Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 dm Izhaja vsak petek ob 14. — Naročnina zniiäa mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostsivo na dom po raznašalcih 5.50 din, za inozemstvo 10 din — Uredništvo: Celjc, Strossmaycrjeva ulica štev. 1, prilličjc, dcsno; uprava: lcvo — Telefon Stev. 65 — llačun pri poštncm čekov- nem zavodu v LJubljani Stcv. 10.GGG Leto XXII. Celie, petek 25. oktobra 1940 Štev. 44. Program mladih Izboljšanje vseh pogojev našega političnega, socialnega, gospodar- in kulturnega življenja z reforma- mi, ki odgovarjajo našim potrebam in domačim razmeram, obenem pa I moralno preporoditi vso našo dru- bo in vsakega poedinca v njej, da se usposobimo za delo v korist skupnosti — to bodi naše delovno ! povelje! i II. Prehajamo k drugemu, najvažnejše- mu delu: k socialnim načelom. Ravno v danasnjih časih se vidi, ikako potreben je socialni program, in čuti se njega pomanjkanje! Sedanja vojna bo pospešila preobraz- b'o socialnega in gospodarskega življe- nja tako med narodi, kakor v narodih samih. Preobraziti moramo socialno go- spodarski red po naših posebnih prili- kah in duhu ter uvaževati vse zdrave prvine našega socialno gospodarskega sestava in upoštevati sprejemljiva izku- stva tujili reform in sistemov obče vrednosti. Najti moramo sebe, da bo nov red zrasel iz nas, iz naših moči, da bo nosil znamenje naše družbene izvirno- sti. Ostati moramo gospodarji svojega duha, ki je mlajši, elementarnejši in plodnejši, kot je duh mnogih drugih na- jrodov. Vsako nasilje tuje miselnosti nad našo, bi nas spridilo v bistvu in iz- tirilo s samostojne življenjskc poti. Poedinčeve in družbinc dolžnosti in pravice izhajajo iz naravo človeške osebnosti in družbinega namena. Vsako sožitje v družbi zahteva samo po sebl socialno vezanost njenih članov. Iz nujne odvisnosti posameznika od druž- be izhaja nujna omejitev njegove svo- bode, ki jo določajo prisilna določila urejene družbe v varstvo sočloveka in skupne koristi. Posameznik je vezan v tistem svojem delovanj», ki sega s svo- jimi posledicami izven njegove osebno- sti v škodo družbe. Poeclinec bocli nedo- taknjen v svojih naravnih osebnih pra- vicah: življenja, svobode duha in vest! ter enakopravnosti v družbi. Dolžnost. je pravica — pravica je dolžnost! Dru- žba je stvarna in moralna bitnost, ka- tere inamenu, volji in delavnosti ista podrcjena v naznačenem smislu vsak poedinec in ustrezno vsaka manjša skupina v njenem okviru. Upravičena zahteva je vedno združljiva s skupno koristjo, zato ni poedinec, nego skup- nost izhodišče za določitev razmerja pra- vic in dolžnosti med poedincem in družbo. Vsi člani družbe morajo biti popolno- ma cnakopravni. Vsem enake dolžnosti — vsem enake pravice! Staro plemstvo je zakopano, novega ni in ga me sme biti! Poznamo samo plemstvo najkorist- nejših in najdelavnejših — plemstvo dela! Čas zapostavljanja žena je za nami! Ženi enake pravice, cnako odgovoraost, kakor jo ima mož v javnem, političnom, kulturnem iii socialnem ter gospodar- skem življenju in delovanju! Družina je vir življenja in z državo najvažnejši vzgojni činitelj. Družina mora ušivati čim večjo zaščito države, družba pa mora omogočiti mlademu človeku, ki je moralno, umstveno, po- klicno in telesno dozorel, da si čimprej ustvari družinsko ognjišče! Vsak delaven eloveik ima pravico do dostojnega življenja. Deiati mora vsak- do, delo jo dolžnost! Dolžnost družbe pa je, da preslcrbi vsakemu claim delo. Pra- vico do dela ima jo prvenstveno držav- ljani. Plačilo mora biti delu primerno! Konkretno se mora primerni eksistenč- ni minimum določati po socialni funkci- ji pocdinca. Človeško delo ni trgovsko blago. Vsakdo naj ima čas in sredstva tudi za duhovno življenje! Kakor eksi- stenčni minimum, mora biti določen tudi maksimum. Odstranjeni morajo biti vsi asocialni in nečloveški nesmisli, da bi kdorkoli krivično trpel pomanjkanje sredi izobilja in da bi se dobrine skri- vale, kopičile ali celo unicevale sredi lakote! Hitlerievi pojvefi z Lavalom, Ftancom in Petainom Pred velikimi dogodki v severnf Airiki In Sredozemlju — Letalska vo|na — Ofvorifev ceste skozi Blrmo — Siamske zahteve — PoloZaj na Baikanu — Tesno sotfefovanje Zdru- xenih držav in Veiike Britanije Nemski kancelar Hitler in podpred- sednik i'rancoske vlade Laval sta sc v torek sestala v Parizu, O vsebini njun >- ga razgo\ora, ki ga smatrajo \ Parizu za najvažnejši dogodek po premirju, se širijo le razna ugibanja. Ni izključeno, da je šlo za mirovna pogajanja in za vprašanja tesnega sodelo\anja Francije z Nemčijo in Italijo. V sredo se je kancelar Hitler sestal na francosko-španski m«^ji na i'rancoskem zasedenem ozemlju z g«;neralom Francom ob prisotnosti nemškega in španskcga zunanjega ministra in vodilnih vojaskili osebnosti. Kakor menijo nekateri listi, so se razgovori nanašali na vprašanje prehcda nemške vojske skozi Španijo v stiAerno Afriko ter na zasinlbo severoza- padne afriške obale. Vse kaže, da se pri- pravljajo usodni dogodki v Sredozemlju in v severni Afriki. V eetrtek se je kancelar Hitler sestal na neki mali železniški postaji na zase- denem francoskem ozemlju s šefom francoske države in predsednikom fran- coske vlade marsalom Petainom. Nju- nemu razgovoru sta prisostvovala tudi nemški zunanji minister von Ribben- trop in podpredseilnik francoske vlade Laval. V severovzhodni Afriki še vedno ni prišlo do večjih vojašldh akcij med angleškimi in italijanskimi četami. Pred dnevi je prispel angleški vojni minister Eetrolejsko ozemlje in ne- katera pristanišca ob Črnem morju. Ne- kateri listi so poročali, da bodo nemške čete poslane tudi v Bolgarijo in da uteg- ne priti kmalu do oboroženega konflikta me%tn bo ostalo trajno hvaležno vsem in j vsakomur, ki se bodo s plemenito vne- i mo potrudili za letošnjo narodno zbirko. ' V zavesti velikega pomena takega de- la v prid bratom in sestram na meji pa smo globoko prepričani, da bo letošnja narodna zbirka častno uspela. Popoln uspeh prizadevanj naj dokaže naMo narodno zavest, zato naj bo sode- lovanje pri narodni zbirki častna dolž- noet slehernega Slovenca. Bratom in sestram na meji — pomoč S Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Poiitika | Driavm in samoupravrnš j usluihencs ne smejo biti < najslabse plaiani! \ Iz brošure »Politična, gospodarska in | socialna načela«, ki jo je izdala omla- dina Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani, posnemamo: Dosedanje postopanje z javnimi usluž- benci v pogledu njih prejemkov in na- predovanja jemlje voljo do vestnega dela tudi tistim sposobnim ljudem, ki so j se odločili za javno službo, a priteguje v javno službo one, ki niso našli drugega boljšega izhoda. To ne more biti brez skodljivih posledic za izvrševanje služ- be same. Slabo materialno stanje javnih U3lužbencev jemlje ugled državi, ki jo vprav oni predstavljajo. To opažamo posebno v obmejnih krajih, kjer priha- jajo v stik z državami z drugacnim poj- movanjem in obravnavanjem problema javnega uslužbenca. Težko materialno stanje zavaja potem posameznike k raz- nim postranskim poklicem, na nepravil- nosti in stranpota, od česar trpi pač v prvi vrsti služba in država. Delu, položaju in vsakokratnim raz- meram odgovarjajoče plačilo bo priteg- nilo v javno službo najboljše ljudi. Ta- Z današnjimi socialnimi potrebami in njih zadovoljitvijo je nezdružljivo libe- ralistično pojmovanje zasebne lastnine kot neomejene pravice svobodnega raz- polaganja z njo in tako tudi kot temelja za družabno in često politicno premod, ki jo neopravičljivo daje. Nov druž- beni red zahteva in mora dati zasebni lastnini nov pojem — omejljive pravice. Zasebna lastnina ne sme biti sredstvo socialnega in gospodarskega izkorišča- nja sočloveka. Država mora izvesti po- polno iip;rarno reformo in preprečiti prehajanje acmlje v nekmečke roke! Proizvajalna sredstva javnega interesa morajo biti' pocn:T;užabljena, proizvajalna sredstva omeiev^ga interesa pa uspešno nadzorovana. Duševni in ročni delavec imata pravi- co do počitka in razvedrila, ki ga mora zagotoviti obvezno urejen delovni čas in letni dopust ob nezmanjšanih prejem- kih. Končni cilj državne socialne za- ščite in skrbstvene politike mora biti splošno, obvezno in stvarno zavarovanje vseh državljanov in socialno važne imovine. Vsaka imovina državljanov na javnih položajih in zasebnikov, ki je dvomlji- vega izvora, mora biti podvržena pre- gledu objektivnega organa javnega za- upanja. Družba mora biti opremljena z učinkovitimi sredstvi s povratno moč- jo za vse še nepreiskane in nekaznovane ter bodoče zločine proti socialnim ko- ristim! ko bomo ustvarili zdrav uradniški apa- rat, ki nam je nujno potreben. za izva- janje nakazane splošne, socialne in go- spodarske politike. Zdrave državne fi- nance nam morajo omogočiti ta izdatek; potem bomo od našega uradništva za- htevali polno aktivnost. Lika Kakor poroča splitski »Narodni list«, so priredile splitske maturantke izlet po Liki. Po povratku je dobila skupina ten maturantk nalogo, da opiše svoje vtise z izleta po Liki. Večina je pouda- rila v svojem opisu, da so skoraj v vsaki hiši videle lik kralja Aleksandra. Strpnost... Katoliška »Hrvatska straža« je ob- javila nedavno sledeče: »Najdejo se mediokritetni dvonožci, ki branijo to beograjsko četo, ki postaja v času svo- jega bivanja v Delnicah absoluten go- spodar vcčernega življenja v našem parku ... Delniška javnost zahteva od oblasti, da jo za vedno osvobodi teh ru- šilnih elementov. Naj pridejo k nam naši hrvatski študenti, srbski pa naj ostanejo, kjer so«. K temu pripominja »Sokolski glas- nik«: Zares, ne samo krščansko po du- hu, temveč tudi dostojanstveno po tonu. Jadransko morje Splitski »Narodni list« objavlja: »More«, glasilo zagrebške »Jadranske straže«, mesečnik za pospeševanje hr- vatskih pomorskih ciljev, pospešuje te cilje v vseh dosedanjih 5 številkah z iz- ključitvijo Jugoslavije. Nje v vseh teh petih številkah sploh ne omenja. V zadnji, 5. številki iznaša skoraj na pol- nih dveh straneh dejstvo, da se je 12 kmetic iz Virja odpočivalo nekoliko dni na Jelsi. Ta moment — pravi list »More« — je posebnega kulturnega in pomorsko propagandnega pomena! Buči, buči, morje Adrijansko ...! PAZI, KAJ GOVORIŠ! SOVRAŽNIK PRISLÜÄKUJE! Stran 2. »NOVA I>OBA« 25. X. 1940 Štev. 44. Oomače vestf PPKIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla zaradi praznika Vseh svetnikov že v četrtek 31. t. m. popoldne. Dopise za to številko bomo sprejemali do torka 29. t. m., nujne dopise pa še do srede 30. t. m. dopoldne. —• Trgovinski sporazum med Jugosla- Hjo in Nemčijo je bil podpisan v soboto v Beogradu. S tern sporazumom je ure- jena vrsta gospodarskih in finančnih vprašanj. Protokol o sporazumu se na- naša na povišanje tečaja nemške marke od 14.80 na 17.82 din, na ukinitev dose- danjega preferencialnega sistema ter na razdelitev kontigentov v našem uvozu in izvozu za 1. 