the votc i $ KRKPk Soustvarjamo ga tudi mi. S svojim znanjem, izkušnjami, izdelki. Naša poglavitna skrb je namreč zdravje Zdravila za humano uporabo Dietetični in zeliščni izdelki Veterinarski izdelki Biosintetični izdelki Kozmetični izdelki Zdravniške storitve KBKA. d.d. Šmarješka c. 6, 8501 Novo mesto. Slovenija, teh 068 312 l.pks 323 152 i!\iOLAo GLASILO Escablished • Ustanovljen 1996 www.vsko.com Izdaja Publisher Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee Ureja uredniški odbor Ivan Dolenc, Majda Cunžer, Cvetka Kocjančič, Franc Slobodnik Sodelavci Metka Zupančič, Irma Ožbalt, Frank Novak, Anton Kačinik, Ifigenija Simonovič, Franc Šehovič, Pavle Larič, Ted Kramolc, Frank G. Sterle, Silva Plut, Chris Koren, Mirko Čepič, Drago Jančar Svet revije Editorial Advisors Florijan Markun (za VKO), Frank Habjan in Stane Kranjc (za KSK), France Brence (za Gospodarsko zbornico), Anton Kacinik (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič, Anton Ovtar in Franc Slobodnik (za slovenske župnije), Frank Novak, Jože Slobodnik Postavitev www strani www pages Ivan Kobe, Frank Pinter, Frank Majzelj Oglasi Advertising Ivan Plut Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV P. O. Box 3949, Depot 4 HAMILTON, ON L8H 7P2 Canada Fax: (905) 561-5109 E-mail naslov: dolenc@interlynx.net majduska@worldchat.com Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni. Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. Ali rights reserved. Reproduction in whole or in part allowed only by written permission. Submissions are tvelcome. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada IZ VSEBINE: • Prešernov večer v Torontu • Letošnji Prešernovi nagrajenci • France Prešeren - Essay • Prešernov dar Sloveniji in slov. narodu • Spomini na Prešerna • Sklad za Viktorijo • Backward Glance • Northern Lights • Mir in dobro tebi,Burundi • Shranjevanje arhivskega gradiva • Art Colony for Slovenian artists ... Ifovnici • Cover steinov portret Franceta Prešerna CFrance (Prešeren: (p OOO ABOUT FACE A painterly search for the uniqueness of the human špirit LILA LEWIS IRVING PETER LOCKE TED KRAMOLC HEATHER GRINDLEY March 7 - April 1, 2000 RECEPTION: Thursday, March 9, 6 - 9 p.m. JOHN B. AIR D GALLERY 900 Bay Street at Wellesley Toronto, Ont. (416)928-6772 SPOMINI NA PREŠERNA "1821 Ifigenija Simonovič Doma sem iz Kranja, v Kranju sem živela do konca gimnazijskih let in sem zrasla z zavestjo, da živim v Prešernovem mestu. Njegova hiša, kamor se je preselil, ko je končno dobil advokaturo, je bila že v tistem času muzej in vsako leto smo jo obiskali s šolo. Hodila sem na Prešernovo šolo. Prešernov gaj, majhen park, ki je tudi pokopališče, breze, med grobovi bele pečene poti, v senci in miru lebdijo moji spomini na mladost. V Prešernovem gaju je Prešernov grob, vsakič, ko sem v Sloveniji, grem tja. Navadno sama, z rožo, včasih s prijateljem. Zmeraj ganjena. Zmeraj tudi v ljubezenskem počutju. Želim si zmršati njegove goste lase, želim, da sobota in pride skozi stara težka muzejska vrata pravkar poročeni par, se čisto "poromantim" in si zaželim, da bi živela v Prešernovem času. Zaljubila bi se v pesnika, šla bi ga obiskat pod pretvezo kakšne pravde, v pisarni bi si spogledljivo slekla do ramen segajoče svilene rokavice, odložila bi klobuk, odvrgla robček, ga napol pripognjeno pobrala, si spodrecala krilo in "untrce" in mu za zmeraj izbila iz glave Primičevo Julijo. Ni ga bila vredna, naduta koza! Ce mi to ne bi uspelo, bi bila gotovo rada tista njegova ženska, s katero je imel otroke in ki jo je gotovo imel rad in ki mu je gotovo stala ob strani, ko je bil najbolj potreben človeke bližine. Stala bi mu ob strani, bi, takemu pesniku, s telesom in dušo! Njej gotovo ni bilo mi pripoveduje gazele in sonete, sprašujem ga o literaturi, jeziku, politiki, prihodnosti... Stari del mesta poteka ob treh vzporednih ozkih ulicah. Po čudežu je ostalo precej ohranjeno. Tukaj je hodil Prešeren, se slišim zavzdihniti, ko prihajam iz Prešernovega gledališča. Nasproti mi pride starka z ruto na glavi, prihaja s trga, v roki pleten cekar, iz njega visi glava solate, rdeč radič. Oh, saj so mam'ce še take, kot so bile v Prešernovem času, si rečem. Ko ob večerih hodim po mestu, si mrmram pesem Kam... "kam, ko brez miru..." Vidim ga, mladeniča, kako brezupno preganja obup. Če pa sedem na klopco pred mestno hišo in je lahko. Ali ga je razumela? Mogoče ni razumela njegovih pesmi, a razumela je njegovo potrebo po ljubezni! Več kot marsikdo drug! Tudi jaz sem nezakonski otrok. Prešernova pesem o nezakonski materi me je večkrat rešila obupa... "al' te je treba bilo al' ne..." Tako kot mi goljufiva kača iz soneta o Vrbi dostikrat blaži domotožje. Tako kot mi njegove filozofske misli v Sonetih nesreče pomagajo razumeti ta "pekel in nebo". Ko tako premišljujem, postanem nekako bojevita. Pomislim na peščico sodobnih pesnikov, ki jih na podoben način obožujem. Ki so dandanes na podoben način intelektualno osamljeni, nerazumljeni. Prešeren mi V Mestnem gledališču ljubljanskem uprizarjajo te dni na velikem odru delo "1821", pod katerega se podpisujejo Milan Dekleva, Mojca Kranjc in Alja Predan. V igri nastopa skoraj štirideset igralcev, nad katerimi vihri režijsko taktirko Zvone Šedibauer. Delo je nastalo po navdihu znamenite Tavčarjeve povesti oziroma zgodovinskega romana IZZA KONGRESA. Leta 1821 je bila Ljubljana slabega pol leta, s komajda prisotnim in slabo razvitim meščanstvom in materialno ne preveč dobro stoječim plemstvom, središč Evrope . Na kongresu svete alianse se je takrat zbrala tako rekoč vsa bleščeča monarhična elita Evrope, od cesarja Franca L, do cesarja Ferdinanda IV. in kralja Neaplja ter obeh Sicilij Clemensa Metternicha, do kanclerjev in ministrov za zunanje zadeve. Vsi skupaj pa so prišli še z ogromnim spremstvom atašejev, birokratov, spovednikov, priorjev, škofov, nadškofov, kardinalov, gorečih tretjerednic in tretjerednikov, kapelnikov, kuharjev, zdravnikov, ljubic, priležnic, prijateljic, kočijažev, špidjev in služinčadi. V sami igri "1821" se srečujejo trije svetovi, in sicer političen, to je svet kongresnikov, ki so prišli v Ljubljano, drugi svet je svet slovenskih razumnikov Smoleta, Prešerna, Kastelica in drugih, tretji svet, v katerega igra posega, pa je svet slovenskega meščanstva.Jgralec Milan Štefe igra študenta filozofije in pesnika Franceta Prešerna , ki je na gledaliških deskah star enaindvajset let in je komaj na začetku svoje pesniške poti. "Vsa Ljubljana je takrat živela samo za kongres, on ( France Prešeren) pa ga označi za niaškarado, za nič ". predstavlja nekakšno oporo. Daje težo vztrajanju. KRASI SVET. Zaradi njega je lepo biti Slovenec. Na nek način je samo zaradi njega sploh mogoče govoriti o slovenstvu. Ko berem njegove pesmi, se počutim počaščeno, da so mi bile dane. Na Prešerna mislim večkrat kot na mnoge, ki so živi ali so živeli v mojem času. Kranj iz Prešernovih časov MIR IN DOBRO