če bi ogrevanje potekalo normalno. Zarjo, d.d., kot lastniku] najemnih stanovanj v imenu ostalih najemnikov prosim za takojšnje] posredovanje pri GIP Pionir, MKO, kot upravijalcu centralnega ogrevanja. Se to: 22. januarja seru po telefonu klical MKO in vprašal zakaj stanovanja niso ogrevana-Pojasnjeno mi je bilo, da ne morejo storiti ničesar, ker je direktor na dopustu. LUKATEPIČ Novo mesta Sad študentskih demonstracij —- Subvencija najmanj 60 odstotkov obroka _________________________x LJUBLJANA - V torek, 16. januarja, so študentje ljubljanske i" mariborske univerze pred sloven; skim parlamentom organiziral' protestni shod zaradi premajhnega subvencioniranja študentska prehrane za leto 1996. Rezultat' ie-tega in dogovarjanj predstavnikov obeh študentskih vlad s predstavniki vseh parlamcntranil strank so naslednji. V predlog! zakona o izvrševanju proračuna 'iJ \ letošnje leto mora vlada RS v treh] mesecih pripraviti kriterije, pf'| čemer subvencija ne sme biti nižja od 60 odtotkov povprečne cen! obroka, do takrat pa bo znašal! 290 tolarjev (januarja je v Ljubljani bila 280, v Mariboru pa 230 tolarjev), kar pomeni več kot 60 odstotkov. Subvencija se bo zviševala z rastjo drobnoprodajnih cen- V treh mesecih mora vlada R* skupaj s ŠOU v Ljubljani in Mariboru pripraviti analizo porab! proračunskih sredstev za subvencioniranje študentske prehrane nazaj. p. M- / a i a- ili ii- ii li- ni it ro zi lil m n. £• j- ;< al fc' it i :( t >■ i i« I i i. Pomagajmo pticam! Ko bo izšel ta zapis, bo minilo ravno 58 let, odkar smo sedeli v šoli ob topli peči, se učili in se pogovarjali o pticah, ki so v velikih skupinah prihajale na našo krmilnico na šolsko dvorišče. Učitelj je imel zelo rad ptice pevke in nas je o njih marsikaj naučil, saj je vsaj tiste, ki živijo pri nas, poznal do podrobnosti. Tisto zimo smo krmilnico velikokrat napolnili z oljnimi pogačami. Po končani šoli so nam nauki tega velikega ljubitelja narave prišli v življenju zelo prav. Danes je pri mnogih mogoče opaziti v bližini človeških bivališč krmilnice za ptice, ki prihajajo predvsem v hudem mrazu in si mislijo:”Pomagajte nam, pa bomo spomladi tudi me vam pomagale uničevati škodljivi mrčes in vam bomo prepevale.” Nekateri sicer trdijo, da se ptice pozimi same znajdejo, toda to po mojem ne drži povsem. V snegu in mrazu priletijo k človeku, zato jim pomagajmo. Kdor ne ve, kako se jih krmi, naj povpraša strokovnjaka. Pomagajmo pticam sedaj, ko so v stiski! Spomladi, ko bomo hodili po poljih in gozdu, nas bo ob njihovem petju preveval mir. In spoznali bomo, daje njihova govorica namenjena tudi nam, saj smo skupaj del narave. T. VIRANT Straža Skrbijo za nas Z možem sva že eno leto v Domu starejših občanov v Grosuplju, ker sva ostarela in je mož brez leve noge. Moram reči, da se imava zelo lepo. Za vse je poskrbljeno in za praznike smo se imeli prekrasno. Še prej smo oktobra imeli trgatev, potem smo pekli kostanj, pili, peli... Po vseh sobah nas je obiskal tudi Miklavž in nas obdaril, pa potem Božiček. 28. decembra sta nastopala Sonja in Jože in nasmejali smo se do solz. Tudi s kamero so nas snemali. Za novo leto smo imeli v domu mašo, peli pa so Šentviški slavčki. Nasploh zelo skrbijo za nas. Dvakrat na teden nam pripeljejo sveže perilo, na razpolago so tudi zdravnik in sestres. Vse so tako prijazne. Ob petkih nas obiskuje tudi g. župnik Jože Novak in nam deli božji kruh. Doma se maš nismo mogli udeleževati. Vsem, ki so z nami tako prijazni, se lepo zahvaljujem in želim v novem letu vse najlepše. Ne zdi se mi prav, da, ko si mlad, te povsod želijo, ko ostariš pa se te vsi bojijo. Boli pa me tudi to: moj sin ima 30 let službe, sedaj pa ne dobi dela. Ni čudno, da je toliko samomorov. Ne zdi se mi prav, da imajo južnjaki prednost pred našimi. Ampak jaz komaj skrbim zase, ne morem pomagati drugim. ANA DRAŠLER Dom starejših občanov, Grosuplje Voda je, vode ni Vaščani TVave in Srednje vasi so razočarani nad mlačnim odnosom oblasti TRAVA - Vse kaže, da je onesnažen vodovod tako občutljiva : tema, da pravih informacij ni moč I dobiti. Pisali smo že, da so bili zadnji vzorci za analizo odvzeti konec lanskega novembra. Rezultatov ni, Vaščani pa so po telefonu dobili sporočilo, da je voda znatno boljša. To pa pomeni, da pijejo še vedno onesnaženo s fekalijami, le za Vsebnost in količine fekalij ne ve nihče. Vaščani pravijo, da jih je obiskal direktor Uydrovoda Janko Veber. Po njegovem bodo vsaj na pomlad očistili in popravili zbiralnike in namestili infra razkuževal-no napravo. Trenutno vodo klorirajo, in to ročno, kar utegne biti nevarnejše, kot so fekalije. Za vse to pa potrebujejo vsaj 10 milijonov tolarjev. Nekateri pravijo, da vedo ža vir onesnaževanja, nihče pa (menda zaradi dobrih sosedskih odnosov) tega noče povedati. Zgodba se vleče že nekaj mese-i cev kot jara kača in še se bo. A. K. Mimo tušev v toplo čateško vodo Trebanjski šolarji minuli teden okupirali Čatež - Tuširanje so enostavno preskočili - Za red na voljo premalo redarjev - Bomo tudi Čatež prodali tujcem? Ves minuli teden seje pod stekleno streho edinstvene termalne riviere Čateških Toplic v bazenih s termalno vodo namakalo tudi nekaj avtobusov šolarjev, med katerimi so bili v največjem številu iz trebanjske osnovne šole. Kaj vse se je dogajalo, imeli smo res kaj videti! Trebanjski šolarji so riviero okupirali minuli torek. Skupaj z učitelji so prišli do bazena kar mimo tušev. “Kaj jim pa morem?” je dejal dežurni reševalec iz vode, ki je v bazenu tako rekoč edina strokovna oseba. Tudi trebanjski učitelji niso ničesar ukrenili. Ko so se starejši kopalci nekako le navadili na napeto druženje z mladimi, je prišla nova nevšečnost. Mladi so okupirali zunanji tobogan. Vrata, ki iz bazena vodijo na to napravo, so enostavno pustili odprta, tako da se je zrak pričel močno ohlajati. V bazenu je bilo še marsikaj narobe: šolarji so kljub prepovedi skakali na glavo in si metali tenis žogice. Ko so po 12. uri odhajali iz bazena, so se skoraj vsi stuširali, živžav in ropot pa se je prenesel v garderobne prostore, vendar ga je bilo slišati tudi v bazen (spušanje polic in zapiranje garderobnih vrat). Dober zgled pa so bili šolarji, ki so se v petek pripeljali iz Šentvida pri Stični. V bazen so prihajali po skupinah, bili so stuširani, pa tudi v bazenu so bili nadvse obzirni do odraslih kopalcev. Eden izmed njih se je tudi poškodoval. Takrat, ko mu je reševalec nudil prvo pomoč, so mladi zaman čakali na umetne valove, starejši pa na hrbtno masažo s curki. Čateška termalna riviera ob prihodu šolarjev v bazen ne potrebuje policistov s pendreki in uniformiranih redarjev, pač pa le prijazne skrbnike, ki bodo omogočali, da bo ob takšnih skupinah mladih zagotovljeno dobro počutje tudi za starejše kopalce. Za vse kopalce bi bilo tudi dobro, da bi od odgovornih v bazenu izvedeli, kdaj bodo v kopališču vključili katero od masaž. Tako se ljudje dodatno obremenjujejo z brezčasjem, postavljajo se v vrste in podobno. Urnik na steni bi zelo pomagal. Na zunajba-zenskih površinah riviere tudi nihče ne preganja otrok in odraslih, ki tam malicajo, toda za seboj ne pospravijo. To še ne bi bilo tako kritično, če po 21. uri ne bi opazili snažilk, kako vodo iz bazena, s katero čistijo, potem enostavno porinejo nazaj. Dobro bi bilo, ko bi se tudi same enkrat podale v bazensko vodo, saj bi videle zamaščene in od alg zelene keramične ploščice, še posebej tiste nad bazensko vodo. Ob sprotnem delu do tega gotovo ne bi prišlo. v NOVO MESTO - V torek, 16. januarja, smo se zbrali predstavniki občinskih organizacin DeSUS iz Črnomlja, Metlike, Semiča, Novega mesta in Trebnjega. Ustanovili smo Pokrajinski odbor DeSUS-a za Dolenjsko in Belo Krajino. Prepričani smo, da se nam bodo pridružile še druge občinske organizacije DeSUS, zlasti občini Škocjan in Šentjernej, kjer se pripravljajo na ustanovitev DeSUS-a. Razpravljali smo predvsem o pripravah na volitve v državni zbor, o izboru kandidatov, o informiranju članov in simpatizerjev, o pridobivanju čim večjega števila vo-lilcev, ki bodo dali svoj glas za naše kandidate. Po dogovoru bomo nastopili s takšnimi kandidati, ki bodo dosledno in brezkompromisno zastopali naše interese. DeSUS Dolenjske in Bele Krajine mora dobiti vsaj enega poslanca. Odločno smo obsodili poskuse vlade, da zmanjša naše pravice, o Na koncu pa še to. Vse kaže, da se bomo morali Slovenci kmalu poleg Piranskega zaliva in Trdinovega vrha boriti s Hrvati še za Posavje. Kadar ni slovenskih šolarjev, je v bazenu uradni jezik gotovo hrvaški, ob koncu tedna pa nekdanji “bratje” dobesedno okupirajo bazen. V nedeljo, 14. januarja, smo našteli najmanj 300 avtomobilov s hrvaško registracijo. Da ti plačujeo z markami, pa dobro vedo tudi natakarji, ki se včasih kar zmotijo in te za šankom ogovorijo: “Molim vas, šta čete piti?” Ko se spomnim na to, kako je Slovenec cenjen v hrvaškem Primorju, me prime, da bi nekaj rekel. JANEZ PAVLIN čemer se pravkar razpravlja v državnem zboru. Nasprotujemo enostranski razlagi finančnega položaja in trditvi, da upokojenci s svojimi zahtevami rušimo državni proračun. Ne dovoljujemo, da se Koalicijske stranke dogovarjajo in sklepajo o pokojninskem sistemu brez našega sodelovanja. Pri tem pozabljajo, da so s svojimi sklepi in odločitvami o brezglavem predčasnem upokojevanju in o beneficiranih pokojninah same največ prispevale h kritičnemu položaju pokojninskega sklada. Namesto da jemljejo upokojencem, naj začno omejevati nekontrolirano širjenje državne uprave in drugih stroškov države. Brez zadržkov podpiramo delovanje republiškega vodstva DeSUS-a. Zavzemali se bomo za razširitev in utrditev naših občinskih organizacij in za najtesnejše sodelovanje v okviru Pokrajinskega odbora DeSUS. Upokojence pozivamo, da se množično vključujejo v DeŠUS, ter tako dokažejo, da smo stranka, ki jo je treba upo-šte- MIROSLAV VUTE CEPLJENJE PROTI ZAJČJI KUGI NOVO MESTO - Društvo ljubiteljev malih živali bo marca na srednji kmetijski šoli Grm pod Trško goro pripravilo razstavo svojih ljubljenčkov. Ker je tudi na Dolenjskem kar močno razširjena zajčja kuga, bodo na veterinarski postaji v Novem mestu 2. in 3. februarja med 7. in 10. uro organizirali cepljenje. Lastniki zajcev (tudi nečlanov društva) naj pridejo v %čimvečjem številu. Na razstavi bodo lahko razstavljeni le tako zaščiteni zajci. Načelno za park Velik odziv krajanov na javni razpravi o načrtovanju regionalnega parka LOŠKI POTOK - V petek, 10. januarja, je bila v občini Loški Potok prva javna razprava o pomenu načrtovanega regionalnega parka. To je še toliko pomembnejše, ker bi po dosedanjih načrtih v park prišla celotna občina, prebivalci pa o tem vedo zelo malo. Nekateri pa se celo boje, da bi ark spomnil na zloglasen imidž, i ga je dolgo imelo goteniško območje in katerega posledice bodo še dolgo prisotne. Razpravo je vodil g. Derginc z ministrstva za okolje in prostor, načrte varovanega območja sta predstavila mag. Jelka Nudiklin in arhitekt Radovan Nikič iz Novega mesta, stališča poslancev oz. DZ pa je razlagal poslanec Benjamin Lonigman. Da je zanimanje za ta projekt veliko, je pokazala tudi številna udeležba občanov in dokaj tvorna triurna razprava. Prebivalci so za park, vendar s pripombami, da ta ne bi smel omejevati že tako ogrožene populacije. Krajina, ki je nekoč preživljala več kot 5000 prebivalcev, jih danes le še 2000. Nekatere vasi so že prazne. Ljudje torej ne nasprotujejo ideji o parku, ki bi pomenil napredek in razvoj. Ker pa je tematika zelo občutljiva, jo bomo skušali krajanom predstaviti v strokovni študiji načrtovalcev v širše zasnovanem članku ob drugi priložnosti. A. KOŠMERL RAJ ZA MIADE - Pa vendar, predno bi skočili vanj, naj bi se vsaj oprhali! (Foto: J. P.) “Odgoroma ”je firma Arsal Pritner nemarnega in žaljivega odnosa do slovenskega jezika Zamislite si, da naročite pri podjetju Arsal iz Kopra večnamensko kuhinjsko posodo, ki naj bi bila nekaj izjemno dobrega, kakovostnega, sploh oh in ah, zraven pa še gospodinjski pripomoček, ki združuje likalnik, sesalec za prah, loščilec, metlo, skratka čudežno orodje za gospodinje. Ko pa odprete lepo zapakirano pošiljko, najdete v nji ponve brez ročajev, kozice brez dna, lonce z luknjami ob straneh, likalnik brez kabla, sesalec brez cevi, metlo brez ročaja. Popadel bi vas seveda upravičen bes in ničvredno kramo bi zavrnili, storitve Arsala pa v življenju nikoli več ne bi niti povohali. No, tega ne boste doživeli, saj Arsal menda prodaja zelo dobro posodo in gospodinjske pripomočke, tako dobre, da jih v trgovinah ni mogoče dobiti in jih predstavljajo na posebnih večerih izbrani družbi. Toda to, kar svojim bodočim kupcem nudijo v obliki navodil za uporabo, je z jezikovnega stališča natanko podobno temu, kar smo zapisali na začetku. Z zvezdami okrašeno “NOVODILO ZA UPORABO ARTIKLI" je nemarno jezikovno in tiskarsko skrpucalo, prava sramota za tistega, ki ga pošilja med ljudi. Poglejmo nekaj Arsalovih cvetk, odmislimo pa manjkajoče vejice in ostale zapletene stvari. Že naslov publikacije je čuden, potem pa si skozi vse besedilo podajajo roke besedni spački, kot so: “sigurno", “neprimernimi pokrovkami", “izneliavečegajekla", “enakomernoporazdelevtoplote", “kuhanie", “temeljnaposoda ", "iz the razlogov...vam laako nudimo", “čistio z alkohol, nežen, milačen", "dostailjeno blago", “za obiranje naročil". Ob teh pokvečenkuh najdemo tudi stavke, katerih pomen boste morda odkrili ali pa ne, saj so zaviti kot delfijske prerokbe. Denimo: “Merinos ogromno varuje naše spanje", “Pr\'o redno v žiljenju uporabljajte, potem uporabite tablete ”, “Električni aparat z uočnim signalom obvešča zmanjšanje vode ", “Enakomerno pojdite po površini s krtačo v funkciji in z montirano krpo. Če iz kakršnega koli vzroka površina ne bi bila popolnoma bleščeča, uporabite gobasto krpo in krtačo, ki ni v funkciji". Arsal, firma, kije “odgoroma" za to skrpucalo, zatrjuje, da so “izdelki, katere proda. . ekskluzivni in jih ni mogoMekupiti na nobenem prodajnem mestu. Vsi artikli so v skladu s smernicami EGS". Ubogi Slovenci, kaj nas čaka v Evropski uniji, naslednici EGS, če bomo imeli takšne usmerjevalce, kot je Arsal iz koprske obrtne cone, ki bi ji, po vsem tem sodeč, lahko rekli kar šušmarska cona. Sicer pa dobite “vse informacisze" pri Arsalu, kjer pa trdijo, da “nismo odgovorni za nevestino uporabit