Poštnina platana v gotovini Leto LXXI. št. 1S8 LfrMjaaa, ponedeljek 18. J«B}a I938 Cena Din i,— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. -— Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA. Knafljeva oUca Mw. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 21-36 Podružnice : MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unča l, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvora lOl. / PoStna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Novi spori na Daljnem vzhodu: Nevarnost ruske vojne z Japonsko Rusija ne misli ugoditi japonski zahtevi po umiku vojaštva z maadžnrske meje ter se na veliko pripravlja za morebiten oborožen spopad s Japonsko PARIZ, 18. jul. d. V diplomatskih krogih presojajo položaj na Daljnem vzhodu zelo pesimistično zaradi čim dalje večje japonske agresivnosti. Na obzorju se kažejo znamenja, po katerih je prav lahko mogoče, da se vojna na Kitajskem razširi v oborožen spopad med Japonsko in Rusijo. Razmere med Rusijo in Japonsko niso bile nikdar dobre, tudi po padcu carizma ne, dasi ni Rusija nikdar dajala povoda za. kake večje spore ter je bila nasprotno celo služna, zlasti v času japonske okupacije Mandžurije in ustanovitve novega mandžurskega cesarstva, ki mu je prodala celo svoje železnice, kolikor tečejo po mandžurskem ozemlju. Rusija tedaj na Daljnem vzhodu še ni bila vojaško dovolj močna in je morala mirno gledati, kaj se dogaja ob njenih mejah, gotovo pa je. da so se prav tedaj pričele njene obširne priprave za zaščito pred japonsko agresivnostjo. Razne vesti, ki so sicer skromne, pričajo, da je Rusija zbrala ob svojih mejah na Daljnem vzhodu velike množice vojaštva, ogrom ne količine vojnih potrebščin in da je zgradila na najbolj občutljivih mestih močne utrdbe. Povsem verjetno je turi', da podpira preko Notranje Mongolije, kolikor je le mogoče, Cangkajškovo Kitajsko v boju proti Japonski, kajti, čim bolj se bo Japonska izčrpavala v dolgotrajni vojni s Kitajci, tem manjši bo nien pritisk na ruske meje ob Mandžuriji. Za presojo napetega položaja na Daljnem vzhodu je zlasti značilen do-codek. ki se je pripetil zadnje dni. Po japonskih vesteh je namreč oddelek ruskih vojakov prešel pred dnevi vzhodno mejo države Mandžurije v bližini Hun-f-una, jugozapadno od Vladivostoka. Vdrl je 3 km daleč ter zasedel malo obmejno mesto Šenfeng. Na gričevju okoli tega mesta so pričele druge večje ruske čete naglo graditi utrdbe in sicer na postojankah, s katerih obvladujejo dolini dveh rek Tumen in Juki ter morsko pristanišče Rašin. Omenjeno mesto šenfeng je zasedlo samo 40 ruskih vojakov, ki se doslej še niso umaknili, vendar pa se glase japonska poročila, kakor da bi vpadla v Mandžurijo kar cela ruska vojska. Japonska vlada je takoj protestirala v Moskvi proti tej zasedbi, češ. da je bila kršena suverenost Mandžurije, ki je pod njenim pokroviteljstvom, ter je zahtevala, naj Rusija takoj umakne svoje vojaštvo. V japonskem tisku se ie obenem pričela velika ponja nroti ruski grabežljivosti, vlada v Moskvi pa je po zadniih vesteh odgovorila da ni zasedla ničesar tujega, temveč samo to kar je nieno. Ta dogodek spominja nekoliko na incident pri Ualualu v Somaliji, kjer se je spopadla peščica italijanskih vojakov z abesinskimi domačini zaradi puščavskih studencev, kar je bilo povod za italijansko-abesinsko vojno in italijansko okupacijo Abesinije. Meja med italijansko in abesinsko Somalijo ni bila v tamošnji puščavi nikdar točno določena, pa je bila zaradi tega prav lahko skovati obmejni incident. Skoro sličen je položaj na Daljnem vzhodu, na tromeji med ruskim ozemljem, Mandžurijo in Korejo, kejr po japonskih trditvah vdrle ruske čete baje tta mandžursko ozemlje. Dejstvo je, da Rusija ne namerava ugoditi japonskim zahtevam po umiku, kar tolmačijo kot dokaz, da je vojaško že dobro pripravljena in da ne misii več popuščati. Zato penijo v diplomatskih krogih, da more ta incident roditi še velike posledice. Japonski tisk je zelo ogorčen, vendar pa je Japonska tako zelo zapletena v vojno s Kitajci, da je veliko vprašanje, ah bo gnala zadevo z Rusijo na ostrino noža. Ce bo. ni izključeno, da bo v razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu posegla tudi Rusija z oboroženo silo, saj je morda zanjo prav sedanji čas najbolj primeren, da se maščuje Japonski za vse stare račune, tudi za poTaze ki jih je doživela v vojni ž njo še v času carja Nikolaja II. Položaj je napet, kakor ni bil še nikdar prej, in je prav lahko mogoče, da bo na Daljnem vzhodu zavihrala vojna vihra še z večjo silo. V zvezi z vsem tem je značilen tudi spor, ki je nastal . med Japonsko in Francijo zaradi otočja Para cel ob južni Kitajski, vzhodno od Indokine, ki ga je nedavno zasedla Francija s svapna. vo- jaštvom, čeprav se smatra kot kitajska posest. Kitajska ni protestirala proti temu dogodku, pač pa je Japonska, ki tolmači vsako poseganje evropskih sil na kitajsko ozemlje za vmešavanje v zadeve azijskih narodov. Francija je zasedla to otočje, da bi si zavarovala svojo morsko pot iz Indokine proti Kitajski, Japonska pa protestira, ker vidi v tem novo zaslombo v dobavljanju orožja Kitajcem. Morda je tudi to opogumilo Rusijo, da je postala na mandžurski meji vojaško bolj aktivna. Glede na vse to presojajo diplomatski krogi, kakor rečeno, zelo pesimistično položaj v Aziji, tem bolj, ker se ne more prav nič prerokovati, kako se bodo dogodki razvijali nadalje. Zdi se, da se bodo vojni zapletli a ji na Daljnem vzhodu tem bolj množili, čim bolj se bo bližala likvidacija državljanske vojne v Španiji, ker bodo ž njo postajale moči zapadnih držav prostejše. Izjava japoskega zunanjega ministrstva Tokio, 18. jul. AA. Uradno poročilo zunanjega ministrstva o obmejnem incidentu pri H unč umi pravi, da so sovjetske čete na okoliških hribih ubile nekega japonskega orožnika. Japonska vlada je zaradi tega protestirala v Moskvi. Na vprašanje novinarjev Če se je položaj poslabšal, je zastopnik zunanjega ministra odgovoril: »Ce hoče Moskva iskreno razpravljati o tem vprašanju, tedaj ta slučaj ne bi mogel postati resen.« TOKIO, 18. juL z. Agencija Domej poroča, da je japonska vlada predlagala pogajanja za mirno ureditev incidenta na rusko-mandžurski meji, kjer so sovjetske čete prekoračile mejo in zasedle obmejno mesto Šenfeng. Istočasno poročajo japonski listi, da se južnovzhod-no od. Vladivostoka opaža na ruskem ozemlju velika koncentracija Čet. Prevladujejo predvsem mehanizirani oddelki in tanki. Tudi letala prihajajo neprestano in jih razmeščajo vzdolž vse mandžiirsko-ruske meje. V tokijskih krogih prevladuje prepričanje, da se pripravlja Rusija na vojaško intervencijo, da bi rešila Kitajsko. Zaradi tega bo skušala japonska vlada na miren način likvidirati ta incident in doseči prostovoljen umik ruskih čet z mandžurskega ozemlja. Tokio, 18. jul. AA. Agencija Domej objavlja vest iz Seula. da se bodo začela neposredna pogajanja med sovjetskim in japonskim poveljstvom na mandžurski meji. Japonske vojne oblasti hočejo doseči, da bi sovjetske čete zapustile zavzete postojanke. V zvezi s tem objavlja agencija Domej vest, da so se jugozapadno od Vladivostoka začele zbirati nove sovjetske čete. s Borbe na t eruelski fronti Novi uspehi Francove vojske v *r»<9«1i*anju proti Saguntu PARIZ, 18. jul. r. V odseku vzhodno in južno vzhodno od Teruela si frankovci prizadevajo z vsemi močmi, da bi prodrli utrjene vrste republikancev. Čete generala Valine so zavzele Mora de Rubielos, a čete generala Varele Rubielos de Mora. Na castellonski fronti so frankovci prekoračili reko Ajelitu. Na ta način je fronta izravnana od Varagasa do Luccina del Cid. Nacionalisti so po poldrugomesečnih hudih naporih in obupni obrambi republikancev uspeli zasesti važen predel okrog Mora de Rubielos in napredujejo sedaj proti Segorbi. Včeraj je pet trimotornih bombnikov napadlo Alicante. Vrgli so na mesto okrog 200 vžigalnih bomb. Celo ribiško predmestje je v plamenih. Protiletalskemu topništvu se je posrečilo pregnati sovražne bombnike, preden so mogli vreči eksplozivne bombe na središče mesta, kamor je padla samo ena bomba, ki je ubila dva človeka, pet ljudi pa ranila. Iz Francovega tabora TERUEL, 18. jul. AA. Pri svojem nadalj-nem prodiranju vzdolž ceste od Teruela do Sagunta so Francove čete prodrle do Sierre de Montarao in osvojile vse hribe v višini 1400 m. Burgos, 18. jul. AA. Nacionalisti so včeraj zavzeli Nogueruelo. Med letalsko bitko so nacionalistična letala sestrelila pet republikanskih letal. republikanske Španije BUbao, 18. jnl. AA. Po vesteh iz Valencije je politični komisar za vzhodno armado Jezus Hernandez po radiu objavil proglas, v katerem pravi, da ni več dovolj braniti se proti Francovi ofenzivi. Republikanska vojska mora začeti napadati. Prodiranje Francovih čet je za Valencijo zelo nevarno. Zato se mora poslej vsek prebivalec republikanske Španije smatrati za vojaka in si mora za vsak primer naročiti puško, lopato ah. pa druge vojne potrebščine v tovarnah za orožje. Sedaj v Španiji ni več nevojakov, kajti tudi žene in otroci morajo pomagati pri kopanju jarkov in utrdb. Splošni položaj MADRID, 18. jul. AA. Po dveh letih državljanske vojne je položaj v Španiji naslednji: Republikanska Španija obsega 181.500 km2, kar je nekoliko več kakor tretjina Španije. Izmed 50 španskih okrožij jih je 9 skoraj popolnoma pod republikansko oblastjo. 5 pa samo delno. Pod republikansko vlado je 8 in pol milijona prebivalstva, d oči m ima vsa Španija 23 milijonov prebivalcev. Bonnet o francoski politiki Pariz. 18. jul. AA. Zunanji minister Bonnet je včeraj na banketu radikalnih socialistov v Saint Pardou očrtal delo francoske vlade na gospodarskem in finančnem polju. Nato je govoril o mednarodnem političnem položaju in o dolžnosti Francozov v sedanjem času. Francoski državljani, je dejal, so danes navezani drug na drugega in se zavedajo svojih dolžnosti do domovine. Končno je Bonnet izjavil, da francoska diplomacija z velikim mirom in hladnokrvnostjo razpravlja o aktualnih zunanjih političnih vprašanjih. Finančni minister Marchandeau je imel po radiu govor, v katerem je razložil finančni položaj Francije, nato pa govoril o izdaji bonov avtonomne blagajne za narodno obrambo, katerih vpis se je začel danes. Marchandeau je zlasti poudaril, da se bodo zneski, vpisani v korist tega posojila, porabili izključno za namene državne narodne obrambe. Na koncu je govoril o pripravah za prihodnji proračun in o potrebi zmanjšanja izdatkov. Pariz, 18. julija. AA. Zunanji minister Bonnet je včeraj popoldne sprejel francoskega poslanika v Pragi, za njim pa angleškega poslanika v Parizu, Id se je pravkar vrnil iz Londona. Končno je sprejel tudi turškega poslanika, s katerim m je raz-govarjal o svojem potovanja v Ankaro me- Poslabšanje bolezni rnmunske kraljice BUKAREŠTA. 