TEBI, BURUNDI! Prisrčno pozdravljeni dragi rojaki, znanci in prijatelji slovenskih misijonov po svetu! Že tretjič sem potrkal pri Sv. Gregoriju v Hamiltonu za kratek 14. dnevni 'delovni' dopust. Tokrat meje spremljal redovni brat Vilko Poljanšek, ki rudi soustvarja naš delovni misijonski dan v 'slovenskem' misijonu v Burundiju kot mizarski mojster in učitelj že dve leti. Misijon je med tem časom v pridnih rokah gospodov Jožeta Mlinariča in Gustija Horvata. Namen najinega obiska je bil pomoč pri izpeljavi akcije 'kontejner 2000', ki ga je za naš misijon obljubila že pred dvema letoma župnijska skupnost pri Sv. Gregoriju v Hamiltonu. Gospodarski embargo nad Burundijem je akcijo onemogočil tako, da smo bili prisiljeni počakati. Razmere v deželi so še zelo napete, vendar je malo več upanja za varnost prevoza stvari, navkljub še vedno trajajoči politični negotovosti v peti najrevnejši državi na svetu. V taboriščih je namreč še vedno čez 800 tisoč beguncev, tako znotraj kot zunaj dežele. Posledice gverilske vojne pa vidne na vsakem koraku. V tem kontekstu potreb in poročil s terena so se odvijala naša srečanja in pogovori. Ljudje, ki smo vajeni telefonskih, pisnih in drugih medijskih sporočil, smo vse bolj "neverni Tomaži", večkrat dvomljivi in nezaupni, dokler ne zvemo iz prve roke. Hoteli smo ostati pragmatični in konkretni -napolniti en kontejnerja naš misijon v Burundiju, ki šteje 42 tisoč vernih. Presenečeni smo bili na odziv tudi iz Toronta in Clevelanda. Mnogi niso zamudili priložnosti, da velikodušno podpro to zadevo. Ker imamo v misijonu rokodelski vzgojni center, smo pri zbiranju materiala dali prednost orodju za vse vrste poklicev (učiti ribe loviti!), ne da bi zanemarili karitativne dejavnosti v misijonu in tudi športa ne. Naj povem, da je v našem misijonu vsaj 12 tisoč šolarjev. Poleg številnih osnovnih šol in katekumenata so tu še tri nižje gimnazije in ena na novo ustanovljena srednja pedagoška gimnazija. Sestre vodijo šivilsko poklicno šolo, mi pa mizarsko. Če bi imeli učitelje, bi začeli tudi z drugimi poklici. Misijonsko središče pri nas je tudi žarišče kulture, vzgoje in evangelizacije. Za vse to pa poskušamo ustvariti minimalne pogoje dela. Z vašo velikodušno pomočjo bomo še bolj odgovorno uresničevali naše programe in vzgajali sodelavce, domače učitelje. Vsi, ki malo bolje poznate polpreteklo zgodovino Burundija, veste, da to deželo poseljujejo tri skupnosti in sicer Hutuji (85%), Tutsiji (14%) in Pigmejci -Twa (1%). Manjšina sije zagotovila skoraj izključno materialno, vojaško in politično premoč. To je tudi v jedru srčika vseh sporov in vojne. Demokratično izvoljeni predsednik države iz večinske skupnosti je bi! po stotih dneh uspešnega in obetajočega vladanja leta 1993 surovo ubit po vojaškem puču. Sledila so maščevanja z vseh strani in tudi genocid, ki pa ni bil prvi v tej deželi. Večina, izključena iz vseh političnih in drugih ambicij, ter ponižana po puču, hkrati vse bolj demokratično osveščena, seje zatekla v gverilsko vojskovanje. Zgubljali so eni in drugi. Država je gospodarsko zrušena, prebivalstvo na robu preživetja, bolezni na pohodu..... na stotisoče pobitih nedolžnih ljudi. Naš misijon je bil dvakrat napaden (septembra 1996 in konec julija 1998, ubitih je bilo okrog 400 ljudi), vendar so misijon kot takšen spoštovali. Nismo zbežali, kljub pritiskom vseh vrst. Naša škofija je ustanovila novo univerzo na severu v NGOZI-ju. Izogibali smo se imenu "katoliška", čeprav je naš škof "rector magnus". Ostati hočemo odprti. Lanski vpis naj bi dosege! 2 tisoč slušateljev. Pomanjkanje sredstev in draga šolnina sta botrovala manjšemu vpisu. Sposobnost škofijskega ekonoma je zaznatna in počasi prebijamo led nezaupanja in nasprotovanj, imel sem priliko in veselje predstaviti zadevo in okoliščine odgovornim na cerkveni ravni v Kanadi. Radi bi ustanovili fond za štipendiranje naših študentov in hkrati zagotoviti solidne študijske pogoje, ter pripraviti kvalitetne kadre za domacb deželo in ne za beg v dežele z večjim zaslužkom. Diplomant bi ostal zavezan deželi, do povrnitve stroškov študija. Do takrat bi ostala diploma last univerze. V takšnem razmišljanju o Afriki je to razumljivo! Bom zelo pragmatičen in povedal, da letno vzdrževanje študenta na tej naši univerzi stane 300 US dolarjev letno. V Ljubljani sem že dobil osebo, ki se obvezuje za štipendiranje treh študentov. In sicer brez kakršnekoli osebne navezanosti ali pokroviteljstva. V kratkih dneh bivanja bi rad omenil nekatera srečanja, ki so gotovo zaznamovala naše trenutke. Veselo in bogato srečanje s Kardinalom Toronta, Msgr. Alojzijem Ambrožioem, ki nam je namenil pozornost in zanimanje v domačem in sproščenem vzdušju. Rad sem mu predstavil težave in upanja dežele, v kateri delujemo štiije Slovenci. Trenutke smo namenili tudi novi Univerzi. Tudi vse zadnje številke vašega Glasila smo mu skupaj s članico uredniškega odbora Majdo Gunžer predstavili in o marsičem prijetno in koristno pokomentirali. Iste srede 9. februarja, smo bili v Torontu tudi povabljeni na pogovor k direktorju dobrodelne organizacije Food for Childrens' dr. Simone (znan dermatolog), ki nam je že pred dvema letoma izrazil pripravljenost za pomoč v hrani in drugem materialu za otroke. Nikoli si nisem mogel misliti, da bom sredi Toronta srečal tako velikega in hkrati osebno tako skromnega človeka. Pred hišo je prejšnji dan sam žagal klade drv za kurjavo. Presenetila nas je skromna in preprosto urejena hiša s podobama Srca Jezusovega in Marijinega na steni, ter otroškimi vozički v kotih sprejemnice. Gospod Simone je povedal, daje v hiši 13 (trinajst! ) otrok. Nek drug sobrat duhovnik, mi je povedal pozneje, daje preprosta gospodinja' tudi zdravnica. Potem, ko Nadaljevanje na 18. strani "Prijatelj, pomakni se visel" (Lk 14/ 10) Tokrat, ob slovenskem kulturnem prazniku in 'letu kulture', nas "'Prijatelj, pomakni se više" želi opozoriti na eno od najžlahtnejših poti v svet Duha, in na enega od najbolj vidnih pokazateljev človekove presežnosti, - na svet kulture. ^besedo 'kultura' pravzaprav označujemo vse tisto, kar presega skrb za golo preživetje in človeka vodi v iskanje višjega smisla, v nekaj kar izpolnjuje človekovo hrepenenje po več, više, globlje. Tisto 'več' ni fizično, ampak vodi v svet, ki ga imenujemo 'duhovni'. Ob lepi pesmi, sliki ali ob poslušanju glasbene umetnine se v nas zgane nekaj, kar je v nas najžlahtnejše, najplemenitejše. Kakor da bi se odžejali ob izviru hladne, poživljajoče vode. Zaslutimo svet duha, globlji svet, kije nad vsakdanjim, površnim. 'Vzpostavi se stik z nečim, kar je v nas, obenem pa nas neskončno presega. £ahrepenimo po prvinski lepoti, po nečem neizraznem, vendar resnienejšem od vsega izraznega... 