Ante Gaber:
Gorenjska noša leta 1800.
Na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«; je bil v nedeljo 18. t. ni. praznik narodnih noš. Tu se je pokazala njih bogata razkošitost in pestrost. Razsodišče, ki je imelo nalogo izbrati najlepše in najpravilnejše obleke, je bilo v težkem položaju, ker Se danes ne vemo povsem določno, kakšna noša je prav za prav pravilna.
Splošno prevladuje mnenje, da so pravilni vsi deli obleke, ki so stari, recimo, vsaj 70 let, torej iz tistih časov, ko so Žene splošno nosile še avbe in peče ler srebrn pas sklepanek. Le-ta se ne prilega pasu, temveč visi na levo stegno. zato ni pas, ker ne opasuje, marveč je samo verižica, ki je na njej gospodinja nosila ključe, simbol svojega dostojanstva, torbico ali vsaj nožK in pred stoletji tudi kožijšček podlasice ali veverice. Ta kožušček so imenovali Nemci »Hohfäaiger«, ker so se vanj zatekale bolhe, ki so bile že v tistih nesnažnih časih ženske za nje zelo občutljive. I*ravi pas je nudomestoval steznik pri piemkinjah in meščankah, kmečke žene pa so bile prepasane pod dolgo, do gležnjev segajočo košuljo, ki je še v Valvasorjevih časih nadomesto-vala krilo, kakor se oblačijo žene še danes na Balkanu in so ua golem telesu vse povite s tkanim 2 do 3 m dolgim pasom.
Poglejte sliko v Valvasorjevi »P.hre des Herzogtums Krain« in pomislite, kako bi pogledali na velesejmu damo, če bi se prikazala v pristni slovenski narodni noši iz 1. 1680 — brez krila. Tako imenovana narodna noša z avbo ali na petelina zavezano pečo in s srebrnim sMepankrmi čez svileno krilo je pokmetena meščanska noša, ki je nastala pod vplivom mode plemiških noš. Zato se je tudi kmetiška noša polagoma izpre-minjala, kakor je diktirala moda. Dokazovati ni treba, ker zadostuje že pogled, kako so danes oblečene naše vaščanke. In kakor je danes, tako je bilo tudi nekdaj, posebno pa. odkar so kmetice same nehale tkati svoje obleke. Naše narodne peče poslednje dobe. ki so vezene večinoma z bidermajerskimi orna-menti na tulu, so prihajale k nam z Dunaja, mi pa posnemamo z njih »pristne« narodne Ornamente, ki so tiskani v modnih bazarjih tiste dobe. Vendar pa je tudi taka peča pravilna, ker je bila Pri
nas običajna. Pravilna pa je le tedaj, če je tudi ostala obleka iz iste dobe, torej spenzer in široko krilo. Ljudje pa ne poznajo razvoja naše noše, zato so pri nas vse prireditve z narodnimi nošami za strokovnjaka silno zabavne, smešne in obenem žalostne maska rade. Razdobje med enim in drugim delom noše je mnogokrat tako veliko, da ta neprostovoljni anahronizem prav tako učinkuje, kakor če bi dama v najele-gantnejši toaleti najnovejše mode prišla na promenado s peču na glavi. Načelo, da je vse pravilno, kar je staro in podedovano, torej ne drži. Vsi deli obleke morajo biti sodobni.
Ta predpis pa je težko izvedljiv, ker je zaradi pomanjkanja starih slik in spisov datiranje raznih kosov noše skrajno težavno. Nekaj bakrorezov, redke votlvne slike po cerkvah, nekaj portretov. Valvasor. iVlarko Pohlin. Steinberg in Linhart so do 1. 1800 skoro edini domači viri našega znanja.
Pred nekaj meseci pa je Državna licejska knjižnica v Ljubljani kupila knjigo, ki nam v barvnih «dikah predo-čuje gorenjsko nošo I. 1800.*
M. Bertrand de Moleville je zbral 50 na roko koloriranih litografij različnih noš narodov tedanjega avstrijskega cesarstva in jih izdal s tekstom v francoskem jeziku januarja meseca 1804 v Londonu v prekrasni, luksuzno opremljeni knjigi v iolio-formatu. Ponosni smo lahko, da je dal kar šest listov Gorenjcem. To dokazuje, da je urednik te knjige smatral prav našo obleko za najlepšo.
Vse slovenske in večino ostalih noš je risal W. Ellis, nekaj pa tudi W. Pno-le. Ellis je bil znan angleški umetnik, ki je Gorenjcem posvetil najvočjo pozornost. Primera njegovih kostumnih slik s še ohranjenimi oblekami priča, da je risal po originalnih oblekah, ker se v risbi tudi najmanjše podrobnosti ^vjema-jo z resnično obleko tistih let. Se čevlje je točno narisal, kar so posebno dru-
* Costumes des ćtats hereditates de la Malson d' Autrkhe. CinQuante gravwes cotoriees; redigćes par M. Bertrand de Moleville. Londres: Imprimć pour William Miller, Old Bond street; par William Bnl-mer et comp. Cleveland-row St. James's. 1N04.
gi risarji in pisatelji navadno prezrli, kakor še danes le redko katera žena z najbogatejšo avbo misli, da se z avbo ne strinjajo prozorne nogavice in najmodernejši čeveljčki.