18. jul. AA. Kraljica mati Marija je predsnočnjim odpotovala iz Cernautija v Sinajo. Na postaji so jo sprejeli kralj Karol, prestolonaslednik veliki vojvoda Mihael in princesa Elizabeta. Kmalu nato je bil v dvorcu Pelisorju zdravniški rtsvet in *e bilo nato objavljeno naslednje uradno poročilo: Kraljica mati Marija boleha na jetrih, kar povzroča od časa do časa krvavi'.v**. Po zdravljenju v sanatoriju Lammn blizu Dresdena se je počutila bolje in je sklenila odpotovati v Rumunijo, prišlo pa je do nove krvavitve, ki se je v Cernautiju ustavilo za 12 ur. Ker se je stanje poslabšalo, se je kraljica mati morala podvreči novemu zdravniškemu pregledu. Zdravniki so ji sedaj predpisali popom mir. Poročilo so podpisali prof. dr. Sterner, prof. dr. Bartolomei in dr. Lasker. Minister dvora je objavil, da so na zahtevo zdravnikov za mesec dni odpovedane vse avdijence pri kraljici materi Mart*. JERUZALEM, 18. jed. z. Včerajšnji miri v Palestini so zahtevali sedem mrtvih in 17 ranjenih. Posebno hudi so biH izgredi pri Harfi, kjer je prišlo do spopada med oddelkom Arabcev In angleftlm vojašt- Tnkio, 18. juL AA. Semkaj je prispel iz Seula, da je v soboto sovjetski dvofcrilmk preletel mandžursko mejo pri Hunčunu. Najbrže je bil to izvidni-ški polet. Letalo se je nato vrnilo nad rusko ozemlje m odletelo proti Vladi-vostoku. Prav tako poročajo, da so sovjetskim četa mpri Sesjeju dodelili motorizirane čete s tanki. Odklonjena zahteva po svobodni plovbi Tokio, 18. jul. AA. »Asahi Simbun« objavlja, da je japonska vlada sklenila zavrniti angleško zahtevo o svobodni plovbi po reki Jangce. Japonski odgovor na ameriške zahteve Washington, 18. jul. AA. Zunanje rninistrstvo je objavilo odgovor japonske vlade na ameriško noto dne 6. julija, v kateri so zahtevale Zedinjene države za svoje državljane pravico povratka na zasedena ozemlja Kitajske in primerno odškodnino za škodo, ki so jo ti državljani utrpeli. Japonsko zunanje ministrstvo obljublja v svojem odgovoru, da bo ponovno pretresalo vprašanje odškodnine, vendar pa si pridržuje pravico prepovedati povrat.1 tujih državljanov na ozemlja, ki so jih japonske čete zavzele, a še ne pacificirale, in ker bi njihova navzočnost ovirala vojaške operacije. Utrjevanje Singapnra Tokio, 18. jul. AA. »Aruhi Simbun« objavlja vest, da grade v Singapuru nove utrdbe okoli pristanišča. V Singapuru je sedaj zbranih več eskadril težkih bombnikov. V bližini mesta grade sedaj že tretje letališče. Politični e6$otnl& Ostanemo zvesti osvoboditeljsht tradiciji l V zdravilišču Luhačovicah so se te dni sestati odlični češki in slm'aški kulturni delavci, da se pos\'etujejo o odnosa jih med Čehi in Slovaki. Po večdne\fnih vsestranskih posveto\ranjih in razprai'ah so sprejeti to-le resolucijo: »Naša država more obstojati samo kot enotna, rte oslabljena po kakršnikoli avfo-nomiji. Zaupamo vladi, da bo znala vsikdar odločno braniti celotnost nase republike. Češkoslovaško edinstvo ni v nasprotju s slovenkostjo in češkostjo, man'eč je njiju višja sinteza. Ni naš ideal uniformirano češkoslovaška kultura, nasprotno, najradost-ne je sprejemamo in pričakujemo dobritte slo\'aške kulture. knjiže\'nosti in umetnosti. Pri mladinski in Ijitdski vzgoji zahtevamo, da bi se široki tjudski sloji vzgajali sistematično k spoštovanju m ljubezni do države in da bi se v narodu gojila za\'est narodnega edinstva Čehov in Slovakov. Z ozi-rom na pomen narodopisja za oblikovanje nacionalne zavesti širokih narodnih slojev zahtevamo, da bi naši etnologi osi'ettili pestrost, pri tem pa ed/n.ffvo češkoslovaške narodne kulture. Obsojttmo nestrpnost in šovinizem. Naj\'ečjo škodo povzroča izrivanje prilik za spore med Čehi in Slovaki, zakaj eni kakor drugi se morajo zavedati, da so Čehoslovaki in da so sinovi velike slovanske rodbine. Smo in ostanemo Čeho-slovaki in demokratu Za češkoslovaško *» demokratično, enotno in neodvisno svojo državo se bomo borili do zadnje kaplje krvi, do zadnjega diha. Ostanemo verrH in zvesti otvoboditeljski tradiciji Masaryko-vi, Štefanikovi in Beneševi!« — Nadomesti-\ te v tej resoluciji besedo »češkoslovaško* z »jugoslavensko«, pa jo lahko podpise tudi vsak jugoslovenski nacionalisti Skrajni rok za volitve Zanimiva razprava v beograjskem „Vremenu44 Pod naslovom »Kateri je skrajni rok za volitve narodnih poslancev« prinaša beograjsko »Vreme« razpravo dr. Dragutina Jankovića, kjer čitamo med drugim naši ed je: Sedanja narodna skupščina ima mnogo Šana, da izpolni ves v ustavi predviden štiriletni mandat. Tega že dolszo ni bilo v naši državi. Ce torej predpostavljamo, da bo sedanja narodna skupščina izpolnila celotno štiriletno dobo, ki je določena v členu 54. ustave, nastane zanimivo vprašanje: do katerega skrajnega roka bi se morale potem izvršiti volitve narodnih poslancev? Tu je treba takoj pripomniti, da ta rok v ustavi n: določen. Ustava ima glede roka za sklicanje nove skupščine samo en predpis, in sicer v členu 115.; ta predpis pa se nanaša samo na novo skupščino, ki ima skupaj s senatom sklepati o predlogu za spremembo ustave. Ustava pa ne vsebuje določb, ki bi urejale sam akt razpuščanja skupščine in skrajni rok za nove volitve odnosno sklicanje nove skupščine. Te določbe so le v zakonu v volitvah narodnih poslancev, ki pravi, da se morajo volitve vršiti najkasneje v treh mesecih od dneva razpusta skupščine, nova skupščina pa se mora sklicati v štirih mesecih od dneva razpusta skupščine. Vendar pa ima vlada danes možnost, da ta dva roka spremeni, ker ji je narodna skupščina dala pooblastilo, da izda nov volilni zakon v obliki uredbe. Pa tudi tedaj, če predpostavljamo, da ta dva roka ne bosta spremenjena z novim volilnim zakonom ali pa, da se bodo volitve vršile po starem zakonu, je zopet težko dati precizen in absolutno siguren odgovor na vprašanje: kateri bi bil potem skrajni rok za volitve narodnih poslancev. Na to vprašanje je mogoče dati točen odgovor le tedaj, če se narodna skupščina razpusti psed potekom štiriletnega mandata, kajti potem mora ukaz o razpustu vsebovati tudi naredbo, da se nove volitve vršijo najkasneje v štirih mesecih, in naredbo, da se nova skupščina skliče najkasneje v štirih mesecih. Ta dva roka veljata tudi za primer, ce poteče vsa štiriletna doba. Toda vprašanje je, kako se ima računati ta štiriletna doba. O tem ustava ničesar ne določa. Po srbski ustavi iz leta 1908 se je skupščinski rok računal od dneva volitev. Po tej praksi bi mandat sedanje skupščine, ki Je taDa izvoljena 5. maja 1935., potekel 5. maja 1989. Nove volitve bi se morale v tam primeru po sedanjem vodnem zakonu vršiti uaji—m Je v treh mesecih po tem dalmm, to Je 5. avgusta 1939. ■edsmja ustava o tem n4e ne go-o teh rokih sklepati vlada, ki odrediti dan volitev. To Je tudi v sMami z ustavno teorijo. Toda ustav teorija gOeds zopet drng**fie na ^>ra- BOJML Ob- teocvtJGno raflsSafsasrfte, po od dneva prvega rednega sestanka ln ne od dneva volitev, kajti dokler so narodna skupščina ne s stane in konstituira, so sicer narodni poslanci, ni pa skupščine. Tako pravi ustavna teorija. Po tem razlaganju, bi morali ustavno dobo skupščine računati šele od 20. junija 1935., ko se je sedanja skupščina konstituirala z izvolitvijo predsednika. V tem primeru bd potekla štiriletna doba 20. junija 1939., skrajni rok za voUtv? pa bi bil 20. september 1939. Ce bi strogo teoretično računali skupščinsko dobo od prvega rednega sklicanja flcupšcine v smislu ustavne določbe, da se skupščina sklicuje na redmo zasedanje vsako 1- to 20. oktobra, potem bi štiriletna doba potekla šele 20. oktobra 1939. Vendar bi morale biti v tem primeru volitve določene prej, da bi se v smislu ustave lahko skupščina sklicala do 20. oktobra. Seveda pa pri vsem tem n.* smemo pozabiti, da je razpust skupsoine akt kraljevske oblasti in da se lahko skupščina razpusti pred potekom v ustavi določene štiriletne dobe. Odgoditev oIltTTpiiaij na Japonskem Tokio, 18. jul. AA. Japonski olimpijski odbor je poslal mednarodnemu olrrrrpijske-mu odboru brzojavko, v kateri sporoča, da 1. 1940 na izrecno željo vlade ne bo mogel prirediti olimpijskih iger na Japonskem. Z drugo brzojavko izraža željo, da bi se olimpijske igre priredilo na Japon°kem 1. 1944. Nesreča francoskega potniškega letala Pariz, 18. juL AA. Včeraj je veliko štiri-motorno letalo padlo v morje v bMžini pristanišča Cherboirrga. V letalu sta bOa dva mornariška častnika in 12 rnzenjerjev tovarne Bregu et. Izmed 14 potnikov sta se smrtno ponesrečila dva, a ostali so več aH manj ranjeni Pri pristajanju je namreč letalo treščilo ob skalnato čer, ki je motila iz morja. Na ci ona Uzacif a mehiških rudnikov Mexieo, 18. jul. AA. V mehiški zvezni državi Halisko se pripravljajo rudarji, da bodo s pomočjo oblasti sami začel! irrabfjati sedem zlatih in srebrnih rudnikov, ki so last tujih podjetij. Izmed teh rwtrrTkov pripadajo trije ameriškim podjetjem, dva angleškim, a eden francoskim. Zedmjene države so po svojem poslaniku vprašale mehiško vlado za puJasnPa. Nota še ni b©a objavljena, ve pa se, da je sestavljena v prijateljskem tonu in da želi amerfSka vlada zvedeti samo, na kakšen n*Wn bo ma-rdška vlada ta spor uređOa. Borzna poročfta. Čarih, 18. fufUa. Đengiađ 10, Psrrz TTSJT, London 21.515, Kow ToTk <£XM2ES, Bmjt^ 73.92. Milao A bn r7555, Don] 90, »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, i&. j *j i 138 SOKOLSKA MISEL ZMAGUJE POVSOD Rakeku }e proslavilo lS-leteloo in razvilo prapor, Id on }e bila Iromica BAefc, IS. joB)a Včerajšnja neder)* Je b£bx za Rakek m okolico lep eokoiskj p^^tur Sokolsko đnv Itvo Unee—Rakek je proslavilo 154etn4oo svojega obmejnega sokolskoga dela in razvilo svoj prapor. Gostje bo prihajali že z do-poJ lanskimi vlaki, Rakek flh. je pozdravljal z državnim zastavami, ki so visele s 'i s. Mnoga okna so bUa okrašena g slikami Nj. VeL kralja Petra II. in s cvetjem; trg je bil ves prazničen. Kljub grozeči nevihti je prihitela množica na poniemteo proslavo iz vseh krajev logaškega okraja. Pred začetkom glavnosti je nekoliko deževalo, a veter je črne oblake pojmal proti zapadu, nad Javornikom se je kmalu zjasnilo in prireditev je potekla ot« lepem vremena ki naUepšem razpoloženju. Pred Sokolskim domom, ki je bil okrašen z državnimi zastavami, grbj m cvetjem, 90 se postrojiH ob pol 16. nri Sokoli iai Sokoliće z deco in naraščajem, obmejna, legija sokolska je 6tala pred tribono, okoli katere so vihrale državne m slovanske zastave. Godba dravske divizije je zaigrala državno himno, rKJoosni sokolski prapori na tribuni so pozdravili državno zastavo. Ob igranju himne >Hej Slovanu 90 se dvignile češkoslovaška, bolgarskas poljska in ruska zastava. Na tribuni so stoje počastili zastave odlični ki brjgadmi general Dušan Božie in brigadni general Čeda Stanojlovič, starosta školske župe Ljubljana dT. Josip Pipenba. cher s tajnikom Stanetom Flegarjem, staroste sokolskih društev iz Cerknice, Planine. Logatca, Žirov bratje dr. Pušenjak, Kiauta, šeniea, Demšar, zastopnik Sokola I br. Rebek in Sokola III br. Urbaneič, dr. M urn i k in drugi številni zastopniki poleg vsega odbora domaČega društva s starosto Franjem Tavčarjem, kumom in kumico. Pred njimi so praporščaki držali ponosne sokolske prapore društev iz Dol Logatca, 2;rov. Planine, Cenknice. Ljubljane III, Borovnice {1* Sodražice. Ob slavostni tišini vpriob množice, ki je zavzela ves prostor okoli telovadišca pred domom, ie nagovoril navzoče starosta br. Fran Tavčar. Pozdravil je zastopnike in vse, ki so pohiteli na mejo od blizu in daleč, da z Rakekom praznujejo jubilej in razvitje novega sokolskoga prapora. S klici >Živio naš kralj!