1940-41. Obenem je bilo rešenih še mnogo drugih vprašanj. S tem se je v mnogočem izpremenila dose- danja osnova gospodarskih odnošajev med obema državama. Po tem sporazu- mu nc bomo izvažali v Nemčijo pšenice, pač pa več koruze in lesa. — Uredba o zaščiti najeimiikov. Mi- nistrski svet je izdal uredbo, ki ome- juje pravico hišnih lastnikov glede od- povedanja stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uredba določa, da sme hiš- ni lastnik odpovedati najemninsko po- godbo samo: 1. če potrebuje stanovanje ali poslovni prostor zase ali za svoje oženjene sinove in omožene hčere; 2. če je treba zgradbo porušiti in namesto nje zgraditi novo; 3. če najemnik ne plača najemnine najkasneje v enem me- secu od dne, ko bi jo moral plačati; 4. če najemnik uporablja ali izkorišča pro- store v druge svrhe nego je njihov namen, ali v nasprotju s pogodbo daje prostore v podnajem ali jih namerno, odnosno po malomarnosti kvari, tako da se poškodujejo; 5. če najemnik ali nje- govi sostanovalci ali njegovi podnajem- niki nemoralno ali pohujšljivo žive v stanovänju ali če hudo otežujejo biva- nje hišnemu lastniku ali drugim stano- valcem v zgradbi; 6. ee so bili najemnik ali člani njegove rodbine sodno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, prizadejanih hiš- nemu lastniku ali članom njegove rodbi- ne, razen v primeru, da so bili k take- mu dejanju od njih izzvani. Razveljav- ljajo se vse določbe najemninskih po- godb, ki so bile že sklenjene ali bodo sklenjene, kolikor so v nasprotju z gor- njimi določili, ki veljajo v primeru pro- daje tudi za novega lastnika zgradbe. Odpovedi strankam, sporočene pred uve- ljavljenjem te uredbe, se bodo, kolikor do tega dne niso bile pravno veljavne, presojale po določbah te uredbe. Ured- ba je stopila v veljavo z objavo v »Služ- benih novinah« in velja zaenkrat za do- bo enega leta. — Beograjska univerza zaprta. Za- radi političnih demonstracij na beograj- ski univerzi je vseučiliški senat včeraj sklenil, da se predavanja na univerzi prekinejo in da se univerza zapre do 5. novembra. — Židje na naših šolah. V smislu uredbe o omejitvi vpisovanja otrok ži- dovskega rodu v naše sole bo lahko v Sloveniji obiskoval srednje äole samo eden 2id, meščanske sole pa nobeden. Učiteljišča in višja pedagoška sola so brez Židov. — Letalska katastrofa pri Borovu. Točno dva meseca po katastrofi pot- niškega letala na Velebitu je v torek po- poldne stnnoglavilo potniško letalo Aeroputa blizu Borova na zemljo. Pri katastrofi je našlo smrt sedem oseb, pet pa jih. je bilo ranjenih. Med mrtvimi je tudi pilot, 35-letni Otmar Krepel, sin orožniškega narednika v p. g. Petra Krepla v Velenju in brat trgovskega zastopnika g. Vilka Krepla v Celju, Po- kojni je bil eden naših najsposobnejših letalcev. Zapušča ženo Olgo, po rodu Če- hinjo, in dveletno hčerkico Vero. — Cena koruze na Madžarskem in pri nas. Na Madžarskem so ceno koru- ze maksimirali tako, da naraste cena od oktobra do maja prihodnjega leta od 14.20 na 21.95 penga za metrski stot ali v naši valuti od 123 na 190 din. Pri nas pa velja metrski stot nove sušene koruze že sedaj 270 din. — Spirit se jc spet podnažil. Cena vseh vrst špirita se je te dni ponovno dvignila. Spirit za mešanje bencina se je podražil od 9 na 10 din pri kg, rafi- nirani spirit stane 16.80 din, gorilni spirit pa 15.50 din za hektolitrsko stop- njo. — Slaba letina pšenice. V naši državi smo lani pridelali 23,488.356, letos pa 15,545.657 metrskih stotov pšenice, torej 7,942.699 metrskih stotov manj nego lani. Padec letošnje produkcije pšenice v Evropi znaša okrog 16 od- stotkov. — VIom v Friscliaufov dom na Okreš- l.ju. Neznan storilec jo te dni vlomil pri kuhinjskih vratih v Frischaufov dom na Okrešlju ter odnesel iz shrambe in omar razna jedila, žganje in perilo. Škoda znaša okrog 1.000 din. :— Ukinjeni potniški vlaki. Železniška uprava bo zaradi znatno povečanega prometa tovornih vlakov ukinila v po- nedeljek 28. t. m. več potnižkih vlakov. V Sloveniji bo med drugimi ukinjen tu- di potniški vlak na progi Celje — Vele- nje, ki odhaja iz Celja ob 19.05 in obratno odhaja iz Velenja ob 20.33. — VIom v Mozirju. V noči na torek je nekdo vlomil v gostilno »Pri pošti« v Mozirju in odnesel razne jestvine. Celieinokolica c »Letalski napad« na Celje brez letal. Odbor za pasivno obrambo v Celju je priredil v torek dnevno vajo v obrambi pred letalskimi napadi. Vajo je vodil poveljnik mcsta in 39. pp. g. polkovnik Tomaševič. Točno ob 14.30 so v znak preteee nevarnosti zadoneli trije streli s topiči, v cerkvah je začelo biti plat zvona in oglasile so se sirene. Pomezne ekipe so bile zbrane na določenih me- stih. V nekaj minutah so se mestne ulice izpraznile, trgovske in druge lo- kale pa so zaprli. Vojaške patrulje so vrgle požarne petarde pri Mestnem mli- nu in okrožnem sodišču. Gabrski ga- silci so odbrzeli na kraj »požara« k Mestnemu mlinu, celjski gasilci pa k okrožnemu sodišču in so stopili takoj v akcijo. Z Miklavškega liriba in hriba sv. Jožefa so se oglasile strojnice. Clani in : članice postaje za prvo pomoč so začeli j nositi »ranjence« v ambulance. V akcijo je stopila tudi kemična ekipa, ki je za- čela odnašati »zastrupljence«. Javljen je bil še požar pri kinu Metropolu in pri Zidanškovi trgovini na Sp. Hudinji, ki i so ga kmalu začeli gasiti. Ob 14.50 so ! vrgli plinske petarde pri cinkarni in Westnovi tovarni, nakar so stopile v akcijo tovarniške ekipe. Dve zažigalni petardi sta markirali požar na poslopju mestnega poglavarstva. Ta požar so celjski gasilci hitro pogasili. Med vajo je opravljala kontrolno službo po me- stu policija, ojačena s pomožno policijo. Ob 15.23 so dali zvonovi in sirene znak, da je nevarnost prenehala. Učinek vaje žal ni bil popoln, ker niso spdelovala letala. c Pričetek predavanj na ljudskem vse- I učilišču. Otvoritveno predavanje bo v ponedeljek 28. t. m. ob 20. v veliki dvo- rani Narodnega doma. Predaval bo mi- nister v p. g. dr. Bogumil Vošnjak o Jugoslovanskem odboru ob 25 - letnici njegove ustanovitve. Predavanje ugled- nega predavatelja, ki je bil sam agilen clan Jugoslovanskega odbora, bo nudilo mnogo zanimivh podrobnosti iz težkih dni borb za naše osvobojenje in nam bo osvežilo spomin na velike žrtve, ki so bile potrebne pri ustvarjanju Jugosla- vije. Vabimo občinstvo, da se udeleži tega nacionalnega predavanja v čim večjem številu. c Jadranski dan 31. oktobra. V pro- slavo osvobojenja našega morja iz ti- sočletnega suženjstva bodo tudi letos po vsej naši domovini proslave z akademi- jami, predavanji ltd., ki jih bodo prire- dili krajevni odbori Jadranske straže. Tudi celjski odbor Jadranske straže pri- pravlja tako proslavo, ki bo v prvih dneh novembra v Mestnem gledališču s sodelovanjem vseh celjskih šol in celj- ske vojaške godbe. O sporedu te prire- ditve bomo še poročali. c Corkvon koncert vojaške godbe. Vo- jaška godba 39. pp. priredi v nedeljo 27. t. m. ob 10.45 dopoldne v Marijini cerkvi koncert v korist siromašnih otrok osnovnih sol. Na sporedu so na- slednje skladbe: C. F. Händel: »Largo«. W. A. Mozart: »Ave verum«. Cesar KINO METROPOL CELJE prcdvaja od 25. — 28. oktobra 1940 najnovejšo rusko muzikalno komedijo M, COM Tega edinstvenega film» ne «mete zamuditit z najznamenitejšo rusko filmsko umet- nico Ljubo Orlovo Ljuba Orfova režiser G. V. Almksandrov in komponist f. D. Dunajevski so Vam znani iz nepozabnega filma »Pastir Kostja« V »VOLGI, VOLGI...« nastopi preko 400 najboljših ruskih glasbeni- kov, plcsalcev in plesalk Matineja v nedeljo ob 10. in 14.: „PREBUJENE STRASTI" Franck: »Panis angelicus«. G. F. Han- del: »Arioso«. Dr. Anton Schwab: »Zdrava Marija« s sopranskim solom gdč. Kirbiševe. Vstopnina 8 din. Ker ima prireditev čisto človekoljuben zna- čaj, vabimo občinstvo, da se je udeleži v čim večjem številu. c Prihodnje gostovanje v celjskem gledališču bo oskrbela ljubljanska dra- ma. Dan gostovanja še ni določen. c Borba krojaških pomočnikov v Olju za povišanjo mczd. Bivše Združenje krojačev in krojačic v Celju je v sep- tembru odpovedalo krojaškim pomoč- nikom kolektivno pogodbo z dne 30. sep- tembra 1938. Na prošnjo organizacije krojaških pomočnikov v Celju je bila v ponedeljek 14. t. m. na mestnem pogla- varstvu pod vodstvom magistratnega komisarja g. Korena prva poravnalna razprava, pri kateri so krojaški pomoč- niki predložili osnutek nove kolektivne pogodbe. Dne 18. t. m. je bila druga poravnalna razprava. Krojaški mojstri so odklonili predloženi osnutek kolektiv- ne pogodbe, češ da želijo počakati na uvedbo skupne kolektivne pogodbe za vso dravsko banovino. Krojaški mojstri ) so predlagali mezdni sporazum in so f ponudili 20-odstotno povišanje mezd, ki j so bile določene v dosedanji kolektivni pogodbi. To povišanje bi znašalo 0.70 ; do 1.10 din na uro. Krojaški pomočniki | so zahtevali povišanje mezd za 40 od- j stotkov, kar so pa krojaški mojstri od- klonili. Pravnalna razprava je bila za- ključena kot brezuspešna. Obi šeite na novo otvorjeno turisfovsko gostilno na Svetini Vedno topla in mrzla jedila — izborna pijača — krasen razgled. Priporoča sg gostilnicarka Angela Kraiun c Cevijarski pomočniki so si izboljšali svoj položaj. Cevljarski pomočniki v l Celju so zaradi naraščajoče draginje | zahtevali od mojstrov kolektivno pogod- bo in povišanje mezd ter prosili mestno poglavarstvo za poravnalno razpravo. Pri prvi razpravi, ki je bila 15. t. m., sta obe strani predložili svoje pismene predloge. Pri drugi razpravi v ponede- { ljek so se mojstri in pomočniki zedinili glede sklenitve kolektivne pogodbe z mezdno tarifo kot dodatkom. Mojstri so povišali svojo mezdno tarifo za nova » dela za 50%, pomočniki pa so svojo j mezdno tarifo za nova dela znižali za 50%. Za stara dela je bila sprejeta ta- rifa, ki so jo predlagali mojstri. Pod- črtati je treba, da so mojstri kakor tudi pomočniki pokazali pri pogajanjih vso uvidevnost. Mezdna tarifa za Celje je v primeri z ljubljansko boljša, pač pa predvideva ljubljanska tarifa še 30-od- stotno draginjsko doklado. Cevljarski pomočniki v Celju doslej še niso imeli kolektivne pogodbe. c Delovanje celjskega obrtništ\ra. Za- radi pripojitve obrtniških združcnj pove- čano Skupno združenje obrtnikov za mesto in srez Celje je imelo pred dnevi prvo sejo uprave. Predsednik g. Stojan Holobar je v začetku pozval obrtništvo na složno delo, ki bo edino zagotovilo uspeh. Omenil je dolžnosti, ki jih ima uprava do združenja in opozoril na po- sledice, ki bi po obrtnem zakonu zadele odbornike, ki bi ne delovali v korist obrtniških ustanov in bi jim skušali ško- dovati. Za blagajnika, ki bo vodil ra- čune 'in pregled o vsem denarnem po- slovanju, je bil določen g. Rudolf Per- dan. Pravilnik za odscke pri združenju je že izdelan. Poverjeništvo Skupnega združenja obrtnikov bodo osnovana v Zalcu, Braslovčah in na Vranskem. Vsi zunanji mojstri naj prijavijo združenju k izpitu vse svoje učence, ki jim je po- tekel čas učne dobe. Predsednik izpitne komisije za one stroke, ki nimajo spo- sobnega učitelja, bo obrtni komisar. Onim strokam, ki imajo za vodstvo izpi- tov sposobne ljudi, naj se dovoli, da sami vodijo izpitne komisije. V pisarni Skupnega združenja obrtnikov bo poleg tajnika namcščcna še uradniška pomož- na moč. Skupno združenje bo poslalo banski upravi predstavko, da bi se ho- norarji strokovnih učiteljev na strokov- nih šolah, ki so člani združeuja, izena- čili s honorarji ostalih učiteljev. c Rekorden obisk na sokolski tomboli v Celju. Socialni odsek celjske sokolske župe je prircdil v nedeljo popoldne ve- liko tombolo pred Narodnim domom na Dečkovem trgu. Tombola je bila rekord- no obiskana, saj ji je prisostvovalo nad 4.000 ljudi. Glavne dobitke so zadeli: prvi dobitek (3.000 din gotovine) želez- ničar Valentin Imenšek iz Maribora, drugi dobitek (šivalni stroj) tovarniška delavka Jožefa Kosova s Polul, tretji dobitek (kolo) dijakinja Vera Pečniko- va iz Celja, četrti dobitek (kolo) dijak Zoran Sčuka iz Celja, peti dobitek (ko- lo) zasebna uradnica Hedvika Hiklova iz Celja, šesti dobitek (kolo) kuharica Jcžefa Matavževa iz Celja, sedmi do- bitek (moko) pečar Jakob Podgoršek iz Celja, osmi dobitek (premog) torbar Henrik Dejak iz Celja, deveti dobitek (drva) trgovski vajenec Valter Špeglič iz Celja, deseti dobitek (plašč) kapetan Tihomir Djordjevic iz Celja, enajsti do- bitek (uro) redov Borivoj Magdinovič iz Celja, dvanajsti dobitek (moko) dija- kinja Sonja Lavrenčičeva iz Celja, tri- najsti dobitek (moko) delavec Avgust Goršek s Prankolovega. c Delovanje podinladka Aeroklub» v Celju. V sredo zvečer je bil na n. drž. realni gimnaziji v Celju občni zbor pod- mladka Aerokluba »Naša krila« v Ce- lju. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi direktor g. Bračko in nadzornik podmladka g. prof. Cadež. Po otvoritvi je direktor g. Bračko poudaril potnen delovanja podmladka Aerokluba in po- zval Clane, da se z vso resnostjo okle- nejo dela v tej organizaeiji. Sledila so poročila, iz katerih je razvidno, da je podmladek v minulem šolskem letu na- pel vse svoje sile in storil vse, da bi dosegel svoj eilj: da seznani mladino z letalstvom. Za sedanje šolsko leto je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Alojz Makuc (7a), podpredsednik Dra- go Šimenko (7a), tajnik Marjan Sadar (6c), blagajnik Zoran Jerin (6c), knjiž- ničar Dušan Nendl (4c). Pred nekaj dnevi je bil ustanovni občni zbor pod- mladka Aerokluba na I. drž. realni gimnaziji v Celju. Izvoljen je bil nasled- nji odbor: predsednica Anica Uršičeva (8a), podpredsednik Franc Coklin (7a), tajnica Božena Rihtarjeva (6a), bla- gajnik Peter Rus (5a). Nadzorstvo nad podmladkom na I. drž. realni gimnaziji je prevzela ga. prof. dr. ing. Marija Perparjeva. Na obeh gimnazijah ima podmladek preko 700 članov. c Gradnja sodne palace. Za danes ob 11. je bila pri tehničnem oddelku ban- ßke uprave v Ljubljani razpisana druga pismena ponudbena licitaeija težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih del za gradnjo sodne palace na Glaziji v Celju. c Mbdernizacija hodnika za pešce ob Mariborski cesti je pričela v torek. Hod- nik bodo od rudarske sole do Kovinar- ske ulice asfaltirali v širini 3 m. Delo je prevzelo zagrebško podjetje A. Res. c Iz poštne službe. Višja poštna kon- trolorka gdč. Olga Ropotarjeva je pre- imeščena iz Podčetrtka spet v Celje. c T(H?aj za učenje ruskega jczlka pri- t| redi Kolo jugoslovenskih sester v Celju tudi letos. Tečaj bo dvakrat na teden l v večernih urah v Narodnem domu proti ] primerni pristojbini. Samo oni, ki hočejo i pouk obiskovati redno, naj se javijo z ; dopisnico Kolu jugosl. sester. Vse osta- : lo, kakor čas in drugo, bo sporočeno po- zneje. Štev. 44. »NOVA DOBA« 25. X. 1940 Stran S. c Zaključni račun o Rospodarstvu mestno občine celjskc, njenih podjetij in skladov za obračunsko leto 1939-194Q bo v smislu § 122. zakona o mestnih občinah razpoložen na obči vpogled pri mestnem računovodstvu v dobi od 28. t. m. do vštetega 4. novembra ob na- vadnih uradnih urah. Morebitne ugovore je treba vlagati v navedenem roku pi- smeno pri mestnem poglavarstvu. Pra- vico do vpogleda in ugovorov pritiče vsakemu članu mesta Celja, -kakor tudi vsaki osebi, ki od katerega koli dohod- ka v mestu Celju plačuje državni nepo- sredni davek. c Za začasnega prevzemnilta odvet- niškc pisarnc pokojnega g. dr. Gvidona Serneca v Celju je imenova» odvetnik g. dr. Juro Hrašovec. c Gospodinjska in kmečka nadaljeval- na šola v Celju. Tudi letos bo pouk na gospodinjski in kmečki nadaljjevalni šoli v Celju. Zato naj se javijo učenci v pisarni šolskcga upravitelja, učenke pa pri učiteljici ge. Antoniji Kovačevi na II. deški narodni šoli v Celju v Ko- menskega ulici. c Fovišanjc stanarine je kaznivo. Srcsko sodišče v Celju je nedavno oprostilo 41-letno Marijo Wonischevo, hišno posestnico na Dečkovi cesti 21 v Celju, ki je bila ovadena, da je s 1. oktobrom povišala Mirku Hvalcu sta- narino od 400 na 450 din in s tern za- grešila prestopek po členu 11. - II. ured- be o pobijanju draginje. Državno tožil- stvo je vložilo proti oprostilni sodbi priziv. Okrožno sodišče je spoznalo Marijo Wonischevo za krivo in jo je obsodilo na 10 dni zapora in 300 din dename kazni. c Uršulin sejem. Letni kramarski in živinski sejem, ki je bil v ponedeljek v Celju, je bil slabo obiskan. Bilo je malo prodajalcev, še manj pa kupcev. Neka ženska je na sejmu ukradla kmetici iz celjske okolice iz predpasnika 200 din in izginila. Drugih žepnih tatvin ni bilo, ker je policija že zjutraj prijela neka- tere sumljive tipe in jih pridržala čez dan v zaporu. Policija je aretirala na sejmu krošnjarja Luko P. in Franca T., ki sta kupila pri nekaterih celjakih tr- govcih blago in ga hotela prodajati s 400-odstotnim dobičkom. Oba so izročili sodišču. c Na celjskem trgu so se izmed vse- ga blaga še najmanj podražile sladko- vodne ribe. Tako prodjgja^jo sedaj žlaht- ne ribe po 25 din, pb'öWVi' po 45 din kg, cena savinjskih belic pa je ostala ne- sprementena in znaša 12 din kg. Slad- kovodne ribe so v Celju še vedno ce- nejše nego v drugih mestih. c Krompir bo prodajala raestna obči- na v soboto na celjskem trgu po 1.75 din kg. c Smrt us;ledneRa narodnega moža. V šmarjeti pri Celju je umrl v ponede- ljek v 80. letu starosti posestnik g. An- ton Hajnšek, oče učitelja g. Franja Hajnška in bivši župan pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Pokojni je bil znača- jen ter odločno naroden in napreden mož. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. V sredo do- poldne so ga položili ob veliki udeležbi prebivalstva na vojniškem pokopališču k zadnjemu počitku. Antonu Hajnšku bodi ohranjen Časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Žctev smrti. V ccljski bolnici so umrle: v soboto 46-letna posestnikova žena Frančiška Leskovškova iz Mestinj- ske vasi pri Zibiki, v ponsdeljek pa 34- letna delavčeva žena Marija Krulčeva z Zvodnega pri Teharju in 29-letna de- lavčeva žena Angela Makova iz šešč pri Št. Pavlu. N. p. v m.! c Obupno dcjanjc goHtibiičarkc. V sredo zjutraj so našli na Ložnici pri Celju 40-letno gostilničarko Matildo Pocajtovo, ki je imela v najemu gost.il- no »Pri lovcu« na Ložnici, rartvo v njcni spalnici poleg gostilne. Pocajtova je bila zvečer prinesla v svojo sobo oglje, ga zažgala v škafu in legla v posteljo. Strupeni plini, ki so se razviiali iz tle- čega oglja, so jo zadušili. Pocajtova je bila ločena. Kaže, da je izvršila samo- mor zaradi družinskih razmer. Pckojno so po komisijskem ogledu prepcljali na bolniško pokopališče in jo tam položili I k zadnjemu počitku. čemer rau je prerezal osrčnik in aorto. j Sokler se je zgrudil in je v nekaj mi- i nutah izdihnil. Razprava proti Rajtcrieu je bila v torek na okrožnem sodišču v Celju. Rajterič se je zagovarjal s silo- bran om, o katerem pa se sodišče ni mo- glo prepričati. Miha Rajterič je bil ob- sojen na 2 leti robije in izgubo častnih jj pravic za dobo 2 let. c Namesto v samostan — v kaznilni- co. V noči na 10. julij je 25-letni, v Hrastnik pristoini Miha Salobir, krojaš- ki pomocnik brez stalnega bivališča, viomil v sobo Friderika Scverja iz Gradca v zdravjUšču Hrvatskem stanu v Rimskih toplicah in ukradel velik kov- čeg z obleko in perilom v vrednosti 13.297 din. Ko je Salobir 11. julija zju- traj korakal po cesti med Laškim in Šmarjeto, so ga zalotili qrozniki in are- tirali. Pri njem so našli del ukradenih predmetov. Salobirja so orcžniki za- časno zvczanega na rokah in nogah za- B r a t o m in ses tra m na mejj --- pomoč! lO. november 1940 Oružba sv. Ciril a in Meioda c Nenadna smrt siromašnega slepca. V sobi za reveže v hotelu »Zvezdi« v Gosposki ulici v Celju so našli v torek zvečer mrtvega slepca, ki se je preživ- ljal z igranjem na citre in petjem. Slep- ca, v katerem so spoznali 52-letnega, v Hrastnik pristojncga Karla Kebra, je očividno v spanju zadela kap. Truplo so prepeljali na bolniško pokopališče in ga tam pokopali. c Tri leta robije, ker je povzroeila smrt mlade žene. Pred tričlanskim se- natom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjala v torek 35-letna delavka Amalija Barbejcva iz Retja pri Trbov- ljah. Okrožno sodišče v Celju je že 10. septembra obsodilo Barbejevo zaradi od- prave telesnega plodu na 5 mesecev strogega zapora pogojno za dobo 4 let. Ta kazen pa Barbejeve ni izmodrila. Ze drugi dan po obsodbi je odpravila plod 17-letni delavčevi ženi Julki Žoharjcvi v Retju pri Trbovljah. Zoharjeva je za- radi posledic umetno povzroeenega splava in zasttupitve 22. septembra umrla. 