naših izdelkov”. * ,,,. gospodje iz Arni*. Se Pokrajinski odbor DeSUS Demokratična stranka upokojencev se v pripravah na letošnje parlamentarne volitve medobčinsko povezuje Resna burleska v Mahovniku V službo možno le v škornjih, s kolesom ali avtom Avtomobili obtiče v luknjah na cesti MAHOVNIK PRI KOČEVJU - Mahovnik, vas tik pri Kočevju, naj bi bil turistično zanimiv, vendar je te dni zanimiv iz čisto drugih vzrokov. Domačini pravijo, da jih vse spominja na burlesko in da bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno.Mahovnik je nekdaj imel kanalizacijo, pred leti pa so speljali nov glavni vod kanalizacije, potrgali staro kanalizacijo, priključkov od hiš na novi glavni vod pa še niso naredili. Zato se kanalizacija iz hiš steka na cesto, vse smrdi, smrad pa povečuje še gnojnica, s katero so polite bližnje njive. Na cesti nastajajo ogromne jame; v eno izmed njih je padel domačin Stane Tomšič. Zaradi zapletenega zloma noge je še v bolnišnici. V službo v Kočevje ni možno, če nimaš visokih gumijastih škornjev. Nekateri se vozijo tudi z UNIČENA CESTA V MAHOVNIKU - Taka je cesta pred gasilskim domom v Mahovniku, po kateri pešci lahko pridejo v Kočevje le, če so obuti v gumijaste škornje. Jože Corel, gostilničar in gasilec iz Mahovnika: “Zaradi slabe ceste in neurejene kanalizacije je bilo v Mahovniku te dni že več nesreč in nevšečnosti. avtomobili, a so zaradi lukenj razbili že tri avtomobile. Tudi dva kombija sta v teh luknjah obstala, ker nista mogla ne naprej in ne nazaj. “To se je zgodilo tudi mahovniškim gasilcem, ki so 5. januarja okoli polnoči hiteli gasit požar v Ložinah, kjer je gorela stara Krajčeva hiša,” je povedal gostilničar Jože Čorel iz Mahovnika, ki je tudi gasilec. V eno izmed lukenj so natresli poln kamion materiala, a stanje še vedno ni dosti boljše. Gostilničar Jože Corel pravi, da se mu zaradi turistično “zanimive” ceste promet ni povečal, ampak je upadel. Dobil je le račun za 13 m priključka na kanalizacijo v znesku 106.000 tolarjev, pa pravi, da bo izkop opravil raje sam, ker bo to ceneje. J. PRIMC Ogled Dolenjskega muzeja NOVO MESTO - 8. januarja deževno in turobno vreme ni ustavilo 67 članov interesnih dejavnosti Društva upokojencev Novo mesto, ki so si želeli ogledati novomeški muzej. Prijazno osebje nas je lepo sprejelo in popeljalo v dvorano, kjer so nam najprej pokazali diapozitive o izkopaninah in o zgodovini Novega mesta, nato pa še posamezne zbirke -NOB, del, kjer so razstavljeni stari predmeti in orodja s področja Dolenjske in del, kjer so najdbe iz grobišč na novomeškem področju. Med fotografijami padlih med NOB sem prvič videla svojega bratranca, kar je bilo zame zelo pretresljivo. Veliko je bilo navdušenja, ko smo si v nekdanji Ropa-sovi hiši ogledovali stara orodja. Smo pač generacija, ki se teh predmetov še spominja in srečanje z njimi nas je vrnilo v otroška leta.Posebnost so izkopanine iz grobov, saj so nekateri izdelki edinstveni v Evropi in bi bil nanje ponosen še marsikateri muzej. V Nemčiji obstaja posebna muzejska delavnica, v kateri tudi po več let slavni znanstveniki proučujejo predmete iz novomeških grobov. Vsem, ki se tokrat niso mogli udeležiti skupinskega ogleda muzeja svetujem, naj to v teh zimskih dneh storijo čimprej. Prav gotovo bo vsakdo našel kaj zanimivega. V nekaj urah si boste lahko ogledali ar stoletij naše zgodovine in mir, i kraljuje v muzejskih prostorih, bo ugodno vplival na počutje. Na koncu se v imenu vseh 67 udeležencev zahvaljujem g. Tovšaku, vodji interesnih dejavnosti pri DU, JOŽICA KASTELIC MIMOGREDE Dolina svetega Andreja Dokončno sem se odločil, da letos ne obiščemo niti Bohinja niti Trente ali Logarske doline, ampak dolino sv. Andreja. S seboj bomo vzeli prijatelje ali pa tudi ne, kajti na prijatelje je treba paziti kakor na dragocen porcelan. Na takih improviziranih izletih lahko pride do različnih nevšečnosti, rodijo se prepiri in - nasvidenje prijateljstvo! Tako, raje bomo vzeli s seboj svoje sovražnike, ker nas bo skupno premagovanje preprek zbližalo in sprijateljilo. Toda ali je dolina sv. Andreja sploh dovolj lepa, da je vredna ogleda? O, saj tudi župani ne obiskujejo starejših občanov zaradi njihove lepote, temveč zaradi njihove častitljive starosti. Stara pa je dolina gotovo dovolj in cerkvica nad njo prav tako. Pa vendar se v neko dolino, za katero niti ne vem, kje natančno je, ne gre kar tako, kot npr. v sila pomembni Portorož, na Bled ali v Postonjsko jamo. Obisk bomo zato seveda opravili poleti, ko bo pri .vv Andreju žegnanje. Kaj pa, če žegnanje ne bo tako slovesno kot tisto septembra na Trški gori? Kaj pa, če bo čisto skromno in nepomembno, takšno, kot jih je tudi v okolici Novega mesta dovolj skozi vse leto? Žakaj potem sploh romati tako daleč k .sv. Andreju? Enostavno zato, ker smo ga našli! Ne poznam namreč človeka, ki si najdene stvari ali osebe ne bi temeljito ogledal in spoznal. In še nekaj vam bom zaupal. Dolina se sploh ne imenuje dolina sv. Andreja. Tako sem jo imenoval samo začasno, zaradi cerkvice. Srčno celo upam, da se bo na izletu izkazalo, da gre za dolino miru, dolino maščevanja, dolino senc, dolino ljubezni, dolino gradov, dolino smrti, dolino faraonov, dolino upanja, dolino spoznanja. Neskončne so možnosti in komaj komaj že čakam, da odkrijem, kakšna je ta naša dolina. Pa vendar se mi včasih ponoči, ko ne morem spati, prikrade v dušo tisto tesnobno vprašanje, kaj pa, če gre kljub vsemu za čisto čisto navadno, nepomembno dolino. Ne, ne, o tem sedaj nočem premišljevati. O tem bom premišljeval šele po izletu. In konec koncev je v najslabšem primeru še vedno veliko zame neodkritih in nepoznanih dolin. MARKO POLENŠEK MODNI KOTIČEK Povezni na glavo Bili so časi, ko PRA VA ženska ni stopila na ulico brez skrbno oblikovane mešanice blaga, klobučevine, rož, krzna ali slame, natančno položene na listi le NJEMU posvečeni prostor nekje med pričesko in nebom. Izmenično čaščen, oboževan, nato zasmehovan, ignori-ran in zapostavljen je preživel stoletja vojn in najhujših katastrof, nazadnje pa postal žrtev 60 hipijev in hairspraya. Danes je klobuk v vsej svoji velečini spet tu. Majhne pekarske kapice, elegantni cilindri, baseball čepice, ljubke baretke, veliki slamniki, divje kombinacije in nenavadne oblike. Kako kupimo pravega? Potrebna je detektivska natančnost, najprej pa se prepričajte, ali prisloji vaši obliki obraza. Preverite kakovost in vrsto materiala (največjo starost doživijo žametni klobuki). Rahlo prepognite krajec klobuka; če se zmečka ali prelomi, ni najboljše kakovosti. Slamnike obrnite proti luči in preverite natančnost izdelave. Ce je barva videti oksidirana, je tudi fleksibilnost klobuka slaba. In kako ga vzdržujemo? Izogibajte se dežju in snegu, saj se radi skrčijo, postanejo lisasti ali v najslabšem primeru popusti lepilo. Nikoli jih ne obešajte ali mečkajte. Spravljajte jih v teman in suh prostor. Pokrivala pa ne varujejo samo pred atmosferskimi vplivi, temveč z njimi lahko spomnite okolico na svojo posebnost. Le pogumno! JERCA LEGAN Smo zaostali domorodci? Smolar za”e| sezono • Lepe ženske prinašajo nesrečo. (Kitajski pregovor) BILO JE PRED STO LETI Prvi vodovod h Dolenjskih novic izbral Miloš Likar Letos bomo dobili pri nas na Belokranjskem veliko in koristno napravo, in to je vodovod. Dobro vemo, kako je hudo čestokrat po letu oh suši za vodo, morali smo do zdaj bridko skušali, kajti iz daljnih studencev potrebno vodo nositi ali voziti ni lahko in prijetno delo. V decembru pretečenega leta so bili v tukajšnjo občinsko hišo pozvani vsi tisti posestniki naše fare, skozi katerih posestva se bo napeljal vodovod, da so se podpisali, da bi pozneje nobeden ne ugovarjal. Potrebna voda se bo napeljala iz dveh izvirkov na Blatniku v občini Čermošnjiški, okraja Novomeškega. Od obeh izvirkov vodile bodo železne cevi 55 mm svit lobe It nabiralniku pod Blatnikom; od tukaj bo tekel glavni vodovod po cevi 70 mm ' vitlobe oziroma 60 mm svit-lobe po razmeri pritiska skozi Gorenjce memo cerkve sv. ložefa do vodne shrambe i’ Sodinji vasi, kjer se bode voda t k'lila in kjer se bodeta pričela postranska vodovoda - eden v Semič in drugi v Črnomelj. Novo vodo bodo dobivali tile kraji: Rečica, Sodinja vas, Semič, Selo pri sv. Duhu, Kašča in Podreber. Stroški za na-avo vodovoda bodo veliki. Denar bo dala deželna blagajna in liste občine skozi katere hode vodovod tekel. - Dolenjske novice, januarja 1896 Črnomaljski župan Andrej Fabjan je imel drugo novoletno inventuro v Dolenjcih pri Adlešičih Občinski odbor SLS je minulo soboto pripravil pogovor črnomaljskega župana Andreja Fabjana s prebivalci Adlešičev in Gribelj. Beseda je tekla predvsem o gospodarskih razmerah v občini in o krizi podjetij v lasti sklada za razvoj, župan pa je še posebej predstavil prizadevanja za ozdravitev Bclta, največjega bolnika v občini. Prebivalci Fučjcovcev so kri- tizirali Komunalo, da jim preveč m pr zaračunava odvoz smeti. Moti jih tudi, da mnogi turisti gledajo nanje kot na zaostale domorodce, saj v vasi nimajo ne asfalta ne vodovoda. Z Bednja je priletelo ne- kaj ostrih na račun razdeljevanja nepovratnega denarja za razvoj kmetijstva, ki so ga srečneži porabili za nakup avtomobilov. Ljudje so s prstom pokazali na kmetijsko zadrugo in pospeševalno službo, ki sta omogočili pridobivanje teh sredstev, ne pa tudi nadzor nad porabo. Bedenjčani tudi ne razumejo, zakaj se je agromelioracija ustavila prav pri njih, opozorili pa 360 cvetov v Skrije vem - Na domačiji Zoretovih v Škr-Ijevem 19, v bližini propadajočega škrljevskega gradu, imajo radi urejeno okolico hiše, zato je skoraj vse dni v letu, razen seveda zdaj pozimi, v vrtu tudi veliko lepih rož. Zanje skrbi gospa Ana (na posnetku), ki nas je poklicala, češ da ima božični kaktus preobložen s cvetovi. Še sredi januarja jih je naštela okrog 360. Prejšnje leto je imel po Aninih besedah kaktus kar okrog 600 cvetov! Podatek že kar za knjigo rekordov. (Foto: P. P.) Srečno in zdravo novo leto 1996! Novoletno srečanje 131 članov društva invalidov TVebnje je tudi tokrat minilo v veselju in radosti TREBNJE - Društvo invalidov Trebnje je letošnje novoletno praznovanje pripravilo v sredo, 27. decembra, v gostišču Kavšekna Račjem selu pri Trebnjem. Žal nam je že drugič zapored nagajal sneg in elektrika, tako da smo si morali večkrat pomagati s svečami. Že število 131 udeležencev pove, da je srečanje tisto, ki zbližuje in razveseljuje člane, predvsem tiste, ki se med letom ne morejo ki naše delo nenehno spodkopavajo in dajejo v nič, nagovarjajo lju- di, naj izstopijo ipd. Mar nismo v m društvu liudie, k udeleževati izletov. Ob tej priložnosti smo si v letu 1996 zaželel nosti smo si v letu 1996 zaželeli vse najlepše in veliko zdravja. Program srečanja je povezovala ga. Zvonka Falkner, kot prvi pa je s trebanjsko himno nastopil mešani pevski zbor društva upokojencev Trebnje. Nato so s harmonikami nastopila dekleta Kluba Zupan iz Mengša. Program sc je poleg silvestrskega kosila nadaljeval s petjem, igranjem in plesom. Da pa je bilo še bolj pestro, smo poskrbeli za skromen srečelov, za katerega so nagrade prispevali številni darovalci, ki se jim lepo zahvaljujemo. Zahvala tudi ge. Zvonki Falkner za lepe misli in vsem članom za požrtvovalno pomoč pri zbiranju, pakiranju dobitkov, prodaji srečk in dobitkov. Ker bomo imeli februarja občni zbor z volitvami novih članov izvršnega in nadzornega odbora, tem društvu ljudje, ki nas je mati narava na kakršenkoli način prikrajšala pri zdravju? Zakaj ne bi skupaj našli tistega, s čimer bi pozabili na vsakdanje tegobe? Prav gotovo klevete niso vzpodbudne za osebo, ki so jo obsodili in ji dobrega imena ne bodo mogli nikdar več povrniti. S tem pa jemljejo ugled tudi društvu, ki je dokaj urejeno in posveča vso skrb bolnim in socialno ogroženim članom, kar je tudi naša naloga. REZKA MAJER Društvo invalidov Thibnje liidi letos bo DNŠ pripravilo vrsto koncertov zabavne glasbe so še na grdobijo občana, ki je zablokiral del občinske ceste, tako da vsaj 15 kmetov ne more do svojih njiv. Čeprav so krajani to prijavili na upravni enoti in na občini, se jim zdi, da storilcu nihče noče ali ne more do živega. Kar se tiče razvoja kmetijstva, je Fabjan dejal, da v okviru občinskega sveta ustanavljajo strokovni svet za kmetijstvo in turizem. Ljudje ob meji si želijo tudi maloobmejne prepustnice, medtem ko na Čerkviščih upajo, da bo župan zastavil svojo besedo za njihov telefon. Menda so še edina vas v občini, ki nima niti enega telefona, odgovorni na Telekomu pa jim niso dali nikakršnega upanja, da bo kmalu bolje. TOMAŽ BURAZER Črnomelj NOVO MESTO - Lani je bilo v Novemu mestu, največkrat v Piz-zeriji na Glavnem trgu, precej zanimivih glasbenih dogodkov in tudi letos Društvo novomeških študentov pripravlja prav tako pestro sezono koncertov zabavne glasbe. Letošnjo sezono je prejšnji petek, 19. januarja, odprl znani kantavtor z Mute na Koroškem Adi Smolar, kot gostje večera pa so se predstavili nizozemski Shake Spier. KLIC V SILI • Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Prava pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na telefonsko številko 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/ 20-370 (med 19. in 21. uro). • NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršnekoli težave, lahko pokličete na telefonsko številko 068/341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. • TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je 068/44-293. • ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. • LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki 061/323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. • SEVNICA - Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na telefonsko številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro. Smolar je že kar z uvodnim komadom, s himno televizorju (Bog ne daj, da bi crknil televizor) dvignil na noge skoraj polno nabiti prostor pod kavarno, nato pa je sledil blizu dve uri trajajoč nastop, na katerem je izvedel skladbe z novega in prejšnjega albuma, od hitrih kitarskih skladb v stilu un-plugged on MTV pa do mirnih, otožnih pesmi, ki so segle poslušalcem do srca. Glavna privlačnost Smolarjevih pesmi so besedila, ki so po eni strani sarkastična in neprizanesljiva, po drugi pa tudi lirično osebnoizpovedna. Smolar je pred kratkim stopil