« je sokolska množica sprejela predlog staroste, naj se odpošlje Nj. Vel. kralju Petru II, udanostno rn pozdravno ttrzojavko ob proslavi društvene 15-letmice in razvitja prapora na naši skrajni državni meji. Njemu, kot prvemu Sokolu so šle prve misli ob tem prazniku. V uvodu so je starosta spomnil triumfalnega sokolskega zleta v Pragi, kjer je slovansko sokolstvo manifestiralo ki dokazalo, kako ceni svobodo in demokracijo. Sokolstvo je ob tej priliki pokazalo vsemu svetu, kako mogočna je sokolska ideja. Pred 15 leti, je nadaljeval br. starosta, smo ustanovili na Uncu novo sokolsko društvo in mu dali ime po obeh krajih TJnec-Rakek. Mnogo bratov in sester smo odtlej že spremili na njihovem poslednjem pohodu. Slava jim in hvala za vse! Leto dni po ustanovitvi društva smo že gradili svoj dom. Koliko je bilo dela in skrbi, vedo vsi, ki so sodelovali. Nato se je začelo marljivo delo v telovadnici, katero smo opremili z najpotrebnejšim telovadnim orodjem. Telovadnica se je polnila, članstvo se je vadilo in urilo dan za dnem, poleti in pozimi. Vsi, ki so šli skozi našo tek>\*adnico v svet s trebuhom za kruhom, so nesli v svet tudi trdno jugoslovensko prepričanje, trdno vero v moč sokolstva in v bodočnost slovanstva. Vzgajali in vzgojili smo krepke in značajne ljudi. Izneverili so se le duševni pritlikavci, manjvredni, za borbo nesposobni. Za temi društvo in družba ne žaluje. Doživeli smo naval v društvo in tiho romanje iz društva po kresni noči in v dneh preizkušnje. Vse velike nacionalne manifestacije je vodilo naše sokolstvo, vse so bile v našem domu. 2alna komemoracija L 1934. je združila v domu vso občino. Ne moti nas, da nas nekateri o breku jejo in preganjajo, mi atopaujo vedno le naprej, * 'ti ~ i kolaka Tvrševa ideja je večna, je za vse stovanstvo edino zveličavna. Na vse, na prav vse gledamo ponosno nazaj. Pod novim skromnim, a ponosnim praporom bomo korakali k novemu delu za kralja, domovino in narod. Za njim bomo korakali v nove borbe do novih zmag. Napro ■rTH amo kmečko ženo in delavca, da novemu praporu ob razvitju in krstu stojita ob strani. Njiju trdne in žuljave roke naj bodo podoba izvora našega naroda in njegove borbe za osvobojenje in zedinjenje. Starosta br. Tavčar je povabil kumico Franjo Zoreevo in kuma Ivana Kavčiča, naj pristopita in kumujeta. Razvil je prapor ob igranju sokolske himne »Le naprej«, katero je pela vsa množica. Kumica in kum sta pripela na prapor trak, kum Ivan Kavčič, delavec, ki je bil že med vojno v vrstah kladivarjev Jugoslavije med dobrovoljci v Sibiriji, je govoril: Hodite za njim ponosno in neustrašeno, nosite . ga v slavo in čast kralja in domovine! Bodite zvesti vzvišenim sokolskim ciljem in bodočnost bo naša in slovanska! Prapor je bil s tem razvit ob navdušenih klicih množice. Starosta ga je izročil praporščaku br. Vladimirju Grudnu. Praporščak poljubi prapor in seže starosti v roko ter se zaobljubi: Obljubljam, da bom izročeni mi prapor častno nosil, zvesto čuval in ga branil do poslednjega diha in poslednje kaplje krvi. Tako mi Bog pomagaj! Sokolska množica je z vzkliki in ploskanjem pozdravila nov prapor. V imenu uprave Ljubljanske sokolske župe je pozdravil in čestital bratskemu sokolskomu društvu starosta dr. Josip Pipenba-cber. V lepem govoru je orisal velike sokolske cilje v službi kralja, domovine in naroda. Pozdravil je novi prapor In kuma— delavca, navdušenega sokolskega brata ter kumico—kmetico vrlo sokolsko sestro. Pozdravil je občinstvo, ki je s svojo številno navzočnostjo dokazalo razumevanje za pomen sokolske vzgoje za narod in državo. Vse priznanje trdemu sokol skemu delu, naj bo krepka vzpodbuda naši mladini, da vztraja na težavni poti samozatajevanja, množi vrline duha in telesa ter postane neustrašen borec za plemenite ideale v zvezi z našo umaško vojsko, katere zastopniki vedno obiščejo sokolske prireditve. Novi prapor se je pobratil z bratskimi prapori, br. TJrbančič Alojz pa je pripel nanj črn trak emigrantov z vsem v srce segajočimi besedami. V krasni povorki je sokolska množica, ki ie štela okrog 500 ljudi, s sokolskimi kolesarji, prapori in godbo na čelu odkorakala skozi trs: v park za kolodvorom pred spomenik Viteškega kralia Aleksandra I. Zedinitelja. ki je najlepši spomenik blagopokojne ga kralja-Mučenika v Sloveniji. Med povorko so prebivalci obsipali vrste s cvetjem in po vsem Rakeku so doneli mogočni sokolski klici. Pred spomenikom je godba zaigrala žalni koral, prapori so počastili spomin Njega, ki nam je pokazal pot v bodočnost, množica mu je zaklicala: Slava! Ob nepopisnem navdušenju prebivalstva se je povorka vrnila na telovadišče. kjer je sledil nastop dece, naraščaja, članov in članic pod vodstvom vrlega načelnika Lojzeta Bukovca in vrle načelnice Zore Zorčeve. hčerke krimiće novega prapora. Nastopilo je 48 otrok moške dece in 52 ženske dece. 32 na-raščajnikov in 16 naraščajnic ter 23 članov ter 9 članic. Telovadni nastop je pričal o marljivem delu društva pod dobrim vodstvom. Ob velikem odobravanju je nastopila vzorna vrsta iz Ljubljane z Malnari-čem, Gregorko. Skrbinškom, Longiko, An-tosijevičem in Vil cimanom. Čestitamo sokolskemu društvu TJnec— Rakek k izrednemu uspehu. Rakek je vnovič dokazal, da je nepremagljiva jugoslo-venska trdnjava na meji. Le naprej brez miru ... Proslava 30 letnice Sokola na Vrhniki Vrhnika, 18. julija Sokolsko društvo Vrhnika spada med tista sokolska društva, ki jih je kot reakcijo proti avstrijskemu nasilnemu režimu rodilo leto 1908., ko sta padli na ljubljanskih ulicah mladi žrtvi za slovenske ideale Adamič in Lunder. Sokolu H, Logatcu, Radovljici in drugim je sledila tudi zavedna Vrhnika. Pred 30 leti so se zbrali zavedni možje in fantje Karel Kotnik, Josip Lenarčič, Viktor Perme, Gabrijel Jelovšek, Mihael Tomšič. Franc Jurca, Nace Kunstelj, Lovro Rogelj in drugi ter položili temelj novemu društvu. Prvi starosta mu je bil zdaj že sivolasi br. Josip Lenarčič, prvi načelnik pa br. Viktor Perme. Iz skromnih početkov se je društvo krepko razvijalo in doseglo lepe uspehe. Mnogo je bilo tudi ovir, toda odločna in krepka sokolska volja je premagala vse. Za svoj jubilej se je vrhniški Sokol dobro pripravil, le škoda, da je močan naliv precej vplival na udeležbo pri sprevodu in pri javni telovadbi. Nasprotniki so se že veselili, da bo proslava zaradi naliva trpela, pa so se temeljito zmotili. Sokol ne pozna ovir, marveč koraka naprej brez miru. Kot uvod v slavnostni dan je bil v soboto zbor celokupnega članstva v dvorani Sokolskega doma, kjer je starosta br. Stanko Hočevar govoril o zgodovini društva in obujal spomine na 301etno sokolovanje. Bratsko je pozdravil zborovalce, posebno zastopnike naše hrabre vojske komandanta vojne komisije polkovnika Saškijeviča, komandanta mesta podpolkovnika Metfko-ša in ostali oficirski zbor, med viharnimi ovacijami članstva in drugega občinstva, ki je napolnilo obširno sokolsko dvorano. Omenil je, da praznujeta skupno z društvom dva pomembna jubileja še dva brata in sicer br. Nace Kunstelj srebrni jubilej, odkar nosi s častjo in ponosom sokolski prapor na čelu sokolskih vrst, in br. Slavko Vuk, ki že 20 let vodi tehnično delo v društvu. Oba sta lahko za zgled vsem, posebno mlajši generaciji, kako je treba služiti Tvrsevi sokolski misli. Bratu praporščaku je izročil br. starosta v znak priznanja krasno diplomo in prečrtal tudi čestitko I. nam. staroste Saveza SKJ br. Gangia, kar je vzbodDo viharne ouacfjc br. Gangiu in jubilantu. V imena jubilantov se je zahvalil v vznesenem govor* naoeirdk brat Slavko Vuk, ki je med drugim omenil, da ta počastitev ne velja njima, marveč sokolskemu delu, za katerega sta žrtvovala vse svoje sile in bosta tudi v naprej delovala v dobro vrhniškega Sokola, prezirajoč vse ovire. Govor br. Vuka so navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem. Sledila je na letnem telovadisču ob razkošni bengalični razsvetljavi mtimna družabna prireditev, kjer so stari Sokoli obujali spomine na sokolovanje pred 30 leti. Včeraj na slavnostni dan se je Vrhnika odela v državne zastave in prav redke so bile hiše, kjer ni visela zastava v pozdrav sokolskim gostom. Dopoldne je prispela iz Cerknice izborna gasilska godba, ki je ob 11. priredila na Cankarjevem trgu prome-nadni koncert. V zgodnjih popoldanskih urah so prihajali Sokoli in Sokoliće z avtobusi, kolesi in vozovi na Vrhniko. Tudi ljubljanski vlak je pripeljal številne goste. Ko je bila tako zbrana velika množica na letnem telovadisču in se pričela urejati za sprevod, je nenadoma prihrumela močna nevihta z nalivom, ki je trajala dobro uro in je bila zato proslava preložena za eno uro kasneje. Po nalivu se je formirala na telovadisču povorka, ki je ob 16.30 krenila po glavnih ulicah in naznanjala, da se Sokol ne plaši vremenskih neprfllk, marveč hoče pokazati na javni telovadbi uspehe dela v telovadnici. Na čelu povorke je Jezdilo šest Sokolov a praporom njim je sledila cerkniška godba, za praporoma vrhniškega in prese rak ega Sokola pa se je uvrstilo članstvo, naraščaj in deca v krojih, m končno močna četa bratov in sester v meščanski obleki. Vseh udeležencev je bilo v povorki 300, bOo pa bi jih se več, da ni tudi med povorko pričelo zopet deževati. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo Sokole, posebno pa praporščaka br. Načeta Kunstlja in načelnika br. Slavka Vuka. Ko je prišla povorka nazaj na tek>vadisce, okrašeno s zastavami slovanskih narodov, se je pričela ob 17. javna telovadba, ki so jI prisostvovali zastopniki vojske, župne uprave in odposlanci okoliških sokolskih edinic. Ob zvokih sokolske koračnice so prišli na tekrvadiače val telovadni oddelki z vodom naše junaške vojake na oslu, ki fe bila deležna viharnih ovacij. Godba je zaigrala državno himno, na visok jambor pa se je podvizala naša ponosna A« (Aleksander) m zapeli sokolsko »Hej Slovani«, nakar je bila spuščena državna zastava, brat načelnik pa je prejel v zahvalo krasen šopek s trobojnico. Po telovadbi je bila prijetna zabava do odhoda vlakov. Proslava je kljub dežju dosegla lep uspeh. Le naprej brez miru . . . —at. Sokolski praznik v Poljanski dolini Poljane, 18. julija Včerajšnja nedelja je pokazala, da sokolska misel tudi v Poljanski dolini zmaguje kljub vsem oviram in zavisti nasprotnikov sokolstva. Včeraj je bn razvit nara-ščajski prapor Sokola Gor. vas—Poljane ob veliki udeležbi sokolstva m Sokolu naklonjenega občinstva iz naše, poleg tega pa še iz Selske doline, Zirov, Š-k. Loke, Kranja , Tržiča in Stražišča pri Kranju. Slavnost se je pričela že v soboto na predvečer v Gorenji vas* s počastitvijo umrlih članov na pokopališču, s poklon i-tvijo in podoknico kumici s. Vidi Hribarjevi in zažiganjem raket, Ze na tej prireditvi je bila udeležba domačega ljudstva poleg domačega sokolstva zelo lepa. Pravi praznik se je pričel pa v nedeljo dopoldne s poklonitvijo in počastitvijo spomina na grobnici na Visokem br. starosti Tavčarju in s. Franji. Strumno je prikorakala četa Sokolov, naraščaja in dece ter drugih čestilcev od mosta do grobnice z 12 prapori in se postavila na obe strani grobnice. Br. I. Krapš je v lepem govoru počastil spomin nepozabnih pokojnikov, a sokolski prapori so se sklonili nad grobom. Skozi Poljane se je razvila ob 11. dolga povorka z vojaško godbo in prapori na čelu. Domačini in letoviščarji so Sokole navdušeno pozdravljali m obsuli s cvetjem. Na večini hiš ob cesti so vihrale trobojni-ce. Popoldne je odšla po skušnjah dolga povorka s telovadisča na travniku ood gostilno br. Frkna do Sokolskega doma. Pred domom in naokrog se je zgrnila velika množica Sokolov in sokolsrvu naklonjenega občinstva, da prisostvuje razvitju prapora. A naenkrat se je vlila ploha in ta svečanost se je morala izvršiti v domu, katerega so napolnili Sokoli do zadnjega kotička, a mnogi so morali iskati strehe drugod. 