'V vsaki umetnosti se izraža neskončno in zato vsaka umetnina človeku približa *Boga; - pač že s tem, ko človeka vodi globlje, više, v jedro resničnosti. "Pot k 'Bogu je končno pot v globino človeka. Tam, v najglobljem jedru biti, je človek eno z 'Bogom. Tot kulture, zlasti njene žlahtne veje -umetnosti, je kar nekaka 'bližnjica' k 'Bogu; izraža namreč in odkriva brezmejne razsežnosti v stvareh in dogodkih. Kocbek je nekje zapisal, da je "lepota sestra svetosti" - nekdo pride do 'svetosti' z različnimi duhovnimi vajami, dobrodelnostjo, morda z žrtvovanjem življenja za druge, nekdo drugi pa po poti umetnosti (ki seveda vključuje človekovo osebno integriteto!), in ta ga pripelje do enosti vsega, do Tepote same; tja, kjer besede, kot so Tepota, CMir, ljubezen, 'Bog, pomenijo eno in isto in jih lahko med seboj zamenjujemo. Tja, v ta svet neskončne lepote T)uha, vljudno vabljen, o človek - tudi po kulturnem udejstvavanju! Franc Slobodnik smo v pogovoru pojasnili razloge našega obiska, predstavili razmere v naši deželi in prosili za pomoč in to tudi po pisnem potrdilu tudi za v bodo® dobili, smo bili priče presenetljivemu dogodku, ki ga nisem še doživel. 'Prosim gospod, ali bi lahko blagoslovili mojo družino, preden odidete'? Z veseljem sem to storil kar v kirundi jeziku, v katerem se sporazumevamo v misijonu z ljudmi. Dogodek, ki mi zlepa ne bo splahnel v pozabo in ga bom rad pripovedoval našim kristjanov v misijonu. Sedaj sem še bolj dojel veličino krščanskega poklica in moč neke organizacije, če stoji za njo takšna osebnost, kot je dr. Simone. Ponovna šola ponižnosti, ki jo doživimo ob velikih osebnostih. Velikih ne zaradi doseženih diplom in znanja, pač pa zaradi duhovnega bogastva in presenetljive osebne skromnosti. In takšen je dr. Simone. Velik dobrotnik slovenskih misijonarjev v Zambiji, na Madagaskarju in sedaj prvič tudi v Burundiju. Njegovo osebno pričevanje je najboljša popotnica, ki spremlja tistih 120 kontejnerjev, kijih vsako leto nameni otrokom v revnih deželah. To so prava prijateljstva! Dragi rojaki! Vedno znova vas ob obiskih med vami občudujem, kako ste bili in ste še pridni. Koliko truda ste vložili v vaše skrbno in z okusom urejene domove! Kako lepo ste si uredili in mnogo časa in sredstev Vedno optimistiaia in nasmejana g. Vilko vložili za oblikovanje vaših župnijskih sredisč, ki vas raztresene vedno zbirajo in hranijo z duhovno hrano v domačem jeziku in združujejo v eno kulairno družino, ki v drugem svetu 'diha' po slovensko. Hkrati ste ostali odprti za drugačnost kulture in navad dežele, v kateri ste našli svoj drugi dom in kateri so se morali še bolj odpreti vaši otroci. Včasih nam to dejstvo zada bolečine. Nekaj tiste čutimo tudi mi v misijonih, ko se nam prva domovina neusmiljeno oddaljuje in postajamo vse bolj 'doma' drugje. Vendar se srce ne da razpoloviti. Celo gre s človekom, pa naj bo kamorkoli. In tako je prav. Tako je šel Abraham. Ponesel je s seboj vero v živega Boga. In to je največji dar in popotnica. Dr. Simone ostaja kot človek - znamenje vere v Torontu in prav tako njegovo bogato srce. Ta plemenitost njegovega srca objema ves svet. V to presežnost Dobrote in Dobrega smo tudi mi poklicani, saj je le ta prava pot do resnične DOMOVINE - Abrahamove. Z našim obiskom in obdarovanostjo se mi zdi, kot bi ukradli del vašega srca in ga ponesli v dar našim ljudem v misijonu. Objeli ste jih, zadali trenutke sreče in veselja. Postali so vaši, na skupni poti v Domovino. Tudi oni so zapisani v božjem Srcu! Naj gre Njemu tudi zahvala, ker še vedno plemeniti naša srca. S hvaležnostjo vas pozdravljam spet na poti domov, v Afriko. Danilo Lisjak (levo) in g. Danilo (desno) med svojimi SHRANJEVANJE ARHIVSKEGA GRADIVA IZSELJENSKIH DRUŠTEV IN POSAMEZNIKOV mnenje, kam kakšna stvar sodi. Zaželeno je, da se arhivskega gradiva ne deli, pač pa, da ostane skupaj v eni instituciji. Arhiv Znanstveno raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) - Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnostu je bil leta 1963 ustanovljen Studijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva, ki je bil zadolžen med drugim tudi za zbiranje in objavljanje izseljenskega gradiva. Njegova dejavnost je leta 1967 zamrla, leta 1982 pa je zaživel Inštitut za izseljenstvo pri SAZU, ki je nadaljeval z zbiranjem gradiva in to ZRC SAZU še vedno dela. Tudi nas v Kanadi so že obiskali nekateri predstavniki, ki so v Kanadi zbirali gradivo za svoje študije. Arhiv Republike Slovenije - Po osamosvojitvi Slovenije je to postal državni arhiv in vanj sodi gradivo, ki ima državno vrednost, oziroma ki sodi v pristojnost države in ga morajo Zaradi pomanjkanja prostorov in finančnih sredstev za vzdrževanje arhivov kanadske institucije niso zainteresirane, da bi spejele arhivsko gradivo posameznih izseljenskih društev, priporočajo pa, da izseljenska društva ali izseljenske skupnosti uredijo svoje arhive. Idealno bi bilo, če bi Udeleženci seminarja iz Kanade kanadski Slovenci kot skupnost imeli svoj arhiv, kot ga imajo rojaki v Avstraliji, ki si prizadevajo, da bi vse arhivsko gradivo avstralskih Slovencev zbrali na enem mestu, kjer bi bilo dostopno vsakomur, ki bi ga želel videti ali preučevati. Udeležence seminarja je predvsem zanimalo, kateri arhivi v Sloveniji so pristojni za varovanje izseljenskega gradiva. Jasnega odgovora nismo dobili, ker pristojnosti posameznih arhivov še niso povsem opredeljene. Načelno pa smo si le izoblikovali državne organizacije in institucije po določenem predpisanem obdobju, ko ga več ne potrebujejo za svoje tekoče poslovanje, predati Arhivu Republike Slovenije. Ker slovenski izseljenci spadamo v pristojnost zunanjega ministrstva, arhivsko gradivo izseljencev in njihovih društev sodi v Arhiv Republike Slovenije. Poudarek v tem arhivu je na društveni dokumentaciji. Mag. Milica Trebše-Stolfa že več kot deset let pri raznih društvih v Ontariu zbira Cvetka Kocjančič Konec julija 1999 je Urad republike Slovenije za Slovence po svetu in zamejstvu organiziral seminar na temo VAROVANJE ARHIVSKEGA GRADIVA SLOVENSKIH DRUŠTEV PO SVETU, ki se ga je udeležilo osemnajst predstavnikov slovenskih društev iz ZDA, Kanade, Avstralije in Argentine. Namen tega seminarja je bil seznaniti slovenske društvene delavce z arhivskim delom in jih navdušiti za zbiranje arhivskega gradiva slovenskih društev in posameznikov. Dokumentarno gradivo slovenskih izseljenskih društev ima trajni pomen za zgodovino, znanost in kulturo, tako v matični domovini, kakor tudi v državi, v kateri izseljenci živijo, predvsem pa je pomembno za društveno zgodovino in za zgodovino izseljenske skupnosti, ker bo našim zanamcem omogočalo raziskovanje in poznavanje svojih slovenskih korenin, kajti le s pomočjo dobro ohranjenih arhivov bodo lahko dokazali, kaj smo Slovenci v Kanadi naredili. dokumentarno gradivo za Arhiv Republike Slovenije, tako da ima ta arhiv verjetno še najbogatejšo zbirko gradiva o kanadskih Slovencih, seveda pa se priporoča za dodatno gradivo, da bi dopolnjevali te fonde, oziroma naproša ostala društva, da mu kopijo arhivskega gradiva odstopijo. Rokopisna zbirka v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) - Nastala je že v letu 1774 in je sprva vsebovala predvsem posamezna literarna in znanstvena dela ter pisma, v 20. stoletju pa je pridobila precej zapuščin znanih literarnih ustvarjalcev. V ta arhiv sodi v glavnem gradivo pesniške, pisateljske, literarnozgodovinske, jezikoslovne, humanistične in splošnokulturne vsebine. Kaj vse sodi v arhivsko gradivo društev 1. Ustanovne listine društev -dokumenti v zvezi z registracijo, pravilnik in dopolnila pravilnikov. 