26-letni mož Žoharjeve ni mo- gel preboleti smrti svoje žene in si je v obupu vzel življenje. Amalija Barbejeva je bila obsojena na 3 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Zaradi te obsodbe je postala tudi 10. septembra izrečena pogojna kazen 5 mesecev strogega zapora ne- pogojna. c Uboj v gostilni. Dne 15. septembra zvečer se je 35-letni posestnik Miha Rajterič iz Brezovice pri Bizeljskem v gostilni Ide Kovačičeve v Spodnji Sušici pri Bizeljskem sprl z Miho Soklerjem, ki je bil zaradi telesne poškodbe že šti- rikrat kaznovan. Sokler je v prepiru udaril Rajteriča z roko po obrazu tako, da se je Rajteriču vlila kri iz npsa. Gostilničarka je nato potisnila Rajte- rica v vežo. Tam je Raj ter ič pograbil nož in sedel za mizo . Ko je Sokler s svojo žcno pol ure poznejc odhajal iz gostilne, ga je Rajterič napadel in ga zabodel z nožem dvakrat v levo stran prsi, pri klenili v klet pod železniško postajo v Rimskih toplicah, 13. julija zjutraj pa je pretrgal verige in okove in pobegnil. Naposled so ga orožniki s Ponikve 14. septembra ujeli. Pri razpravi, ki je bila v torek na okrožnem sodišču v Ce- lju, je Salobir prosil sodnike za milost in izjavil, da hoče iti v samostan v Ple- terje. Ta izjava je seveda vzbudila mno- go veselosti. Namesto v Pleterje pa poj- de Salobir sedaj v Maribor, ker ga je sodišče zaradi vloma obsodilo na 1 leto in 8 mesecev robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. c Zaradi zločinstva po členu 3. zakona o zaščiti države je okrožno sodišče v Celju v torek obsodilo 28-letnega, v Go- rici rojenega čevljarskega pomočnika Samuela Gorjupa iz Celja na 10 mese- cev strogega zapora. c Verižništvo. Pred dnevi sta 38-let- ni krošnjar Osman Caferovič iz Dubice 'in 51-letni krošnjar Oman Harovic iz Prijcdora kupila v neki celjski velotrgo- vini več preprog srednje kakovosti in jih nato prodajala strankam s 100-od- stotnim dobičkom. Tako je tudi neka gospodična kupila preprogo za 280 din. Ko je pozneje ugotovila, da je preprogo plačala mnogo previsoko, je oba kro- šnjarja ovadila policiji. Oba krosnjarja so aretirali in ovadili sodišču. c Tatvina v modni trgovini. Te dni je 27-letna brezposelna služkinja Ma- rica K. iz Šmarja. ukradla v neki celj- ski modni trgovini 200 din vreden žen- ski klobuk in pobegnila. Stražnik jo je kmalu izsledil in aretiral. Izročili jo bo- do sodišču. Aretiranka je prišla šele pred kratkim iz zapora, kjer je sedela zaradi tatvine. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 289 brezpo- selnih (161 moških in 128 žensk) na- Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Ceije, Narodni dom. sproti 307 (165 moškim in 142 žen- skam) dne 10. t. m. Delo dobi 7 rudniš- skih kopačev, 2 hlapca, 1 kleparski po- mocnik, 10 kuharic, 6 kmečkih dekel, 3 služkinje ter po 1 natakarica in so- barica. c Nczj»;oda na celj^ki postaji. V pone- deljek okrog 20.30 je iztiril pri Javncm skladišču tovorni vagon in podrl zaporni zid. Druge škode k sreči ni bilo. c Clani Vodnikovc družbe naj blago- volijo poravnati letošnjo članarino čim- prcj pri celjskem poverjeništvu Vodni- keve družbe v podružnici ^Jutra« v Ko- cenovi ulici. Tam se sprejemajo tudi no- vi člani. c Celjsko številko »Planinskega ve«t- nika« dobite v pisarni Savinjske podruž- nice SPD v Celju, hotel »Beli vol«. c V pocastücv spomina g. dr, Gvidona Sernoca so darovale odbornice Kola ju- goslov. sester v Celju 880 din v^sklad seytre predsednice Marice Sernečeve, ki je namenjen letovanju revne dece. S tern žele izraziti hvaležnost za pokojni- kovo naklonjenost društvu, saj je izvr- šil vse pravne posle pri nakupu doma v Bakarcu brezplačno in dal mnogokrat dragocenc nasvete, da jo društvo ukre- nilo pravo. Pripomogel je tako k lepemu razvoju društva, ki more po 19-letnem obstoju pokazati dobre uspehe svojega dcla. Slava spominu dr. Gvidona Serneca! c Dijaški kuhinji v Celju je darovalo uradništvo davčne uprave v Celju 130 din namesto venca na krsto ge. Marije Grahove, soproge višjega davenega in- spektorja g. Draga Graha v Celju. BanoviiiHke zvr/ke ima stalno v zalogi knjigarna Karl Goričar vdv., veletrgo- vina s papirjem, Celje. c Dobiiva kruha za odsek za ob\rrano telesuo vzgojo. Mestna občina celjska je razpisala dobavo kruha za odsek za obvezno telesno vzgojo za dobo od 1. novembra do 31. decembra t. 1. Dnevna dobava razan ob sobotah, nedeljah in praznikih 30 do 45 hlebčkov iz enotne moke, težkih 10 do 11 dkg. Kruh je tre- ba dostavljati v telovadnico II. deške narodne sole v Komenskega ulici ob 17.30. Ponudbe jc treba vložiti do vste- tega 30. t. m. v vložišču mestnega po- glavarstva. c Zlata zajMistna ura &v je izgubila. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi odda v upravi lista. c Zdravniško dožurno službo zsa člano OUZD bo imel v nedeljo 27. t. m. zdrav- nik dr. Drago Music na Cankarjevi cesti. Iz obanstva „To je samo za Kranjeel" Ugleden narodno obramben delavec nam piše: Nedavno je nekdo nabiral po Celju naročnike za list »Kočevski Slovenec«, ki ga izdaja konzorcij, cigar predsednik je g. Karel Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici in bivši narodni poslanec. Nabiralec je obiskal tudi nekega duhov- nega gospoda, ki uživa pri vladajoči stranki velik ugled in ki je predaednik nekega tukajsnjega znanega podjetja. Pokazal mu je list in mu prigovarjal, naj bi se nanj naročil in s tern podprl delo za narodno obrambo. Vinko Gaberskt: Žlahta Ti zaidem oni dan v Splitu v carskem rovu v podrum, kjer bi bila večna te- ma, če ne bi pod stropom medlele tri lučke. Bilo je tudi precej dima in ta- ko sem se moral šele razgledati, ko sem odgrnil težko zaveso ob vhodu. Pač, tamle v kotu za mizico sedi sa- mo eden človek; za enega je še mesta tam. Pristopim in sedem; seveda z do- voljenjem, kakor se spodobi. Na mizo ob steni položim trikrat zloženo celj- sko »Novo dobo«. In ta vražja znanka je kriva vsega, kar pride. Naročil sem »za nekoliko dinara« kuhanega povojenega svinjakega rilca in pa precejšen ko3 takega uhlja. To je moje posebno nagnjenj^.' Oh, ko pa je tako dobro! Zlasti če je ušesa sko- raj sam hrustanec. Ne vem, kak okus imate vi, ampak jaz sem že tak. Opro- stite! Belo prepasan možič mi prinese na krožniku tisto reč, lepo razrezano, in kos neljudskega kruha, pa zobotrebec namesto vilic. »A kakvo vino želite?« Jasno, da »kvarat crnoga sa vodom«. Ko sem imel tako vse pred seboj, sem Sele pogledal, kak in kdo je moj nasprotnik pri mizi. Resnično, ni bil prijatelj, ampak nasprotnik. Opazoval sem nekaj časa zapito in neobrito lice in jako ponošeno obleko, pa raztrešče- ni čevelj na nogi, ki jo je zasadil pri- merno proč od mize. Dalmatinec ni, to je enkratena. Neznanec je to videl in ker je bilo med nama že nekoliko stika, jc odrinil prazno čašico, se oprl z lakti na mizo, se nagnil proti meni, da jc zapuhtclo po žganju, in vprašal: >^Gospod je tudi Slovenec ?« Hm, ni mi bilo za družbo in novo znanstvo, ko sem toliko starih že sreč- no likvidiral, ali ker nas vztrajno učijo, da slovenstva ne smeimo tajiti ali ga zapostavljati, sem plaho priznal, da sem. Mila domovina, oprosti svojemu nevrednemu sinu to slabost. Ali ti ves, da vsi niso dovolj močni, da bi povsod krepko pokonci hodili. Sedaj se je pa začel napad: v>Aha, saj sem si mislil, da ste iz Celja. Jaz Celje dobro poznam. Pa ste tudi od tam doma? Poznate enega gvišne- ga...?« Da bi zajezil povodenj, sem povedal, da sem že tudi bil v Celju, ampak po- znam komaj koga. Jaz sem sploh tam od Slovenske Bistrice. »Od Slovenske Bistrice? No, to je pa imenitno! Potem pa poznate ... ? To je moj stric. Pa tisto ... Tista je moja mrzla teta. O, pa sem imel še druge tam, a so pomrli ali pa se odse- lili. Oh, lepo je tam, lepo. Pri moji duši, kako smo včasi pili. No, seveda, to je bilo pred vojno. Mladi smo bili, pa denarja je bilo ko točo. Sem Sel na sejem, pa sem gnal po dvajset konj in za vsakega je kaj padlo, Sploh pa, ve- ste, na tihem rečeno, takrat se je še dalo živeti. Sedaj pa, no saj veste, saj se vidi, da ste tudi vi bolj inteligenten. Ns bom pravil.« Mene je to priznanje inteligentnosti silno vzravnalo. Vesclil sem se, da res utihnc, ali on zopet pritisne: »Ja, odkod pa ste po- tem čisto natanko, kako .se pišete, da bom vedel?« Zdi se mi, da se mi ni treba sramo- vati imena, pa sem se izdal. »Krucinal, vi ste to? Tisti, ki se je po šolah poti- kal? Pri moj duši, pa kako ste oble- čeni! Kaj pa delate? Ja, hudiča, saj ste čisto podobni očetu. Saj jaz sem ja starega poznal. Pa kako dobro! Cuj- te, dajte no kaj za pijačo! On je bil tudi dober človek.« Videl sem, da je mož precej pijan. Hotel sem mu naročiti dva deci in iz- giniti. Ampak ne. »Ne, mi budemo pili pol litre. To je moj — kolega.