16 praporov se je razvrstilo na odru s sestro kumico in sokolsfcimi funkcionarji. Zado-nelo je povelje: Mirno! Godba je zaigrala, potem je pa br. starešina pozdravil kumico, župnega starešino br. Jaka Špicerja. vse organizacije, ki so prihitele na to slavnost od blizu in daleč ter vse navzoče. Svoj govor je zaključil s pozdravom starešini Nj. Vel. kralju Petru TI, kateremu so zaklicali navzoči trikratni: Zdravo!, godba pa je zaigrala državno himno, po kateri je kumica razvila prapor s prrmernirni besedami. Godba je zaigrala pesem sokolskih legij, katero je spremljala vsa dvorana. Kumica je pripela na prapor trak ter ga izročila starešini, a ta praporščaku v varstvo. Nato je izpregovoril kot soustanovitelj Sokola Gor. vas—Poljane br. L. Perko, ki je v vzpodbudo k sokolskemu neustrašnemu in požrtvovalnemu delu simbolično kratko orisal pomen prapora. Slednjič je godba zaigrala še himno »Hej Slovani« in s tem je bila svečanost zaključena. Ker je medtem dež ponehal, da je le še malo rosilo, se je sokolstvo v povorki napotilo na telovadišče, kjer je mnogo občinstva prisostvovalo javni telovadbi. Končno se je razvila pred Sokolskim domom in v njem prijetna zabava, ki je trajala pozno v noč. Prireditev je pokazala, da sokolski duh dr. Tavčarja v Poljanski dolini krepko žrvi in da gre sokolstvo rodi tu neustrašeno svojo ravno pot naprej. Iz Trbovelj — Prašiči — so kalifi aoeaj mir. V sredo ot« 2. uri zjutraj je zbudilo prebivalstvo rudarske naselbine na Njivi in okolici iz sladkega spanja strahovito rjovenje, evilenje m krulenje. ki se je razlegalo daleč po dolini in okoliških gričih. Mnogi ljudje niso vedeli, kaj se ie zgodilo, ker je bilo rjovenje tako, kakor bi 20 mesarjev klalo prašiče. Pa je bH le en sam mesar. Id Je dobil va-ffon svinj iz Hrvatske in ker je dospela po-šfrjka na večer, jih je kar ponoči spravil na obfibsko klavnico, da m ni bito treba Lepa LU DagOVCr m simpatični Kari Ludviiv ITieill v napeti drami I ESSSiSSrS vztrajni stotnik 1 ■klini silami boril proti mračnim silam _ političnih spletk!---- Danes premiera! Ob 19.15 in 21.15 uri KINO UNION, telefon 22*21 i plačati etojnine. Prebivalstvo nima sicer nič proti temu, da se spravljajo prašiči v klavnico, toda ce veljajo za ljudi predpisi o prepovedi kalenja nočnega miru, potem se mora preprečiti tudi tak hrupen posel sredi noči, ko prebivalstvo podiva. _ Eden iz Njive! — Tržne ©•u©. ČJeravroo Je zgodnjega sadja in zelenjave sedaj ie povsod v izobilju, je tukajšnji iivLtekj trg letos izredno drag. Lani sredi julija ie dobilo kg kumar in fižola na tuka j Saj eni trgu po 2 do 3 din, krompir po dinarju kg, marelice pa po 5 do 6 din kg. Letos so se pa cene na živilskem trgu skoraj podvojile. Tako so prodajale kmetice in branjevke danes, ko ie bil delavski plačilni dan. na trgu kumare po 5 din fižol je imel isto ceno, ohrovt po din 4, Krompir po din 1.50, para li/.mki so bili kar po 6 d n kg, marelies \k> S do 10 din kn, pesa po do 4 din, čebula po 4 din k^, jajca po 1*J za kovača, iid. Edino borovnice imajo jsto ceno. kor lani. t. j. po din 2 liter. Tudi meso se je od lanskega leta zelo podražilo m sicer goveja od 8 din na 12. televie od 14 na JO; isto ceno pa ima tudi svinjsko m«vo. Kakor se vMi. £o cene v Trbovliah mnogo viiu. mtco so r Liublianj in drugih mestih, kjer norijo plačevati £e nestao afitnino, Potreba in zahteva po rep u L; u-i H iji ureditvi con v 1 r-bovljah ie sšpložna, prav tako pa tudi zahteva po uvrstitvi Trbovelj v I. draglnjsk] razred, kar je glede na f nnjnuo PUM povsem upravičeno. Velik požar v Lipljanah pri Turjaku Pogoreli sta dve gospodarski poslopji, polni sena, žita in orodja Turjak, 18. julija V soboto popoldne je med nevihto treščilo v gospodarsko poslopje posestnice Ivane Se verjeve v Malih Lipljanah pri Turjaku. Nekaj minut je zadostovalo, da je bilo poslopje v plamenih. Vaščani so bili ta čas na polju, doma jih je ostalo le nekaj. Ti so brž prihiteli gasit, pa se ni dalo nič rešiti iz gorečega poslopja, polnega sena, žita in orodja. Na pomoč so prihiteli ljudje iz vseh bližnjih vasi in zlasti dekleta so pridno nosila vodo, da bi se požar ne razširil. Kar je potegnil močan veter in ognjeni zublji so objeli še drugo poslopje posestnika Lojzeta Severja. Tudi to poslopje je bilo kmalu v plamenih. Obe poslopji sta goreli zelo hitro, ker sta bili polni sena in žita. Na gašenje ni bilo niti misliti mogoče. Med vaščani je zavladalo silno razburjenje, ker je bila velika nevarnost, da postane žrtev ognja vsa vas, ker Se ni bilo na pomoč škocijanskih gasilcev z brizgamo. Bila je največja nevarnost, da se vname veliko Hudolškovo poslopje, tudi polno sena in žita. To nevarnost so po preprečili vrli vaški fantje in možje, ki so pridno polivali Ljubljana na pomoč Beli Krajini Ljubljana, 18. julija Belo Krajino skoraj vsako leto zadene tako huda suša, da mora ubogo prebivalstvo po več ur daleč po vodo. Vsi studenci usahnejo in vsi vodnjaki se posuše. Od daleč pripeljejo vodo iz Kolpe za napajanje živine in tudi za kuho. čeprav ta voda ni zdrava in je večkrat vzrok hudim epidemijam Skratka, suša ima za Belo Krajino skoraj vsako leto katastrofalne posledice, in rudi Ljubljana mora obupanemu revnemu ljudstvu pomagati, kolikor je mogoče. Zato je mestna občina ljubljanska poslala v Metliko dva svoja Scropilna avtomobila, odtod bosta pa vodo razvažala po najbolj potrebnih vaseh. Oba avtomobila skupaj držita 8000 litrov, zato bo pa z ljubljansko pomočjo rešeno belokrajinsko ljudstvo vsaj najhujšega, ker jih bosta ljubljanska avtomobila preskrbela vsaj z zdravo pitno vodo in pa tudi z vodo za kuho. Bela Krajina bo obvarovana žeje in nevarnosti epidemije, ki bi se prav lahko zanesla tudi v Ljubljano. To naj upoštevajo tudi tisti večni nezadovoljneži, ki vsak dan zabavljajo, češ, da mestna občina premalo škropi ceste. Razsodni Ljubljančani vedo, da Ljubljana prostovoljno Škropi celo državne ceste, da prebivalstvo vsaj kolikor mogoče obvaruje prahu ln taki pametni in dobrosrčni Ljubljančani bodo tudi sedaj zadovoljni, da Ljubljana hiti na pomoč Beli Krajini. — Mestno poglavarstvo. Kakor na bojišču... Ljubljana, 18. julija Dandanes, ko ves svet toliko namiguje na vojno, človek Se tem prej pomisli nanjo, ko zaide v ljubljansko, razkopano ulico. Iluzija ie v resnici skoraj popolna, smrdi celo po plinu, a k sreči le po svetilnem. Na-mestu topovskih cevi leže plinske, razmetane po vsej ulici, in oamestu krvi teče nežno parfumi rana kanalska tekočina iz presekanih starinskih opečnih kanalov. Tega. nekoliko naturalističnega opisa naj na pristomih mestih ne prstevajo kot kritike m med predmete pojasnil. Vse je samo od sebe pojasnjeno že vnaprej: ulico sredi mesta kanaliziralo in hkrati izmenjavajo plinske cevi. Toda to >e velik dogodek; ulica ie zaprta skoraj za ves promet, samo na eni strani sj utirajo pešci pot skozi njo ob kupih zemlje in globokih jarkih. Drugi hodnik ie neprehoden m le rekorderji za dolžinske skoke lahko prodro do trgovin na drugj strani. Ce gledamo onkraj, se zdi, da je tam zamrlo vse življenje in da so trgovci izrabili lepo priliko ter odrinili na počitnice. Kako pa stanovalci primotovilijo do veznih vrat, se zdi nerešljiva uganka. Wolfova udica — o nji namreč govorimo, kar ste lahko uganili — pa bo k sreči prekopana r?mo nekaj tednov, Če smemo biti optimisti. Delavci mestne plenarne so delali tudi včeraj, ne glede na Gospodov dan, praznovalo je pa cestno nadzorstvo, ki se ukvarja s kanalizacijo. Plinarniski delavei morajo hiteti že zaradi tega, da jih delavei, ki kopljejo jarek za kanal, ne zaeujejo. Sficer na ni tafco velike nevarnosti, kajti v samo Wolfovo ulico je kanalizacijska vojska zaeela prodirati šele zdaj. Doslej so prekopavali Marijin trg. Najbrž bodo ulico kanalizirali do konca tega meseca. Čas i© kolikor toliko dobro izbran: zdaj v Ljubljani ni več procesij in sprevodov in meščani ne upajo iz ms zaradi vročine. Vozni promet so pa usmerili po drugih ulicah, kar znajo stanovalci v Woltovi ulici tuda ceniti. Razen tega jim je posebno všeč, da ponoči nihče ne rogovih" po oljen in ne manifestira za cviček ah* dahnatinec. Priporočljivo bi bilo razkopati Še nekatere druge uMce, kjer ljudje tudi radi spe ponočj. Vidite, taklna strehe z vodo. Vsa čast in priznanje tudi dekletom in ženam domače in sosednih vasi, ki so hitro nanosile vode, da je bilo mogoče rešiti vas katastrofe. Posestnik Sever je sam začel klicati z rogom gasilec, ki so končno prispeli. Ta čas sta se goreči poslopji že podirali. Gasilcem se je poznalo, da imajo premalo vaje. Treba bo pač večkrat prirejati gasilske vaje. Dobro bi bilo tudi, da bi bil ob takih prilikah takoj pri rokah ključ Gasilskega doma. Med gasilci mora vladati tudi sloga, da njihovo delo ne trpi. Bilo je več pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Proti večeru so prispeli na pomoč tudi gasilci hs št. Jurija z motorno brizgalno. Obe poslopji sta pogoreli do tal z vsem žitom iT* gospodarskim orodjem. Skoda še ni ocenjena, je pa precej velika. Obe poslopji sta bili zavarovani le za nizko vsoto in zato sta posestnika tembolj prizadeta, zlasti še, ker sta ob vso krmo. Potretma sta nujne pomoči. Eva ni postala vsa vas žrtev ognja, se moramo zahvaliti v prvi vrst! va-ščanom, ki so naperi vse sile, da so požar zajezili. se pa morajo ljudje v*\seliri splošnega napredka, civilizacijskih dobrin. ki t*e obetajo s prekopavanjem ulice. Dobil, bodo vendar moderno kanalizacijo, med tem ko so imeli doslej srednjeveško, če ne elo rimsko. In sploh — k vsemu temu res ni treba pojasnil! KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 18. julija, katoličani: Friderik, Miroslav. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vampir Londona. Kino Union: Vztrajni stotnik. Kino Šiška: Njen: ljubimci. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BaKarćič, Sv. Jakoba trg 6, Ramor, MikJeSičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Pečra cesta 78. Kaj pravite, gospod urednik, kdo te kriv, če slika človek vraga na steno, pa se mu rogač peklenski zares prikaže? No, kdo ie kriv, človek, ki je hudobca klical, alt hudobec, ki se fe njegovemu klicu samo vljudno odzval? Z.dru\-a pamet vam po\~e, da je kriv človek. Vsi ljudje pa r. -nato zdrm't pameti in zato bi nek j t eri d da je kriv hudobec. A kaj hočemo, b<>lrum možganom ni pomoči. Gospod urednik! »Slovenec* je hud na Vas, ker ste obja\"ili »Pesem \'i nar j i h«. Pravi, da nimate viteškega /mtčaja, ker ste napadli človeka, ki se ne more braniti. On sam pa ima viteški značaj, ker nu/KiJ^i samo take, ki se lahko hranijo. \e ; pa. kako se lahko ti njegovi nupadenci branijo in če se sploh morejo. A to ni sfitafl no v našem primeru. Mnogo važnejše je vprašanje, zakaj in čemu ste priobčili tisto pesem o vinarjih. Vwh se zdi, da je niste priobčili zaradi njenega avtorja, ki je itak že mrtev in ki smo ga vsi sp<> vali, temveč zaradi pesmi same. v>\ \g i. j Si v sr r wa M ^ " rti \t- ^ ,'-«a*4 a- r» a* trs- r . ■ar" ' jf** T7. t*r . ' > /e—' j k- #*rV %c ^ ' 9^ ik v- > > » Iz Zagorja — Odlikovan je bil za vestno službo v i priljubljeni post a jena Čelnik zagorske posta-*e g. Franjo Markič in sicer z redom Sv. Save V. stopnje. Odlikovanje mu je v navzočnosti prometnega osobja fl primernim na-govorom izročil prometni kon*ro!or g. Medved Janko.. Naj odlikovanec, kj je tudi zaslužen nacionalni delavec in odborniik sokolskega društva, prefme tudj naAe iskrene čestitke. — Izlet na morje je priredilo 20 članov in Sanic podmladka .IS z meščanske Č-ole v spremstvu svojih učiteljev. Z izhodiščne postaje Sušaka so napravili nekaj izletov, da eo se seznanili z lepotami našega Jadrana. — S krt adi so v naših krajih gotovo redkost. To so žuželke v velikosti in podobi velikejja konjskega obada, ki v vročin dneh strieio in polnijo sotesko okoli postaje s svofim značilnim >petjem<. Sicer živi skržad toga 1 po otrežjlh našega Jadrana. \ DNEVNE VESTI _ Izenačenje cen benchia. Otrjssrrjsn Jb pravilnik o kontroli in reguhrsnju rjrodaf-iih cen mešanice bencina z aakonoJjom t gvezi z znižanjem uvozne carine na nafto ca industrijske rafinerije. Po novem pravilniku morajo industrijske rafinerije proda« jati bencin v vsej državi po istih cenah, kakor so v Beogradu in sicer na vseh sede-iih banskih uprav in Trgovskih zbornic ter cseh drugih mestih, za katere ae doseže sporazum. V drugih mestih bo bencin dražji za razliko prevoznih stroškov iz enega najbližjih zgoraj navedenih mest. Prodajna rena je določena na podlagi cen, ki so veljale v Beogradu 8. t. m. Cene bencina se lahko izpremene samo, če bi poskočile borz ne cene bencina v Rumuniji za nad 5<& in bi to trajalo najmanj 14 dni, če bi se izpremen ile državne, banovinske ali občinske trošarine na bencin ali pa če bi se uvedle nove dajatve, če bi se izpremenila prevozna tarifa v Rumuniji ali Jugoslaviji, če bi bil onemogočen dovoz sirovin iz Rumunije, če bi se izpremenil ažio na zlato ali če bi se uvedla nova trošarinska ali taksna bremena. Cene bencina bo kontroliral poseben Ibor. — Napredovanje v zdravstveni službi. L ukazom NT j. Vel. kralja ie imenovati za z iravstveneca svetnika in predstojnika Ui-S -nskesa zavoda v Ljubljani v 4/1. zdravstveni pristav dr. Bogoljub Dragaš. — Konirres esperantMov. \sedxzavna komore* esperantistov bo prihodnje leto v Karlovca] \ -mko leto se zbere na kongresu več sto navdušenih esperantistov iz naše države in rod] inozemstva. ^^m^ _ Martin^čica! Nove prijave dljatonj spreiemamo Se do 20. t. m. Dve mesti za 14 dnevno letovanje v prvi polovici avgusta sta se prosti. Pozivamo vse dijakinje, ki so se že prijavile v pisarni mestne ženske realne gimnazije (licej) na letovanje v Martinščici. da do 20. julija vplačajo 750 din za oskrbo in 100 din za potne stro ške. ker jih moramo v nasprotnem prt" eru črtati. Sestanek vseh udeleženk bo 2 - julija ob 10. v fizikalni dvorani liceja, obvezno!) Na sestanku bo ga. profe-:ea, ki bo grupo spremljala in v kolo-nadzorovala, dala še posebna pojas-... za pot. V HcejsV.o grupo se sprejme-tudi dijakinje drugih zavodov. Za Ljub-je rezervirano posebno poslopjte s TOStePami. Odpotovale bomo 29. jun->b 20. z brzovlakom za Zagreb. V Marici -nemo točno 4 tedne. V ko-nijo bodo v meseca avgustu sprejete lz-učno le dijakinje. Nadzorstvo vršijo r.rofeaorice. Za pouk v plavanju, veslanja, tenisu, sploh v vseh športih so na razpolago pos-bni učitelji. Dijakinjam so vsa športna ierisča, vse i&re in čolni (4Q san-dolin) vedno na razpolago. Poleg izvrst-rrbe (5krat na dan obilna in dobra nrana) nudi kolon :ia dva brezplačna izte-b. Crikvenica itd.). Dvakrat teden-s . medvajajo na prostornem "rtu ton-: i nredstave. ostale večere igra lasten or ali pa radio za ples in zabavo. N vo kopališče na rtu je zaščiteno z mrežo. P »drobne ihformacijV daje in . nrejenia prijave Viak dan od 9. do 11. Mestne ženske realne gimnazije i B!e;we:sovi cesti 23. Vodstvo. — Nagradno tekmovanje jugoslovenskih •meo i karier na Ljubljanskem velesejmu letos na' uedel*) 11. septembra. Tekmo- Ne bo v sedmih skupinah: Djatonična >nka Kromatična harmonika. Mla-iin-tekmovanie za tekmovalce do 10. leta s: j na diatonicni aH kroma ti čni har-ki. Profetik>nali. proizvajalci m trgov-...nnonik Ansambli. Tekmovanje za pre-j i>okal na diaton?6ni in kromatični rmoniki k) naslov jugoslovenskega prva-fza leto 1938/89. Posebna skupina za one ijralce. ki so na dosedanjih tekmovanjih že prt icli kako nagrado. Prijavni rok bo za-:. s 1 septembrom t. 1. Prijave sprejema urad L julijanskega velesejma, ki po-§1 e na želio vsa to&tvarna navodila brezplačno. — Vain« za rezervne *>f»cirje. Rezervni oficirji, nečlani udruženja, ki žele prostovoljno prisostvovat; letošnjim vojaškim vajam tako v Uublianski sarniziji kakor na poligonih, naj se javijo najkasneje do 22. t. m. na mestnem voaŠkem uradu v Ljubljani. Ambrožev trg 7/1 soba št. 4. Vaje bodo tekom meseca avgusta. — Opreznost staršev — korist otrok. Ko- ima vsaka mati za bodočnost svo-otoka! Al' ^e pa tudi vedno po tem ravna? Nobenemu otroku ne bj bilo treta poznati zobnega kamna in njegovih slabih posledic Če bi se ga pravočasno naučilo pravilno negovati zobe s Sargovim kalodon-:o;n. To je edina zobna krema v naši državi, ki vsebuje sulforirnolast, odpravi zobni kamen ;n prepreči njegovo ponovno tvorbo. — Vr«-nie. Vremenska napoved pravi da bo večinoma oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 33. v Beogradu 32, v Zagrebu 30, v Sarajevu .n na Rabu 29, v Dubrovniku 28, v Ljubljani :>>.5, tia Visu 26, V Mariboru 2*3.5. Davi |e kazal barometer v Ljubljani 76*3.6. temperatura je znašala 17.0. — Zajeta ciganska tolpa. Orožniki iz Domžal e?o v soboto zjutraj zajeli v gozdu pri vasi Cešenik pri Dobu cigansko tolpo. Pr; nji so našli celo zalogo raznega blaga, ki brikone izvjra iz raznih tatvin. Med plenom ;e zlasti mnogo perila, a tudi več novih ženskih oblek. Cigane so oddali ljub-uanaig poiicni, kjer so se pri zaslišavadiju "sovanali. da so tlago kupfli kar jim se- - . j-0,#° V€r:eii- Med aretiranimi cigani 16 tudi Frane Vinkovič, ki so ga zaradi suma tCStfi zločinov že dalje časa zasledovan, vnkovic ie menda pred dvema letoma umoril oekeca cigana, čigar truplo so našlj nato v Grubenevem prekopu. Ciganom zaplenjeno blago ie razstavljeno na upravi polici ie. - ~ 0i?,enj .L. To,Tiafe^'n. Danes ponoči je nastal we& požar na polju tik ceste v Tomacevem V ne se je kozolec posestnika .Ludvika tavrsnika iz Tomačevega v katerem je hi Jo mnogo pšenice to rži Kozolec z žitom ie pogorel do tal, še p red no eo prispeli oa pomoč gasilci. Škoda ie velika. Kdo ie zaigaL »e ni ugotovljeno. — Nesreče. V bolnico so prepeljali kleparja Andreja Cemerrijaka iz Dobrunj ki ie padel s kolesa pred hotelom Štrukei m se hudo pobil po glavj. Krojačeva žena Stena Krajec, stanujoča na Galjevici, je snoči prišla pred stanovanje svojega moža v Ste-panjj vasi kjer je med nj ma nastal prepir. V razburjenosti je Krajcema udarila z roko Pp šipi in si prerezala žilo na roki Služkinja Angela Jarnnik je včeraj padla na kian-m pod lurjakoga i brVna « m tmto nj> po RlrrL V boJBioo m> dmj prepe^aAi rodi 7 letno umarao Metko M^uli ju Ko-sosel iz Draveii, ki io je podrt tramvaj n jo poJkodowaJ po iivotn. ■ . — 8awMBer odvetaiikega koaeipijea4a. V8er*i v zgodnjih jptranjm urah se ie v Beocrad« v kavami ustreta odvetniški koo-cipijent Miodra« Laaa*ev%ć, Godba je bas igrala otožno metodijo in med gosti je nastala stfna panika. Laza rev re je prišel v kavarno z dvema tovarišema. ki sta pa k mahi odšla. Natakarja je prosil, naj mu da svrnčnik. potem ie pa nekaj napisal aa listek. Ko je nehal pisati, je vrnil natakarju svinčnik, potem je pa mirno potegnil iz žepa samokres in se ustrelil. Vzrok samomora je po izpovedi prič nesrečna Ijubezen. — Tragedija ljabosnnuiosti. V Zagreba se ie odigrala vcerai pretresljiva tragedija ljubosumnosti. Trgovec Peter MikšiČ iz Karlovca ie srečaj svojo ženo Katico s šoferjem Jankom MbovMčem. Mož je dobro vedel, da ima njegova žena s Soerjem ljubavno razmerje. Vedel je, da se sestaja z njim in včeraj ju je hotel zalotiti. To se mu je tudi posrečilo. Razjarjeni mož je na ulici zaklal ljatčka svoje žene. Hotel je zaklati tudi ženo. pa jo ie samo lažje ranil. — Smrtna nesreča. Včerai popoldne se je pripetila v Vrapcu smrtna nesreča. Iz Brežic se je pripeljala z avtomobilom družina zagrebškega urarja Franja Kaiserja-Sofiral ie Bele Hahn. V Vrapcu \e naenkrat počila na enem koiesu pnevmatika in avto je udaril ob ograjo. Odprla so se vrata in iz avtomobila je padla Kaiserjeva 2 letna hčerkica Ada. Udarila je z glavo ob kamen ki bila je takoi mrtva. Iz Liubliane —lj Zupan dr. Jaro Adlešif zaradi počitnic ne bo sprejemal strank do 31. avgusta. Nujne zadeve ie treba predložiti pismeno. —lj Kako škrope ulice. V soboto popoldne ob pol 3. je škropilni avto ljubljanske mestne otčine pasiral Gradišče. Tik za njim ie privid*I tramvaj, ki je važno ki aujno rjromeuio sredstvo, vendar pa se mu škropilni avto ni izognU, temveč je pred njim s pospešeno vožnjo hitel proti glavni pošti Tramvaj mu ie seveda moral slediti v pol zevem tempu. To še ne bj bilo nič hudega, čeprav ie iasno. da se škropilni avto mora izogniti tramvaju in ga ne sme ovirati v vožnji če bi poleg te brezobzirnosti do javnega prometa uslužbenec mestne občine, ki spremlja šoferja škropilnega avta, v na-giem begu pred tramvajem ne ^ pozabil zmanjšati vodnih curkov ob srečanju z ljudmi. Tik pred Sumijevo trgovino v Gradišču je poškropil nekega gospoda ki neko damo do prs visoko, tako da sta oba morala name s tu v mesto, domov na stanovanje, da se preoblečeta. Mestno poglavarstvo bi nam storiio velikc uslugo če bi take svo>e brezobzirne uslužbence eksemplančno ka*znova lo in enkrat za vselej preprečilo divjanje škropilnih avtomobilov po naših ulicah. Prav tako pa ie šoferje teh avtomobilov treba opozoriti, da se morajo izogniti tramvaju in mu dati prednost, ne pa soziti tik pred njim in ga ovirati v normalni vožnji. Kako se da to urediti ie pač vprašanje, ki ga mora rešiti naša mestna občina skupaj s prometno poficiio- —lj Umrli so v Ljubljani od 8. do 14. t. m.: Brišnrk Marti .mumi i—ijn g. Antona Knafttca t Diku. V soboto se je nigofš »a^a ba