2. Dokumentacija v zvezi z društvenim premoženjem -kupoprodajne pogodbe, gradbena in druga dovoljenja. ■3. Načrti društvenih objektov in opreme 4. Društvena pravila - prva uradno sprejeta pravila in vsa dopolnila. 5. Imenik članstva, ki naj poleg imena in priimka člana po možnosti vsebuje še sledeče podatke: datum rojstva, poklic, prebivališče, kdaj se je včlanil v društvo in funkcije, ki jih ima (ali jih je imel v društvu). Ti podatki dajejo raziskovalcem večji vpogled v članstvo nekega društva, kot številčno gibanje, izobrazbo, starost. Imeniki članstva se vodijo po abecedi, bodisi v knjigi ali na posameznih listih v kartoteki članov. 6. Zapisniki sej odborov in pododborov, občnih zborov, meddruštvenih sestankov. 7. Dokumentacija o volitvah s seznami članov posameznih odborov in pododborov. 8.Letaki, plakati, so pomembni vir za zgodovino, ker vsebujejo podatke o društvenih prireditvah - proslavah, zabavah, piknikih. Če je letak oblikoval kak znan umetnik, je treba to posebej zabeležiti. Za letake lahko vodimo posebno evidenco in jih hranimo v posebni mapi. 9. Programi dela, vabila, sporedi so prav tako propagandno gradivo in vsebujejo podatke o društveni dejavnosti. Koristno je shraniti programe raznih prireditev, besedilo ali posnetek svečanega nagovora, filmski posnetek prireditve, intervjuje novinarjev s člani društva, zapiske o društvu v raznih časopisih, rezultate raznih tekmovanj, spominske brošure društva. 10. Društvena korespondenca - sem sodijo vsa prejeta pisma v zvezi z društvenim delovanjem, raznimi gostovanji, meddruštvenim sodelovanjem, komunikacija s člani in z raznimi organizacijami in ustanovami v Kanadi in v domovini, prav tako pa tudi kopije odposlanih pisem. 11. Diplome in priznanja, ki jih je društvo prejelo za vestno delo ali za druge zasluge, hranimo zvite v tulcih ali v posebnih trdih mapah in jih ne smemo prepogibati. Nekatera društva jih dajo v okvir in obesijo na steno, vendar to ni priporočljivo, ker UV žarki uničujejo tak pomemben zgodovinski dokument. Če so že razobešeni po stenah, naj vsaj ne bodo izpostavljeni preveliki svetlobi. 12. Fotografije so zelo pomembno zgodovinsko gradivo društva in jih je treba skrbno hraniti, da se čimdlje ohranijo. Arhivi hranijo fotografije v posebnih papirnatih kuvertah in vodijo o njih podrobno evidenco. Pri fotografijah je pomembno navesti, kdo je na fotografiji, kdaj je bila posneta in kdo jo je posnel. Te podatke ne pišemo direktno na fotografijo (niti na hrbtno stran ne), ampak na poseben spisek, ali pod fotografije, če le-te hranimo v albumu, ki naj bo arhivske kvalitete. 13. Filmi so prav tako zelo pomembno dokumentarno gradivo društev, ki jih je potrebno shraniti za zgodovino. Ker so zelo občutljivi, veljajo za njihovo shranjevanje posebna pravila. Strokovnjaki si še niso na jasnem, če je bolj primerno shraniti 8-milimeterske filme, ki so bili pred desetletji močno v uporabi, na video kasete ali na CD zgoščenke, ker praksa še ni pokazala, kako obstojne so novejše tehnike. 14. Magnetofonski trakovi, na katerih so posnete razne društvene prireditve, intervjuji itd. so zanimivi za raziskovalce iz različnih vidikov, zato jih je potrebno skrbno hraniti. Najbolj primerne so nekovinske škatle, da se v njih trakovi ne razmagnetijo. 15. Kronike so kronološki zapisi dogodkov v zvezi z društvom in njegovimi člani in predstavljajo bolj jasen pregled delovanja društva. Podobno kot za društva velja tudi za razne glasbene skupine, narodnozabavne ansamble, pevske zbore, folklorne skupine, gledališča itd., če so bila le-ta kdaj samostojno registrirana ali ne. Poleg društvenega arhivskega gradiva je za tukajšnji slovenski arhiv in za arhive v Sloveniji aktualno tudi gradivo pomembnih Slovencev, ki so se individualno uveljavili v širšem kanadskem prostoru, bodisi kot znanstveniki, pisatelji, glasbeniki, likovni umetniki, kulturniki, poslovneži itd. Ponekod je kulturnoaktivna celotna družina. Med arhivsko gradivo družin in posameznikov se štejejo sledeči dokumenti: - korespondenca, še zlasti tista, ki je vezana na kulturno dejavnost posameznika. - rojstni, krstni, poročni, mrliški listi - spričevala, diplome, priznanja - risbe, skice, dnevniki - izrezki iz časopisov, govori, intervjuji - fotografije, filmi in videokasete - audio kasete, plošče, CD, magnetofronski trakovi, računalniške diskete - članske izkaznice, dokumentacije o imetju, potovanju, hobijih - družinski rodovnik, spomini Kanadskoslovenska društva, ki so uradno registrirana kot neprofitne organizacije ali kot dobrodelne organizacije, morajo po kanadskih zakonih hraniti določeno društveno dokumentacijo, podobno kot zakon uravnava poslovanje društev v Sloveniji. Ni pa obvezno, da slovenska društva v Kanadi po prenehanju delovanja predajo dokumentacijo arhivu, zato se prav v takih primerih včasih izgubi vso arhivsko gradivo društva. Da bi to preprečili, se moramo prizadevati, da sami ohranimo društveno dokumentacijo, ki se jo da ohraniti, in da predložimo kopijo arhivskega gradiva pristojnim arhivom v Sloveniji. Pravilno evidentiranje in shranjevanje društvene dokumentacije v bistvu že pripravi temelje arhivarjem, na žalost pa je pri mnogih društvih v Kanadi gradivo še neurejeno, mogoče celo že izgubljeno, ali pa je shranjeno pri nekdanjih predsednikih ali tajnikih. Nekateri se ljubosumno oklepajo tega gradiva, ker so ga kot nekdanji funkcionarji društva pomagali ustvarjati, pri tem pa je skupnost prikrajšana za pomemben del slovenske zgodovine v Kanadi. Morda je še čas, da zberemo, kar se še da zbrati, in da gradivo shranimo na pravem mestu. To pa je zahtevno in naporno delo in zahteva precej dobre volje in pripravljenosti širšega kroga ljudi, ne samo tistih, ki smo se udeležili seminarja v Sloveniji. Naša vloga in dolžnost je, da kanadske Slovence osveščamo o pomenu arhivskega gradiva slovenskih društev in posameznikov, da jim posredujemo informacije, ki smo sijih na seminarju pridobili, in da se zavzemamo za to, da se ta pomemben delež naše izseljenske zgodovine ohranja tukaj v Kanadi, kakor tudi v Sloveniji. Mogoče se bo ob pisanju tega članka kdo zamislil, kaj bi lahko prispeval k prizadevanju za ohranjevanje arhivskega gradiva. Kadar starejši ljudje, še zlasti tisti, ki so bili aktivni v slovenski skupnosti, ali ki so se uveljavili kot posamezniki na različnih področjih umrejo, ne zavrzimo stran njihovih dokumentov in fotografij, pač pa preglejmo, če so med njimi dokumenti, ki bi sodili v