« Tako je on popravil in podprl naročilo. Svct je začel stezati vratove; neki mornariški podoficirji, Slovenci, so se simpatično hahljali, čeat ta škric si je pa nadrobil juho. Stopil sem h krčmarju, potrdil naro- čilo in plačal naprej. Kajti cene »gre- jo gor«. Ampak, da bi bilo ostalo pri »kole- gatu«! Moj sobesednik je začel bro- diti po spominih in je izklesal neko so- rodstvo. Najprej je povedal, da je on ......ov Rudolf, da je bil tri leta za- Stran 4. »NOVA DOBA« 25. X. 1940 Štev. 44. i»To je samo za Kranjce, Štajercev to ne zanima«, je bil gospodov odgovor. Ko pa je nabiralec pripomnil, da pri takem narodnem pokretu v današnjem času vendar ne gre delati razlike mcd Štajerci in Kranjci, da smo vendar vsi le Slovenci, ga je gospod rezko preki- nil: »Ne naročim!« Njegova stvar je, ako se ni hotel na- ročiti na list; tudi ni vsak zavzet za narodno obrambno delo. Vsekakor pa bi bilo bolje, ako bi si bil pridržal svoje popolnoma zgrešeno in kvarno naziranje o slovenskem narodno obrambnem delu. Res lepe uspehe bi dosegli Slovenci na tern področju, ako bi se ravnali po nje- govih nazorih! No, pa hvala Bogu, da je dandanes med nami že prav malo in- teligentov s takšnim pojmovanjem slo- venskega narodnega problema! lofcolstvo If. vf esofrof ifcf zlet v Beogradu 1941 Sokolsko društvo Celje-matica sma- tra za važno, da pravočasno opozori svoje članstvo in naraščaj na II. vseso- kolski zlet v Beogradu. Glavni zletni dnevi bodo od 5. do 8. septembra 1941. Uvod v zletno leto je bil letošnji 6. Sep- tember s prenosom poslanice Nj. Vel. kralju Petru II. V mesecu januarju bo v Beogradu sokolaki glasbeni festival, ki ga bodo prenašale vse radijske po- staje v državi. Februarja bodo priredit- ve iz zimskih telovadnih panog. V času od 1. do 15. junija bodo dnevi sokolske in srednješolske mladine. Dne 28. junija bo proslava v spomin padlim borcem in kosovskim junakom. V zvezi z zletom bodo splošne tekme, tekme v obrambnosti, prostih panogah in plavanju, tekme v vrhunski telovadbi ter v tekmovalnih in narodnih igrah. Na zletu bodo nastopili vsi odelki, de- ca, naraščaj, članstvo, nadalje šolska mladina, gojenci sole za telesno vzgojo, vojska in mornarica in gostje. Zlet bo poveličala mogočna povorka, ki naj do- kaže pred svetom moč jugoslov.enskc sokolske organizacije. Na Banjici bo defile sokolstva. Posebcj moramo še omeniti zletni prizor »1804—1941« po zamisli brata Bogoljuba Krejčika. Se- veda bo prirejena tudi velika sokolska razstava. Deloma med zletnimi dnevi, predvsem pa po zletu bodo izleti na Avalo in Oplenac, na Kosovo, na naše morje in na naše planine. O novostih pri pripravah za zlet bo- mo brate in sestre sproti obveščali. Prihodnje leto, ko bo zaključena sokol- ska Petrova petletka in ko bo Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel vladarske posle, mora biti na II. vsesokolskem zletu v Beogradu zbrano vse članstvo in ves narašeaj našega društva. Razmišljajtc, ali imate slavnostne kroje in sredstva za pot. Dosti imate časa, da si vse to oskrbite, zato takoj na delo! Zdravo! Pismo s sffrefsfcjfi fefcem sokolskega saveza »Ne pomaga orožje, ne pomaga nav- duženje, ako ni za orožje sposobnih mož in ako ni poleg navdušenja moči brez medlosti. Kasno in brezuspešno je dvigniti se brez priprave na odpor, ko zagrmi in zaječi ura izkušnje«. Sledee temu Tyrsevemu nauku in duhu današ- njih potreb se je tudi celjski Sokol pol- noštevilno odzval vabilu k prvim strel- skim tekmam Saveza SKJ, razpisanim v smislu sokolskega načrta o narodno obrambni pripravljenosti za 19. in 20. t. m. v Beogradu. Od 170 Sokolov strelcev, zbranih ta dva dneva v jugoslovenskem kraljev- skem mestu, je odpadlo samo na celjsko sokolsfco župo 30 tekmovalcev, to je 20 članov in 10 naraščajnikov; številčno smo bili torej najmočnejši, posebej še v zastopstvu slovenskega sokolstva, ki je z mariborsko in kranjsko župo kot ostalima udeležencema skupaj štelo okrog 60 tekmovalcev. Potemtakem smo Celjani močno dokazali svojo šte- vilčnost, zlasti tistim, ki trde, da nas je vedno manj. — Naša pot gre vedno naprej in vedno navzgor. Kot uvod v strelske tekme so bile 19. t. m. popoldne na Avalski cesti izvede- ne naraščajske kolesarske tekme na progi 10 km. Ze takoj prvi dan je celj- ska sokolska župa žela zavidljiv uspeh. ko je br. Jože Klenovšek (Sokolsko dru- štvo Zidani most) v času 15.23 prvi pri- vozil na cilj; tudi tretje, četrto in peto mesto so zasedli naši po sledečcm redu: tretji Boris Kovač, četrti Lojze Makuc (oba Celje-matica), peti Boris Kopriv- šek (St. Jurij). Uspeh naših naraščaj- nikov je tern večji, ker so tekmovali z navadnimi potniškimi kolesi, dočim so n. pr. Beograjčani, 'ki jim je bila proga znana, startali z dirkalnimi. Glavni del tekmovanj je bil izveden v nedeljo 20. t. m. na vojaškem strclišeu v Jajincih, ki velja za najlepše in naj- večje strelišče na Baikanu. Pred pričet- kom samih tekmovanj je na jutranjem solncu postrojenim tekmovalcem gardni polkovnik in referent strelskega odseka SSKJ br. Pavlovič objasnil pomen in namen ten strelskih tekem. Sokol nas ni pozval k streljanju, da bi med nami organizirali četo profesionalnih strel- cev, temvee da bi iz sebe napravili bor- ce, ki bomo znali zagrabiti za puške, kadar bomo pozvani, da branimo svojo zemljo. Tekmovanje se je pričelo s po- zdravno besedo namestnika načelnika SKJ br. Poliča. Streljali so z maloka- librsko puško na daljavo 50 m in z vo- jaško puako na daljavo 100, 200 in 400 m — v poslednjih dveh disciplinah samo članstvo — vsak s 5 naboji iz le- žečega položaja brez naslona. Tudi to pot sc je celjska sokolska župa nad vse častno odrezala. Tako je v streljanju na daljavo 100 m dobila med elani sa- veznega prvaka v osebi br. Jožeta Pikla (St. Jurij). Med oddelki je oddelek v postavi R. Milosevic, B. Mirnik, M. Pše- ničnik zasedel peto mesto, oddelek v postavi S. Cigler, J. Cehovin, M. Lah pa šesto mesto. V streljanju na 200 m so se izkazali bratje Mariborčani, ki so odnesli prvo in drugo mesto med od- delki, med poedinci pa tretje in četrto mesto. Zelo eastno se je odrezalo Celje v streljanju na daljavo 400 m, kjer je v postavi L. Cokan, G. Grobelnik, dr. Savo Zužič osvojilo drugo mesto takoj za beograjskim matienim oddelkom; med poedinci je br. F. Smola zasedel tretjo, br. Grobelnik pa šesto mesto. Pri streljanju na daljavo 50 m iz malo- kalibrske puške se je sreča nasmehnila spet bratom Mariborčanom, ki so v prt, ker pravice že davno ni več, in da mu je žena uala z drugim v Tajčland. Na tihem sem ženo blagroval. O, ko bi jaz mogel uiti! Ali zadeva me je že nekoliko zanimala. Z žlahto sem vedel, da ne bo prehudo, ker tisto malo, kar je je, resnieno dobro poznam. Ampak morda izvem kaj drugega. »O, seveda, vidite: Vaše matere ma- ti in moj dedec, namreč očetov oče, sta si bila mrzla sestriča.« Brrr, vse mrzlo. Teta mrzla, sestri- ča inrzla, meni pa tako vroče! »Kolikokrat so mi rajni oče o tem pravili! Ampak, seveda, mi smo bili reveži. No, pa saj vam ničesar ne oči- tam.« Moj žlahtnik je že kazal očite znake pijanosti. Vprašal sem ga, če bi nekaa dinarjev česa pojedel. »Ne, za pijačo še rajši kaj dajte. O, kako so bili vaši ljudje dobri. Nekaj- krat sem bil pri vas doma. Pa vi ste bili po svetu. Ja, kaj pa res delate v Splitu? Služite kaj? Pri nioji duši, jaz sem eisto si.:h. iz Sarajeva sem pr'.äol, irnam tu kolegata, ki je natakar, pa rru da včasi kaj. Jem pa tako malo. Po- zimi bi rad tu ostal; gori je imrzlo.« Bil sem že precej brez moči in bilo mi je vseeno. Vztrajal sem pa še, ko mi je mož razodel, da zapravo ni tre- ba, da bi se vikala ... Ne boš, častiti žlahtnik! Tisto pa nc. Jaz že davno nisem pristaš pristne demokraeije. »Pa mi posodite stotak! Gotovo imate denar, ko reveža zaničujete. In še domačega človeka. E, bo skoro bolj- še, se že vidi. Potem bomo pa mi!« Ta napoved me je nekoliko iznena- dila, ker sem vedno mislil, da bom »potem« jaz. Pa bodi po njegovem. Saj pustiti nade, to boli. Denar, denar. Tudi dva kovača sta denar. In te je Rudolf dobil za odkup- nino. Vražja »Nova doba«! Sedaj še v carski rov ne bom več smel. Prosiin Vas, če bi srečali kje Pečnika, recite mu, naj odstrižc listu glavo in mi ga tako pošilja. Sklenil sem, da zatajim svoj narod jczik in dom, če l>i mi äe kdaj kaj po- dobnega pretilo. FRANJO DQLJAM^Sszhxi— CELJE STRELOVODE______ ZAHTEVAJTE PONUOBE ^a ^resijo 4 Vam naredi aoiidno In po konkurenčni ceni, IN PRORAČUNEI Telefon 245 ravno tako izvriuje tudi vsa popravila tekmi oddelkov zasedli prva tri mesta, dočim je Celje v že znani postavi Co- kan — Grobelnik — dr. Zužič osvojilo peto mesto, prav tako pa je tudi šesto mesto pripadlo že prej zmagovitemu oddelku Milosevic — Mirnik — Pšenič- nik. Med poedinci je zmagal Kranj, na- slednja štiri mesta so pobrali Maribor- čani, dočim je šesto mesto pripadlo celjski župi in to br. Jožetu Piklu. Sloves celjskih Sokolov strelcev je po- večal še naš naraščaj, ki je pri stre- ljanju na daljavo 100 m zasedel med oddelki drugo in četrto mesto, med po- edinci pa z 'br. Avgustom Kebličem tret- je mesto. Po strelskih tekmah so množico raz- igranih Sokolov in Sokoličev z avtobusi prepeljali na Avalo. Z najvidnejšimi predstavniki savezne uprave so se tek- movalci poklonili manom Neznanega ju- naka, na grob žrtve za svobodo naše domovine pa je bil položen lovorjev ve- nec. Med drugimi predstavniki sokolskih žup je tudi br. dr. Zužič z ginljivo be- sedo pocast.il spomin Neznanega juna- kn, v imenu Saveza pa je general br. Lj. Maksimovič s toplo besedo poudaril veličino in lepoto žrtve, ki jo je zahte- vala osvoboditev našega naroda. Dan se je že nagnil, ko se je sokolska množica vrnila v mesto, da se v domu kralja Aleksandra udeleži svečane večerje ob zvokih sokolskega orkestra in čuje re- zultate tliopoldanskih tekem. Tudi ob tej priliki je bilo izrečeno nekaj po- zdravnih besed. Čestitajoč zmagovalci?m je general br. Lj. Maksimovič opozoril, da Sokoli ne smemo šteti samo zadetih krogov, temveč moramo äteti pogumna srea naših Sokolov, katerih puske bodo smrtonosne, kadar bo naša domovina, najlepša med najlepäimi, kar jih je ustvaril Bog, kriknila po svobodi, ka- dar bomo roko pod roko in dvignjenih čel stopili na njene branike ... Kraljo- vo kolo nas je spojilo v kolo jugoslo- venskih Sokolov; bila je to vez brat- stva, vez enakosti, ki je sree prikleniia k sreu. Po tem pa je kronist še enkrat s pesmijo obudil preživeti dan: »Brača 'z Dravske banovine, Kranjske gore i doline sve nas redom pobedoše i trofeje kuči odnesoše ...