Karamčanov na Krvavec rm UM. Včeraj so odah na krajšo boso naprej pruH Korenu, da bi natrgali ptanfle. Na K se je družba razšla, vsak Je Sel svojo pot, kjer je pač mislil, da bo našel največ in najtepsih ptenflc IX>govorin so se, da se snidejo spet v koči na Krvavcu. Ob dok>ceneni času so se res vsi zopet vrnili v kočo, le Viktorja Brejca ni bilo Tovariši so ga čakali do pozne noći, ko ga pa le ni bik) nazaj, so odšli v Kamnik m obvestiti reševalno postajo SPD. Takoj jb odala na Krva/vec reflOna ekspedicija, ki je davi zarana odala iz koče na Koren, da poišče sled za Brejcem. Za ekspedicijo sta davi odšla v planine še dva moža, da se pridružita reševalcem Ekspedicija se dopoldne še ni vrnila, zato je upravičena bojazen, da je Brejc zdrknil v prepad. Iz škofje Loke _ Usoden padec * kolesa. Neposredno pred Otet ovo restavracijo na Poljanski cesti se ie dogodila v četrtek popoldne hoda nesreča. Gojenka strokovne nadaljevalne k>le Anirn Pfntarjeva ie hotela s kolesom do Žebre+ove trgovine, ko ji Je privocil nasproti urar Miran Plantarič. Ker je prfvo-iilo dekle vprav izza hišnih obokov. Pten-tarič kolesariee ni mogel opaziti in tako je prišlo do karambola. Oba sta odletela po tleh in Pintarieva tako nesrečno, de si re zlomila levo nogo v gležnju. Pooesrečenko ie odpelial delodajalec g Detela i avtom v splošno bolnico, kjer jo rdravrjo na ki-rurgičnem oddelku. — Ne puščajte otrok brez nadzorstva! Le ia las je manjkalo, da ni ugasnilo ▼ četr- ek okrog poldneva življenie malega Janezka s Spodnjega trga. Po Spodniem trgu je pri vozil tovorni avto ko se je Iznenada »našel pred n>im Janezek, ki je pritekel * dvorišča. Otrok je vrhu vsega še telebnil sredi ceste po tleth. vprav pred avtom. Šofer je imel toliko duha^nsotnosti, da je avto z vso silo zavrl. Kar zaškripalo je vozilo in se ustavilo komaj pol metra pred otrokom, ki bi ga bilo sicer docela zmečkalo. Nesreča je bila tako preprečena, toda starš-; t odo morali na zagovor. Na avtu se ie namreč vozil orožnik, ki je ves dogodek popisal. Promet v Skofji Loki je izredno velik — pazite na otročad! — Zakaj zatnede? Upravičeno nevoljo vzbujajo med naStm potujočim občinstvom zamude, ki jih ima ljubljančan skoraj sleherni dan. Vlak bi moral prispeti z Jesenic na loško postajo 00 11-5, kar pa se le redko dogaja. Zamude, zamude pojejo svojo večno, eno&cno in nezaželjeno pesem. Pa bi nemara Že razumeli, ko bi Slo za kak mednarodni viak ali kaj takega, toda da ne morejo spraviti v red lokalnega, gorenjskega vlaka, je pa vendarle malo čudno in tudi sjpsjčBđp za naše razmere. V interesu pgefcZSZJpl ws, ki mora postavati zaradi zamud po pot ure in še več, na postaji, bi bilo, da napravi železniška uprava red tudi prt tem vlaku, kajti česnu imamo sicer vozni ved? Včerajšnji sport Ljubl;ana, 18. julija Sekcija MK Ilirije v Kranju je včeraj priredila gorsko dirko na Jezerski vrh. Proga je bila dolga 4300 m in je s svojimi 42 ovinki nudila težko preizkušnjo za t kmovaice, ki jih je nastopilo blizu 40. Pri ljudskih motorjih do 125 cem je zmagal AJojz Anžur (Hermes) na DKW v 6:15.2, pri turnih motorjih do 350 cem Janko Grašič (Ilirija) na DKW v 5:24.6, pri športnih motorjih do 250 ocm zan Po-lak (Ihrija) na Ptichu v 5:04.2, v kategoriji do 350 cem Franc Puhar (Hermes) na AJS v 5:05.S. v kategoriji do 500 ocm Janko Šiška (Ilirija* na BMW v 4:23.2 pred Kobijem (Ilirija) in Staričem (Hermes). Rezultat Šiške je bil obenem najboljši dneva. Med turnimi motorji do 1000 cem je bil prvi ini. Mario Luckm&nn (Ilirija) na Puchu v 4:58.4, pri motorjih s prikolicami pa Stane Vidmar (Brrtja) na BMW v 5:10.6. V Slovenjem Gradcu je bil cuj kolesarske dirke za banovinsko prvenstvo. Glavna skupina je vozila iz Ljubljane na 116 kilometrov dolgi progi. Zmagal je Kru-šič (Hermes) v 3:55:50 prod Zorjalom (Edinstvo) v 3:55:50.4 in Abutnarjem (Hermes) v 3:55:50-8. Juniorji so startak v Celju in so imeli do Slovenjega Gradca 51 km. Zmagal je Bizflj (Ljubljanica) ▼ 1:44:45 pred Lukmaoom (Savn) na no kolesa. omzUzjI mogel po-t R>- azofrrf, ko Je zmaga* o^S m se je gostom neođocJil izid 0:0. Na Jadrano-je bil turnir Grafike ki so rase Reka, Jani Svoboda. V prvi tekmi je Reka Jadrana 2:0, v drugi pa Ora-Svobodo 7:1. V finalni tekmi med BjBJSjZjoszši isma je Grafika premagala Reko 2:1. V Mariboru je RapAd v prijateljski tekmi porazil celjske Atletike s rezultatom 5:2. Včeraj smo dobah 3 nove ligaše, v Va-radbđmu je tamošnja Slavrja tudi v re-vaužnl tekmi premagala CVmcordfco s entm golom razttke, 3:2. V Osjeku je on-dotna Slavrja sicer zmagala nad zerrmn-sko Sparte 4:3. ker pa je prvo tekmo izgubila 0:6, pojde v ligo Sparta. V Skop-rju je zmagal favoriziram Gradjanski nad Radničkim iz Kragujerca 6:1. Novi ligaši so torej varaždinska Slavi ja, Sparta m GratrjanskL V tekmovanju za srednje evropski pokal je Juventus izločil Kladno z zmago 2:1. Ambrosiana je sicer premagala Slavijo 3:1, a je zaradi visokega poraza v Pragi (0:9) kljub temu izpadla. Rapid je porazu Genovo 2:1, Ferencvaroš pa Rion-zljo 4:1. Jeseniško Bratstvo je imelo v proslavo 10 letnega klubove ga obstoja športni dan, Pri nogometnem sporedu je slavi jenec premagal Kovinarja 4:1. v srečanju z mariborskim železmčarjem pa je podlegel 1A V nedeljo popovome je bil lahkoatlet-ski mitiitg, na katerem je sodelovalo ve-fiko število rjubljanskih atletov, ki so seveda povsod zasedli vsa prva mesta, Iz Celja —e Katastrofalno onesnaževanje Savinje kljub vsem akcijam fn protestom ne mara ponehati. Ta zadeva, ki se vleče že dve leti in v narvečji meri ogroža tujski promet v Celin, ki jut jasnim in strogim aadevnim zakonitim določilom se vedno ni rešena. Savinjo onesnažujejo premogovnik v Libo jah in državni rudnik v tZabukovci ter Woschnag2ova usnjama v Šoštanju. Savinja postaja vsak dan okrog 6. ali najpozneje ob 7. zjutraj temnorjava ln se šele do 11. dopoldne kolikortoliko izČIsti. Po Savi-nji plavajo tudi verike množine ostudnih pen. v katerih so našli kopalci živalske dlake. Te pene izhajajo iz Woschnaggove tovarne. Savinja je v futraniih urah tako nesnažna, da je v tem času kopanje v njej nemogoče. Ta Skandalozna afera povzroča med domačim prebivalstvom In med Števil. Dimi tuiei silno ogorčenje in ostre, a docela upravičene kritike. V interesu Celja kot važnega tuiskoprom«*roega in gospodarskega središča pozivamo ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za trgovino in in-dustriio ter bansko upravo v Ljubljani, da izdajo podrejenim oblastvom v najkrajšem Času nalog, da morajo z odločni mi ukrepi temeljito onemogočiti nadaljnje onesnaževanje Savinje, katere bistra voda je prej slovela daleč naokrog. Sreski oaeelstvi v Celju in Slovencem Gradcu imata pravico in dol žnost da posvetita tej zadevi vso pozornost ln izvedeta v tej zadevi učinkovite okrepe. —c Celje : Olimp 2 : 1 (1 : 0) V nedeljo popoldne je moštvo SK Celja na Glaziji v prijateljski tekmi premagalo enajstorico Olimpa s tesnim rezultatom, toda zasluženo. Obe moštvi sta nudili samo drugorazredno igro. Oba napada sta bila preveč neodločna pred golom, vendar pa je napad Celja tehnično prevladoval. Krilski vrsti in ožji obrambi sta zadovoljili. Celje je bik> po večini v terenski premoči, Olimp pa je bil požrtvovalneGola za Celje sta zabila Zupane v 30 minuti prvega in Krivec v 30. minuti drugega polčasa, častni gol za Olimp pa Koželj w 10. minuti drugega polčasa. Sodil je g. Oberlindner zelo površno in je prezrl odnosno nepravilno presojal mnogo napak. V prod tek m i je mladina Celja premagalo mladino Olimpa z 2:1 (1 : 1). —c Nesreča ne počrra. Ko je Sla 80-letna dninarica Jena Goriško** z Zg. Rečice pri Laškem v četrtek zjutraj v cerkev, je padla tako rtesrečno, da si je zlomila levo roko v zapestju. V sredo je padel 32-letni sin poeesrntce Jože Selič s Trške gorce pri Kal ob ju na cesti s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. Istega dne se je zadel 19-letni mesarski pomočnik Peter Rus v Celju pri delu po TiiiL.fi z nožem v desno stegno in se hudo poškodoval. V petek se je ponesrečil 61-letni kočar Martin Gabersek iz Loč pri Sv. Andrasu pri Velenju. Ko se je peljal z vozom po cesti, se je voz prevrnil in Srn pokopal pod seboj. Gabersek si je pri ten zlomil levo nogo pod kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Iz Kranja — Cesta Kranj—Labore odprta. > (> j četkom prejšnjega tedna je bila OtfOfJSSf in sicer zaenkrat samo za avtoproniet mo dernizirana cesta od Savskega mostu do gostilne na Latorah. V primeri s prejšnjim gaštejskim klancem in njega prometnimi ovirami in težavami je nova Izboljšana tra sa z nadvozom čez železniško progo res ogromna pridobitev. Cesta ima prav rahel vzpon na viadukt drugod pa je skoraj brez vzpetine, ravna m pregledna. Za avtomo-bilista more biti naravnost užjtek voziti Po gladki, dovolj široki cesti, kjer nj nevarnosti kakor na prejšnjem gaštejskem klancu. Tud: ovinek na most proti Kranju ni prehud. Cesta se izogne tudj druge de hujše vzpetine starega klanca pred Gašte-jem in v ravni smeri pelje tik za gostilniškim vrtom. Na staro državno cesto pa priključi pred^ gostilno na Laborah. Zaenkrat je cestišče samo nasuto s peskom m povaljano, jeseni bodo pa Z* položili kocke. Manjša dela na cesti, kot obrobne ogTaje, kanale in drugo seveda Še vedno delajo. Tako je sedaj odprta vsa cesta Kranj_Ljubljana, kolikor jo ie modernizirane in ie prav. da so vsaj v glavni turistični sezoni d&la dokončana, saj je bilo obe poletji dovolj težav pri vožnji po stranskih cestah. — Odlašanje smeti. Letošnjo spomlad se ie, oe vemo na čigavo iniciativo in dovoljenje zelo rrfcpaals grda navada odlagati vse mogoče smeti in odpadke prj kranjskem mostu na kranjski strani. Ker zgleda to zek> nemarno in pa ker vemo, da namerava >Tujsko-prometno društvo« popraviti stezo ob Kokri in tako zlasti tujcem omo-uočitj lep sprehod po romant^tii Kokrini soteski, opozarjamo občino in >Tuj>ko-pro-nietno društvo«, da odlaganje smeti ne t-em mestu takoj odločno prepove. — Stavbne vesti. Gradnja Adamičeve tovarne na polju ob cesti na Kokrico naglo napreduje. V surovem stanju je stavba dograjena, te dni f>a postavljalo še streho, ki bo Čisto plitva. Stavba je enonadstropna z visokLm pritličjem in danes, ko ni še notranje ureditve izgleda kot skelet. 