arhiv. Tisti pa, ki smo še sedaj aktivni pri raznih društvih, pa se moramo zavestno truditi, da bomo ohranjali vso društveno dokumentacijo, ki bo bodočim rodovom in raznim raziskovalcem slovenskega izseljenstva služila kot dokaz našega obstoja v Kanadi in našega prizadevanja za ohranjevanje slovenske kulturne dediščine. □ UČBENIK ZA SLOVENSKE OTROKE PO SVETU Šolsko ministrstvo republike Slovenije je izdaio učbenik in delovni zvezek JESEN, iz kompleta učbenikov SLOVENŠČINA SKOZI LETNE ČASE. Avtorici sta Marjan ca Klepač in Slavka Pogač. Učbenik je namenjen opismenjevanju in začetnemu učenju slovenščine kot drugega / tujega jezika za otroke slovenske narodnosti v tujini. Učbenika POMLAD in POLETJE naj bi izšla marca 2000. Avtorici sta učiteljici z večletno prakso pri poučevanju maternega jezika otrok slovenske narodnosti. Njun učbenik je izredno sistematičen, zanimiv in premišljen. Odlikuje ga dovolj obširno besedišče, kar je še posebej pomembno za učitelje, ki niso rojeni v Sloveniji. - {Večer). ART COLONY FOR SLOVENE ARTISTS AROUND THE WORLD In 2000, for the tenth year in a row, Slovenska izseljenska matica vvill in co-operation with the Maribor branch office organize the Art Colony for Slovene Artists around the World. The Colony has become a constituent part of the Srečanje v moji deželi festival. Its goal is that Slovene artists who live outside Slovenia get to know each other and their colleagues from the mother country and broaden their knowledge. The mentor of the colony vvill be Professor at the Faculty of Educa-tion in Maribor, Anka Krana, Ph.D. The Colony vvill take plače in Maribor from June 21st to July lst. A commission will select up to ten candidates to participate. Candidates must: - fill out the registration form and send it no later than April 15, 2000, to Slovenska izseljenska matica, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenia (fax: 00386 61 125 16 73, E-mail: sim©siol.net). - enclose with the registration form at least five photographs or slides of their work and a short biography. Participants in the Colony will cover their trave! expenses to Maribor. The organisers vvill cover the costs of accommodation in Maribor, materials for the Colony (paper, paints, etc.), setting up and opening of the final exhibition, and the mentor. Each participant must agree to give two works done during the Colony to the organisers. Ali candidates will receive the decision of the commission regarding their participation in the Colony no later than May 15, 2000. Registration Form I, the undersigned hereby register to participate in the Art Colony for Slovene Artist around the World to be held in Maribor from June 2lst to July lst, 2000.1 affirm that I consent to the conditions stated by the m memonam V prvih dneh tretjega tisočletja, 7. januarja, je Janez Marentič v 87. letu starosti odšel za zvezdo Svetih treh kraljev na praznovanje večnega Božiča. Janez Marentičje bil rojen 5. avgusta 1912 v belokranjski vasi Gradec oh Kolpi. Po razpadu Jugoslavije l. 1941 je kotjugoslovanski vojak - vojni ujetnik živel v Nemčiji nekaj let. Ker je poznal zmote komunizma, se ni vrnil v Slovenijo temveč emigriral v Anglijo in delal na kmetiji. Tam je srečal še druge Slovence. Vsi so kmalu emigrirali v Kanado. V Torontu je kot priden in pošten oskrbnik delal v De la Satte College in se pridružil župnijski skupnosti pri Mariji Pomagaj. Mnogo let je kot cerkovnik, mežnar, oskrboval prvo slovensko cerkev v Kanadi. Tiho in skromno je bilo njegovo življenje, veliko pa njegovo srce in močna njegova vera. Razumel je poslanstvo Cerkve in sodeloval pri mnogih akcijah, posebno misijonskih. V njegovem času je cvetela Vincencijeva konferenca. Misijonski krožek, kije nasledoval Misijonsko znamkarsko akcijo, še danes pomaga slovenskim misijonarjem v Afriki in drugod. Eden teh misijonarjev je Pedro Opeka, kije prejel najvišje odlikovanje od francoske države za njegovo delo med reveži na Madagaskarju. Pokojni Janez je bil velik dobrotnik Doma Lipa, kjer je v poznih letih čakal na zadnji klic božjega pastirja. K pogrebni maši pri Brezmadežni so prišli mnogi iz župnije Marije Pomagaj. Pogrebne obrede v cerkvi je vodil Janezov osebni prijatelj, kardinal Alojzij Ambrožič, kije s svojo navzočnostjo pokazal, da smo vsi otroci istega Odeta, ki nas pričakuje ob koncu naših zemskih dni. Sanica *Rgsnik V seriji Gorenjski kraji in ljudje so pri Gorenjskem muzeju v Kranju in pri kranjskem Gorenjskem glasu 2o. stoletje zaokrožili z izdajo letopisa "Gorenjska 1900-2000" z zanimivim podnaslovom "Knjiga gorenjske zavesti". Glavni urednik te izredno zajetne publikacije z več kot 700 stranmi velikega formata in z ogromno črno-belimi in barvnimi ilustracijami je Jože Dežman, glavna urednica pa Leopoldina Bogataj. organisers and request that further information be sent to my address: Tel.&Fax: Signature: V Gornji Radgoni so bili množično obiskani Trstenjakovi dnevi Uvodno predavanje dr. Antona Stresa, dekana teološke fakultete v Ljubljani, je govorilo o človeku kot bitju prihodnosti in življenju, ki ga je vredno živeti. V tem duhu so odprli Tr-stenjakov dom, arhitekturno in tudi drugače lep center, s skupno površino 800 kvadratnih metrov v več etažah. Vanj so Radgončani postavili tudi doprsni kip svojega velikega rojaka, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča iz Ljubljane. Slovesno mašo in blagoslovitev je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Pokojni dr. Anton Trstenjak je bil dvakratni doktor (teologije in filozofije), znanstvenik, mislec, humanist, avtor 47 knjig, in prav gotovo eden najboljših poznavalcev slovenskega značaja. IZŠLO JE Pri Mohorjevi družbi v Celju je pred kratkim izšsel prevod knjige znanega kanadskega pisatelja Farieya Mowata z naslovom Tista, ki prihaja po snegu. Prevod originalne knjige SNOW WALKER je delo Irme Ožbalt-Marinčič iz Montreala. Zbirka enajstih Mowatovih črtic, novel in liričnih zapisov govori o življenju kanadskih Inuitov, živečih na področju severno-kanadske tundre, in o njihovem soočanju s civilizacijo, ki je ogrožala njihov način življenja in njihovo primitivno duhovnost. K zbirki črtic je Ožbaltova napisala poglavje o Farleyu Mowatu in njegovem delu, tako da si bodo slovenski bralci lažje predstavljali avtorjevo zanimanje in skrb za te kanadske domorodce, katerim je Mowat posvetil cel opus svojih del. O pomenu te knjige za bralce v Sloveniji je Berta Golob takole napisala: "Zbirka Mowatove kratke proze razgrinja pred nami drugačne resničnosti, kot smo je vajeni. Z naravo povezano prvinsko življenje Eskimov odpira bralčevo premišljevanje v več smeri. Zavedamo se trdega boja za obstanek, ki ga severna ljudstva bijejo z naravo brez kakega tarnanja nad življenjem. Prevzame nas njihova trdna vera v dobre in zle duhove in razmerje do neomajnih dejstev, kakršni sta rojstvo in smrt, ob tem pa vseobsežno prijateljsko razmerje do sočloveka, še posebno, kadar se