« Tekmovanja so bila naslednji dam zaključena z odhodom na Oplenac, ka- mor se je šla poklonit delegacija jugo- slovenskega sokolstva, v kateri je župni načelnik br. Tone Grobelnik iz Celja zastopal tekmovalce. Spomin na kralja Zedinitelja je bil počaščen s položitvijo velikega lovorjevega venca. Zvečer so se Sokoli vrnili v svoja gnezda s podvojenim zaupanjem v svoja očesa, čeprav ne vsi kot zmagovalci tare, toda vsi, prav vsi kot zmagovalci svojüi sre, a premagovanje zaprek in težav, ki so v nas in zunaj nas, je važ- na, da, najvažnejša naloga sokolskega dela. Gustav Grobelnik. x Socialnemu skladu starcjših sester pri celjski sokolski župi je darovala se- stra Marica Sernečeva v Celju 1.000 din v počastitev spomina svojega pokojnega soproga, ki so ga spajale tesne vezi s celjskim Sokolom. Odsek izreka najtop- lejšo zahvalo! x Sokolsko društvo Celje-matica vabi brate in sestre, ki imajo veselje do vaj v ritmičnih plesih in narodnih kolih, da se jih udeležijo v soboto 26. t. m. ob 20. v telovadnici mestne osnovne sole. Sport Ollmp ; Bratsivo V nedeljo 27. t. m. ob 14.15 sc prič- ne na Olimpovcm igrišču v Gaberju ligi- na prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Bratstvom z Jesenic. Ker je Brat- stvo v dobri formi in bo vsekakor tudi Olimp napel vse svoje sile, da doseže časten rezultat, bo srečanjc gotovo zelo razgibano in zanimivo. Sodil bo g. Kopie iz Maribora. Ob 13.45 se prične na istem igrišču prvenstvena tekma mladin SK Olimpa in SK Jugoslavije. Sodil bo g. Spat. * Olimpijsld peteroboj za prvenstvo Celja. SK Celje razpisuje tekmovanje v olimpijskem peteroboju za prvenstvo Celja in za-pokal g. A. Misleja. Tekmo- vanje bo v nedeljo 3. novembra ob 9.30 na Glaziji. Tekališče je dolgo 380 m, ima 4 nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani klu- bov, ki so včlanjeni v SLZ. Naslov pr- vaka Celja in pokal prejme prvoplasi- rani Celjan. Drugi prejme diplomo. Po- kal brani Adolf Urbančič. Poleg disci- plin peteroboja bodo še druge discipline. Vrstni red tekmovanja: daljina, 800 m, kopje, 110 m z zaprekami, kladivo, 200 m, krogla, 1000 m jun., disk, troskok, 100 m jun., 1500 m. Prijave je treba poslati do 2. novembra na naslov SK Celje, Gosposka 20. Prijavnina za peteroboj 10 din. * V tekmo\"anju za prvenstvo hrvat- ske lij^e sta bili v nedeljo v Zagrebu dve tekmi. Gradjanski je premagal Bačko s 7:0 (5:0), Concordia pa splitskega Hajduka z 2:1 (0:0). V hrvatski ligi vodi Concordia z 12 točkami pred Grad- janskim in Hajdukom. V srbski ligi so bili dcseženi v nedeljo naslednji re- zultati: v Beogradu Bask:Bata 1:0 in Jedinstvo:Slavija (S) 4:1, v Novem Sa- du BSK:Vojvodina 2:2, v Subotici ŽAK: Jugoslavia (B) 3:1 in v Pančevu Jugo- slavija (J) :Gradjanski (S) 3:2. V srb- ski ligi vodi BSK s 13 točkami pred bc- ograjsko Jugoslavijo in Vojvodino. 4: V 8. kolu slovenske lige so bili v nedeljo zabeleženi naslednji rezultati: v Mariboru Ljubljana : Maribor 3 : 3 (2:2), v Trbovljah Amater:Olimp 4:2 (3:1), v Ljubljani Mars:Bratstvo 2:2 (2:1) in v Kranju Zelezničar:Kranj 1:0 (0:0). V slovenski ligi vodi trboveljski Amater s 13 točkami pred Ljubljano in Zelezničarjem. * V celjskem prvem razredu je bila v nedeljo samo ena tekma in to v Broži- cah, kjer je SK Brežice premagal celjske Atletike z 2:1 (0:1). Sah Spominskl turnir dr. Antona Schwaha V 15. kolu spominskega turnirja dr. A. Schwaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaber je, šo bili zabeleženi na- slednji rezultati: F. Csörgö : Hajsinger 1:0, Verckovnik:Golja 1:0, E. Csörgö: Medved 1:0, Slimšek :Rajšek 1:0, Esih: Pukmajster 1:0, Mirnik :Habenšus re- mis, Regner : Fajs 0:1, J. Schneider : F. Schneider 1:0. Partija Domajnko:Ahtik je bila prekinjena. Prekinjeni partiji: F. Csörgö :F. Schneider 1:0, Esih:Do- majnko 1:0. Rezultati 16. kola: Ahtik:J. Schnei- der 0:1, Fajs:F. Schneider 1:0, Hajsin- ger :Domajnko 0:1, Golja:F. Csörgö 1:0, Medved :Verčkovnik 0:1, Rajšek: E. Csörgö 0:1, Pukmajster :Slimšek 0:1, Habenšus :Esih 1:0, Mirnik :Regner 1:0, Rezultati prekinjenih partij: Regner: Medved 1:0, Domajnko:Ahtik 1:0, Fajs: Habenšus 1:0, Esih:Medved 1:0. Stan je po 16. kolu: J. Schneider 14 y., F. Csörgö in Fajs 14, Golja 12, Mirnik in Verekovnik 1114, E. Csörgö in Haben- sus 10, Slimšek 9, Esih 8, Domajnko in Regner 7, F. Schneider 5K-, Hajsinger 4, Medved 3, Rajšek 2, Ahtik 1, Puk- majster 0 točk. Zadnje kolo bo v torek 29. t. m. Raz- delitev nagrad bo v nedeljo 3. novembra. Takrat bo tudi proslava petletnice ob- stoja šahovskega kluba Gaberje. Zanimiva šahovska tekma v Celju. V nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne se pri- čne v restavraciji hotela »Evropo« ša- hovska tekma med celjskimi brivei in Šahovskim klubom Gaberjem. Tekma bo gotovo zanimiva, saj je med brivei nekaj dobrih igralc'ev. Za brivee bo nastopil tudi g. Andrija Mišura, ki je že znan z letošnjega nacionalnega amaterskega turnirja v Celju, a je tudi brivee in se mudi sedaj na vojaškem dopustu v Celju. Tekmo bo vodil g. Mirko Fajs. Oglašuite! Štev. 44. »NOVA-DOBA« 25. X. 1940 Stran 5. Iz naiih kraiev Laško Franc Henke t Laško, 25. oktobra. V sredo ob 17. je umrl v bolnici v Ormožu g. Franc Henke, lastnik znane- ga hotela v Laškem. Težka želodčna bo- lezen ga je mučila že 11 let. Moral se je podvreči ponovnim operacijam, konč- no pa rau je upešalo srce in je podlegol kapi. ko smo že prieakovali njegove vrnitve iz bolnice. Gosp. Henke, ki je dočakal starost 52 let, je bil znana osebnost in priznan strokovnjak v hotelirstvu. Po rodu je bil Nemec. Njegovi starši so od 1. 1904. kupili že dolga desetletja obstoječi ho- tel Horiak v Laškem in se preselili sem- kaj iz Dravograda. Po smrti njegovega očeta je vodila hotel mati, za njo pa ga je prevzel med vojno g. Henke, ki je poročil 1. 1912. go. Lino iz znane Valetove rodbine v Laškem. Hotel se je pod njegovim vodstvom zelo povzdignil in so ga obiskovali ne samo domačini, temveč tudi tujci, ki prihajajo v Laško. Gosp. Henke se je kot Nemec po pre- vratu sprijaznil z novim položajem, po- stal je lojalen, miren in dober držav- ljan. Sodeloval je v mnogih slovenskih društvih: Sokolu, »Humu«, Jadranski straži, Mestni godbi, gasilski četi, Olep- ševalnem društvu, gostilničarski za- drugi, Društvu hišnih posestnikov in mnogih drugih društvih. Zlasti je bil naklonjen Sokolu, kateremu je nudil, ko Sokol še ni imel lastne strehe, na raz- polago svojo dvorano za poslovanje, dramatiko, koncerte, zabave itd. Pri po- žarih je dal gasilski četi vedno takoj na razpolago svoja vozila in konje in je često sam vozil na pozorišče požarov. Mnogo let je bil član občinskega odbora v Laškem. Bil je vedno odloeno napred- nega china, znan kot velik šaljivec in lju- bitelj petja, pošten in značajen, kakor jih je v teh težkih časih malo. Zato so ga Jijegovi prijatelji spoštovali in ga imeli radi. Pokojni je bil zvest clan lovske družbe, v katero je rad zahajal in v veselju preživljal z lovskimi tovariši lepe ure. Pred dvema letoma je zasadil V bližnji Strmci, ki je nekoč slovela po svojem vinogradništvu, nov vinograd in se veselil prve brakade, ko bo lahko po- vabil lovsko družbo na lastni pridelek. To veselje mu je sedaj vzela smrt. Truplo so prepeljali iz Ormoža v La- ško. Pogreb bo v petek ob 16.30 iz hiše žalosti v Laškem na domače pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen lep in tra- jen spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! Občinska seja Laško, 25. oktobra. Dne 13. t. m. jc bila v Laškem občinska seja. Tako dolge seje menda še nismo imeli, saj je trajala od 9. do 1. popol- dne. Na dnevnem redu je bilo 13 točk. Po treh uvodnih upravnih točkah so v tajni seji reševali personalne zadeve. Zaradi draginje so povišali prejemke uslužbencema Blagatinšku od 900 na 1000 din in cestarju Gučlui od 700 na 1000 din. Cestarju Kolšku in Zupanu bo uprava plačevala prejemke po u- redbi o minimadnih mezdah, tajnika Jenka pa so po pragmatiki namestili z avtbmatičnim poviškom 200 din. Vsi ti poviški bodo šli v breme proračun- skih prihrankov. Glede nočnega čuva- ja g. Blagotinška je bil g. Trop mne- nja. da bi mu odbor povišal plačo na 1100 din, ker je najstarejši občinski uslužbenec (ima nad 16 let službe) in je bil že od nekdaj najbolj prikrajšan. Vsi mlajši so hitreje prišli do poviškov. Izgovor, da ima vse otroke pri kruhu, je jalov. Poleg tega tudi ne bo imel pokojnine, ker ae ni nihče brigal za njegovo stalno namestitev. Guček ima n. pr. vsaj nekaj posestva in je šele leto dni v službi, prav tako zvaničnik Kolšek in stražnik Son, ki že imata po 1000 din. Cestar Kolšek in Zupan bo- sta z minimalno mezdo na boljšem od njega. Za vodovodni odsek je poročal De- želak» da je naročenih 12 števcev. Tri žtevce, ki so jih že dobili, prejmejo trije največji potrošniki (imen ni na- vedel). Poročila odsekov so bila dolgotraj- na. Pri poročilu za socialni odsek je predlagal Košcc, da bi uprava zaradi draginje povišala vsem občinskim re- vežem podpore v mejah proračunske- ga prebitka. Poročila o starih revežih so vprav porazna in grozotna. HrasteJj je predlagal, da bi uprava takoj naje- la desinfektorja, ki bi razkužil ubožni- co, ker siromaki silno trpe vsled ste- nic. Potrebna so v vseh sobah nova tla, ki so sedaj polna mrčesa. Ojster- šek je omenil, da leži na Planinci neki starček pod kanalom, ker se brat, ki je prevzel posestvo, ne briga zanj. Košec je omenil 89-letno starko, ki zaradi hromosti stalno leži in je prejemaia samo po 60 din podpore. Sedaj so ji dali 100 din. Omenjamo tudi primer v Zikovci, kjer bivata zakonca Kovačeva v skalni duplini. 