v zakonski stan, ki pa ga jemlje kot vrednoto, ne pa kot prisilo, ječo ali odvzem prostosti, kot to deklarirajo mnogi od naših pop zvezdnikov. In tako tudi poje. Drugi del večera so izpolnili Holandci Shake Spier, ki so izvajali precej zanimivo glasbo, mešanico popa in eksperimentiranja s posebnimi efekti, priključenimi na neobičajne inštrumente, npr. kitarski efekt na saksofonu. Vendar je njihovemu nastopu pritegnilo le maloštevilno občinstvo, saj je večina sledila Smolarjevemu zgledu in zapustila kraj dogodka skupaj z njim. Zgodovinski drobnogled (L) Več kot desetletje prisotnosti na koncertnih prizoriščih širom planeta mi dovoljuje, da se z določeno distanco zazrem v preteklost in rezimiram tokove, ki so ustvarjali “sceno ” v Novem mestu in okolici. Seveda gre za kontrakul-turo, subkulturo oz. kar kulturo mladih, ki so odklanjali tradicije in si ustvarjali svoje duhovne pozicije. V začetku osemdesetih se je vse dogajalo v kafe baru Slon, vsaj glasbeno obarvani del. Slava Rudolfovega, edinega novomeškega benda, ki je krepko stopal tudi po prizoriščih tedanjega Jugolanda, je bila še vedno prisotna, čeprav je bila skupina že v pokoju. Legendama gledališka skupina Ana Monro je svoj prvi nastop imela prav tam, za alternativce, rockerje in vse tiste osebke, ki niso dišali po konformizmu pa je bil svojevrsten zbirni center. Sam sem največji glasbeni dogodek, Rock Otočec 83, zamudil, saj mi mladost ni dopuščala, da bi videl ljudi, ki se jim je takrat toliko “odtrgalo”, da so se nagi kopali v Krki, povzročali zgražanja moralistov in se s tem nesmrtno zapisali v zgodovino rock’n’rolla. Nekako v tistem času sem začel kariero kitarista vajenca pri Free 48 pod vodstvom živeče legende Braneta Koncilje. Vadili smo v Rumanji vasi, žuri-rali pa v Krkinem klubu, ki je bil v štadiju izdiha. No, ujeli smo še kakšne video večere, tematski večeri pa so določali dneve obiska. Sredi osemdesetih, ko je punk bruhal še zadnje vulkančke - Bacili so polnili le še strani v knjigah o punku - smo s Free 48 igrali neverjetno število koncertov širom po Sloveniji, kar so omogočale kolporterske zveze Braneta Koncilje s Fotogrupo Al, ki je bila tedaj izredno aktivna na organizatorskem področju. Na koncertih smo se srečevali s Demoli-tion group, ki so takrat že pomolili tipalke v tujino, in pa s Polsko malco. To sta bila dva benda, ki sta se obdržala do danes, takrat pa sta bila neizogiben del posavske scene. V Beli krajini so delovali Indust Bag in Mama Dolores poleg cele kopice bendov, katerih življenjska doba pač ni prenesla, da bi se zapisali v zgodovino. So pa bili Belokranjci izredno aktivni kot organizatorji koncertov in dogodkov, povezanih s tem, dogajalo se je v Indust Bag placu za vaje, večje stvari pa so bile postavljene v staro kino dvorano. Novo mesto je takrat začelo šepati, saj ne premore več stalnega koncertnega prizorišča. Trudijo se v Rumanji vasi in Vav-ti vasi Brane Koncilja in Viktor Gotovič, tedanja ZSMS pa poskuša nekajkrat na leto v Športni dvorani in na Loki. D Sli 9.1! 9.5! 10.0 11.0 -13.0 13.0 14.4 17.0 17.1 18.0 (Se bo nadaljevalo) BORIS O. PETKOVIČ Nastop Adija Smolarja je bil uvodnj koncert v organizaciji DNŠ. Že jutri, 26. januarja, bodo v Pizzeriji nastopili Zagrebčani Lijeni Hinko, teden dni kasneje p se nam obetajo Leteči potepuhi bivši spremljevalni bend Adij a i, dija spremljevalni bend Sm0larja' J. GORENC \/ IZŠLA JE JANUARSKA “NAJČA” NOVO MESTO - Mladi na OŠ Grm so že pripravili svoje januarsko glasilo Najča, v kate- januarsko glasilo Najča, ri so tokrat združili dve številki. Bogato glasilo s 40 stranmi nudi veliko prijetnega in sproščujočega branja, tako o učiteljih kot najstnikih, najti je mogoče ankete, intervju, prispevke osnovnošolcev, kviz, uganke itd. Številka je samo potrditev pridobljenih priznanj glasila iz lanskega leta, ko je Najča kar dvakrat dobila priznanje za kakovost. V PODGORJU BODO STEKLENIČILI VINA ŠMIHEL - Društvi vinogradnikov Podgorje in Straža sta letošnjo zimo v prostorih Centra srednjih šol prvič skupaj pripravili 45-urni vinogradniško-kletarski tečaj, ki ga obiskuje 50, predvsem ljubiteljskih vinogradnikov. Tečaj vodijo strokovnjaki Kmetijskega zavoda iz Ljubljane, enote Novo mesto. Zaključne izpite bodo opravljali koncem naslednjega tedna Peter Žunič JPAM NA POLJANI SE ČUDO GODI - Učenci OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični so za letošnji božič uprizorili otroško opero z božično zgodbo v štirih slikah. Njihova zborovodkinja prof Marta Steklasa je 21 pesmic različnih avtorjev povezala v vsebinsko zaokroženo zgodbo ter navdušila sodelavce in učence v otroškem pevskem zboru, tudi soliste. Gledalce je ganila otroška prisrčnost. Posebno milino so ustvarjali na nekaterih mestih zvoki citer srednješolca Petra Ašiča, drugje pa tudi orkester Orffovih inštrumentov. Zborovodkinja je poleg glasbenih dejavnosti sama sešila večino kostumov, likogna pedagoginja Jelka Rojec je z učenci postavila odlično sceno in izvirno (z več sto voščilnicami) okrasila dvorano. Na klavirju je spremljala glasbena pedagoginja s sosednje šole - Valerija Rančigaj. Na pomoč pri preoblačenju 52 - članskega zbora so pristopile še nekatere učiteljice ter ravnatelj - prof Jernej Lampret, starši pa so otroke radi pripeljali na sobotne vaje. To je tisti čudež, ki rodi uspeh in zadovoljstvo. (Prof Breda Kramar) V soboto, 13. januarja, smo se’/nan Črnomlju, na pokopališču v Vojni vasi, poslovili od tebe vsi - družin* „j sošolci, prijatelji, sodelavci, somej ščani in nenazadnje športniki Hi nogometaši. Tako tudi ta trenutek! j ]( ko izrekamo svoje misli in občutM bar ob nenadni smrti sošolca - prijatnj. lja, kajti na to smrt nismo bilj , pripravljeni. Toda zgodilo se fi yu drugače. In vendar je smrt, še zl”i f,jn sti nenadna, tista dokončnost, k”| ^ se nam skoraj kot v preblisku raj |Sc zodene bistvo pokojnika, vrednosj rosere Priznana in uspešna firma z ekskluzivnim izdelkom, namenjenim zdravju, VABI K SODELOVANJU po vsej Sloveniji VSE, KI IMATE VOLJO DO DELA NA PODROČJU TRŽENJA IZDELKA, NAMENJENEGA PREDVSEM ZDRAVJU: organizatorje skupin, zastopnike, komercialiste in mlajše upokojence. SPREJMITE IZZIV, POŠUITE PISNO PONUDBO V 8 dneh na naslov: YANNI TRADE, d.o.o. PE Kranj, Kidričeva 8b Tel.: 064/224-574 Fax: 064/224-575 Avtohiša Berus NOVO MESTO Audi POOBLAŠČENA PRODAJA VOZIL VOLKSWAGEN IN AUDI RABLJENA VOZILA ALFA 155 1.8 TS, 1.93, prvi lastnik, prva reg. 1/94,37000 km 20.900 OEM DAIHATSU CHARADE CS TD, I. 90 prvi lastnik, 37000 km 8.950 DEM JETTA JXD, 8/89, 92000 km 13.200 DEM GOLF CL 1.41,6/95, 5 vrat, 5000 km / OPEL KADEH 1.8 GT, 1.91 112000 km 14.200 DEM LANCIA DELTA HF INTEGRALE 16 V, 1.89,71000 km 21.500 DEM AUDI C0UPES2,1.91 73000 km / PASSAT VARIANT GL 1.6 E, 101 KS, metalic, 1.95 37.900 DEM AUDI A 8,1. 95 vse oprema, model 96 / AUDI A6 2.6 klima, metalic, novo vozilo / Suzuki Maruti 800,1.5/93 10100 km, prvi lastnik 7.100 DEM Zastava 128 Skala, 1.12/88 75000 km, prvi lastnik 3.000 DEM TEL.: 068/342-360. 25-098 FAX: 068/25-641 PREROKOVANJE IN TAROT, STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST 090 42-24 ZDRAVJE, LJUBEZEN, DENAR? 7. - 24. URE POKLIČITE 78 SIT/0,5 min. Davčno svetovanje in podjetništvo Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja NUDIMO: • VODENJE POSLOVNIH KNJIG — d.o.o., d.n.o. — samostojni podjetniki in obrtniki (veliki in majhni) — odvetniki, zdravniki • VODENJE TRGOVINSKIH EVIDENC — Prevzemni listi — Trgovska knjiga TDR — Izračuni prom. davka brez evidentiranja tarif na register blagajni in opravljanja inventur — Vodenje s pomočjo PC MODEM-ov • IZDELAVO LETNIH BILANC IN DAVČNIH NAPOVEDI (za poslovno zdrava podjetja in podjetnike) • PODJETNIŠKO IN DAVČNO SVETOVANJE • KADROVSKA IN DRUGA ADMINISTRATIVNA DELA • RAČUNALNIŠKO PROGRAMSKO OPREMO ZA TRGOVINO — preverjena v velikih trgovinskih sistemih — kvalitetno programsko svetovanje Pokličite: 068/323-266, 0609/633-407 O > O z o > o z ■ I I 7 TKA TRGOVINA & SERVIS Stari trg 27, 68210 Trebnje Tel.: 068/44-940, fax: 068/44-987 Akcija meseca Zamrzovalna skrinja 39.139 SIT Štedilnik Gorenje 29.549 SIT Pralni stroj 44.436 SIT 068/44-940 TLAKE - ESTRIHE izdelujemo strojno s črpalko na območju telefonskega omrežja 0608. Sigma, mtel. (0609) 622-014 rv°N 21 * Z O 7 H i Venera klub in ženitna posredovalnica tudi pri vas. Spoznavni večer vseh, ki so sami, bo v restavraciji Griček v Trebnjem 3. februarja 1996 ob 19.30. Prisrčno vabljeni. Inf. 0609/631-868. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. ŠIŠKO.STEKLARSTVO Borut Šiško, s.p. Podbevškova 3 68000 Novo mesto Razpisuje prosto delovno mesto: POSLOVNE SEKRETARKE OZ. POSLOVNEGA SEKRETARJA POGOJI: — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — znanje uporabe računalnika — znanje ang. oz. nem. jezika Delo z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Samo pisne vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov firme. ^cev n **** t (068) 324-377 j • Moč in lepota sta odliki mladosti, a razumnost je cvet starosti. (Demokril) • Sreča je, kar se zgodi drugim. (Petan) • Z leti se preizkušnje stopnjujejo. (Goethe) unicard.no. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rentacar** Rozmanova 19, D 068/27-174 Mercator - Kmetijska zadruga Trebnje razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednji pogoj: - da imajo višjo upravno šolo z najmanj dveletno prakso na podobnih delovnih mestih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po dnevu objave na naslov: M-Kmetijska zadruga Trebnje, Baragov trg 3, 68210 TREBNJE. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v roku 5 dni po izbiri. VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi. Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi nalcžb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko - vlaganje v najuspešnejša podjetja. Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE... Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. ^ 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA : >1 ► 1 li Avto boljši, C 6II3 nizJa. Omejene količine modela Accent 1,3 LSi 1000 DEM ceneje. Sedaj že za 16.500 DEM. Avtomobili Hvundai Accent so bogato opremljeni, zmogljivi, varni in udobni. Kupite jih lahko tudi na kredit ali leasing. Garancija za vse modele velja tri leta ali 100 000 prevoženih km PRODAJA: HYUnDRI » EMINENT d.0.0., Kandijska 14, 68000 NOVO MESTO, tel.: 068/28-950, 323-902 « EMINENT d.O.O., Cesta krških žrtev 51,68270 KRŠKO, tel.: 0608/22-950 aCCent KOMU MAK MOČ nKI Z ZNAČAJA zjoučd AVTOHISA I DOLENJSKI LIST) “Zdaj se znam BRANITI SAMA!” VGRAJENA ALARMNA NAPRAVA Prikupna zunanjost devetnajstice, njena moč in udobje nepridiprava zlahka zvabijo v nečedne posle. Zato se je zapeljiva Renaultova najstnica odločila, da ne bo skrbela le za dobro počutje in varno vožnjo svojih potnikov, pač pa tudi za samoobrambo. Renault 19 ima odslej vgrajeno alarmno napravo! r?\ f jt \ RENAULT 19 Za dolgo bo zapeljal tudi vas. RENAULT priporoča elf RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. • AVTOHIŠA PIONIR iz Novega mesta obvešča vse lastnike Renaultovih vozil, serviserje in pogodbene partnerje, da je prodajalna rezervnih delov v Revozu prenesena na lokacijo Avtohiše Pionir, Pod Trško goro 83, Novo mesto. Ugodnost nakupa: • SNEŽNE VERIGE WEISSENFELS • SNEŽNE VERIGE PRAKTIS • ZIMSKI AVTOPLAŠČI SAVA • ZIMSKI AVTOPLAŠČI MICHELIN • HLADILNA TEKOČINA • AVTOALARMI • AVTORADIJI BLAUPUNKT • ZVOČNIKI CLARION • ZVOČNIKI BLAUPUNKT Plačilo na več obrokov, pogodbenim partnerjem in serviserjem pa dodaten popust pri večjih nakupih. Delovni čas od 7. do 17. ure Sobote: od 7. do 12. ure Teleton: 323-421, 321-243 Fax: 324-002 IZKORISTITE UGODNOSTI V MESECU JANUARJU! NOVO MESTO d.o.o AK TRADE, d.o.o. Podbevškova 20, Novo mesto tel. 342-444, 21-400 SALONSKA VOZILA LETNIK 95 Dpel CORSA 1.2i 3V Dpel CORSA 1.2i 5V Dpel ASTRA 1.4i 5V (82 KM) Dpel VECTRA 1,6i 4V rord ESCORT 1.6i 5V(16V) -ord MONDEO 1.8i 5V(16V) 15.590 DEM 16.490 DEM 22.690 DEM 24.890 DEM 23.990 DEM 29.990 DEM ožila so v garanciji. Servis zagotovljen. Vsa vozila so premljena z:'ES, CZ, ZS, klima, airbag, alarm. Prihranite si ot v tujino, kajti cene so pri nas najbolj ugodne! PRODAJA NOVIH VOZIL KIA PRIDE 1.3i 3V (CZ, ES, ZS, RADIO, DZK) SEPHIA 1 6i 4V SPORTAGE 2.0i 5V 14.990 DEM 19.990 DEM 36.990 DEM anna Seidlova 4 Tel./fax: 068/22 903 POOBLAŠČENI PRODAJALEC aUESB [ BRAVO & BRAVA ] že za 22.300 DEM V ceni je vključeno: AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stekla, po višini nastavljiv voz. sedež, tretja zavorna luč... __________ PUNTO že od 16.500 DEM TEMPRA 1.6SX že za 24.500 DEM popust pri gotovinskem plačilu • UGODNI KREDITI ŽE OD, • VOZILA NA ZALOGI • MENJAVA STARO ZA NOVO 'iae>iiu C.P.B. d o.o.Brežice,Poslovalnica Novo mesto,Seidlova 4 BRAMAC, d.o.o., Škocjan Dobruška vas 45 68275 ŠKOCJAN objavlja prosto delovno mesto REFERENT V PRODAJNI SLUŽBI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomske smeri - delovne izkušnje na področju komercialno-prodajnih del pasivno znanje nemškega jezika - starost do 30 let Delo objavljamo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: BRAMAC, d.o.o., Škocjan, Dobruška vas 45. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 Telefon: 068/44-558 Telefax: 068/44-183 ŠE JE MOŽEN VPIS! OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 5., 6., 7. in 8. RAZRED 3-LETNE POKLICNE ŠOLE (IV. stopnja) • TRGOVEC • PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA (vpis 30. januarja ob 16. uri) • GOSTINSTVO ZA POKLICA: — KUHAR — NATAKAR 2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAM (V. stopnja) • STROJNI TEHNIK — nad • TRGOVINSKI POSLOVODJA • GOSTINSKI POSLOVODJA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE_________________________ Tečaji za: • voznike viličarjev • upravljalce težke gradbene mehanizacije • higienski minimum • tečaj strojepisja na računalniku • vodenje poslovnih knjig — dvostavno knjigovodstvo JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE_____________________ • angleški, nemški, italijanski, trancoski jezik za odrasle RAČUNALNIŠTVO • Windows • Ouatro pro tor Windows • Word tor Windows • Excel SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE Tečaji: • krojenje in šivanje • slikanje na svilo • aranžiranje DELIMEX, d.o.o. M KZ KRKA, z.o.o. PE AGROSERVIS Knafelčeva 2 NOVO MESTO v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 28.1. 