znajde v stiski. Zdrznemo pa se ob grozljivih posledicah, ki jih v življenje Eskimov prinaša vpliv belega človeka, neke povsem druge civilizacije in kulture. Mowat eskimskih zgodb ni iztrgal iz časa, temveč je nekatere dokumentiral, in tako zaživi pred nami konkretni čas: nekaj desetletij.... Eskimska prvinskost je neprimerljiva z našimi odzivi na okolje, pa vendar je skupni imenovalec človeškost in človečnost, ki zmore tako tu kot tam veliko odpovedi in veliko ljubezni. Kot zli duh pa se priplazi spoznanje, daje belčevo blago vseh vrst zasekalo nezaceljivo rano v deželo, kjer smrti pravijo" Tista, ki prihaja po snegu." Z izidom knjige "Tista, ki prihaja po snegu" je Irma Ožbalt obogatila slovensko literaturo z delom svetovno znanega kanadskega pisatelja in tako omogočila slovenskim bralcem vpogled v življenje kanadskih domorodcev, kakor tudi vpogled v kanadsko literaturo. Cvetka Kocjančič Diplomacija za kulisami Dr. Božo Cerar Podlistek v Delu Pred kratkim so v ljubljanskem Delu izšli v štirinajstih podlistkih zanimivi dnevniški zapisi, ki jih je od avgusta 1990 do avgusta 1991 napisal dr. Božo Cerar, sedanji veleposlanik Republike Slovenije v Kanadi. Zapiski so izšli pod naslovom Diplomacija za kulisami in govorijo o političnih pripravah Slovencev na osamosvojitev. Dr. Božo Cerar je bil tisti čas v zveznem jugoslovanskem sekretariatu namestnik načelnika uprave za Zahodno Evropo. Med drugim zapiski poročajo o prizadevanjih dr. Cerarja za rabo slovenščine v jugoslovanski diplomaciji, o stališčih tujih diplomatov in vlad do demokratizacije posameznih jugoslovanskih republik in do morebitnega razpada Jugoslavije, kateremu sprva niso bili naklonjeni in niti niso obsodili srbskega vdora v jugoslovanski denarni sistem, pri čemer se je Srbija okoristila za 1.4 milijarde ameriških dolarjev na račun drugih republik. Vedoč, da na podporo evropskih držav, ki so po sili želele ohraniti celovitost Jugoslavije, ne morejo računati, so se pripadniki napredne slovenske demokracije pripravljali na dan X, ko se bodo vsa prizadevanja za reformiranje Jugoslavije neuspešno končala in se bo Slovenija "prisiljena" odcepiti, piše Dr. Cerar o pripravah na osamosvojitev. Položaj za slovenske diplomate in politike se je še posebej zaostril po referendumu, na katerem so se Slovenci opredelili za osamosvojitev. "V opisanih razmerah mi je seveda osebno zelo težko delati v ministrstvu, ki se požvižga na interese Slovenije in slovenskega naroda, je dr. Cerar zapisal 2. februarja 1991. "Sem sestavni del aparata, politike, ki je na nasprotnem bregu, in sem nemočen. Vseskozi sem mislil, da je iz takšnih ali drugačnih razlogov nekako dobro, da s kolegi zdržimo še nekoliko časa v Beogradu, da smo svojevrstne slovenske oči v ZSZZ in da po svojih močeh pomagamo pri prekonstituiranju države. Sedaj, ko sem prepričan, da se zadeve ne dajo spremeniti, da se Slovenija mora osamosvojiti, pa ne vidim nobenega smisla več, da še ostanem v Beogradu." V Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je bilo tisti čas triintrideset Slovencev, v diplomatsko-konzularnih predstavništvih pa še petdeset. Kot piše dr. Cerar v svojih zapiskih, je 26. junija 1991 prišel v Slovenijo na proslavo ob razglasitvi samostojnosti, potem pa naj bi se z dvema kolegoma vrnil v Beograd, da bi vzpostavili zvezo s tamkajšnjimi tujimi veleposlaniki, a jim je bila pot onemogočena. Ostal je v Sloveniji, kjer je aktivno deloval v času moratorija na Ministrstvu za zunanje zadeve, predvsem pri vzdrževanju zveze med slovenskimi oblastmi in evropskimi opazovalci. Dr. Božo Cerar je začel svojo diplomatsko kariero v Beogradu leta 1974 kot mlad pripravnik, uradno pa jo je končal 31. julija, ko se je vrnil v Beograd po delavno knjižico in predal posle, neuradno pa je zapustil Beograd 27. julija, ko je po proslavi slovenske neodvisnosti ostal v Sloveniji. Cvetka Kocjančič France Prešeren: POEMS / PESMI (Mestna občina Kranj in Mohorjeva družba, Celovec-Ljubljana- Dunaj,1999) Staršem naših kanadskih otrok in vnukov velja še posebej priporočiti to dvojezično izdajo širokega izbora Prešernovih pesmi v izvirniku in angleščini, zato znova omenjam nekaj posebnosti te lepe knjige. Slovenskim "mladenkam" in "mladeničem", ki berejo samo angleščino, bomo storili veliko kulturno uslugo, če jim naročimo ta pesniški izbor iz knjižne serije omenjenih založnic z oznako "Prešernova pot v svet" (Zvezek 4), saj jih bodo najlepše Prešernove pesmi v odličnem prevodu Toma Priestlyja in Henryja R.Cooperja ml. spremljale skozi vse življenje in jim krepile slovensko zavest, obenem pa polnile s ponosom, da imamo tudi Slovenci poeta svetovne slave. Knjiga vsebuje okrog trideset enot iz Prešernovih "Poezij" in med njimi so v celoti prevedeni tudi znameniti naslovi, kot so napr. Sonetni venec, Krst pri Savici, Sonetje nesreče. Iz drugih delov te izredno lepo in okusno opremljene knjige (oblikovalec :Pavel Rakovec) naj omenim samo najbolj znane in med nami že od nekdaj priljubljene pesmi z naslovi Mornar, Ribič, Judovsko dekle, Nezakonska mati, Slovo od mladosti, Povodni mož, Orglar, Neiztrohnjeno srce..., in tu je kakopak prisotna tudi nepogrešljiva Zdravljica. Za nas , ki živimo s temi blagozvočnimi domačimi stihi že od svojega otroštva dalje , bodo zanimive primerjave izvirnika z angleškimi verzijami, za naš "mlajši" rod pa bo, kot je pričakovati, prevedeni France Prešeren veliko odkritje, ki utegne marsikateri kanadski Slovenki in Slovencu olepšati vsakdanjost. Ta knjiga iz Kranja in Celovca prinaša še številne druge pesnikove besedne dragulje, na koncu pa ji je priključena "Spremna beseda" Henryja KOMENTARJI / IZJAVE 'DIPLOMACIJA JE KOT BALET' "Pred nekaj dnevi smo s ponosom prebirali novice o tem, kako je bil dr. Danilo Turk, slovenski veleposlanik v Združenih narodih, imenovan za pomočnika generalnega sekretarja ZN Kofija Anana. Turk bo delal v oddelku za območje Evrope, Azije, Pacifika in Latinske Amerike. Profesor mednarodnega prava je prišel na enega najpomembnejših položajev v Združenih narodih, Slovenija pa je na ta način dosegla svojo doslej najvišjo funkcijo v tej organizaciji. Zunanje ministrstvo je ob veselem dogodku zapisalo: Sodimo, da ne gre le za osebno priznanje dr. Turku za delo v času mandata Slovenije kot nestalne članice varnostnega sveta, temveč tudi za odraz zaupanja slovenski zunanji politiki, ki se odraža skozi svojo prepoznavnost, kredibilnost in kompetentnost. Ocenjujemo, da gre za ponovno potrditev uspešnosti slovenske zunanje politike, na kar kažejo še posebno objektivne ocene, katere prejemamo. "Marko Jenšterle za Gorenjski glas 'Tudi dr.Turk, ki ga bo (kot dosedanjega šefa slovenske misije pri OZN) verjetno kmalu zamenjal državni sekretar dr. Petrič, je dveletni mandat ocenil kot izjemno uspešno obdobje, v katerem se je pokazala neumestnost pomislekov o sposobnosti naše države, da bi to funkcijo kakovostno opravljala. Za tem pa vendarle stoji trdo delo, tako članov misije kot tudi vrste ljudi v zunanjem ministrstvu. Diplomacija je kot balet, je dejal, kajti na odru se ne sme videti velik napor nastopajočih." "Že sam podatek, da je v tem času med Ljubljano in New Yorkom romalo več kot 2500 depeš, s katerimi je slovenska diplomacija usklajevala svoj nastop na odru OZN, priča o izjemno pospešeni dejavnosti na obeh straneh. Nič čudnega, saj sta bili ti dve leti vse prej kot mirno obdobje v mednarodnih odnosih-zapletalo in razpletalo se je v Iraku, Libiji, Vzhodnem Timorju in celotnem jugovzhodnem delu Evrope. Opravljeno delo pa nam ponuja osnovo za prepričanje, da bo slovenska zunanja politika izzivom kos tudi vnaprej."