2e na več sejah smo čuli o obupnih razmerah zapuščenih otrok, slaboumnih, neozdravljivo bol- nih itd.., ki jim sicer uprava odobri skromne podpore, s katerimi pa ne morejo ne živeti ne umreti. Kdor pri- sostvuje sejam, se lahko zamisli v tra- giko našega podeželja. Tisti, ki iroajo posestva, so po navadi precej ozko- srčni in sebični do takih nesrečnežev. Hrastelj je opozoril zaradi povečanja brezposelnosti na zimo, da bi upräva izposlovala čimprej pri banski upravi podpore, ki jih namerava država iz- plačati cbčinam za javna dela iz mili- jardnega kredita. Pinter je poročal o prehranbeni akciji in predlagal, da bi uprava izposlovala od banske uprave dovoljenje za posojilo na račun knjige za izcvlirnico v znesku 100.000 din. Za 50.000 din bi nabavili 6 vagonov koru- ze, skladišče zanj pa nudi brezplačno Hrastelj. Odtod bi prodajali koruzo reflektantorh. Ostalo polovico zneska bi porabili za nabavo drugih živil. Za kmetijski odsek sta poročala De- želak in Kolšek. Šolska sadna dreves- nica .izkazuje 4000 din dohodkov in 2000 din izdatkov ter bo postala do- nosno občinsko podjetje. Glede cen za prodajo drevesriih vrst sta bila dva predloga: Trop je predlagal 12, 10 in 8 din, uprava pa 15, 12 in 8 din. Ob- veljal je predlog uprave. V odbor za drevesnieo so bill izvoljeni Bezgovšek, Pavlinie in Deželak z ekspertom Kol- škom. Debata o kmetskih poteh je bila po- razna. Odborniki so predlagali grad- njo cele vrste mostov, škarp in cest. Blagajnik je opozarjal, da ni kritja in da bi bilo treba z novim proračunom povišati doklade. Deželak je izjavil, da so razmere postavile proračun na gla- vo. Material in delovna moč sta se po- dražila, potrebe postajajo čedalje več- je, občinskih ubožcev je vedno več itd. Trop, blagajnik Deželak in drugi so svetovali, da bi prizadeti tudi sami po- pravljali pota. Goter se je izjavil za kuluk. V Šmiklavžu bodo popravili javno stopnišče, zaklonišča v Laškem bodo zapečatili in naprosili bansko u- pravo, da bi dovolila porabo ostanka 120.000 din od knjige izolirnice za na- daljnje pokritje Žikovce od Horjako- ve do Šipkove hiše. Za zaklonišča so odobrili 35.000 din, za nov pisalni stroj pa 2000 din. Prva etapa pokritja Ži- kovce je stala 125.827 din, druga pa 47.000 din. Soglasno so bile povišane tehtardne na občinski tehtnici od 3, 4, 5 in 6 na 5, 6, 7 in 8 din zaradi dragi- nje in nabave nove tehtnice, ker boflo to plačali itak bogati izvozniki živine. Soglasno so bili izvoljeni v odsek za obvezno telesno vzgojo Deželak, Pav- linič in Hrastnik; pritegnili bodo mor- da še Hrastelja in .Bratušo. Oddaja lovišč v podzakup po PJeskoviču gg. Korošcu in dr. Rošu je bila odobrena soglasno. Tudi zagotovilo občinskega domovinstva Antonu Kendi je bilo odo- breno soglasno. 1 Prevažanje jabolk z društvenim av- tomobilom. Gostilničar D. P. iz Laškega je pred dnevi odpotoval z avtomobilom laške gasilske čete v Savinjsko dolino in pripeljal na svoj dom večjo množino jabolk. Ali je uporaba društvenih vozil v zasebne namene dopustna? Podporni člani gasilstva v Laškem želimo, da se taka izposojanja takoj odpravijo. Ce bi si pod bivšim predsednikom dr. R. kdo kaj takega dovolil, bi bil takoj ogenj v strehi. Tako ravnanje tudi ni v skladu z društvenimi pravili in načeli. 1 Zakaj ne pride do gradnje javnega ! straiiišča? Po izjavi predsednika »Kota« je za to javno delo že določen prostor, gotov je načrt in na razpolago tudi kre- dit, a delo se še do danes ni pričelo. Predsednik se izgovarja na občino, ta pa spet na predsednika »Kota«. Ker je graščinsko stranišče škandalozno, je I izvedba načrta res nujna. Ne razumemo, j da nekateri pri takih delih tako radi delajo nepotrebne zapreke, posebno če je za kak načrt dovolj denarja. Na vsak način pa naj povedo gospodje, zakaj ne pride do gradnje in kaj je vzrok zavlačevanja. 1 Znamonje časa. Pred dnevi je pri- spel iz Čakovca neki bolgarski proda- jalec sočivja. Na Orožnovem trgu je v najkrajšem času razprodal vso zelenja- vo, ker jo je nudil po izredno nizkih cenah. Ker so pa cene sočivja v Laškem običajno zelo visoke, ga je nekdo ovadil, a se je hitro izkazalo, da ima bolgarski prodajalec obrt. Tako bo seveda prišel v Laško še vsako soboto, da se bodo naši delavci, obrtniki in nameščenci vsaj poceni naužili sočivja. 1 Iz politično upravne službe. Gosp. Andrej Bizjak, sreski načelnik v Logat- cu, je imenovan za sreskega načelnika v Laškem. Iz Laškega pa je premeščen v Logatec sreski podnačelnik g. dr. Martin Orožim. 1 Iz orožniške službe. Na Zidani most odhaja orožniški narednik g. Roman Dežutl, ki je služboval pri nas nad tri leta. Bil je izredno dober javni organ, ki je hitro odkril vsak zločin, vlom in tatvino. Zaradi službene vneme si je celo nakopal bolezen. Marljivemu g. na- redniku želimo na novem službenem mestu kar največ uspehov in zado- voljstva! 1 Ustanovni sestanek podružnice Unije za zaščito otrok v Laškera, ki obsega ves teritorij laškega sreza, razen občin Trbovelj in Hrastnika - Dola, je bil 20. t. m. dopoldne v soli »B« v Laškem. Sestanek je vodil šolski upravitelj g. Juro Kislinger, ki je tolmačil številnim udeležencem visoke cilje in pravila te človekoljubne organizacije. Za predsed- nika podružnice je bil izvoljen šolski nadzornik g. Vranc, za I. podpredsed- nika podžupan občine Laškega g. Ivan Deželak, za II. podpredsednika župan občine Sv. Krištofa g. Alojz Lešnik, za tajnika sreski šolski referent g. Ernest Mayer, za namestnico gdč. Marija Ce- rovškova, za blagajnika sreski šolski nadzornik v p. g. Ljudevit Potočnik, za namestnico gdč. Virantova. Za pre- gledovalca računov sta bila izvoljena zastopnik industrijskcga podjetja g. Adolf Kokol in zastopnica društva :>Blago srce« ga. Malenškova. 1 Poročili so se: g. Minko Kužnik, go- jenec rudarske sole v Celju, z gdč. Ani- co Dimnikovo, uradnico Gostilničarske pivovarne v Laškem; g. Alojz Oberžaa, tajnik in blagajnik občine Sv. Krištofa pri Laškem, z gdč. Štefi Kranjčevo, uslužbenko Radiotherme v Laškem; g. Milan Dragičevič, gostilničar v Belem Manastiru v dunavski banovini, z gdč. Rozo Razpotnikovo, kuharico v gostilni ge. Emilije Rozinove v Laškem. Mladim parom želimo obilo sreče! 1 Martinov vočer. Kakor smo že obja- vili, priredi SK Laško v soboto 9. no- vembra v Sokolskem domu v Laškem Martinov večer s prav pestrim spore- dom. Gostom bodo tudi servirali pečeno Martinovo gos. Igrala bo priznana jazz godba. Na sporedu je tudi streljanje za dobitke. Za vsestransko zabavo in tudi za dobrote želodca bo dobro poskrb- ljeuo. Vabimo vse občinstvo, da se ude- leži te sportne zabave. 1 Dva nova ^robova. V Harju pri La- škem je umrla 59-letna posestnikova že- na ga. Frančiška Zalokarjeva. — Na Padežu pri Laškem je umrla 2 meseca stara posestnikova hčerka Roza Sev- škova. N. p. v m.! 1 Lepa gesta. Namesto venca na grob hotelirja g. Franca Henkeja so darovali propagandnemu odboru za šolsko kuhi- njo v Laškem: Tekstilna industrija d. z o. z. v Laškem 200 din, ga. Aneta Elsbacherjeva 100 din in ga. Hermina Bfečka 100 din. Propagandni odbor se za to humano gesto najiskreneje za- hvaljuje. 1 Namesto venca na grob tovariša g. Henkeja so laški lovci darovali 300 din za Planinski dom na Šmohorju. Naj bi jih posnemali tudi drugi lovski prija- telji g. Henkeja.. 1 Kino Laško. Predstave v soboto 26. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 27. t. m. ob 16.30 in 20.30. Popularni mednarodni detektiv Mr. M o t o rešuje svoj naj- Zdravje fe naše na|več)e bogastvo. Z bobibni zobmi noben čk>vek nl zdrav. Chlorodont zob n a pasta težji primer v zanimivem in napetem filmu »Smrt na dnu morja«. Tajinstve- na družba špijonov ograža Suez! Vojna špijonov! Ne zamudite! Predigra! — V četrtek 31. t. m. ob 20.30 Jn v petek 1. novembra ob 16.30 in 20.30 si oglejte ljubko Sonjo Henie v najnovejšem .veselem filmu »Tuja pesem«. Nove atrakcije na ledu. Predigra. Rimske toplice ri Kaj je z odškodninami? Laški ce- stni odbor je pred leti odkupil posest- nikom v Šmarjeti, Ogečah in Rimskih toplicah večja zemljišča za gradnjo no- vega cestnega odseka, a se do danes ni nihče izmed njih prejel niti dinarja odškodnine. Prizadeti so večkrat po- sredovali osebno in pismeno pri cest- nem odboru, banski upravi itd. Tako je šla pred tremi meseci tričlanska deputacija na bansko upravo, kjer so obljubili takojšnje izplačilo, a posest- niki kljub temu še niso prejeli odškod- nin. Ob pričetku gradnje so morali nujno požeti še zeleno pšenico, pose- kati sadno drevje, ki bi bilo v jeseni še rodilo itd. Sedaj dela že dalje časa počivajo, o odškodninah pa ni ne du- ha ne sluha. Čeprav je cesta državna, je za odškodnine baje še vedno pristo- jen cestni odbor, ki je zemljišča tudi prevzemal. Odškodnine so itak malen- kostne, stroškov pa so imeli prizadeti že dovolj s prošnjami in vozninami; Prosimo pristojne činitelje, da bi to neljubo in dolgotrajno zadevo čtmprej dokončno uredili. Sokolsko delo Hrastnik, 25. oktobra. V četrtek 17. t. m. zvečer je oil V dvorani Sokolskega doma redni letni občni tukajšnjega sokolskega društva^ Br. starosta se je v uvodnih beseaah spomnil našega prvega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. in našega Sokola- heroja, neumrlega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Nadalje je pozdravil starosto celjske sokolske župe br. Smertnika, ki se je kot zastoipuik župe udeležil občnega zbora. Iz poročil funkcionarjev je bi!o raz- vidno, da je društvo priredilo v niinulem letu dve akademiji, tri igre, en izlet na kalske planine, silvestrovanje, mi- klavževanje, dve pustni veselici, plesni venček, obrambni zbor, tombolo, stre- ljanje ob nedeljah, smučarske tekme, bojne tekme, razna v društveni krog spadajoča predavanja itd. Iz blagajniškega poročila smo posneli, da je imelo društvo v minulem letu okrog 65.000 din dohodkov. Izgledi so, da bo program, ki je bil izdelan za Pe- trovo petletko, v načelu izveden, kot je bil predviden. Za izvršitev tega progra- ma je društvo izdalo že 186.920 din. Zupni starosta br. Smertnik je sporo- čil pozdrave župe in naslovil vzpodbud- ne besede na vse članstvo. Statistični pregled izkazuje, da je v društvu včlanjenih 150 članov, 23 nara- ščaja in 42 dece. Izvoljena je bila z malimi spremem- bami dosedanja uprava z br. Farčni- kom