1996, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil: 1. R-Twingo EASY letnik: 1994 izkl. cena 800.000,00 SIT 2. R-Laguna 1,8 RT letnik: 1995 izkl. cena 1.500.000,00 SIT 3. R-Clio 1.4 RT letnik: 1995 izkl. cena 200.000,00 SIT 4. FIAT UNO 1.0 IE letnik: 1994 izkl. cena 380.000,00 SIT 5. FORD ESCORT 1.4 3V letnik: 1991 izkl. cena 160.000,00 SIT 6. OPEL CORSA 1.4i SWING letnik: 1995 izkl. cena 750.000,00 SIT 7. FIAT TIP01.6 SX letnik: 1993 izkl. cena 500.000,00 SIT 8. ROVER 214 Sl letnik: 1994 - izkl. cena 700.000,00 SIT 9. ŠKODA FAVORIT letnik: 1991 izkl. cena 150.000,00 SIT 10, TVVINGO letnik: 1993 izkl. cena 650.000,00 SIT Licitacijsko v nedeljo, 28.1.1996,ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 26.1.96,od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5% prometni davek. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto zavarovalnica triglav poslovna enota novo mesto Novi trg, Novo mesto Ponudba za nakup 4 skladiščnih prostorov v poslovno trgovskem centru Novi trg, Novo mesto,v kletni etaži objekta A V kolikor želite postati lastnik novih skladiščnih prostorov v poslovno trgovskem centru Novi trg, Novo mesto,v kletni etaži objekta A v naslednji izmeri: 1. skladiščni prostor: 34,80 m2 2. skladiščni prostor: 64,30 m2 3. skladiščni prostor: 146,60 m2 4. skladiščni prostor: 57,72 m2 Vas vljudno vabimo, da se na osnovi naše ponudbe zglasite pri lastniku: Zavarovalnici Triglav, d.d., PE Novo mesto, Novi trg 2, pri g. Iztoku Pekolju, pri kateremu Vam bodo na voljo j tudi vsi željeni podatki. Dostop do teh prostorov je možen s kamionskim terminalom. Možna je zamenjava s poslovnimi prostori v poslovno trgov- ] skem centru. I ft KRKk KRKA, tovarna zdravil, p.o. NOVO MESTO V Službi za informacijske tehnologije in telekomunikacije v Novem mestu potrebujemo SODELAVCA 1. za delo na področju razvoja računalniških rešitev 2. za delo na področju vzdrževanja osebnih računalnikov Od bodočega sodelavca pričakujemo: pod 1) • zaključeno VII. stopnjo ustrezne izobrazbe, • znanje programiranja, • poznavanje baz podatkov (Client server tehnologije) • izkušnje v delu na Open VMS-OS, računalniški mreži, • uporabo razvojnih orodij (ČASE, GUI...) pod 2) • zaključeno V. stopnjo izobrazbe-strojna, elektro, računalništvo • zaželene so delovne izkušnje Vse, ki izpolnjujete navedene pogoje, vabimo, da oddate svojo pisno ponudbo v roku 8 dni v kadrovski službi KRKE, tovarne zdravil, v Novem mestu, Šmarješka cesta 6, kjer dobite tudi ostale informacije. $ SUZUKI POSEBNA PONUDBA SWIFT BALENO SAMURAI LX VITARA LX VITARA 5 že za 14.990 DEM že za 18.990 DEM 22.990 DEM 31.490 DEM 36.700 DEM • Krediti • Leasing • Dobava takoj • maruti y Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 NOVO Prodajno skladišče ELVOD Na Livadi 1, Novo mesto (nekdanja vojaška skladišča v Bršljinu) VELEPRODAJA ELEKTROMATERIALA Tel. 068/322-037, 324-071 Za obisk se priporočamo! ZAHVALA Utrujena od dolgoletne bolezni je v 88. letu starosti za vedno zaspala naša draga mama, yara mama, prababica in teta FRANCKA KULOVEC BEVČEVA iz Vavte vasi Z globoko žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni strežnemu osebju Doma starejših občanov Novo mesto za večletno skrb in nego ob njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi Tončki, Damjani, Berti in Jelki za njihovo nesebično pomoč, kolektivu in sindikatu NOVOLES - EIS, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Sinovi l družinami in ostalo sorodstvo 91.2 OGNJIŠČE * t«l. 152 It 26 f*x. 152-13-62 RADIO il 104.5 «05.9 107.3 V/TlTTU 107.5 DOLENJSKI LIST tel. (068)323-610 V SLOVO Mnogo prezgodaj nas je zapustil direktor podjetja STELEM, d.o.o. VEKOSLAV GABRIČ Jurčičeva 17, Žužemberk Od pokojnika se bomo poslovili v četrtek, 25.1.1996, ob 15. uri, ko ga bomo spremili izpred domače hiše na pokopališče v Žužemberku. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci podjetja STELEM, d.o.o., Žužemberk vam nudi naslednje storitve: Prevoz blaga doma in v tujini do 2300 kg ter 16 m3 volumna. V nujnih primerih pošiljko pripeljemo do 2000 km oddaljenih krajev v 24-tih urah. Sposojamo tovorno prikolico, primerno za vleko z osebnim vozilom. Iščemo razvoz vašega blaga po Sloveniji in po Hrvaški. Telefon: 068/27937, tel./fax: 068/20557 MOBITEL: 0609/638598 2 Srei D, 'enjs jetje podj in pi Bete ZAHVALA Pomlad bo na naš vrl prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) V 84. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ROZALIJA ABSEC Francetova mama roj. Kapš iz Mihelje vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala govornici za besede slovesa pred domačo hišo, pevkam za zapete žalostinke, osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice in ZD Črnomelj za lajšanje bolečin, g. kaplanu za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zasluženemu večnemu počitku Žalujoči otroci: Marija, Matija, Jože, Zinka, Tončka, Anica in Ivanka z družinami ZAHVALA V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta ELIZABETA SCHWEIGER roj. Malešič Šolska 3, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so z nami sočustvovali in pokojni darovali cvetje in sveče. Hvala za poslovilne besede, zapete žalostinke in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ANA JAMNIK roj. Žnidaršič Trubarjeva c. 21, Šentjernej Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno spremili n; njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Š posebno se zahvaljujemo sosedom za požrtvovalno pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje in kolektivu kartuzije Pleterje, Agenciji za šport in TPV sedeži, d.o.o. Žalujoči: vsi njeni 'l V SPOMIN 29. januarja bo minilo eno leto, odkar te ni več med nami ♦ A MIRKO VESEL Hvala vsem, ki na njegovem grobu prižigate svečke v njegov spomin. Žalujoči: vsi njegovi m DOIENJSKILIŠT Št. 4 (2424), 25. januarja 1996 Hvala za pomoč S^rrl^ o&S ■-------------------- življenja. Vsem zdravim priporo- Srečanje ledvičnih bolnikov Dolenjske hodu v novo leto organiziralo ------------------------ družabno srečanje z bogatim srečelovom in kulturnim programom. Društvo ledvičnih bolnikov Do- Udeležba je bila velika, druščina jcnjske se iskreno zahvaljuje pod- pa vesela in pisana, saj so bili z jetjem, zavodom, samostojnim nami svojci, medicinsko osebje, podjetnikom, gospodom županom zdravniki in tudi g. direktor novo-'n Posameznikom iz Dftlenjske, meških bolnišnic. Vseh, ki na °ele krajine in Posavja za denar- srečanje iz zdravstvenih razlogov ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botre * * REZKE PRESKAR z Žejnega se zahvaljujemo sosedom in vsem drugim, ki ste darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalo-stinke, Agrarii cvetje Čatež in g. Žičkarju. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, tast in stric ANTON STANISA z Omote pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, vence in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvaja govornikom za poslovilne besede, Gasilskemu društvu Štrekljevec, članom ZB, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Lepa hvala tudi dr. Bostiču za ves trud. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega moža in očeta, brata, zeta, strica, svaka JOŽETA STOPARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče oziroma počastili njegov spomin. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, uslužbencem podjetij Gorjanci, Dolenjska banka, Renault-Gimpexu, Zvezi šoferjev in avtomehanikov kot tudi govorniku za izrečene besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi niso mogli priti, smo se spomnili z drobno pozornostjo. Iskrena hvala bolnišnici Novo mesto, zdravnikom in vsemu medicinskemu osebju za njihovo humano, plemenito in požrtvovalno delo z nami in vsem, ki ste nam pomagali. V letu 1996 vam želimo veliko zdravja, sreče ter poslovnih in delovnih uspehov. Društvo ledvičnih bolnikov, Novo mesto KO JE GOSPODINJIL OČE Ko gospodinji očka, gre vse narobe. Neko nedeljo je bila mamica v bolnišnici, tako daje kosilo pripravljal očka. Jedli naj bi goveje zrezke in krompir. Komaj je začel kuhati, so na televiziji napovedali nogometno tekmo. Hitro je stekel v dnevno sobo, da bi si jo ogledal, in čisto pozabil na uboge zrezke. Po končani tekmi se je spomnil, da ta dan gospodinji on. Zrezki so bili kar pošteno osmojeni. Rekel mi je:” Boš videla, Katja, da z zrezki ne bo nič narobe! Le na tej strani jih bom malo postrgal.” Vsi smo bili zelo lačni, ko so na mizo priromali zrezki. Sestradani smo segli po njih, pa so se nam skremžili obrazi. Meso je bilo grenko, zato je očka dejal:”Da ne boš jutri mami povedala za to osmojeno kosilo!” KATJA RAINER, 6.r. OŠ Cerklje ob Krki DANI GORJUP MED VINIŠKIMI UČENCI V petek pred novoletnimi počitnicami nas je obiskal čarovnik Dani. Peto učno uro smo se učenci naše šole zbrali v telovadnici. Pred nastopom sije Dani pripravil sceno. Na predstavi so sodelovali tudi učenci. Čarovnije so bile zelo zabavne. Vsako je spremljal naš smeh in ploskanje. Nastop nam bo ostal vedno v spominu. MATEJA BENEC> 5-b OŠ Vinica ZAHVALA Vsem, ki ste na zadnji poti pospremili mojega brata JOŽETA MIHELČIČA iz Regrče vasi 12 ter za darovano cvetje, najlepša hvala Sestra Ivanka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V Semiški gori ste se rodili, trdo delali in skromno živeli in zdaj, ko pomlad prihaja, ste odšli v dolino, k cerkvici, k počitku. V 90. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek in tast JOŽEF MAVSAR z Vrtače pri Semiču Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojnega pospremili v njegov poslednji dom. Iskrena hvala tudi organizatorju pogreba in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi JANEZ KRALJ iz Dobrave 31 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali v času bolezni na njegovem domu, ob njegovivsmrti pa sočustvovali z nami.vZahva!jujemo se osebju ZD Šentjernej, duhovnikoma iz Škocjana, GD Dobrava, pevcem, sosedom, vaščanom in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 1____________________________________. ___________________ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mamice VIDE FINK se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo ustno in pisno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Mestni občini Novo mesto, Upravi za obrambo-izpostava Novo mesto, Društvu invalidov Novo mesto, sosedom iz Ragovske ul. 21 - 21 a in ge. Ruži Modic za poslovilne besede. Žalujoči: Stojanka in Mirjana z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 66. letu nas je zapustila mama, stara mama, tašča, sestra, teta ANICA GORENC roj. Ravnikar iz Kamnja 11 pri Šentrupertu Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, za sv. maše, sveče ter jo pospremili k večnemu počitku, kolektivu Dana Mirna, predsednici Društva invalidov Trebnje ge. Majer za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu zboru. Zahvala vsem, ki ste nam pomagali pri negi pokojne ali kakorkoli nudili pomoč. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Ciril z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 91. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga teta MARIJA ŽUPEVEC iz Kočevja pri Črnomlju od 1978. leta oskrbovanka Doma upokojencev Ljubljana Center, Tabor 10 a. Od drage pokojnice smo se poslovili na Žalah 19. januarja 1996. Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo zdravstvenemu, negovalnemu in ostalemu osebju Doma upokojencev za dolgoletno skrb in nego, oskrbo-vanki ge. Magdi Kostanjevec za nesebično pomoč in vsem, ki ste jo s svojimi obiski razveseljevali. Posebej se zahvaljujemo Javnemu podjetju Žale za organizacijo pogreba, ZZB NOV Ljubljana Center za poslovilni govor in podarjeni venec ter g. Antonu Zupancu za zvok trobente v slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po krajši, a hudi bolezni zapustila MARIJA VOVKO hkrati pa je tragično izgubil življenje njen sin 20-letni JOŽE VOVKO iz Velikih Vodenic 13 pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojnima darovali cvetje in sveče in za izrečena sožalja. Posebna zahvala delavcem Pionirja MKI s Cikave, osnovni šoli Kostanjevica, delavcem Lipc Novolcs iz Kostanjevice, CBI Kovinarske Krško, osebju novomeške bolnišnice, kostanjeviškemu župniku, pevcem, sorodnikom, domačinom ter krajanom Brusnic in Rateža. Iskrena hvala! Žalujoči: vsi njuni ZAHVALA Delo in trpljenje bilo vaše, atek, je življenje. Pomlad v naš vinograd bo prišla in čakala, da pridete tudi vi. Usedla se bo na rožna tla in zajokala, ker vas več ni. V 82. letu starosti je sredi načrtov in upov poklical Bog k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica IVANA GORENCA iz Hrastnega 5 Beseda je prešibka, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob tej nenadni izgubi in darovali za svete maše, prinesli cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala cerkvenemu zboru iz Šentruperta in trebanjskemu oktetu. Bog plačaj gospodu škofu Uranu in salezijanskemu inšpektorju Hočevarju za izraženo sožalje in tolažilne besede, našima gospodoma župniku in kaplanu, Lojzu Zupanu in Blažu Cudermanu pa za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi osnovni šoli Mirna Peč, Tesnilom Velika Loka, Dani Mirna, Osnovni šoli Vide Pregare iz Ljubljane, Kolinski Mirna, ing. Francu Bartolju in sosedi Mici Slapšak za lepe in občutene besede ob odprtem grobu ter sosedom za pomoč v težkih dneh. Vsem in vsakemu še enkrat iskren Bog plačaj! Žalujoči: vsi njegovi domači m tmm w/*\i r\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO - KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA - POSEST — PRODAM /A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE g> tedenski koledar Četrtek, 25. januarja - Darko Petek, 26. januarja - Pavla Sobota, 27. januarja - Elica Nedelja, 28. januarja - Tomaž Ponedeljek, 29. januarja - Franc Torek, 30. januarja - Martina Sreda, 31. januarja - Janez LUNINE MENE 27. januarja ob 12.14 - prvi krajec kino ČRNOMELJ: 26.1. (ob 20. uri) in 27.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nimaš pojma. 28.1. (ob 18. in 20. uri) triler Plitvi grob. KOSTANJEVICA: 27.1. (ob 18. uri) akcijski komedija Podli fantje. 28.1. (ob 18. uri) ciklus slovenskih filmov Ne čakaj na maj. KRŠKO: 25. in 26.1. (ob 20. uri) in 28.1. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Apollo 13. METLIKA: 26. in 27.1. (ob 20. uri) triler Plitvi grob. 28.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nimaš poj- BREŽICE: 25. in 26.1. (ob 18. uri), 27. in 28.1. (ob 18. in 20. uri) ter 29.1. (ob 20. uri) komedija Hvala za vse. 25. in 26.1. (ob 20. uri) zgodovinski pustolovski film D’Artagnanova hči. 30. in 31.1. (ob 20. uri) melodrama Poštar. NOVO MESTO: Od 25. do 31.1. (ob 18. in 20. uri) slovenski film Car-men. Od 26. do 28.1. (ob 16.30) komedija Aee Ventura. ŠENTJERNEJ: 26.1. (ob jS. uri) ciklus slovenskih filmov Ne čakaj na maj. 26.1. (ob 20. uri) akcijska komedija Podli fantje. • NIMAŠ POJMA, komedija . (Clueless, ZDA, 1995, 90 minut, režija: Amy Heckerling) Alicia Silverstone je tista blond najstnica, ki jo poznate iz MTV-ja, iz Aerosmithovih spotov, kjer je igrala malo fatalko, objekt vlažnih sanj belih mladeničev. Alicia, v filmu Cher, je namreč blondinka z mičnim obrazom in dično postavo, utelešenje popolne mladenke. V Nimaš pojma je prav tako fatalka, vendar drugačne vrste, nekako aseksualna, vsaj na deklarativni ravni. Dekle namreč ne seksa in niti ne misli na kaj podobnega, svoje devištvo ima celo za krepostno. Seveda pa nas vseeno še kako “zrajca njeni pogledi, hoja, koketiranje, nasmehi, lasje so atraktivni že sami po sebi. Stanuje na Beverly Hil-Isu, v palači bogatega, popustljivega očeta. Njene življenjske prioritete so neoporečen izgled, torej oblačenje in ličenje, šoping, najboljše zdravilo za odpravlja- nje neprijetnih misli in težav, in skrb za popularnost v šoli. O dogodkih po svetu nima pojma, obvlada pa risanke. Če ne bi Mel Gibson igral Hamleta, bi verjela, da je Shakespeare znamka piva. Cher je najpopularnejša na vsej šoli, nekakšna odstranjeval-ka težav in slabih ocen, celo ženitna posredovalka. Kraljica pač. Njeno skrb za druge imamo lahko tudi za egoistično željo, da bi bili vsi in vse prilagojeno njenemu okusu. Ko v šolo pride nova punca, jo posvoji, preobleče in socializira, najde ji celo fanta, ta fant pa hoče Čher. S poljubi in seksom ni nič, kot da bi pozabila, da je s fantom koketirala. Čudno, celo devica ve, da se seks začne že, ko si oblečen. In ko se odloči za fanta, ki bo prvi, ta tega ne more storiti, ker ima rad fante. Punca je brez oči. Pravega najde, toda koga, prosim ? Tukaj preidemo v parodijo. Nimaš pojma je sprevržena verzija vsega tistega, kar se dejansko dogaja med adolescenti. Razen puritanske Cher, ki svoje ne-. je razlaga kot svoj odnos do sveta, se tudi bogata mularija zaka-ja, zapija, dol daje, rolka, žurira pač. TOMAŽ BRATOŽ - kmetijski stroji - TRAKTOR FERGUSON 39, zelo dobro ohranjen, s kabino, prodam. Ogled možen vsak dan. Albina Strmole, Veliki Gaber 33, Veliki Gaber. POPRAVILA opravljam po konkurenčnih cenah, tr (068)42-229, po 16. uri. TRAKTORSKO PRIKOLCO, nosilnosti 4 t, domače izdelave, komat, 24 col, kotno brusilko fi 115 in vlečno kljuko za Samaro prodam. * (068)87-589. MOTOKULTIVATOR, malo rabljen, fr-ezo, rotacijski plug, prikolico in železna kolesa prodam. Alojz Kump, Mrzlavka 15, Dolž. TRAKTOR ŠTORE 404,280 delovnih ur, in balirko za suho seno prodani. Jože Tomič, Trebelno 31, Trebelno. MOTOKULTIVATOR MUTA, malo rab ljen. dva priključka (kosa in redukcijski plug) prodam za 1600 DEM. Anton Os-mak, Mahovnik 46, Kočevje. ZETOR 7211, krožne brane, molzni stroj Westfalia, traktorski mulčar in atomizer, 350 I, prodam. Judež, Praproče 2, Šentjernej. MOLZNI STROJ ugodno prodam. « (068)42-454. ŽITNI KOMBAJN COZMOS, širina 110 cm, traktor Torpedo 45, letnik 1987, os-kotirni traktor Eicher, 28 KM, prodam. Martin Dragovan, Grabrovec 14, Metlika. SILOKOMBAJN SK 80 S in sadilec koruze, malo rabljen, prodam. « (061)863-063. n DOLENJSKI LIST r\ IZDAJA TELJ .Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakse, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za I. pol-Ietje4.680tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenuročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: S2100-603-J0624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)32.1-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. , Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST . . . . /HAIN4r Iti tuuitlčna. agencija vas spet vabita na izlet KAM? KDAJ? KAJ NUDIMO? CENA: PRIJAVE: Nakupovalni izlet v Italijo (Portogruaro). V soboto, 10. februarja, ob 7. uri z avtobusne postaje v Novem mestu. Nakupe po znižanih cenah v centru Adriatic, veselo razpoloženje, večerjo in vse, kar spada zraven. Za naročnike Dolenjskega lista 3.950 SIT. Za ostale 4.950 SIT. V ceno so vključeni avtobusni prevoz, vodenje, zavarovanje potnikov in večerja. Do ponedeljka, 5. februarja, na telefon, št. 068/321-115 068/342-136 0609/623-116 . Prisrčno vabljeni! KOMBAJN v dobrem stanju prodam, sr (068)42-355. NAKLADALKO Pionir 20 prodam. « (068)323-487. IMT 539, Zetor, Štore ali Same Delfino, 4x4, obnovljen, kupim.« 90609)637-277. TROSILEC hlevskega gnoja in samona-kladalko ugodno prodam.«(068)83-175 ali 78-098. TRAKTOR SAME DELFINO, 35 KM, 4 x 4, prodam. « (068)57-273. PLANIRNO DESKO za traktor ugodno prodam, sr (068)41-008. TRAKTOR ZETOR 6911,900 ur, prodam za 12.200 DEM. tr (068)78-433. TRAKTOR IMT 539, 760 delovnih ur, s kabino, kompresorjem in avtomatsko kljuko, prodam, « (068)52-472. OBRAČALNIK za seno Sip 220, malo rabljen, prodam, « (0608)80-406. TRAKTORSKO FREZO, 160 cm, in prašiča, 150 kg, lahko samo polovico, prodam. * (068)85-880. TRAČNO ŽAGO za drva, novo, prodam, " (068)26-198. VEČ skobeljnikov (hobi ponkov) in stroj za izdelovanje plastičnih kozarcev prodam. rr (064)77-806. ŽITNA KOMBAJNA Class Dominator80 in Class Dominator 86 z koruznim adapt-erjem prodam, sr (0608)75-411 ali (0608) 75-221. kupim TROSILEC hlevskega gnoja, tribrazdni obračalni plug, rotacijsko koso in kompresor, 500 1, prodam. Grubar, Polhovi-ca 1, « 42-805. SKUBILNIK za perutnino in kletke za kokoši nesnice prodam. « (068)323-656. VRTNO KOSILNICO, novo, betonski mešalec, zamrzovalno omaro, staro 1 leto, štedilnik za trda goriva, nov, in pralni stroj Gorenje, star 1 leto, ugodno prodam. Martin Kaplan, Volčkova vas 3, Šentjernej. ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 135 ugodno prodam sr (0608)80-460. TRAKTORSKE klinaste brane, dvo-brazdni plug, originalno kabino, 4 vreten-skega pajka in cirkular za BCS prodam. «(068)67-003. TRAKTOR URSUS C 335, letnik 1989, 750 delovnih ur, in golf J, letnik 1979, prodam, »t (068)78-239. TRAKTOR IMT, letnik 1987, 550 ur, prikolico Tehnostroj, nosilnost 4100 kg, in dvobrazdni plug, 12 col, prodam, sr (068)40-061. TRAKTOR UNIVERZAL 445, letnik 1978, prodam, sr (068)85-927. ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja, sr (061)218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri. HLODOVINO smreke, bukve in hrasta odkupujemo, sr (061)805-050. TELE SIVCA, staro do 10 dni, kupim. « (068)84-729. ŠUHE hrastove plohe, debeline 5 cm, kupim. * (068)48-324. SMREKE na stoječem kupim. « (068)21-605. OHRANJENO cementno strešno opeko, dvojni zareznik, siv, kupim. « (061)59-242, po 20. uri. 4 M3 suhih desk za ostrešje, 2 cm, kupimo. sr (0608)70-450. BUKOVO HLODOVINO odkupujemo, sr (065)28-851. AX 14 RD, prva registracija 10.1.1990, registriran do 1/97, prodam, sr (068)65-058. OPEL VECTRO 1.6 S, kovinske barve (vinsko rdeča), 53.000 km, letnik 1991, prodam za 16.000 DEM. Dušan Lovšin, Goriča vas 3, Ribnica. TOVORNO VOZILO MB 814 D, letnik 1991, prevoženih 156.000 km, registriran do 9/96, kason 5.20 m, carinsko opremljen, prodam, sr (0608)21-367 ali 21-168. VENTO TD, letnik 1992, prodam, sr (068)75-521, popoldan. UNO 45, letnik 1991, ohranjen, prodam, n (068)67-069. R 5 CAMPUS, letnik 1992, in audi 80 1.6 TDI, letnik 1991, prodam.« (068)21-403. R 19 RT, letnik 1994, ugodno prodam, sr (068)57-156. OPEL KADETT 1.6 i GT, rdeč, letnik 1989, prodam, rt (061)342-654. OPEL KADETT 1.6 i TC, rdeč, letnik 1989, prodam, sr (061)342-654. R 5 CAMPUS, letnik 1990, prevoženih 66.000 km, rdeč, prodam za 7500 DEM. sr (068)47-220, Prijatelj. OPEL KADETT 1.6 D, letnik 12/86, prodam. « (068)27-135. FIAT TIPO 1.6 ie dgt, letnik 1990, aba-rth oprema, 90 KM, dobro ohranjen, prodam. Luzar, Ratež 19 a, Brusnice. VVV GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, prevoženih 122.000 km, registriran do 24.1.1997, prodam, sr (068)76-377. UNO 45 FIRE, letnik 1988, prodam, sr (068)83-319. Ž 101 SKALA 55, letnik 1990, registrirano do 8/96, prodam. « (068)84-226. JUGO 45, prva registracija 1987, registriran, prevoženih 88.000 km, nove gume, akumulator, v dobrem stanju, prodam za 1300 DEM. « (068)57-380. R 5 CAMPUS, letnik 6/93, prvi lastnik, nikoli karamboliran, prodam.« (068)65-593 ali 314-000, int. 5749, Roman. motorna vozila - ŽITNA KOMBAJNA Fahr M 900 in M 88, širine 2.60 m, prodam za 7600 DEM. sr (068)75-890. NAKLADALNO PRIKOLICO za seno (17 m3), po možnosti SIP ali Pottinger, kupim, sr (068)49-371. ROTACIJSKO KOSILNICO za traktor IMT kupim ali zamenjam za žetveno napravo za BCS ali plemensko telico, sr (068)45-543. BI RADI puceni limuzino? Prodam ford D siero 1.6 GL, bel, v zelo dobrem stanju, letnik 1987, registriran za leto 1996, lahko tudi na kredit. « (0608)84-242. R EXPRES, letnik 1986, in viličar D, 1.5 t, ugodno prodam, sr (068)41-174. GOLF, letnik 1985, X paket, registriran do 5/96, ugodno prodam, sr (068)42-043. Z 101, letnik 1989, zelo ugodno prodam. sr (068)20-310. TOVORNO VOZILO Mercedes MB 814 D, letnik 1991,156.000 km, registriran do 9/96, keson 5.20 m, carinsko opremljen, ugodno prodam, sr (0608)21-168 ali 21-367. R 5, letnik 11/88, ohranjen, bel, garažiran, prodam ali menjam. * (068)49-205. GOLF JX D, letnik 1989, rdeč, 3V, 85.000 km, prodam za 11.500 OEM ali menjam. sr (068)59-459, popoldan. R 5, letnik 1990, rdeč, 5V, 70.000 km, prodam za 8000 DEM ali menjam. * (068) 59-459. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... FORD FIESTA 1,1 CLX, letnik 1993, me-talik temno zelena , ohranjena, garažira-na, prodam, sr (068)73-106. R 5 CAMPUS, rdeče barve, letnik 1991, prodam, sr (068)73-106. OPEL CORSO, letnik 1989, 52.000 km, prvi lastnik, rdeč, prodam ali menjam za malo večje vozilo, sr (068)45-192. GOLF JX D, letnik 1990, registriran do 29.10.1996, prodam za 13.000 DEM. sr (0608)64-096. GOLF GTI 1.3 bencinar, letnik 1986, R 5, letnik 1990, in 4 - tonsko prikolico zelo ugodno prodam. Slavko Matko, sr (068) 85-906, doma ali 341-826, služba. JUGO KORAL 55, rdeč, letnik 1991, prodam. « (068)73-766. OPEL KADETT 1.6 i karavan, letnik 1990, kovinske barve, 95.000 km, KAT, ABS, strešno okno, centralno zaklepanje, strešne letve, v odličnem stanju, prodam. sr (064)620-160 ali (064)631-832. OPEL KADETT GSi 2.0 i prodam za 13.500 DEM. sr (068)21-143. R 9 GTL, letnik 1983, registriran do 22.12.1996, prodam, sr (068)81-022. JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 14,6.1996, prodam. Muhič, Mali Podljuben 2, Novo mesto. TAM 130 prodam, kupim pa tele, staro do 14 dni. st (068)83-373. JUGO KORAL 45, letnik 1989, 61.000 km, temno moder, registriran do 5/96, lepo ohranjen, avtoradio, prodam, sr (068)22-864. MAZDO 323, letnik 5/88, 5V, prodam za 8700 DEM. « (068)81-727. GOLF JX D, letnik 9/90, 5 V, prvi lastnik, rdeč, prodam. Jevnikar, Dol 8, Trebnje. OPEL ASTRO 1.4 GL limuzino, prevoženih 33.000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, dodatno opremljen, prodam.« (068)25-270. AGREGAT HONDA 650, malo rabljen, prodam, sr (068)47-017. R 5 CAMPUS plus, letnik 1992, rdeč, prodam. tr (068)341-014. GOLF 1.1, letnik 1978, drugi lastnik, regi-strian do 5/96, prodam, sr (068)42-956. AX CABAN 1.1 i, letnik 1994, prodam, tr (0608)87-708. R 4 GTL, letnik 1991, prodam, tr (068) 324-249. Z 101 SKALA, letnik 1988, registrirano do 8/96, prodam, tr (0608)75-829. GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen, bel, prodam, tr (068)57-715. R 19 RT, letnik 1994, in R 5 GTS, dodatno opremljen, letnik 1990, prodam. « (068)341-746. PEUGEOT 205 XL, letnik 1986, registriran do 1/97, prodam, tr (068)44-510. R 4 GTL, letnik 1986, rdeč, dobro ohranjen, prodam, tr (068)43-617. OPEL CORSO ugodno prodam, sr (068) 321-746. JUGO 55, letnik 1989, prodam. * (068) 65-347. Ril GTD D 1.6 sprint, letnik 1988, ugodno prodam, tr (068)41-124. GOLF JGL D, letnik 1984, registrirano do 18.1.1997, zelo lepo ohranjen, prodam, tr (0601)81-255. GOLF CL, letnik 3/91, in R 21 GTS, 1700 ccm, prodam, tr (068)76-570 ali 342-520. JUGO 45, letnik 12/87, registriran do 12/ 96, nove gume, garažiran, prodam, tr (068)64-256. GOLF D, letnik 1984, registriran do 7/96, S paket, garažiran, prodam za 4300 DEM. tr (068)57-133. Z 101, letnik 1986, registriran do 15. 2. 1996, prodam, tr (068)49-618, do 15. ure ali 49-651, popoldan. R 5 CAMPUS plus, 5V, letnik 1992, 60.000 km, bel, prodam. Janez Kastelec, Dolž, Ravnica 16, Novo mesto. 126 P, letnik 1987, registriran do 12/96, prodam, tr (068)73-217. RABLJENI IN NOVI AVTO DELI -odbijači, pločevina-stekla in ostali rezervni deli tr (068) 27-177, (0609)618-529. GOLF JX D, letnik 1986, bel, prodam, sr (068)65-725. OPEL KADETT karavan, letnik 1989, modre kovinske barve, lepo ohranjen, registriran, prodam, tr (068)65-047 ali 83-763. Passat caravan 1.8i CL, letnik 91, prevoženih 92.000 km, dodatno opremljen, prodam. Tel. 068/342-047. R 4, po delih, prodam, tr (068)25-000. CITROEN SPAČEK, letnik 1975, regi- striran do 7/96, prodam, tr (068)42-315. 126 P, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam, Kocjan, Zalog 10 a. Novo mesto. ZASTAVO 126 BIS, 9/90, prvi lastnik, prodam. «(068)341-037. R 4, letnik 1987, prodam. « (068)76-183. OPEL VECTRO, letnik 1991, prodam. « (068)42-997. R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1992, 33.000 km, kovinske barve, prvi lastnik, registriran do 10/96, prodam.