6e bodo delo pospešili, bo jesen; mogoča vselitev. Nekoliko nižje od Adamičeve tovarne, ki bo služila trikotaž; in pletilstvu, pa zida v svojem vrtu vilo g. Drago Schilling. — Pesem žetve. Ce se te dni vzpneš na Smarjetno goro. vidiš pod seboj zlato rumene preproge pogrnjene po polju. Žito dt|o reva in vabi žanjice. Ječmen je že požet. za rž in plenico pa sedaj pričenja pesean iet-ve. Kranjska okolica je precej žitoiodna in uspevajo vse vrste žita. Zlasti te lep pogled na Sorsko polje med Skof^loSkim hribov-iem in Šmarno goro. Tudi polje ima svojo poezijo. zlasti kadar dozoreva in pesem žetve je obenem pesem rast- m življenja, ki se po svojih nepojmljivih zakonih narave obnavlja vsako leto, kmetovalcu pa povra-ča sad njegovega dela in mu prinaša vsakdanji kruh. —- Adaptacije. Zadnje Čase so poterilj poslopje Mestne hranilnice v Prešernovi urici, na Vidov danski cesti pa Roossovo hišo. Zlasti zadnja izgleda zdaj v resnoci dokaj lepše rn poživlja vso okolico pred >Sta ro pošto« s svojo prijetno sveti rumeno barvo. Tudi' ograja pred hišo bo vja popravljena. Na južni m zahodni steni hiše je pa slikar Bradaska lepo obnovil ki naslikal sončni uri. FANT IN DNEVNIK — Zakaj si pa tako Žalostna? — Poroka a Tonetom je splavala po di, jaz. neurnnica asm pa sežgala krasni dnevnik. MALI OGLASI Beseda 50 par, đavole posebej. Preklici, firjave davek posebej). Za pismene odgovore glede mallb os^bsss Je znamko, — Popustov zi Din L—> priložiti RAzno Beseda 50 par. davek pozobaj Najmanjši znesek 8 Oto SPECIJALIST PEDIKER Kdor hoče boljšega pedikerja, ga dobi v kopališču okrožnega urada. Pedikiram v Vase popolno zadovoljstvo. Cena din 10. Pediker Avbelj Rudolf. 1877 KLIŠEJE JUGOGRANKA PRODAM 00 par Najmanj« poslej. 8 Din SVEZE HRU&KE m spingle (slivo) v košarah po 45 kg din 165.— franko prevoz G. Drecnsler, Tuzla, 1860 MALINOVEC pristan, naraven, s čistim kor jem vkunan — ss dota na malo m Tolflrn t lekarni dr. GL P5000CJ, LJubljana, »NebotfteBfkac. HVK PI8CANCE tetke 60—80 dkg po din za kg in v zabojih s 80 kfsriacB I Aleks. OBLAT, veletrgovina Z vseh vrst čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. 1 St. Petra eesta 18 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI p r e in o g KOKS, SUHA DfiVA I« POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-60 Z4. L. POUK 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od S do pol8.modpol8.do0. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od S. do & zvečer, šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame In gospods. Cnrtstofov učni zavod, Dornobranaka cesta 16. 1443 narodna "Tiskarna I LJUBU AMA G. Drechsler, trgovina s spece-rtjo m deUkstsssiiH y Tuzli Mladini razvedrila, mladini zdravja! Kalto skrbi za svojo mladino Švica in kaj M bilo treba pri nas Primeroma največ jih je v Sloveniji, ker so pri nas pač najbolj razvite razne male obrti. In kaj storimo za razvedrilo vseh teh mladih tisočev v času počitnic oziroma dopustov? Skoraj prav nič. Vsi vemo, v kakšnih težkih razmerah morajo marsikje delati in vztrajati vajenci. Doma navadno vlada beda. pri gospodarju često stiska. Kljub vsej socialni in dobro mišljeni zakonodaji velja marsikje predpis o osemurnem delavniku in zlasti o nedeljskem počitku le na papirju. Včasih je tega kriva gospodarjeva resnična stiska, marsikdaj pa rudi druge, manj opravičljive okolnosti. Poleg tega velik del vajencev opravlja svoje delo brez vsake odškodnine. Da pa vajenec često ni samo vajenec za poklic, za katerega naj bi se uril, ampak poleg tega še pestunja, tekač, hlapec in podobno, to je tudi javna tajnost. Zato pa je toliko manj razumljiva brezbrižnost, oziroma vsaj premajhna in nezadostna skrb javnih faktorjev za ta kader ljudi, ki naj nekoč izpoinijo važna mesta na polju narodnega gospodarstva. Kaj se stori za vajence? Lan. jih je mala skupina taborila v Lomu nad Tržičem. letos jih tabori 30 na Olševku v Kokrski dolini, kjer ostanejo 10 dni. Čeprav je to malo, vidim v tem vsaj dobro voljo, skromen začetek. Treba pa bo vseknkor poskrbeti, da se skrb za počitniško razvedrilo in okrepilo vajencev poglobi. Za to bi nam bil vsekakor lahko švicarski primer za vzor. Taka organizacija, prirejena in prikrojena za nase razmere in po možnosti nepristranska, bi lahko storila mnogo dobrega za delovno mladino samo. zraven pa silno mnogo za zdravo državljansko vzgojo dorasčajoce-ga delovnega rodu. Misliti bi bilo tudi treba, da se v primernem času omogoči potovanje kmečki mladini. Kako blagodejno bi vplivalo medsebojno spoznavanje mladih ljudi iz najrazličnejših delov naše države! Zdravstveno bi se mladina okrepila, obzorje bi si razširila, sporazum med stanovi, oziroma smisel za sožitje in priznavanje različnih interesov pa bi brez dvoma rudi rodilo bogate sadove. Morda poreče kdo: Kje vzeti denar? Država, banovina, občine, večja podjetja, SUZOR in organizacije kakor tudi denarni zavodi in uvidevnejši premožni zasebniki bi brez dvoma radi prispevali svoj obo-lus. Saj bi bil denar, uporabljen v te namene, bogato naložen in bi blagodat njegovih obresti čutil ves narod. Tisti, ki jim mora že po njih položaju in poklicu skrb za mladino biti važna življenjska naloga, naj se zganejo. Prepričan sem, da bodo našli povsod dovolj sodelavcev in dovolj ume van j a. , Ivan Albreht Ljubljana, 18. julija Vprašanje zdrave in življenjsko polnovredne mladine je vsakemu kulturnemu narodu sveto. Saj je zdrava, čvrsta in v duhu narodovih teženj vzgojena mladina najlepše poroštvo bodočnosti. Zato vidimo, da vsi narodi posvečajo zlasti zdravstvenemu vprašanju med mladino največjo skrb, posebno pa še razvedrilu in okrepitvi mladih sil po dolgih mesecih duševnega ali napornega telesnega dela. Za študirajočo mladino je tudi pri nas v tem pogledu vsaj kolikor toliko preskrbljeno. Med letom bde nad zdravjem mladine v okviru možnosti šolske poliklinike, za počitniški čas pa imamo že primeroma lepo vrsto počitniških domo\\ poleg tega pa Ferijalni savez, ki tudi manj premožnim dijakom »mogoča prekoristno in v vsakem oziru blagodejno počitniško potovanje. Seveda v tem pogledu še dolgo ne bomo tako daleč kakor je n. pr. Švica, kjer mladinsko počitniško potovanje postaja že tako rekoč narodna navada. V Švico je prodrla navada mladinskega počitniškega potovanja iz Nemčije in se je kai hitro udomačila. Po poročilu, ki ga je izdala »Švicarska zveza za mladinska prenočišča« (Scrnveizenscher Rund fiir .lugend-herbergen) je imela ta zveza 1. 1925 le 35 mladinskih prenočišč (domov). 1. 1936. pa že 190! Te mladinske domove je 1. 1925. obiskalo 2191 oseb. prenočnin pa je bilo 3819; leta 19^6 je naraslo število obiskovalcev na 68.011. število prenočevanj pa na 107.393! Kot posebnost teh švicarskih mladinskih prenočišč naj omenim, da niso omejena na nobeno posebno kategorijo potujoče mladine V teh domovih ima enako pravico do prenočišča akademik, srednješolec, trgovski ali obrtni pomočnik in vajenec ali na tudi kmetski fant. ki si more ■utrgati nekaj prostih dni z* potovanje. Ta splošno narodni značaj mladinskih počitniških domov je velikanskega pomena, ker nobenega sloja ne izključuje in v mladih srcih budi smisel za složno sožitje med sta-no\*i. I 'sako društvo ali oi ganizacija. ki plača letno najmanj 30 šv. frankov za mladinske počitniške domove, postane član spredaj omenjene Zveze in imajo njeni mladi člani pravico do prenočevanj in drugih ugodnosti v prenočiščih Dasi je pri nas društveno življenje precej razvito, tu in tam že morda kar preveč, smo v vprašanju skrbstva za mladino in zlasti za počitniško razvedrilo mladini še hudo in tesno v povojih. Če to ne velja v popolnem pomenu besede za dijaštvo, velja v toliko večji men za delavsko in kmečko, torej sploh za delovno mladino. Tu se človeku v prvi vrsti vsiljuje vprašanje trgovskih in obrtnih vajencev! Pomislimo, da imamo po podatkih SUZORja v sj državi nič manj kakor 73.000 vajencev! Naši železničarji najbolj obremenjeni Zanimivi in poučni statistični podatki — Težak gmotni položaj železničarjev Ljubljana, 18. julija Ne sanerno zamuditi prilike, ko te dni zborujejo železničarji te vtL* države, da opozorimo javnost na preobremenjenost naših železničarjev in sploh na razmerje med železnico, odnosno državo in železničarji. Pri nas imajo železnice še tem večji pomen, ker še nimamo modernih cest in ker tudi rečna plovba ni posebno razvita. Razen tega pa moramo tudi upoštevati, da znaša proračun državnih železnic skoraj četrtino celotnega državnega proračuna, železnic e imajo tudi velik vpliv na razvoj železarske industrije in plavžar-stva v državi; na 11.000 km železnic odpade nad 800.000 ton železa. Ko bo izpolnjena železniška mreža v državi, bo na samih progah okrog 1,400.000 ton žel za. Že zdaj potrebujejo železnice na leto nad 25.000 ton železa, pozneje se pa bo kon-zum še podvojil. Gospodarskega pomena železnic pač š? ni treba posebej dokazovati. Dovolj značilno je, da je glavna državna blagajna prejela v zadnjih petih letih okrog 1 milijardo 400 milijonov din dohodkov od že- leznic. Naše železnice so aktivne in železničarji so prav zaradi tega tem bolj upravičeni zahtevati, da bi se njihov živ-ljemski standard približa.] onemu evropskih železničarjev. Ne šmarno pozabiti, da so naši železničarji najbolj obremenjeni v primeri z železničarji v drugih državah ter da morajo opravljati naporno službo pod izredno težkimi pogoji. V ^aši državi je okrog 11.000 km železnic. V primeri z drugimi državami je pri nas odstotek zaposlenih železničarjev na kilom ter železnice najnižji ter znaša 7.S6 Na češkoslovaškem je znatno višji in sicer znaša 10.80, v Nemčiji pa celo 12.14. Višji je celo v Franciji, kjer upravljajo železnice zasebna podjetja in skušajo izvleči iz njih čim večji dobič k; odstotek zaposlenih železničarjev na km železnice 4 znaša v Franciji 8.21. Državi upravljanje železnic ne more in sime biti dobiček edini smoter, ker se mora ozirati na koristi skupnosti, predvsem na to. da železnice služijo gospodarskemu razvoju ter napredku in s tem splošnemu blagostanju. Nikakor bi uprava železnic ne smela var- čevati na račun železničarjev. Primerne plače jim pripadajo že zaradi posebno naporne in zlasti odgovorne sduzbev Upoštevati bi pa tudi morali, de so železničarji pomembna konzumna moč; v naši državi je zaposlenih okrog 80.000 železničarjev, če računamo, da odpadeva na vsakega zaposlenega železničarja povprečno 2 družinska člana, je odvisno skoraj četrt milijona ljudi od železnicarskin zaslužkov. Naši čitatelji so imeh Že večkrat priliko čitati poročila, v kako slabih socialnih razmerah žive železničarji; ob tej priliki pa samo omenjamo, da dohodki železnic od leta do leta rasto, kakor se pač povečuje čedalje bolj promet. Splošno je tudi znano, da jnajbolj aktivna ljubljanska železniška direkcija in da so železničarji v Sloveniji še mnogo bolj obremenjeni kakor njihovi tovariši na področju drugih direkcij Dohodki vozninskih taks so naraščali zadnja leta takole: v proračunskem letu 1932-33, ko so bili posebno n^zki zaradi krize, so znašali 190 milijonov ?00.000 dan, leta 1933-34 pa že 200.000.000 din. leta 1934-35 278 milijonov 500 t;soč din. leta 1935-3« 280 milijonov in leta 1P36-37 300.400 000 din. Pri tem je pa najbolj zanimivo, da so dohodki v proračunskem letu 1°37-3S znašali že do 15. junija t. 1. 300.500.000 din. ?e te številke dovolj jasno dokazujejo, kako živahen je promet na železnicah zad nja leta. Lani so železnice prevozile 52 milijonov 694.278 potnikov. 