na cehu Iz srca želimo, da bi lepe besede, ki so bile izrečene na občnem zboru, rodile dobre uspehe. PostnG razmere Hrastnik, 25. oktobra. Na tern mestu smo že svoj čas imeli priliko dati oceno naši pošti, odlcar so jo premestili v prostore Kmetijske za- druge. Gospodom pri občinski organi- zaciji JRZ pač ni dalo poprej miru, do- kler niso izposlovali premestitve tega urada, ne glede na vestnost ge. Draks- lerjeve, ki je nad trideset let korektno in v splošno zadovoljnost občanov opravljala službo na tukajšnji pošti. Kako važna je služba na pošti in kakšne Stran 6. »NOVA DOBA« 25. X. 1940 Stev. 44. so posledice netočnosti, hočemo navesti v naslednjih dveh primerih: Petnajstletna rudarjeva hčerka je za- prosila za sprejem v gospodinjsko solo nekje v Srbiji. Ravnateljstvo sole je takoj odgovorilo deklici, naj še naknad- no pošlje potrebne kolkovane priloge k prošnji, nakar pride prošnja v pretres. Deklica si je z velikim veseljem naba- vila dokumente in jih okrog letošnjega novega leta poslala ravnateljstvu ome- njene |ole. Pričetek sole je bil določen na 21. januar. Deklica je hodila vpra- ševat na pošto, če je prišlo že kaj pošte za njo, ali vsakokrat so ji rekli, da nič. To čakanje je trajalo cele tri mesece. Nekako sredi aprila pa dobi dekle ob- vestilo pomožne pošte v Hrastniku, naj dvigne pismo, ki ga je bilo poslalo rav- nateljstvo gospodinjske šole z obvesti- lom, da bo pričetek šole 21. januarja in da je brezplačno sprejeta v ta zavod. Po izjavi prizadete je pismo ležalo na dol- ski pošti okrog tri mesece in so ga šele nato poslali v Hrastnik. Dekle je bilo oškodovano za okrog 200 din kolkovine in ni doseglo svojega namena, v svoji potrtosti si je pa poiskalo mesto služ- kinje pri neki obitelji, kakor mnogo hčerk rudarjev ... Drugi primer: Mali posestnik je na- ročil »Kmetovalca« iz Ljubljane. Ob običajnem prihodu imenovanega lista so naročniku rekli, da njegovega časopisa ni Ker se je to dogajalo dalje, je naročnik pismeno vprašal uredništvo imenovane- ga lista, zakaj ne ugodijo njcgovemu naročilu. Uredništvo je takoj odgovo- rilo, da so list v redu odpošiljali na na- slov, da ga je pa pošta na Dolu vračala. Šele na podlagi te ugotovitve je začel naročnik dobivati list. Navedena primera navajamo naši pošti kot resen opomin, da se naj po- briga, da bodo naslovljenei res točno dobivali pošto, ali vsaj, da bodo pravo- časno obveščeni o njej, da se ne bodo več dogajali primeri kakor navedena dva. Zelimo tudi nekoliko več vljudno- sti napram strankam. h Kiularji so dosegli povisanje mezd. V torek 15. t. m. je bila v Ljubljana mezdna razprava med zastopniki delav- skih strokovnih organizacij in Trbovelj- ske premogokopne družbe v zvezi s po- rastom draginje. Delavstvo je doseglo 10 do 21 - odstotno povisanje mezd. Tukajšnji lokalni načelnik II. rudarske skupine g. Cater je drugi dan sklical rudarski sestanek v prostorih gostilne Birtiö. Sestanek je bil zelo dobro obis- kan. Izčrpno poročilo o poteku poga- janj je podal g. Makše, tajnik Narodne strokovne zveze ii Ljubljane. Rudarji so v načelu zadovoljni s tern poviškom in želijo, da bi se naraščanje draginje ustavilo, za kar so pa izgledi žal slabi. h Tra^icen dogodek v premogoviiiku. V ponedeljek 21. t. m. so dobro uro po pričetku jutranje tretjine dela prinesli it jame mrtvega rudarja Jožeta Urlepa. Pravijo, da je ravno v trenutku, ko je stal pod jaškom, padel na njega les in ga ubil, drugi pa trdija, da ga je zadela kap. Sevnica s »Krivoprisežnika«, narodno igro s petjem v 6 slikah, ki je prejšnjo soboto žela na sokolskem odru v Sevnici zaradi odlične režije in izvedbe ogromen uspeh, bodo na splošno željo ponovili v nedeljo 27. t. m. ob 15.30. Krško kr Gerentstvo na občini. Zadnji čas smo bili pripravljeni na spremembo na naši občini, ko je bil bivši župan z ne- katerimi odborniki odstavljen, in sicer tako, da bo imenovan namesto ten za gerenta občinski uslužbenec v Krškem g. dr. Julij Murgel. Ob koncu minulega meseca je bil g. dr. Murgel res postav- ljen za gerenta. Ne smemo obenem prezreti dejstva, da opravlja službo ge- renta g. dr. Murgel tudi v ObČinski hra- nilnici v Krškem, čeprav sta bila že pred leti izvoljena hranilnična odbora občine Krškega in Leskovca. Na novo imenovani gerent je tudi uslužben v ob- činski javni bolnici. Zato se občani sprašujejo, zakaj v teh težkih. časih upravlja občino in obeinske zavode sa- mo omenjeni občinski uslužbenec. Za poznavalce razmer pa je menda odgo- vor povsem enostaven. kr Cirilica. V neki občini na otoku Sahalinu imajo za župana imenitnega gospoda, ki odpira strogo zaupno po- što, ki prihaja od raznih vojaških po- | veljstev. Gospod župan pa na žalost ci- rilice ne zna Čitati in vprašuje vojaškega referenta, kaj je v teh važnih spisih zapisano. Oh, ko bi vedel ta gospod žu- pan, kako je smešna ta zadeva za pre- proste mlade vojake, pa tudi, kako ža- lostna zadeva je, da odpirajo in odlo- čajo pri tej vrsti pošte tako imenitni župani, ki niso bili nikoli vojaki in ki torej nimajo pojma o zadevah, ki so v j današnjih časih tako važne! Kako dolgo bodo še takšni nevojaki na tem otoku tako postopali s pravimi vojaki, nam ni znano. Pefrovce p Nov grob. V srcdo zjutraj je v 83. letu starosti umrl bivši posestnik, nek- i danji občinski odbornik in clan krajev- j nega šolskega odbora v Petrovčah g. J Karel Kuder, tast tukajšnjega župana. Pokojni je bil prava dobričina, ki se ga gotovo še spominja marsikateri v Pe- trovčah štacijonirani vojak iz svetovne vojnc. Pokoj njegovi duši, sorodnikom naše iskreno sožalje! Žalec ž Zvočni kino Žalec. V soboto 26. t. m. ob 20. in nedeljo 27. t. m. ob 14., 16. in 18.45 afriški velefilm: »Alžir«. V glavnih vlogah slavni Charles Boyer, Sigrid Guric, Hedy Lamar in Josef Calais. D/vna dežela, ki io ie rešil kinin Ali ni Egipt med onimi deželami, o katerih sanjamo že od zgodnje otroške dobe? Kdo izmed nas ni zaželel, 4a bi bil na obrežjih Nila, v zibelki ene izmed onih civilizacij, na katere je človeštvo lahko ponosno? Lahko rečemo, da se Nil, pravi oče Egipta, že tisocletja briga zanj kot za svojega nad vse dragega otroka. Izred- no bogastvo tal, vroče podnebje, ki člo- veka omehkuži, veličastna priroda, pol- na svetlobe in vedrine, je sredina, ki že od nekdaj objema in prežema dušo Egipčana. V starem veku, ko so vladali faraoni, namestniki boga Ra, ki ga je simboli- ziralo solnce, sta bila znanost in oblast v rokah svečenikov in velikašev. Pod njimi je bila masa: kovač »s hrapavimi prsti«, kamnar »z upognjenim hrbtom«, zidar, »ki ga biča veter« itd. To je bil torej režim kast, ki zasužnjuje poedince, jim določa življenje po točno odrejenih življenjskih potch in lomi polet njihove- ga osebnega poguma. Vse to prav nič ne vzpodbuja človeka, da bi se izpostavil naporom, in že od nekdaj so govorili o apatiji naroda, ki živi na obrežjih Nila. To je tudi razlog, da to aristokratsko plemc že vcč sto- letij propada. Nanj so navalile najraz- novrstnejše in najstrašnejše tegobe, zlasti malarija, ki je desetkala vrste egiptskih prebivalcev. K sreči so bogovi Egipta bedeli nad njim in prišel je dan, ko je kinin omo- gočil, da se ta dežela reši. Odločni in f laviniika posoiilnica v Žaku I REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 1 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekočem računu ter jlh obrestuje 1 najugodncje 1 HMELJARJII Nalagajte denar pri c! o m a č e m zavodul 1 Raöun Poštne hranilnloe št. 10-994 Brzojavl: „Posojilnica" Telefon ät. 2 1 BLAGAJNISKE URE: ob delavnlklh od 8. do 12- in od 15. do 17. hrabri borbi, ki so jo začeli Angleži, je uspelo, da se felah kakor tudi premožni Egipčan pokorita in delata po navodilih komisije Društva narodov za malarijo, t. j., da v vsej sezoni, v kateri grozi ne varnost okuženja z mrzlico, jemljeta dnevno po 40 centigramov kinina, v pri- meru bolezni pa zauživata po 1 do 1.30 grama kinina dnevno 5 do 7 dni. Ome- njena komisija poudarja v svojem leta 1938. objavljenem poročilu na strani 129. dejstvo, da neškodljivost kinina omogoča, da ravna z njim tudi podre- jeno osebje brez stalnega zdravniškega nadzorstva. To nadzorstvo pa je potreb- no pri uporabi sintetičnih proizvodov. Vajenca z do brim Solskim spričevalom spreime elektroiehnična trgovina Kar o 1 F 1 orjan č i č, Cel je Več čevijarskih pomočnikov sprejme takoj Konrad Gorenjak, Celje, 5 Gosposka ulica. 5 VERITAS Generalno ZEstopstvo ___ in skladišie Anton Bremse Cel j e Iščejo se zastopniki Prodam v Trnovljah ob banovinski cesti parcels po 25 din m2. — Naslov v upravi lista. Volcjake čistokrvne, 9 tednov stare, in psico, 3 leta in pol staro, p r o d a ugodno Li ška, Celje, Zagrad (Stari grad). Kadar izpraznjujete Vaše podstresie, se spomnite, da najbolje vnovčite vse Stare predmele pri tvrdki Josip Uršič. CeS/e. Narodni dom Stavliišee zraven mesla naprodaj. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Vsem sorodnik^m, prijateljein in znanceni, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega nad vse ljubljenega oCeta, starega očeta in tasta, gospoda Vincenca Gajška višjega sodnega oficiala v pok. predragega kropili in spremljali na njegovi zadnji poti ter mu pokrili grob s cvetjem, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. ^ C e 1 j e, 21. oktobra 1940. Zalujoči ostall V globoki tugi sporočam vscm sorodnikom, prijatc- Ijem in znancem žalostno vest, da se je po muke polni bolezni v 53. letu starosti danes ob 17. preselil v večnost moj ljubljeni soprog, odnosno svak in stric, gospod Franc Henke hoteiir in posestnik Dragi pokojnik bo prepeljan iz Ormoža na svoj dorn v Laškem, kjer bo pogreb v petek, dne 25. t. m. ob ^/25. popoldne iz hiše žalosti na domačc pokopališče. Laško, 23. oktobra 1940. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo Brez posebnih obvestil posamcznlkota Celjska posojilnica d.d. Celje (Narodni dom) Telefon 22 • Poštni iek. racun 10.591 Podružnici: Nlaribor, Aleksandrova cesta 11» TeL 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle najkulantneje Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celja