«(068)50-114. G0Z a) vi 'VINK dosu Prod STAl grad, Parci lok JUGO KORAL 45, letnik 1990, dobi« ohranjen, prodam. Jože Potočar, SeviK 3, Otočec. R 5 CAMPUS, letnik 11/93, 5V, rdef’™F tonirana stekla, ugodno prodam. ! * (068)25-344. GOLF JX D, letnik 1991, kovinsko te»™ no sive barve, 5V, 5 prestav, dobro ohra- Soc njen, prodam. « (068)22-742. i™* JUGO 45 A, letnik 1986, zelo lepo ohr#1 a1 njen, prodam. « (068)27-080 ali (0609j}«i, 634 672. JUGO 45, letnik 1983, registriran do 7/9yd>. prevoženih 84.000 km, dobro ohranjerfem' prodam. « (068)41-059. fod AX CABAN, letnik 1993,22.000 km, regi™« striran do 9/96, prodam. « (068)73-335{"0* ŠKODO 105 L, letnik 1981, registrirat#1 N do 10/96,s prodam ali menjam za breje"*''! telico ali kravo. « (0608)75-373. R 4 GTL, letnik 2/84, registriran do 2/9?en‘ rdeč, dobro ohranjen, prodam. « (06*^“ "8‘4"4' iFa GOLF D, letnik 1985, prodam. (068)81 539. VECTRO 1.6, letnik 10/90, kovinsko mo "ie dre barve, 45.000 km, lepo ohranjeno*” s prodam. « (068)42-147. . JETTO X, letnik 1989,60.000 km, kovin™ ske barve, garažiran, vlečna kljuka 18 a ohranjen, prodam. «(068)23-100. JUGO 45, letnik 1987, prodam. « (068’. 81-286. FIAT UNO 60 S, letnik 1986, dobri, ohranjen, in kadett 1.2, letnik 1978, zel# dobro ohranjen1,' prodam.«(068)57-800-;JEI OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1991, fuMon registriran do 4/96,55.000 km, temna ste kla, strešno okno, prodam. « (068)78 148. R 4, letnik 1986, registriran do 4/96, de bro ohranjen, prodam. « (068)42-392.' FIAT 126 P, star 9 let, registriran do 8/9fl prodam. « (068)23-905. LADO SAMARO 1.3, letnik 1989, regi strirano do 8/96, 86.000 km, prodam 5.000 DEM. « (068)44-262. 125 P, poljski fiat, letnik 1981,42.000 krt J« ohranjen, ugodno prodam. « (068)81 W6 >E "« Dv irp; No ian OP, Prv, zi VlS lian SO 569. BT 50 S, letnik 1990/91, registriran do4|°6 96, celotno prenovljen, dodan spojler-A" nujno prodam. « (068)73-613. Fde KARAMBOLIRAN R 4, novejši letnik, <8* ( letnika 1988 dalje, kupim.«(068)24-394 1> CLIO 1,2 RL, 5 V, letnik 1995, toniranjfc stekla, bele barve, radio, prodam 14.600 DEM. « (068)51-652. r LADO NIVO, letnik 1988, registrirano d« 10/96, z dodatno opremo, prodam at menjam.«(068)64-118. Sli - posest - d FORD ESCORT 1.8 D, 58.000 km, letnik 9/92, bel, prodam za 17.000 DEM. « (068)323-578. 126 P, letnik 1987, rdeč, registriran do 2/ 97, dobro ohranjen, prodam. « (068)78-396. GOLF JX D, letnik 4/86, svetlo rdeč, 5V, 103.000 km, prodam. « (0608)62-947. Z 850, letnik 1984, registriran do 12/96, prodam. « (068)42-427. GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 7/ 96, dobro ohranjen, prodam. « (068)73-336. OPEL KADETT 1,3 LS, letnik 9/89, 104.000 km, bele barve, 5 V, 5 prestav, garažiran, prodam. Andrej Črnič, Čardak 11, Črnomelj. JUGO SKAIA 55, letnik 1989, registriran do 7/96, rdeč, prodam. « (0689)78-097. ŠKODO FAVORIT GTX, letnik 1994, registrirano do 1/98, prodam. Franc Gorenc, Črešnjice 39, Otočec. JUGO 45, letnik 1991, rdeč, prodam. « (068)65-557. Z 128 skala 55, letnik 1988, registrirano do 11/96, ugodno prodam.«(068)49-527. Z 101, letnik 1987, registrirano do 12/96, prodam. Marjan Bukovec, Klemenčičeva 7, Novo mesto. JUGO 45, letnik 10/87, prodam za 1900 DEM. «(068)26-233. R 5, letnik 1992, menjam za cenejše vozilo in prodam prašiča, 100 kg in videorekorder Tensafi«(068)76-204. GOLF, letnik 1981, registriran do 2/96, bel, zelo lepo ohranjen, nekaj dodatne opreme, prodam. « (068)47-028. OPEL VECTRO 2.0 1, letnik 1989, z vso opremo, prodam. « (068)45-279. JUGO 55, letnik 1985, prodam ali menjam za mlajši 126 P, in golf D, letnik 1984, prodam. Božič, Portoroška 6, Gabrje. SUBARU LEGACY 2.2 GX, 4VVD, karavan, kovinsko zelen, ABS in vsa dodatna oprema, letnik 10/91, prodam za 20.000 DEM. « (0609)619-343 ali (068)83-171. 126 P, letnik 1984, registriran do 4/96, v voznem stanju, prodam za 350 DEM, « (068)85-773, po 15. uri. GOLF JX B, letnik 1988, registriran do 9/ 96, prodam. « (0608)43-371. R 4 GTL, letnik 1982, odlično ohranjen, prevoženih 115.000 km, ugodno prodam. « (0608)75-037. AX 1.1 CABAN, letnik 1994, registriran do 27.11.1996, rdeč, 5V, prodam.« (068)40-139. R 5 CAMPUS 91/5V, prodam TO 23-192. PRODAMO: hiše v Novem mest# (Gotna vas, Grm, Šmihel, Kapiteljsk« ul.). Straži, Malem Slatniku, Hrušici' Stranski vasi, Škocjanu, Bučki, Treh njem, Mokronogu, Otočcu, Šmarješki!1 Toplicah, Ratežu, Raki, Brežicah; do1* mačijc v Birčni vasi, Mirni Peči, Metli1" ki, Žužemberku, Veliki Slatnik (krneč1" ki turizem); stanovanja v Novem mt1”* stu, Trebnjem, Metliki, Krškem, Breži' cah; vikend v bližini Novega mest#’ Mokric, Gabrovke, Dvor (ob Krki) objekt za obrt ali trgovino v Trebnje!)1-KUPIMO: hiše v Novem mestu i" * okolici, Trebnjem; eno, dvo ali trosob1 1 no stanovanje v Novem mestu. Treh :* njem; . “J ODDAMO: urejene prostore za p1'J: same ali mirno obrt v Novem mest11 V (Glavni trg, Drska, Ljubljanska ul., Ci' G: talniška ul.), trgovske lokale v Novert5 mestu (Dilančeva ul.. Raeovska. Mač' P1 .. ■)( ir (o mestu (Dilančeva ul., Ragovska, Mač' kovec) in okolici; POSREDUJEMO pri prometu vse" nepremičnin v Ljubljani in okolici; STANDtfM nepremičnine, Rogovil# 26, Mirna Peč, 7? (068)78-030, (O609|2( 636-920. STAREJŠE POSLOPJE z vrtom in vin* gradom, 4000 trt, na Sremiču pri Krške#1 u prodam ali dam v najem.«(064)311-791- T NJIVO, 4000 m2, ob glavni cesti, 1 k"1 d pred Metliko iz smeri Suhor, prodam.* h (061)152-1544. VINOGRAD vzamem v najem. Naslov oglasnem oddelku. NA GORENJSKEM v bližini smučišč* Stari vrh nad Škofjo Loko oddamo hiš1* primerno za počitnikovanje 7 do 9 oseh « (064)633-450, od 14. do 16. ure. NOV VINOGRAD na Vel. Vinjem vrh* površine cca 17 a, eca 150 trt, prodam ** 7000 DEM. « (068)75-153. V BRESTANICI prodam najbojšeir« ponudniku zazidljivo parcelo, cca 120® m2, primerno tudi za 2 gradnji. Voda, clh ktrika in telefon na parceli. Fabjančiči Zbilje 10 b, 61215 Medvode, « in fak5! (061)612-781. STAREJŠE POSLOPJE z vrtom in vinh § gradom s 4000 trtami na Sremiču pf| Krškem prodam ali dam v najem.«(064] 311-791. NJIVO in vinograd v okolici Novega in£' sta prodam « (068)26-581. KROMPIR za nadaljnje sajenje j eri* sanic, frizija, fijana, dezire in romana tej jedilni krompir ugodno prodam. « (060 785-097. i GRADBENO PARCELO na relaciji No** mesto - Dolenjske lbplicc ali v okoli#1 kupim « (068)25-588. DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gosp* darskim poslopjem, primerno za trgov'#1 ali obrt, med Otočcem in Šmarjeških1 Toplicami prodam, « (066) 74-378, /ve čer. VINOGRAD z zidanico v Straški g(>f' primerno za vikend, prodam. « (068)8’ 283. V KRŠKEM na Griču prodam gradben" parcelo z lokacijskim dovoljenjem in ide)j nim projektom. « (0608)33-441. NJIVO, 2000 m2, ob cesti, na Lukovcu p( Sevnici, prodam. « (0608)81-838. POSLOVNI PROSTOR, (55 m2) v Me' liki, oddam v najem. « (068)59-432. VINOGRAD, 500Irt, porušena hiša, zeih Ije 38 arov, na Raki prodam.« (0608)3’ 655.1 j ^ ^OZD, (1 ha) v Štravberku in njivo (10 Ja)vHerinji vasi prodam. « (068)42-946. VINOGRAD, 13 a, z zidanico, v Ljubnu, S :°stop po asfaltu, elektrika na parceli, Prodam. » (068)43-624. STAREJŠI SADOVNJAK, 13 a, in vino-|r®d, 9 a, voda, elektrika in asfalt poleg Parcel, prodam. « (068)22-627. LOKAL, 20 m2, v PTC Metlika, 1. nad-itr,)pje, oddam. « (068)59-146. STAREJŠO ZIDANICO ( 4 X 8 m), elek-lr*ka, 10 a vinograda, 9 a travnika, Primernega za sadovnjak, blizu Sevnice, u8odno prodam ali dam v najem. ** [0608)81-082. hra^a VINOGRADA na Koglem pri Šmar-S09)JeO, elektrika na parceli, prodam. « i068)49-659. 7/96Gospodarsko poslopje, 4.30 ha jefl ^mlje, voda, elektrika, hišna številka, Prodam, ir 90608)79-673. egi PARCELO za vikend v okolici Prečne, po 05{n°žnosti na Kuzarjevem Kalu, Suhorju an^' Novi gori, kupim. » (068) 324-235. rejrUNJŠO HIŠO, primerno tudi za vi-Mnd, na odlični lokaciji (Vel. Kamen pri ;/9#enovem), parcela 50 a z manjšim vino-)68pradom in sadovnjakom, ugodno prodajo. tt (061)483-923. )8l|jA TRŠKI GORI - Razbore, prodam fnograd na sončni legi, možnost grad-mofje. w (068)89-020, zvečer. •no^ a SADOVNJAKA in njive, 6 km iz rjovega mesta, prodam. « (068)22-249. vilMcELO na Maverlenu pri Črnomlju, ikai^a, ugodno prodam. Možnost gradnje. (068)47-871. )68|^_________e________________________ - prodam - JELICO, brejo 8 mesecev, frizijko, v A furvkontroli, prodam. rt (068)25-044. te ČAŠICA,težkega 130in 140 kg. prodam. '»(0608)68-348, od 19. do 21. ure. Ive CISTERNI za mleko, 1500 I, s Spalko, prodam. rt (064)688-105. SOV BOJLER, 101, in rabljen, 801, pro-/9« fem. tr (068)27-425. ®I*AŽ, 650 SIT z dostavo (smrekov, suh, egi Uve klase), prodam. rt (063)451-082. , Zl 'ISEČl TEHTNICI, 200 in 300 kg, prodam. ® (063)33-058. knu$OBNO KOLO Atala ugodno prodam.« ,87 (068)323-035. VEČJO KOLIČINO sena prodam, n o 4(068)60-716, zvečer. KROMPIR za nadaljnje sajenje (bel, /deč, rumen) prodam. Dostavim na dom. »(064)49-118. “INDUSTRIJSKI šivalni stroj Pfaff in attldvoigelni “iberdek” Rimoldi prodam. rt z«(068)57-817, zvečer." KOV DVOSED TOM Mirna, temno rjav, , dl Prodam. * (068)25-118. a| SIVO TELICO, brejo 4 mesece, prodam. Ciril Markelj, Rdeči Kal 7, Šentvid pri Stični, popoldan. —- VEČJO KOLIČINO baliranega sena in iganje ugodno prodam n (068)21-315. NAVEZE za govejo živino, za 6 glav, in stH Šomat za konja, 16 col, prodam. ® (068) iklll-457. iCj, SNAVCERJE, srednje, cepljene, stare tri ctr mesece in pol, prodam. « (068)321-810. kili NšAŠIČE, težke 100 do 150 kg, krmljene jo-1 domačo hrano, prodam. * (068)41-037. j|j. S TON kvalitetnega sena in otave pro-e{.iam. ® (068)73-708. nc-STARINSKO POHIŠTVO in domač ■It jabolčni kis ugodno prodam, tr (0608)87-,ta. [61. d) PRAŠIČA za zakol, težkega 130 kg, krm-■pitljenega z domačo krmo, prodam. tr jlt (0608)33-628. ,b-VRIZIJKO s teletom prodam. Janez Turnšek, Gradišče 2, Dolenjske Toplice. Manjšo količino sena oddam. * (068) pi-76-051. • Več TON SENA prodam. Alojz Bele, Cadraže 12, Šentjernej. 3 T SENA in okno s polkni, 150 x 120, prodam. tr (068)76-301. RABIJEN ŠTEDILNIK Gorenje (2 in 4) prodam. tr (068)65-116. PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg, prodam. Po potrebi tudi očistim. » (068)76-fl»K09. V MIRNI PEČI poceni prodam 360 m1 prostora za skladišče ali delavnico. tr (068)87-631 ali 324-449. SEDEŽNO GARNITURO in sintesizer Ugodno prodam. tr (068)322-998. 9' Tv 523 plug, vitlo za TV in frezo Mun-»•P dial z menjalnimi kolesi prodam. Prodam * tudi golf 111,5 v, letnik 1993, ohranjen rr (068)49-410. PRODAM ŠEST OVAC s štirimi jagenjčki. ®(068)57-575. MALO RABLJENO monoski Elan (175) in avtomate Tyrolia 490 RD, ugodno prodam. « (068)23-152. TELICO frizijko, brejo 8 mesecev, prodam. n (068)88-245. KRAVO SIVKO, brejo 5 mesecev, prodam. tr (068)59-082. ŽAGANO kostanjevo kolje po 160 SIT/ komad in motorno kolo APN, prodam za 400 DEM. Jože Andrejčič, Gabrnik 5, Škocjan. VILIČARJE, rabljene, različnih nosilnosti, dobro ohranjene, ugodno prodamo.« (065)640-016 ali (065)640-017. HLEVSKI GNOJ prodam alizamenjm za suho seno. Anderlič, Zbure. STREŠNO OPEKO, novo, model Vesna, ugodno prodam. tr (0608)80-460. VEČ KRAV po izbiri iz zložljiv voziček Marela za dvojčka prodam. Škrbec, Jugorje 4. KRAVO, drugič brejo, sive barve, v tretjem letu starosti, prodam.tr(068)84-000. PRAŠIČE, težke 120 do 150 kg, in svinjo, 220 kg, prodam. rr (068)73-327. PRAŠIČE, 200 kg, in pol mlade krave prodam. tr (068)78-086. PUJSKE, težke 20 do 70 kg, in kobile po izbiri prodam. Alojz Šenica, Drča 5, Straža. VETROBRANSKO STEKLO za kombi 1MV 1600 ter nove zračnice in plašče za motor št. 3.25 -18 M 9 prodam. tr (0608) 43-149. KRAVO FRIZIJKO, brejo, prodam ali menjam za sivko, ter dve telici, breji 8 mesecev, prodam. tr (068)40-781. NOVO etažno peč in 10 a vinograda ugodno prodam. rt (068)40-358. PRAŠIČA, 130 kg, za zakol, prodam. Albina Mlakar, Hrastulje 47, Škocjan. SVINJE, plemenske, odlične mesnate pasme, stare 6 mesecev, in uležan hlevski gnoj prodam. «» (0608)79-471. BIKCA, črno - belega, težkega cca 200 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam n (0608)87-337. NOV ŠTROJ za odmakanje in pranje vinskih steklenic, primeren za vinske kleti in polnilnice vinat prodam. * (0608)75-367. VEČJO KOLIČINO slivovke prodam, rt (068)42-688. 10 M drv prodam, rt (068)49-502. ELEKTRONSKI fliper prodam, tr (068) 85-671. PRAŠIČA, težka do 140 kg, in odojke, težke do 20 kg, prodam, rt (068)76-232. KRAVO in traktorski plug, 1 cola, prodam. Jože Lukšič, Šentjošt 3, Novo mesto. NEMŠKE OVČARJE, mladiče z rodovnikom, prodam. V Brezov log 4, Novo mesto, rt 26-053. ODOJKE krškopolske pasme, črno bele, večje število, prodam. Baznik, Krška vas 86 a, Cerklje ob Krki. TELICO rjave pasme, brejo 6 mesecev, prodam, rt (0609)625-690. SINTHESYZER Sportortone 3 B, 4 oktave, prodam, rt (068)21-658. ROLAND E 16, skoraj nov, s kovčkom in stojalom, za 900 DEM in 2 zvočnika 2 x 400 W za 1200 DEM prodam, tr (068)44-680. VINOGRAD s sadovnjakom, 32 a, zidanico in nov nedokončan objekt za Zdolah pri Krškem prodam, rt (064)715-858. SENO in polovico mesa od bika prodam. rt (068)81-507. NA RADOVIČI na lepi sončni legi prodam zidanico z vodo in elektriko ter vinograd. Jožefa Kokalj, Trnovec 21, Metlika. VINOGRAD z zidanico na Debencu prodam. (068)47-389. 5 TON SENA prodam po 15 SIT ali menjam za pujske. Ivan Kolše, Dole 8, Suhor. SPALNICO, malo rabljeno, dobro ohranjeno, ugodno prodam, rt (068)42-076. MIZARSKO tračno brusilko prodam, rt (068)22-787. ŠTEDILNIK Kalorex, bel, zelo malo rabljen, prodam, rt (068)52-164. VEČ VRST semenskega krompirja prodam in dostavim na dom. rt (064)312-056. RDEČE VINO in jedilni krompir prodam. rt (068)42-449. KRAVO FRIZIJKO, brejo 9 mesecev, prodam ali menjam za kravo (za meso) ter teličko, staro 1 teden, prodam rt (068)76-528. ŠENO in otavo, balirano v kvadratne bale, prodam, ti (068)73-119. WAT7600 profi, 140 barov, malo rabljen, prodam. * (068)78-132. PUJSKE od 25 kg dalje, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. Marjetka Žnidaršič, Šmalčja vas 18, Šentjernej. HLODOVINO KOSTANJA kupim po 10.000 SIT/m3. Možen tudi posek in spravilo, rt (068)51-504. KRAVO, brejo 3 mesece, pregledano, staro 6 let, prodam. Bajc, Ardro, tr (0608)75-024. ODOJKE različnih velikosti prodam, tr (068)81-453. TELICO, brejo 4 mesece, in bikca, težkega 270 kg, prodam, rt (068)85-819. KRAVO, brejo 8 mesecev, četrto tele, prodam. * (068)78-391. ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380 I, in hladilnik Gorenje z zamrzovalnikom zelo ugodno prodam, rt (068)28-121. DOMAČE OCVIRKE prodam po 300 SIT/kg. rt (068)49-113. HRASTOV POD (skedenj), dolžine 8.5 m x 5 m, prodam. ® (068)40-785. STAREJŠO SPALNICO z žimnato vzmetnico prodam. « (068)60-423. DVA PRAŠIČA, 140 kg, krmljena z domačo krmo, prodam. « (068)42-179. POSLOVNI PROSTOR v Čardaku 26, Črnomelj, oddafn, in prodam novo blagajno Olivetti ECR 003 N.