15 milijonov ton prtljažnih tovorov in 4 milijone režijskega in vojaškega blaga. Ko govorimo o slabem socialnem položaju naših železničarjev, moramo predvsem upoštevati, da so železničariki urad niki z zakonom iz leta 19<31 glede plač izenačeni z drugimi uradniki, ne glede na njihovo posebno težko službo, železniški uslužbenec mora delati na mesec najmanj 14 noči; to se pravi, zaposlen je nepretrgoma po 24 ur. Sicer =e pa delo v železniški stroki nikakor ne more primerjati z delom v drugih strokah, železničarji so mnogo prej izčrpani telesno in živčno. Statistika nam pa tudi dokazuje, da je železničar cek> 300krat bolj izpostavljen nesrečam in obolenjem od drugih ljudi. Razmerje železničarjev proti skupnemu številu prebivalstva je naslednje: i : 2.100, razmerje nesreč in smrtnih primerov' pri železničarjih in drugem prebivalstvu je pa 1 : 7.4. Spričo vsega tega javnost ne bo smela ostati dolgo brezbrižna. Morala bo podpreti železničarje v njihovih zahtevah, kajti zboljšanj, socialnega položaja železničarjev je v interesu skupnosti, v interesu same železnice ter boljšega in varnejšega prometa. ¥ nepretrganem poletu okrog sveta Ruski letalec Gromov o presenetljivem napredku letalstva Ho\vard Hugh*^ je prekosil vse pričakovanje ameriške javnosti, ki je z veliko napetostjo sledila njegovemu rekordnemu poletu okrog sv. ta. Letalo >New YorK vVotIcTs Kair« (Svetovna raz-tava v New Yorku) je prispelo v četrtek ob 19.34 na Floyd-Bennetovo letališče pri New Yorku, odkoder je odletelo v ponedelj k ob 0.20 srednjeevropskega, časa. Preletelo je progo New York—Pariz—Moskva—Omsk— Jakutski—Fairbanks na Aljaski—New York v treh dneh, 19 urah in 14 minutah ter prekosilo Postov rekord skoraj za 4 dni. Hugbes Polet Hovrarda Hugheea je prišel vprav za prvo obletnico poleta ruskih letalcev Gromova, Jisma&eva in Dan i Ima iz Moskve do San Jacinta blizu mehiške meje. Ruski letalci so preleteli 10.145 *cm dolgo progo v 62 urah. 17 minutah, a njihovo letalo je letelo nad 500 m nad morjem in večnim 1 dom polarnega bazena, V znatnem delu svoje poti se je moralo letalo prebijati skozi meglo in oblake, večkrat se je pa moralo boriti tudi s cikloni. Njihov polet je registrirala Mednarodna letalska federacija kot svetovni rekord na daljavo. Letalec Gromov je ob poletu Howarda Hughesa izjavil, da se bo dal tudi ta rekord prekositi in sicer z nepretrganim poletom okrog sveta. Gromov je dejal: Minilo je leto dni. Rekord na daljavo v premi črti je še vedno v naših rokah. Ali se pa moremo zadovoljiti s tem? Nikakor ne. Ta rekord smatramo za zastarel. Od trenutka, ko & Bleriot prvič poletel na 24 kilometrov dolgi poti Calaise—Douvre, je minilo 29 let. V teh letih je letalstvo presenetljivo napredovalo. Od leta 1925, ko je Mednarodna letalska federacija prvič zabeležila rekord na daljavo po pr mi črti, je bil ta rekord 13krat zboljšan. Možnosti sodobnega letalstva nedivomno omogočajo prekositi tudi naš rekord. Naše letalstvo ne stoji na mestu, temveč se ne- prestano razvija in izpopolnjuje. Najboljši dokaz so nedavni nepretrgani poleti letalce1/ Osipenkova, Loma kova in Rasko- va na hidro plan u iz Sevast opola v Arttan-gelsk ter letalca Kokkinakija. in Brijan- dinskega iz Moskve v Vladivostok. Vsi ?o leteli z običajnimi letali. Toda moderna letalska tehnika ima že letala s katerimi je mogoče preleteti v istem času kakor ?ski.^;li doseči nov svetovni rekord. Nanj se bodo gotovo pripravljali tajno kakor so se pripravljah na polet iz Moskve v Ameriko čez severni tečaj. Načrti Gromova. Panilina in Jvrma-ševa so pa vsekakor znanilci novega drz-n ga poskusa. Nenadna smrt Samuela Insula Samuel Insul. nekronan kralj velikih ameriških zavarovalnic, \€ umrl v srni* »to ponoldue nenadne smrti v parj^ki podz*-mfij železnici na no>ta:i La Cooeoroa Njegova podjetja »o bila cenjena na 4 miljnrde dolarjev, predno je izbruhnila 9MMM imjseuza-ciionalnejŽih ameriških aft*r. Insul je l»il na pori v hotel Rivoli, kjer ie stanoval od 1. julija s svoo ženo in sinom Smrt ju ie zadela, ko ie izročal nadzorniku postaje vstomioo podzemne železnice. Njegova zeaia ie novinarjem izjavila, da je imel ujon nrni srčno napako in da ie zek> težko prenašal vožnio na podzemni železnici. ■m S smrtjo Samuela Insula je končana ena najsenzacitonalnejših kari jer modernega ameriškega poslovnega sveta. Insul je prišel kot 20-letni mladenič iz Anglije v Anke-riko, zaposlen je bil * v raznih podjetjih. Končno je pa ustanovil v Chicagu eno največjih denarnih podjetij. Leta lfti2 so cenili njegovo premoženje na dobrih 100 in> li ionov dolarjev. Naenkrat je pa prišlo znano njegovo podjetje >Empire Utilities* v konkurz in lmsul je pobegnil v Evropo, Ameriška policija ga ie zasledovala po vseh evropskih prestolicah, končmo so ga pa v Atenah izročili ameriškim državam. Toda ca obravnavi v Ghjcagu sta bila on in njegov brat Martin oproščena. Navzlic temiu je bilo pa. konec Lnsulove oblasti nad ameriškimi zavarovalnicami. V njegovih žepih so na£ft zdaj 8 frankov. Teleskop vojske Ameriški observatorii je fotografiral na razdaljo 90 km mesto Los Anee>les in na diki se je dobro videlo, katera okna v hišah so odprta, kje so stali ljudje prj oknufa jbd. V mirnem Času je tak poskus samo zanimivost, med vojno bi pa mogle imeti podobne fotografije za povelmike nepreeenJii-vo vrednost. Na razdaljo 80 km bi se dale čisto dobro fotografirati trdnjave, razvrstitev topov in strateg i čno važni kraji. T;iii opazovalni stanici z močnim teleskopom hi oe ušlo nič, na 100 km daleč na okrog bi se videlo vse m to že nekaj pomeni. Pri tem pa ni treba da bi bil teleskop tako močan. Zadostuje tudi manjši, ki pa mora tati narejen tako. da se lahko premika s kraja na kraj. Če je megleno vreme ali če je v ozračju dim, si lahko pomagamo s ploščami, občutljivimi za infra rdeče žarke, ki iib te ovire ne motijo. In tam kjer oko ničesar oe vidi, prestrežejo take pio-šče čisto jasno vojaške transporte, nastop pehote itd. Daljnogled ie že davno neobhodno potreben pripomoček vojske, zdaj se bo pa pri drž il še teleskop. GEORGES OHNET: S ERGEJ PMIM ftOniMii Njena govorica se ni bila poplemenitila. Ohranila je bila svoj prejšnji zaupni, nagli ton. Po petih minutah razgovora s tem ali onim visokim gospodom se ni mogla več premagati, da bi ga ne ogovorila z »moj dragi«, če je kazalo, naj se mu moralno približa. Pri tem je bila še vedno oblastna, toda nekako v širšem smislu. Njeno ukazova-nje je bilo postalo obširnejše. Če je ukazovala, je delala vtis poveljujočega generala in ni bilo priporočljivo oklevati kakor je sama trdila, če je kaj odredila. Najbolje, kar je mogel kdo storiti, je bilo čim prej ubogati jo. Ta izredna žena bi bila postala druga gospa Ro-landova, če bi jo bila usoda postavila v politično življenje. Će bi se bila rodila blizu prestola, bi bila postala iz nje Katarina II. Bila je genijalna. Ker se je bila povzpela tako visoko iz skrornnih razmer, so ji bile prinesle njene odlične lastnosti bogastvo; če bi bila imela višjo podlago, bi bila s svojim velikim duhom obvladala svet. Toda srečna ni bila. Ta ustvarjalka je ostala neplodna. Zdelo se je, da so možgani izčrpali vso drugo plodno silo njenega bitja. Morda je bila pa v preveliki vnemi in pehanju za bogastvom poza- bila, da je ženska in tako ni mogla postati mati. Petnajst let je bila omožena in v njenem domu še vedno ni bilo zibelke. Prva leta je bila vesela, da nima otrok. Kdaj bi bila prištedila tren"*^ ■ bi se ukvarjala s takim majhnim bitjem? Kupčije so ji požrle vsak trenutek. Nikoli ni imela proste-go časa, da bi se ukvarjala z malenkostmi. Materinstvo se ji je zdelo razkošje bogate žene. Ona se je morala pehati za svojim bogastvom. In neprestano gnana v tem boju proti oviram, ki jih je morala premagovati v začetku, ni imela kdaj ozreti se okrog sebe in videti, da je njen dom prazen. Delala je od jutra do večera. Vse njeno življenje je bilo napolnjeno z neprestanim prizadevanjem. Zvečer je pa vsa utrujena zaspala s polno glavo skrbi, ki so dušile vsako njeno drugače usmerjeno misel. Mihael je sicer godrnjal, toda skrivaj. Ta slabotna in podjarmljena natura je nepremagljivo hrepenela po otroku. Njegova glava, prosta trgovskih skrbi, je razmišljala o bodočnosti. Govoril je sam pri sebi, da bo potreben dedič, ki bi mu izročila bogastvo, po katerem je njegova žena tako hrepenela, če bi se res kdaj dokopala do njega. Čemu bogastvo, če pa naj bi ga nekoč podedoval daljni sorodnik? Pred seboj je videl samo nečaka Saviniena, zopernega fantiča, ki ga nikoli ni imel rad. Razen tega pa nista bila prijatelja z bratom ker mu je moral že večkrat v zadregi priskočiti na pomoč, če je hotel rešiti čast njunega skupnega imena. Lastnica podjetja ni oklevala, takoj je iz- plačala podpis drugega Desvarennesa. Nikoli ni svojemu možu tega očitala, ker je bilo njeno srce enako veliko, kakor njen duh. Toda Mihael se je čutil ponižanega s tem, da je član njegove rodbine vlomil v denarno poslopje, tako pridno zgrajeno s podjetnostjo in marljivostjo njegove žene. Od tod tisto nezadovoljstvo, ki je polagoma naraščalo proti drugi veji Desvarennesovih in ki se je kazalo v zelo hladnem sprejemu, če je slučajno prišel k njemu njegov brat s Savinienom. Razen tega je bil Mihael skrivaj ljubosumen na bratovo očetovstvo. Čemu naj bi imel sina tak nesposoben človek, ki ne bo na svetu ničesar dosegel? Samo taki postopači imajo srečo. On, Mihael, znan pod imenom bogati Desverennes, nima otrok. Ali je to pravično? Sicer pa, kje je na svetu sploh pravičnost? Prvič, ko je gospodarica podjetja opazila njegov mračni obraz in ga vprašala po vzroku, ji je odkrito izrazil svoje obžalovanje. Toda žena, ki je v njenem srcu vzbudil močan, a takoj zatrti nemir, ga je tako odločno zavrnila, da se ni upal znova načeti tega vprašanja. Tako je tiho trpel. Toda trpel ni več sam. Laki narasla reka, ko najde odtok in se razlije po vsej dolini, da jo poplavi, tako je nenadoma zajel gospo Desvarennesovo pod trgovskimi interesi dolgo dušeči se materinski čut. Močna in odporna se je borila proti njemu in ni hotela priznati, da mu je podlegla. Vendar je pa postala otožna Njen glas se ni več razlegal tako zvonko po pisarnah, ko je izdajala povelja. Njen kleni značaj je bil nekam popustil. Jela se je ozirati okrog sebe. Videla je svoj uspeh, utrjen z vztrajnim delom, videla je svoj ugled, povečan z neomadeževano poštenostjo. Dosegla je bila cilj, ki si ga je bila zastavila v svojih častihlepnih sanjah in ki naj bi ji prinesel raj na zemlji. Raj je bil tu, toda v njem je manjkal angel. V njem n* bilo otroka. Od tistega dne je nastaja s to žensko silna ia-prememba, počasna, toda neizprosna, komaj vidna tujemu očesu, pač pa dobro vidna najbližji okolici. Postala je radodarna in dajala je velike zneske zlasti za otroška zavetišča. Ko so pa prišle k nji redovnice iz bogato obda-rovanih zavetišč prosit jo, naj vstopi v njihov upravni svet, se je razjezila in sama se je v duhu vpraševala, da-li se ji ne posmehujejo. Kaj ima taka tropa otrok na sebi, da bi se mogla zanimati za njo? Mar nima drugih interesov? Dajala je, saj to je bilo vendar nedvomno tisto, kar so od nje pričakovali. Več ne more nihče zahtevati od nje. V resnici se je pa čutila slabo in zbegano. Iz oči v oči otrokom in vznemirjena s tem, da je zadeta v svoji običajni sili, je odločno odklanjala kakršenkoli stik z otroki. Toda v njenem srcu se je počasi oglašal dotlej neznani glas. Tn trenutek, ko bo trpki val obžalovanja porušil jez ter bruhnil na dan, ni bil več daleč. — VA V m