— Zoran Senkovič za Dnevnik Popravek : V januarski številki "Glasila "je bilo napačno napisano ime znanega slovenskega diplomata, dosedanjega veleposlanika pri OZN in sedanjega pomočnika generalnega sekretarja Kofija Annana, dr. Danila Turka. Za ta svoj nebogljeni "prevod" slovenske elektronske govorice, ki ■ ima za po preglasu spremenjen samoglasnik tri hieroglifne znake, se opravičujem uglednemu slovenskemu diplomatu dr. Turku in bralcem našega časopisa. — I. D. R.Cooperja (v obeh jezikih), napisana s posebnim ozirom na angleškega bralca , kar pomeni, da so v njej vse potrebne literarno-zgodovinske razlage s Prešernovim življenjepisom vred. Izdaja Prešernovih "Poems / Pesmi" obsega 184 strani. Na levi so natisnjeni slovenski, na desni pa paralelni angleški teksti. Naslovnico krasita Goldensteinov Prešernov portret in faksimile njegovega rokopisa. Pesmi sta izbrala in uredila France Pibernik in Franc Drolc. Za založbo Mestne občine Kranj je podpisan dipl.org.dela Mohor Bogataj, za Mohorjevo založbo pa dipl. Ing. Franc Kattnig. Knjiga je izšla ( s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ) v nakladi 1000 izvodov, od tega je 100 oštevilčenih izvodov vezanih v usnje. Tisk je opravila tiskarna Gorenjski tisk v Kranju. Obiskovalci Slovenije si bodo lahko kupili to jubilejno angleško-slovensko Prešernovo izdajo v slovenskih knjigarnah, po pošti pa jo je mogoče naročiti pri Mohorjevi družbi v Celovcu, in sicer na naslovu: Mohorjeva- Hermagoras, A-9020 Celovec / Klagenfurt, Vitringer Ring 26, Austria. Ivan Dolenc Finančni svetovalec Sem slovensko govoreč finančni svetovalec, ki zastopam "Regal Capital Planners" od leta 1997. Pomagam Slovencem iz južnega Ontaria s finančnimi zadevami kot so: RRSP, RRIF, "Mutual Funds", življenska zavarovanja, davki. Če vas o tem karkoli zanima, me pokličite. Obiščem vas lahko tudi na domu. R.E.S.P. (REGISTERED EDUCA- TION SAVINGS PLAN) ... Če imate otroke ali vnuke ... preberite tole. Stroški šolanja otrok na univerzi v Kanadi so se v zadnjih destih letih povečali za 159%. Če se vaš otrok odloči za univerzo in ne stanuje doma, vas bo 4~letno šolanje stalo približno 40,500 dolarjev. Starši lahko pomagate znižati stroške, če investirate denar v poseben sklad, ki se imenuje "Registered Education Savings Plan." Investirate lahko večjo vsoto enkrat na leto ali pa plačujete mesečno v sklad. Čeprav ta denar ni oproščen davka, se naložba obrestuje in potem to lahko investirate kamorkoli hočete. R.E.S.P. 'deluje' takole: • Za vsakega otroka lahko vložite v R.E.S.E do 4 tisoč dolarjev na leto. • Ta naložba je tudi pogoj za 20% "Canada Education Savings Grant", kar pomeni, da lahko dobite letno do $400 in jih dodate k vaši naložbi R.E.S.P. • Denar v tej naložbi "raste" in je oproščen davka, vse dokler ga ne dvignete. • "Vrsto naložbe' si izberete sami z vašim finančnim svetovalcem. • Ko denar dvignjete iz R.E.S.P. za plačilo za šolanje na univerzi ali kolegiju, otrok plača davek od zaslužka na investicijo. Tega davka je zelo malo, ker večina študentov zelo malo zasluži. • Največ $42,000 lahko prispevate v R.E.S.P. v 21 letih. • V R.E.S.P. imate lahko osebno naložbo, ali pa družinsko, če investirate za več kot enega otroka v družini. Stan Konda tREGAL Stan Konda CAPITAL Financial Consultant PLANNERS Tel. (905)670-3422 LTD- Fax: (905)670-3121 Investment Funds, - Insurance services -rrsp - rrif tax & EsTATE PlANNING pisma braicev Dear editor, Rarely is the fact recognized by the media that, besides enduring anti-white sentiment from non-whites, white people are also knovvn to be bigoted and evil tovvard other "vvhites". A good example is that of the Canadian peacekeepers who verbally, physically and sexually abused Bosnian patients and nurses at a Bosnian hospital during the Balkans war — inhumane conduct for which, unlike that of the Haiti peacekeeping and Somalia-mission Canadian Airborne rnissions, nobody has been disciplined. Another example is that experienced by a close Slovenian relative of mine, and other Eastern European immigrants to Canada just like him. Ever since he — who's officially catego-rized as "white" — immigrated to Canada in 1951, he has had to deal with bigotry against him due to his thick accent. Some years ago, as a labourer in the resource industries, he — unlike the fluent-English-speaking labourers — was often selected to carry out the very dangerous tasks at hand, but he stood his ground and refused. He was also referred to as, among other things, a "f--g DP [displaced person]" — a label that was typically given to the many "undesirables" such as him. On another occasion, he vvas told by a white police detective that he, the detective, does not care much for people of my relative's ethnicity — "you people are ali the same", he said — and therefore the detective refused to deal vvith him. Furthermore, I myself recall an incident in which I overheard an Oriental-Canadian say that members of my relative's race are "ali the same". Regardless of ali this, he, in our affirmative action day and age, is stili erroneously classified as both a white male and a member of an "advantaged group". Sincerely, Frank G. Sterle, White Ročk, B.C. Uredniški odbor Glasila kanadskih Slovencev se iskreno zahvaljuje vsem spodaj objavljenim naročnikom Glasila za prostovoljne denarne prispevke v naš tiskovni sklad: Henri Novak, Frank Urbančič, John Kristan, Bros Novak, Tone Seljak, LeanderŠkof Frank Steržaj, Josephine Pfeifer in Rudolf Susel. (Sprejeto do izida Glasila. Ostali prihodnjič.) — Uredništvo Iz VELIKE PRATIKE Marec Suščev prah in kup zlata-iste vrednosti oba. Sušca veliko megle, dobro leto nam daje. Sv. Jedert (17.) lepa dobro letino obeta. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če da Rupert (27.) lepe dni, se seno lahko suši. Cenjeni, K svojemu čeku za naročnino dodajam čestitke novemu uredniškemu odboru v upanju, da bo ostala sedanja vsebina in književna raven Glasila na isti višini tudi v bodoče. " Čeprav nočem začeti nove "črkarske vojne" glede vprašanja, če je v angleščini bolj pravilno "Slovenian" ali "Slovene", bi želel, da uredniški odbor končno odloči in dosledno uporablja "Slovenian" v vaši publikaciji (The voice of Canadian Slovenians). Čeprav je teoretično "Slovene" sprejeta angleška alternativa za besedo "Slovenec", vendar ima "Slovene" (kakor "nigger") v angleščini poniževalen prizvok (podobno kot "windish" v nemščini). Zato tudi nisem spremenil svojega imena v "Scoff". Bralce Glasila, ki so maturirali na Klasični gimnaziji v Ljubljani, bo verjetno zanimalo, da je tam izšla knjiga v foliju pod naslovom LJUBLJANSKI KLASIKI 1563 -1965. Ta zbornik ima 725 strani in tudi imena 6731 maturantov v dobi štirih stoletij. Med odličnjaki sta omenjena tudi Zhop Mathias (1814) in Prescheren Franciscus (1819). Zbornik je izšel v samozaložbi koncem leta 1999, ob stoletnici zgradbe ljubljanske Klasične gimnazije. Posvečen je profesorjem, ki so s širino humanistične vzgoje vtisnili neizbrisen pečat našemu znanju, delovnim navadam in značaju.. Glavni namen te publikacije je podpreti gibanje za uvedbo popolnega osemletnega klasičnega študija, ki ga je LRS uradno ukinila leta 1958. Leander Skof, Toronto, Ontario Turnkey Steel Mili Equipment Titan 2300 Forbes Street, Whitby, Ontario Canada L1N 8M3 Tei: 905 721 1200 Fax: 905 721 1204 VVebsite: http://www.dynexeng.com Email: pkoslik@dynexeng.com ROCKWOOD OPTICAL owner: MARJAN MOZETIČ • Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prompt Service • Repa i rs Rockvvood Mail 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625 6444 Leadership Management Canada INC. Mastering Leadership Frank J. Kreze President Licensee e-mail: fkreze@bar.imag.net Pager: 4163185821 @pcs.cantelatt.com 192 Park Avenue Holland Landing, Ontario L9N 1J7 ALDERMDOD JEVBIJKf Miro or Peter Rak \vill be happy to discuss with you ali the characteristics of Diamonds and other precisius stones. Aldenvood Plaza 857 Browns Line Etobicoke, ON, M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429 KULINA.RIKA Kuminove pogačice Potrebujemo 1 strok česna, 30dag krompirja, 30 dag moke, 1/2 vrečke pecilnega praška, 2 žlički olivnega olja, 2 žlici kumine, 3 dag nastrganega parmezana in I jogurtov kozarček mleka, po možnosti pa še žlico ali dve sesekljanega drobnjaka. Krompir narežemo na drobne koščke ter skupaj s strtim česnom in malo vode dušimo do mehkega. Česen odstranimo, krompir pa odcedimo in malce pretlačimo. Dodamo še preostale sestavine, prihranimo le zvrhano žlico parmezana. Testo na površini, pouti z moko, narahlo pregnetemo, da postane gladko, nato ga zvaljamo na 2 cm debelo in zrežemo z manjšim okroglim obodom. Pogačice preložimo na pomaščen pekač, potresemo s parmezanom in pečemo v zelo vroči pečici približno 20 minut, da narastejo in poijavijo. HUMOR Neka starejša gospa pride na banko, kjer mora podpisati ček. "Kako pa naj to naredim?" "Čisto preprosto gospa: podpišite se tako, kot to naredite na koncu pisma!" "Prav:" "Poljublja vas teta Neža!" "Očka, danes sem videl štiri muhe. Dve sta bili ženskega, dve pa moškega spola." "Kako pa si ugotovil njihov spol?" "Dve sta se gledali na ogledalu, dve pa sta zlezli v pivsko steklenico!" Prometni policist ustavi drveč avto in vpraša voznico: "Le kako morete z devetdesetimi drveti skozi naselje?" "Oprostite, tako stara sem videti samo zaradi klobuka, ki ni več v modi." GRADBENO PODJETJE JOE KASTELIC LIMITED KVALITETA, KI JI VSEKAKOR LAHKO ZAUPATE Tel: (416) 255*2085 Home: (905) 2715538 770 Browns Line Toronto, Ont. M8W 3VV2 MIHAEL ACTION INTERNATIONAL MEC GROUP LIMITED MIHAEL LUZAR TEL905-27I-0672 OR: 416-737-6813 FAX 905-271-7383 IN SLOVENIA: 011-386-68-848-50 E-Mail: mihaei@ihome.com REPRESENTING ALL RHEEM PRODUCTS IN SLOVENIA AND REPUBLICS OF FORMER JUGOSLAVIA WE PROVIDE DESIGN AND INSTALLATION OF ALL TYPES AND SIZES OF HVAC SYSTEMS -INDUSTRIAL / RESIDENTIAL / COMMER-CIAL / INSTITUTIONAL / SPECIALIZED FACILITIES - EQUIPMENT CAN BE PURCHASED AND ARRANGED FROM CANADA OR SLOVENIA John Recel EI5513 105 Riverhead Drive Etobicoke, Ontario M9W 4H1 Tel: 416 741 7374 Fax: 416 741 7372 Pager: 416 331 3641 WH1Z A TOP LINEN OWNED AND OPERATED BYTHE GRBAVAC FAM1LY LINENS FOR ALL OCCASIONS. LARGE VARIETY OF COLOURS. LET US HELP MAKE YOUR EVENT COMPLETE 142 STAPELTON AVE. HAMILTON, ON. L8H 3N8 TEL: 905 545 1316 FAX: 905 545 7869 WATS 1-800-263-8623 Antliony Klemencic B.Sc., LL.B. SLOVENSKI ODVETNIK Tel: (416) 251-5281 Fax: (416) 251-0029 332 Browns Line Toronto, M8W 3W2 929 Pantera Drive Mississauga, Ontario Canada, L4W 2R9 Phone: 905/625-9865 Fax: 905/625-5417 e-mail:tgm@topgrademolds.com Web site: w w w. top grade molds.com TOP GRADE MOLDS, LTD President: Joe Slobodnik Quality since 1964 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA 747 Brown's Line Etobicoke, ON, M6W 3V7 Tel. (416) 252-6527 636 Euclid Ave. Toronto ON. M6G 2V9 Vse bančne usluge nudimo pod izredno konkurenčnimi pogoji. J.M. DIE Limited 909 Pantera Drive Mississauga,Ontario L4W 2R9 Tel: 905 625 9571 Fax: 905 625 2855 CUSTOM MANUFACTURES OF METAL STAMPING DIES Complete engineering design and manu-facturing for metal parts and tooling Fully computerized technologicaliy ad-vanced CAD, CAM and CNC machinery Production machinery up to 500 tons and 72x i 20" capacity President: Joe Skof koledar prireditev 2000 calendar of events Toronto 4. marec Slovensko letovišče, Pustni banket na 739 Browns Line 12. marec Župnija Brezmadežne, Misijonska tombola 25. marec Kanadski slovenski kongres, Občni zbor na 739 Browns Line 26. marec Nastop igralske skupine Lipa Park, St. Catharines na 739 Browns Line 1. april Kanadski slovenski kongres - Občni zbor - Dom Lipa 9. april Novi rod. Otroški koncert na 739 Browns Line GREEN ACRES MOTEL 1303 Lakeshore Rd. E. Mississauga, ON L5E 1G5 Tel: (905) 278-6910 West Side Toronto Adjacent to Downtown Toronto Via Expressways FAMILY MEAT & DELICATESSEN Na razpolago imamo vse vrste domačih izdelkov, prekajeno meso, po naročilu odojčke, pečene na ražnju. Za najboljšo postrežbo sta na voljo: Mary ali Richard 278 Brown's Line Toronto, ON, M8W 3T5 416 255-1098 Zobni zdravnik Dr. A. P. Kačinik Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401 (Bloor-Sherbourne subway) Toronto, ON, M4X 1W4 Tel: 416.922.1161 ROČK GARDEN CAFE Owner: BORIS MOZETIČ w v 760 Brant Street Burlington, Ont. 905 / 632-8465 P. I. CONSTRUCTION Ivan Pezdirec General Renovation Commercial and Residential Lating Drywall Acosting Ceiling Tiles Fager: (416)600-2909 Fax: (905) 625-2990 1139 Talka Cr. Mississauga ON, L5C1B1 Hamilton, Kitchener, Niagara 4. marec Sv. Gregor - Pustovanje 4. marec Slovensko Kulturno Društvo Sava Kitchener - Lovski banket 5. marec Župnijska katoliška ženska zveza - Letni bazar 19. marec Slovensko društvo sv. Jožefa Hamilton - Letni banket 25. marec Društvo Lipa Park - Banket 25. marec Bled — Lovski in ribiški banket 2. april Lipa Park - Občni zbor 8. april Bled - Prireditev 9. april Bazar - Katoliška ženska zveza pri sv. Gregorju Velikem 23. april - VELIKA NOČ 29. april - Slovenski Park - Vinski sejem 29. april - Kulturno društvo Triglav - Občni zbor 30. april - Sv. Gregor Veliki - Župnijski banket