«(068)51-669. TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. -n* (0608)87-296. VINOGRAD na Hrastu pri Suhorju, primerno tudi za vikend, sončna lega, prodam. » (068)27-248. SAMOJEDI, beli polarni psi, mladiči, stari 8 tednov, z rodovnikom, odličnega porekla, naprodaj, tr (064)59-209, popoldan. Žaluzije, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodni ceni. Možnost plačila na čeke. Tel. 068/44-662. DVE črno - beli plemenski telici, stari 16 mesecev, prodam, tr (068)40-706. PLETILNI STROJ Singer z motorjem poceni prodam, tr (0608)59-001. PRAŠIČE, 100 do 120 kg, krmljene z domačo krmo, prodam. » (068)76-112. ZLATE PRINAŠALCE, čistokrvne, z rodovnikom, prodam. ti (061)788-157. ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam. Opravljam tudi vsa elektroinštala-cijska dela. tr (061)751-432. KRAVO, brejo 8 mesecev, s četrtim teletom, prodam, tr (068)89-146. ODOJKE za nadaljnjo rejo prodam tr (068)42-532. BIKCA, starega 4 tedne, menjam za teličko, primerno za nadaljnjo rejo. tr (068)44-509. FORNIRANE iverne plošče (hrast, debeline 10 mm) prodam, tr (068)40-055. BARVNI TELEVIZOR Philips, ttex, 52 cm, scart, star 5 let, za 18.000 SIT, tiskalnik Epson Stylus 800, še v garanciji, za 30.000 SIT videorekorder JVC, potreben popravila, za 9.000 SIT in pletilni stroj z vsemi dodatki za 90.000 SIT prodam, tr (0608)42-105. HLADILNO SKRINJO (180 - 2201), rabljeno, poceni prodam. Prodam tudi kar-dan za traktorsko škropilnico, n (068)78-368. KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. tr (068)42-858. BRZOPARILNE KOTLE izredno ugodno prodam. Mini market Matic, Prečna 78, Novo mesto, tr (068)323-464. ENOBRAZDNI PLUG s sponko za TV, skoraj nov, prodam, možna tudi menjava za hrano, rt (0608)70-465. DVOREDNI pletilni stroj prodam, tr (0608)80-404. KUPPERSBUSCH, nov, prodam za 600 DEM. tr (068)46-604. PRTLJAŽNIK za osebni avto Z 101 koral 45, 55 ali 65 prodam, tr (068)28-736. ZAPRAVLJIVČKA - FEDERVAGEN, z lesenimi okovanimi kolesi, za prevoz 6 do 8 oseb, prodam, tr (0608)59-052. AVTOMOBILSKO PRIKOLICO (tudi za traktor), dodatno urejena kabina, uporabna za prevoz glasbil ali za kmete (prevoz prašičkov ali telet na sejem), prodam. tr (068)40-095. < TURBINI FRANCIS, požiralnost 3501 na sekundo, prodam ali menjam za večjo ali za osebni avto. Mirko Zakrajšek, Migol-ska Gora 10, Mirna, tr (068)47-340. ,fl Novoletni čas je priložnost za raznovrstne obračune, med drugim v tem času ljudje pogosteje kot sicer naročajo ali odpovedujejo časopise. Dolenjski list si odpovedi seveda ne želi, za nove naročnike pa je pripravil posebno novoletno ponudbo. Takale je. Kdor se bo v decembru ali januarju naročil na Dolenjski list, bo v dar prejel zelo lep stenski u koledar z umetniškimi slikami dolenskih slikarjev. Enaka nagrada čaka tudi tistega, ki bo pri-[Jjj dobil novega naročnika. Izpolnite torej spodnjo naročilnico, pošljite jo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212 - in prejeli ne boste samo ličnega koledarja, ampak vsak četrtek v letu vsebinsko bogat časopis, ki ga bere že blizu sto tisoč ljudi. --------------- ---------------------------- -___________________ Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:^___________________________________ Upokojenec: Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1 9 9 6. Kraj: Datum: Naročnika pridobil (ime, priimek in naslov):_ Podpis: Podpis: BUKOVA DRVA (dobra mera) prodam. Franc Klobučar, Ljuben 3, Uršna sela. BILJARD zelo ugodno prodam, tr (068) 322-333 NA RAVNINI oddam 1 ha prve in druge košnje. Tone Hren, Pod Trško goro 84, Novo mesto. - obvestila - SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, rt (0608)79-375. KOKOŠI, rjave nesnice, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Perutninarstvo Humek, rt (068)67-108 ali 324-496. TESNJENJE oken in vrat - iščemo izvajalca. rt (061)59-733. RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, tr (068)42-524. NAROČILA za enodnevne piščance in večje bele, rjave in grahaste sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Senjernej. rt (068)42-524. POPRAVILA opravljam po konkurenčnih cenah, rt (068)42-229, po 16. uri. BELE PIŠČANCE, težke od 1,8 do 2 kg, dobava L februarja in rjeve kokoši, stare 1 leto, dobava 2. februarja. * (068)68-064, trgovina Jelka, Semič. RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, « (068)42-524. NAROČILA za enodnevne piščance in večje bele, rjave in grahaste, sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, rt (068)42-524. 14 TEDNOV stare rjave jarčke in bele za zakol ali nadaljnjo rejo se dobijo v Šmar-jeti 15, rt (068)73-058. POSTANITE najboljši med najboljšimi! Priključite se najboljši prodajni mreži po. Sloveniji, ki se ukvarja z zbiranjem naročil velikih književnih uspešnic. * (0609)637-492, (064)634-064, (064)56-105. SPREJEMAM NAROČILA za servis in kontrolo plinskih štedilnikov in ostalih trošil. Plin servis Kraševec, rt (068)27-425. ŠIVALNE STROJE popravljam, rt (068) 25-960. PROFESOR kemije inštruira kemijo za vse stopnje, rt (068)25-211, popoldan. RTC ROGLA. Nudimo penzionske usluge. rt (063)762-215. NEGA NA DOMU za vse, ki potrebujete nego na vašem domu. Se priporoča negovalec bolničar z izkušnjami.»(068)27-996, po 20. uri. Z VESTNIM in poštenim delom do odličnega zaslužka! Pogoj: osebni avto in prosti vikendi, rt (0609)628-612. ZBIRAMO NAROČILA za 1 kg težke bele piščance brojlerje in grahaste ter rjave jarkice, stare 7 tednov, tudi enodnevne. n (0608)89-038 ali (0608)89-311, Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. KOKOŠI NESNICE prodam. Darko Kalen, Zalog 17, Novo mesto, rt (068)21-279. - službo dobi - “PODJETJE zaposli prodajalko z večletno prakso v trgovini s tekstilom v Novem mestu. Ponudbe pod Šifra: “"DOBER OD””.” KV STROJNEGA ključavničarja zaposlim. rr (068)83-562. V NOVEM MESTU redno ali honorarno zaposlimo urejeno dekle za delo v bistroju. tr(068)341-077. DELO dobi podjeten komercialist za področje športnega marketinga. Možnost redne zaposlitve. Ciclotour Slovenije, rt (068)321-823. VOZNIKA motornih vozil s 5-letno prakso in poklicno šolo zaposlimo.tr(068)73-037. NATAKARICO v bifeju zaposlim. Možnost stanovanja. Prodam pa 3 fliperje z manjšo okvaro za 900 DEM (3 kom.), rt (068)27-762. GOSTIŠČE BRUNSKOLE na Hrastu zaposli 2 natakarici, rt (068)50-125. V LOKALU zaposlimo D.J. - ja. tr (068) 322-764, zvečer. DELO NA DOMU! Zagotovite si 200 DEM dnevno s TELNET marketingom, tr (061)12-52-199. HONORARNO DELO 2000 DEM mesečno. Obvezen avto. Informacije v petek v gostilni Pavlin ob 20. uri in v motelu Trebnje ob 16.30. ZASTOPNIKE z lastnim prevozom redno ali pogodbeno zaposlimo v Novem mestu ali v Trebnjem. Slovenska knjiga p.e. PIRŠ, Litijska cesta 38, 61119 Ljubljana. n(061)14-04-282. DEKLE za delo v gostinskem lokalu zaposlim. OD po dogovoru, tr (0608)31-435. ZAČNITE LETO z novim delom, ki omogoča velik zaslužek! tr (068)42-630, od 18. do 21. ure. STROJNIKA za delo na rovokopaču redno zaposlim, tr (068)21-030, zvečer. GOSTILNA in picerija Račka iz Dolenjskih Toplic zaposli redno ali honorarno dekle v strežbi, tt 65-510 ali osebno v piceriji. DISTRIBUTERJE ZAPOSLIM. Nudim 25-"odst. provizijo. Naslov v oglasnem oddelku. ALI STE BREZ ZAPOSLITVE? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. rt (090)42-11, ptt stroški 78 SIT/O.5 min. FRIZERKO z večletnimi delovnimi izkušnjami zaposlim za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Kasneje možna redna zaposlitev, tr (068)21-544, dopoldan. - stanovanja - V N OVK M MESTU, K Roku 1, takoj oddam prazno enosobno stanovanje, tt (061)448-329. LOKAL v centru Črnomlja (31 m;), primeren za trgovino, oddam v najem, tr (068)52-030. 200 m od Term Zreče oddamo apartma za 6 oseb. Možnost smučanja na Rogli. Cena najema za 1 dan je 65 DEM. tr (063)760-127. ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje v Črnomlju, vseljivo do maja, kupim ali najamem, tr (068)51-378. DVOSOBNO STANOVANJE na Ul. Slavka Gruma 22 prodam, rt (068)26-480. FRIZERKI ali pedikerki oddam v najem prostor, tt (068)324-138. ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu najameva (do 300 DEM mesečno), možnost predplačila, tt (068)23-648. V LJUBLJANI (Bežigrad, center ali Vič) najamem ogrevano stanovanje s telefonom. Nudim predplačilo, tr (068)22-487. ŽENSKA srednjih let išče garsonjero ali sobo v Črnomlju, tr (068)57-080. GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici najame mlad par. tr (068)323-366. “ENOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, v Novem mestu, oddam. Šifra: ‘"PREDPLAČILO””.” NA RAGOVSKI prodam dveinpolsobno stanovanje, tr (068)322-282. NA UL. ŠLAVKA GRUMA prodam dvosobno stanovanje, rt (068)342-470. BIFE v Novem mestu oddam v najem z enoletnim predplačilom, tr (0609)633-553. V CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor, 16 m\ tt (068)21-120. - preklici - PREPOVEDUJEM možu Martinu Kaplanu prodajo vseh premičnin in nepremičnin z naslova Volčkova vas 3, Šentjernej. Morebitnega kupca bom sodno preganjala. Martina Kaplan. TUGOMIR SALOPEK obveščam, da bom prenehal z dejavnostjo krovstva in kleparstva z 31. marcem 1996. BR1NEC, S.P, Slavka Gruma 30, Novo mesto, obveščam, da z 22.4.1996 preneham z dejavnostjo. LAZAREVIČ, S.P., Šentjošt 20, obveščam, da z 22.4.1996 preneham z dejavnostjo. JURIJ GROS, S.P., Novo mesto, Ragov-ska 17 sporočam strankam in poslovnim partnerjem, da s 25. aprilom 1996 preneham s trgovsko dejavnostjo. - razno - PREVIJANJE in servis vseh vrst elektromotorjev ter računalniško graviranje nudim. Se priporočam! «(068)59-058. POMOČ starejšim in bolnim nudim v dopoldanskem času v Novem mestu. w (068)26-160. INŠTRUKTORJA za 1. letnik ekonomske šole za poslovno matematiko iščem. » (068)76-387. DIPLOMSKE NALOGE od vnosa in lektoriranja do vezave opravljamo. w (068) 21-202. SADIKE sadnega drevja, trsne cepljenke in repromaterial prodaja trgovina Rast, Baznik, Krška vas 86 a, « (0608)59-108. SODELAVCI največje slovenske založbe vabijo k sodelovanju vse delovne in komunikativne ljudi, ki iščejo redno zaposlitev ali dodaten vir zaslužka. » (064)218-402 ali (0609)637-492. LJUBITELJU PSOV oddam dve psički mešanki, mati labradorki. ® (068) 321-107. STEKLARSTVO SELIŠKAR Zasteklju-jemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela! » (061)272-381. TESNJENJE OKEN IN VRAT. Uvožena tesnila, 10 let garancije. « (061)813-553 ali (061)814-913. INSTRUKCIJE iz angleščine za osnovno in srednjo šolo nudi študentka. Cena ugodna! n (068)42-491. V TRGOVINI ROGELJ, Rdeči Kal, Do brnič, zamenjujemo staro embalažo Union za novo po ugodni ceni in nudimo veliko izbiro pustnih mask, odeje in emajlirano posodo. Trgovski lokal 108 m2 na Glavnem trgu v Sevnici oddam v najem. Informacije po telefonu (0608) 42-087 vsak dan med 10. in 17. uro. V ČRNOMLJU ugodno oddam prostor ob glavni cesti, primeren za pisarno, trgovino ali mirno obrt. » (068)51-378. VPELJANO TRGOVINO z mešanim blagom v Novem mestu oddam v najem. w (068)341-974, popoldan. HITRO in brezplačno posredujemo informacije pri nakupu ter prodaji različnih modelov rabljenih in novih vozil. Strošek 65 SIT/0.5 min, AGENCIJA VSEVED, * (090)42-67. INSTRUKCIJE matematike in gradbene mehanike nudim, tr (068)21-355. NUJNO potrebujem varstvo za 19 mesecev staro deklico na vašem ali našem domu. * (068^23-972. SAMSKI MOŠKI, star 35 let, in njegovi prijatelji bi si želeli dopisovati. Pošljite fotografijo in odgovor v angleškem jeziku na naslov: Maury Hirschkorn, 925 Fulton St., Farmingdale, N.Y. 11735, USA. 1 V 1 • v v - službo išče - V STROKI GRAVERJA ali podobni iščem delo. Možnost sofinanciranja, rt (068)89-170. IŠČEMO DELO (sestava, montaža, pakiranje, lepljenje, obrezovanje) INDE Sevnica, rt in faks: (0608)41-678. KAKRŠNOKOLI DELO išče trgovka n (068)21-267. KAKRŠNOKOLI DELO na svojem domu iščem, rt (068)23-674, Damjan. DELO NA DOMU iščem. Roman Hribar, Zasap 18, Cerklje ob Krki. KAKRŠNOKOLI DELO na domu iščemo. Zanesljivi! Naslov v oglasnem oddelku. - ženitne ponudbe - PREPROST TREBANJEC, upokojenec, star 52 let, želim spoznati žensko za skupno življenje. Lahko pridem k tebi ali ti k meni. Šifra: "LEPŠE ROŽCE NA SVETU NI, KOT JE DOLENJSKA MAMICA ”. Iščete življenjskega sopotnika? Brezplačno posredovanje po tel.: 090-41-57 (156SIT/min). AVT0-M0T0 NOVO MESTO, d.o.o., Zwittrova 1, tel. (068) 322-159, odda na ugodni lokaciji več pisarniških prostorov. ‘ovrtS* U KV Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila, Tel. 068/24-612 WIENER STAEDTISCHE, zavarovalnica iz Dunaja, vam z našo pomočjo povrne del vplačanih premij. Hitro in zanesljivo. (062) 661-573 od 17. do 21. ure. TERACO, d.o.o. Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki tekočega računa. v (068)26-749 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto poceni objavo v po “D 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU UPOKOJENCI, POZOR! V hotelskem naselju SIMONOV ZALIV v Izoli vam od 14.2. do 31.3.1996 nudimo 20% popusta na naše penzionske cene. Kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo, sprehodi, popusti za vnučke, pestra ponudba izletov... Rezervacije na e (066) 67-191 ali fax j066) 62-222. RAČUNALNIŠKO 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! IZOBRAŽEVANJE Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in APROS, d.o.o., Novo mesto informacije na “S (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR. PORTRET TEQA TEdNA Slavko Medle Ljudje so si o smučarskih učiteljih ustvarili svojo podobo in težko bi ga našli, ki bi temu idealnemu liku bolj ustrezal kot Slavko Medle. Vedno brezhibno urejena smučarska uniforma, od kape in očal do smučarskih čevljev, smuči vedno pripravljene in dobro namazane, robniki ostri kot britev. Zavoji, ki jih niza, ko se umerjeno spušča po bregu navzdol, so brezhibni. Smuči še po starem drži lepo skupaj, krmarico potisne nekoliko naprej, odklon telesa od brega je brezhiben. Smučarji, ki pogosto obiskujejo edinopravo dolenjsko smučišče na Gačah nad Črmošnjicami, ga zagotovo poznajo in prepoznajo. Pa vendarle ima Slavko Medle, ki med okoli 20 novomeškimi učitelji smučanja velja za najstarejšega in najbolj izkušenega, tudi svojega vzornika. Ko je bil še mlad, pravi, so se vsi učili od Nena Perica. Slavko ga še vedno rad opazuje, kako uspešno krmari po bregu navzdol in si ob tem želi, da bi tudi sam čez 10 let, ko bo v njegovih letih, še vedno tako dobro vijugal. Slavko je začel smučati pred 54 leti, ko mu je bilo vsega 5 let. Vaditeljski izpit je opravil leta 1955, učiteljskega pa enajst let kasneje skupaj z drugim Novo-meščanom Jožetom Turkom. Čeprav mu služba ni puščala prav veliko prostega časa -10 let je bil direktor takrat zelo uspešne Novolesove tovarne stilnega pohištva - je čas za smuča- nje vedno našel. Vodil je nešteto tečajev, od šolskih pa do vaditeljskih in klubskih. Kar tako mimogrede pa je svoje bogato smučarsko znanje ves čas prenašal tudi na prijatelje. Presmučal je skoraj vsa največja evropska smučišča. Marsikdo je z njim spoznal lepote Visokih Tur, Tirolske, Arlberških ali Savojskih Alp in seveda Dolomitov, ki so mu najbolj prirasli k srcu. Odkar so ga zaradi zdravstvenih težav upokojili, je smučarsko sezono razširil čez celo leto. Že junija in potem skoraj celo poletje je obiskoval znana smučišča na ledenikih Kaprun, Solden, Hintertivc in Tignes, s sabo pa je vedno popeljal še katerega izmed številnih prijateljev in znancev. Ker ima za razliko od ostalih upokojencev, kot sam pravi, vedno dovolj časa, je spet ugriznil v vse bolj kislo jabolko vzgoje smučarskih kadrov, saj so bili dolenjski oziroma novomeški vaditelji in učitelji smučanja po nizu zelenih zim vse bolj razpuščeni in tudi nedejavni. Predsezonski seminar je lepo uspel, žal pa se je sneg, ki je na začetku zime bogato obdaril Gače, prehitro stopil, in če ni snega fantje in dekleta ne morejo učiti. Prav zato je tudi Slavko eden izmed tistih, ki seže ves čas zavzemajo, da bi nad Črmošnji-cami delali umetni sneg. Njegovi načrti o profesionalni smučarski šoli novomeškega smučarskega kluba Krka Rog po zgledu na znano mariborsko smučarsko šolo bi s snežnimi topovi na Gačah postali uresničljivi. Ni pa Slavko vse življenje le smučaj - je športnik od glave do pete. Še vedno rad kolesari in čolnari. Košarko, ki jo skupaj s prijatelji še igra, je imel vedno raje kot rokomet, kjer pa je bil uspešnejši. Začel je leta 1954 v Novem mestu, kasneje pa je pri Slovanu in trboveljskem Rudarju igral v prvi rokometni ligi in se poskusil tudi kot trener. Zena mu sicer včasih očita, da odkar je upokojen, misli samo še na šport, vendar bi mu zdravniki zagotovo dali prav, saj je prav zaradi športa precej bolj gibčen kot večina njegovih vrstnikov. Ko bi ga le čimveč ljudi posnemalo! IGOR VIDMAR MANEKENSKI TEČAJ - V ponedeljek, 3. februarja, se bo v prostorih novomeške OŠ Grm začel manekenski tečaj za starostne skupine od predšolskih otrok do deklet in fantov nad 14 let starosti. Tečaj prireja Reklam studio iz Novega mesta, ki ima že 10-letne izkušnje s šolanjem manekenk in fotomodelov ter s prirejanjem modnih revij in z reklamnimi snemanji. Tečaj bo trajal mesec in pol in ga bo vodila Vesna Dolenc (na sliki), ena najboljših in najbolj cenjenih slovenskih manekenk in fotomodelov, prva nosilka naslova ‘kraljica Slovenije”in najbolj fotogenično dekle na izboru za Queen of the World v Moskvi. Po tem začetniškem tečaju bodo tudi nadaljevalni. Interesenti se lahko za tečaj prijavijo 3. februarja ob 10. uri v avli OŠ Grm. \ l^KRKtk ZDRAVILIŠČA ! I HOTELI OTOTeT I Plesno zabaviš£m* restavracija * TANGO: za izbran okus in navade g I ' V četrtek, 18. 1. 96 od 19.00 ure ' dalje priljubljene EVERGREENE. ! Izvajalec glasbe DJ LONGI! I V petek, 19.1. od 20.00 ure dalje i i ANSAMBEL OBJEM. i ' V soboto, 20. 1. od 18. ure dalje l plesni turnir. • l Organizator Boris in Mirjana ■ l Vovk. ■ I ■ , Sobotna in nedeljska kosila ( , 990 SIT, otroški meni 600 SIT. , #VSTOPNINE NI! , L m ........ ..-.4 Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Občina preveč radodarna - Slabo osvetljeno križišče - Psi postajajo huda nadloga -Kdo bo počistil cesto in kdo pokojninski sistem? - Zavarujmo Krko pred kormorani Da novinarsko pisanje oziroma teme, kijih naši novinarji obdelajo v svojih prispevkih, ne gredo kar mimo ljudi, je potrdilo več naših bralcev, ki so se oglasili na zadnji dežurni telefon. Očitno odkup zemljišča za pokopališče v Srebrničah razburja ljudi, saj se je kot prva oglasila Marija iz Novega mesta, ki meni, da je bila občina pri odkupu zemljišča v Srebrničah preveč radodarna. Cenejša bi verjetno bila širitev že obstoječih pokopališč. Tako bi v občini lahko prihranili precej denarja, potrebnega marsikje drugje, denimo za razširitev novomeškega doma starejših občanov, kjer je že velika stiska s prostorom. Morda pa bi kakšen tolar kanil tudi v tisto blagajno, od koder se na nevarno slabo osvetljeno križišče pred bolnišnico. Na njem ni Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati. zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. nobene luči, kar je v temnih jutranjih ali večernih urah nevarno predvsem za pešce, ki jih vozniki slabo vidijo. Vse bolj pozorni pa morajo biti pešci tudi, kadar hodijo po neprometnih poteh. Novomeščanka z Drske iz dneva v dan vse bolj ogorčena opazuje, kako je okolica posvinjana s pasjimi iztrebki, da se ne da že več nikamor varno stopiti. Lastnikom psov na Drski niso mar niti invalidi, saj pogosto svoje štirinožne ljubljence privežejo na dohodu pred trgovino, namenjen invalidom. Tako so ti prisiljeni voziti se po pasjih iztrebkih. “Morali bi kaj narediti, sprejeti občinski odlok, ki bi prisilil lastnike psov, da bi pospravili iztrebke za svojimi psi. Če jih že imajo tako radi, naj počistijo za njimi!” je zaključila Novomeščanka. A niso neskrbni samo lastniki psov. Stane iz Trebnjega, ki se vsak dan vozi med Novim mestom in TEebnjim po stari cesti, se spomladi in jeseni srečuje z neljubo zadevo. Na odseku ceste v Biški vasi pri Mirni Peči je cesta pogosto vsa posvinjana z gnojem in gnojevko. Doma mu potem cela hiša smrdi od avta. Misli, da bi bilo prav, ko bi tisti, ki cesto ponesnaži, cestišče tudi počistil. J.S. iz Gradca bi rad počistil, a ne posvinjanih cest, mapak pokojninski sistem. Ko ob razpravah o pokojninskem sistemu v parlamentu sliši, da ni dovolj denarja za pokojnine, tega ne verjame. Misli, da ga je dovolj, le da ni prav razporejen. Pokojnine bi morali vzeti vsem tistim, ki so si jih pridobili nepravično, in zmanjšati največje pokojnine. Nekateri so dobili partizanske penzije, pa partizanstva še povohali niso, drugi so izigrali komisije in dosegli invalidsko upokojitev, zdaj pa polni zdravjapostrani služijo velike denarce. Takim ne bi smeli dajati, pa bi bilo dovolj denarja za vse, ki so si pokojnino res zaslužili. Gradčana jeze tudi naši odnosi z Italijo. Italijanom ne bi smeli nič dati. Nikoli ne smemo pozabiti, da so bili okupatorji, da so začeli vojno, da so požigali, morili in ropali po naših krajin. O pernatih “okupatorjih”, ki pozimi prihajajo na Krko gostit se z ribami, je spregovoirl ribič F.T. iz Novega mesta. Prebral je prispevke o kormoranih v zadnji številki Dolenjskega lista in zmotile so ga izjave Andreja Hudoklina, za katerega meni, da stvari ne pozna najbolje, ko govori o obilju rib v Krki. “Najbrž je g. Hudoklin še premlad in ne ve, kakšna je bila Krka pred 20 leti, ko je bilo v nji neprimerno več rib, kot jih zdaj, pa niso bili potrebni nikakršni kormorani, da bi delali red. Zdaj je rib v Krki bistveno manj, kormoranov pa iz leta v leto več, tako da prihaja do pravega mesarjenja. Ker to niso ptice iz našega okolja, bi jih morali na nek način od tod pregnati. Zaščititi moramo predvsem Krko in ribe v nji,” je zatrdil ribič. Starčeva iz Ragovega je naša dolgoletna naročnica in Dolenjski list s Prilogo temeljito prebere. “Večkrat pišete o starejših ljudeh,” pravi, “vendar pa nekateri ne pridejo na vaše strani.” Spomnila je še na to, da tudi novomeškega župana, ki je sicer v tem pogledu kar skrben, ni na obisk k vsem 90-letnikom. “Menda ni na delu strankarstvo?” se sprašuje Starčeva. Kubert Žibert z Jelenika pri Raki pa se želi javno zahvaliti Dolenjskemu listu za darila, ki jih je prejel za hčerkico, ki se je kot rvi otrok rodila v tem letu v režiški bolnišnici. MiM Z violinskimi citrami po svetuj 73- letni Jože Zajc z Vidma je eden redkih, ki še igrajo na ta inštrument DOBREPOLJE - Dobrepolje so nekoliko od rok, zato se je tu ohranilo marsikaj starega in zanimivega. Tudi violinske citre, ki jih igra Jože Zajc, po domače Pirčev z Vidma. 2. januarja je praznoval 73. rojstni dan in ima težave z boleznijo. Toda vseeno je ob našem obisku hitro prinesel violinske citre, jih na kuhinjski mizi ročno uglasil, nato pa zaigral nekaj narodnih. Povedal je, da so violinske citre redkost, da se jim reče tako zato, ker se nanje igra z lokom, da imajo 9 strun v dveh skalah in še tri oktave za spremljavo, nanje se lahko igra v A- ali v As-duru. Citre je dobil še v stari Jugoslaviji, pred drugo svetovno vojno. K njim jih je prinesel neki tihotapec, ki je citre dobil za svoje usluge nekje na Blokah. Jože se je nanje naučil • Ženske nas navdihujejo za velike stvari in nas ovirajo, da bi jih izpeljali. (Dumas) • Če moški lepoto kake ženske bolj cenijo kot njeno inteligenco, je to zato, ker je na svetu več norcev kot slepcev. (Vilmorin) YURENA, d.o.o. šola tujih jezikov Vpis v tečaje od 10. — 13. ure in od 15. — 17. ure. Tel. 068/341-434, 342-400, fax: 068/341-434. igrati, ko mu je bilo osem let, in to kar sam. Igra brez not, čeprav note pozna, saj je bil 44 let cerkveni pevec, zdaj pa pevsko tradicijo nadaljuje sin Ivan, ki poje kar v treh pevskih zborih. Za citre pa noben od otrok ne kaže zanimanja, “ker se nanje ne da naučiti igrati v enem dnevu. Rojen moraš biti za to”. S citrami je že trikrat nastopil v Cankarjevem domu, nazadnje 17. decembra lani na božični oddaji, ki jo je preko Euroradia in TV poslušalo 12 držav, tudi Kanada in ZDA, v dvorani pa je bilo 1500 poslušalcev. Sicer pa je javno nastopil s citrami preko 70-krat, tudi v Holandiji (Dorndrecht), Celovcu, Ohridu, Zagrebu, Budvi in drugod, na Dolenjskem pa v Novem mestu (radio Sraka), Ribnici, na Rašici, v Sodražici in Velikih Laščah. Seveda v teh nastopih niso všteti nastopi na veselicah in drugod pred drugo svetovno vojno. Ob zvokih Jožetovih citer so plesali po JAZZOVSKI DUO PRI SLONU NOVO MESTO - V novomeškem lokalu Pri slonu, ki že nekaj let s prirejanjem občasnih razstav in glasbenih nastopov skuša svojim gostom ponuditi kaj več kot pijačo, bosta danes, 25. januarja, ob 20. uri zvečer nastopila znana slovenska jazzovska glasbenika: pevka Alenka Godec in kitarist Primož Grašič iz Ljubljane. SKB BANKA 9 J. vsej dobrepoljski dolini. Velik«! plesalcev je že pokojnih. Živa pji je še 96-letna soseda Jožefa Pr H jatelj, ki ne je nič mesa, le riž, solato in pije čaj. Jožetove citre sol utihnile med vojno, ko so ga komaj j 17-letnega skupaj s 16-letnim bratom zaprli Italijani. Po Jožetovem mnenju so njegoj ve citre stare najmanj 100 let. N*| njih ni nobene letnice in tudi at imena izdelovalca. Spodnji del ci t ter je smrekovega lesa, notranjij (dodatki-opore) so iz hruške, zgornji del pa je iz neznanega lesa, sej pravi iz lesa, ki ni iz naših krajev. J. PRIMC VIOLINSKE CITRE - Jože Zajci Vidma v Dobrepoljah s svojimi violinskimi citrami, s katerimi nastopu po svetu in doma. _____________________________J Ekspozitura SKB banke dl v Črnomlju vabi! V ekspozituri SKB banke d.d. v Poslovnem centru na Belokranjski ulici lahko opravite naslednje bančne storitve: • kreditni in depozitni posli za pravne in fizične osebe, • vodenje tekočih, žiro in deviznih računov ter tolarskih in deviznih hranilnih vlog, • opravljanje plačilnega prometa in menjalniških poslov, • nakup, prodaja in hramba vrednostnih papirjev, • izvedba bančnih poslov v svojem imenu in za tuj račun (komisijsko poslovanje), • finančno in drugo svetovanje komitentom banke, • druge kreditne in bančne posle v okviru dejavnosti oz. pooblastil. Obiščite nas vsak delavnik razen sobote od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Naši telefonski številki sta 068/52-785 in 52-790, fax pa 52-784. Veselimo se vašega obiska. Z obah stmnl ©erjiimonr ANEkdotE iN pRiC,odE ZApiSAl JoŽE DuIaR Pozabljivost Bilo je leta 1964, ko se je novinar Dolenjskega lista Miloš Jakopec dokopal do svojega prvega avta. Zadovoljen se je tako nekega jutra s fičkom odpravil čez Gorjance v Metliko. Tam je vozilo parkiral, nato pa brž na lov za novicami. Nabral jih je že za prilično rešto. Še to in ono mora zapisati, potem pa hitro na avtobus. Ob pol dveh že odhaja iz Metlike. Jakopec ga je ujel še v zadnjem hipu in odpeljali so se. Ko pa so bili že na novomeški strani Gorjancev, se je Miloš nenadoma zdrznil: “Moj avto! Saj sem se vendar z njim pripeljal v Metliko!" Imel je srečo, da je na novomeški avtobusni postaji naletel na znanca, ki se je s svojim vozilom pravkar odpravljal v Belo krajino. Prisedel je in znova čez Gorjance! In spet je imel Jakopec srečo, saj je tudi v Metliki kar brž našel svoj ftčko. Tako se pač zgodi, če se človek preveč zanaša na javna vozila, na svoj avlo pa pozabi. Nenavadni okrasek Leta 1980 so v Šentjerneju na Dolenjskem odpiruli novo šolsko telovadnico. Seveda so k tej slovesnosti povabili tudi zastopnike liska. Tako je takrat Dolenjski list zastopal novinar Miloš Jakopec. Kajpak si je za to priložnost oblekel temni "zakmašni gvant" in belo srajco. Ko pa si jo je tlačil v hlače, mu je po nerodnosti delček srajce zaštrlel iz hlačnega razporka. Na slavnosti je potem Jakopec veliko tekal pred zbrano množico in fotografiral. Z nenavadnim okraskom v hlačnem razporku, za katerega sam pač ni vedel, je pa zato med udeleženci zbujal pritajen hihot in smeh. / m &MEH | POL I I ZLRAVcM Šale izbira Bojan Ajdi^ Obema ne zaupa Ljubil jc njegovo hčerko, pa j® i vprašal očeta, Če dovoli, da bi 51* I njegova hčerka z njim na izlet-1 Toda oče hčerki ni dovolil iti. P* J ljubimec vpraša očeta: “Ali mi ne zaupate?” “Seveda vam popolnoma z8' upam.” “Ali morda svoji hčerki nc z8' upate?” Pa oče odgovori: “Tudi njej zel® zaupam, toda vama obema, če bo*' ta skupaj, ne zaupam, to je tisto- Šolarska Učitelj vpraša Janezka: “Povej, kaj ljudje bolj potreb8' jejo: sonce ali luno?” “Luno, tovariš učitelj, kajti pod' nevi sveti sonce in je vse svetlo. Pozabljivost “In kdaj vas spreleti občutek, d8 ste izgubili spomin, da kaj pozab' Ijate?*’ zanima psihiatra. “Kadar sem v ženski družbi’ vedno pozabljam, da sem porO' čen.”