Na na-šj naslovni sliki vidimo gorenjskega fanta brez suknjiča, z modrimi nogavicami, nizkimi škornjicami in okrog pasu z rdečo »opasico«, ki jc danes že silno redka in je bila na vclesej-mu le v dveh ali treh ekseinplarjih iz Gorenje Savske doline, kjer se jc posebno v Ratečah še ohranila. Široki klobuk ima fant dkrašen z dolgimi zelenimi trakovi. Slika ima v knjigi številko 5, ostale pa po vrsti številke do 9.
Številka 5 nam kaže Gorenjca v letni noši. V visokih, nazaj zavihanih škor-njih stoji popolnoma obrit (tedanja moda!) mlad kmet, naslonjen na batico cepca. Opasan je z modro opasico, telovnika nima, ograjen pa je v dolgo, do kolen segajočo suknjo, ki je do robu rdeče podložena. Na glavi ima širok klobuk z nezavihanimi okraji.
Na 6. listu pa vidimo brhko dekle v letni noši. Obuto je v nizke črne šolnc, ki imajo na rožu mazaj zavihane trikote svetlordečega usnja, in v rdeče nogavice. Kakor pravi pisec, se z njimi posebno vjemajo rdeč e pete čevljev. Beli srajčnik je pod vratom tesno zapet z dvema rdečima gumboma. Z rumenimi portami obrobljen sivi modere je zadrgnjen z rdečimi trakovi, nanj pa je prišito črno krilo z ozko zeleno l)or-duro na robu. Prepasana je s tesnim usnjenim pasom z okraskom iz svetlih kovinastih gumbov, pod tem pasom, ki mu kraj visi po desnem boku, pa ima moder, gladek predpasnik. Na glavi ima rahlo pripeto belo pečo, da vihra v vetru. Petelina seveda ni in tudi zadrgnjena ni peča pod brado. Na prsih nad mn-dercem ima tri rumene cvetice ali pa trodclno brftšo, v roki pa pokrito ozko košarico s pokrovom.
Praznična je Gorenjka na 7. listu. Čevlji, nogavice, obleka z modcrcem, predpasnik in pas so isti. Ie srajčnik je globoko izrezan in obrobljen z belo vezenino, za vratom in v zapestjih zadrgnjen z rdečo pentljo in na prsih okrašen z dvema malima, modrima pentljama. Na glavi ima zavijačo z brokatnim obodom. obrobljenim z belimi čipkami. Oglavje zavtjače. ki je zadrgnjeno s široko rdečo pentljo, je sivkastorjavo, kar jc sigurno napaka kolorista. Najbrže tudi ostale barve niso vedno pravilne. Stoji pa dečva ob pravi planinski lesi. Ta lesa
in usnjati pas utemeljujeta domnevo, da so slike posnete po nošah Gorenje Savske doline, kjer je ohranjenih še dosti usnjatih pasov.
Na naslednji sliki nas slikar in pisatelj seznanjata z' možakarjem pozimi. V nazaj zavihanih škornjih, da se mu pod irhastimi z modro opasico prepasanimi hlačami vidijo bele spodnje hlače, koraka z gorjačo pod pazduho in vivčkom v ustih s prekrižanimi rokami na prsih krepak očanec v svetlorjavem kožuhu. Ker je slikan v profilu, ni videti, če ima kožuh na hrbtu rožo. vezeno ali aplicirano. Pod kožuhom, kamor skriva roki pred mrazom, inia bel telovnik z modrimi gumbi, na glavi širok črn klobuk, pod njim pa zeleno žlefico.
Najzanimivejša je pa zadnja slika, ki nam predočuje za zimo oblečeno ženo. Obuta je v nizke škornjice in sivkaste (bele?) nogavice. Izpod svetlorjavega, v pasu prešinjenega kožuha do kolen se ji vidi črno krilo brez bordure in moder predpasnik. Roki si greje v majhnem, črnem tnufu iz Črnega sukna. Glavo ima pokrito z zeleno, s kožuhovino obrobljeno avbo. ki je preko nje zavezala pečo in jo zadrgnila pod brado kakor zavezujejo sedaj rute. Avba pa nima širokega koša. temveč se glavi skoro prilega. tako da je najširši del pokrivala kožuhovinasti okvir nad obrazom. Ker jc tudi žena kakor mož naslikana v tri-četrtinskem profilu, tudi pri njenem kožuhu ni razvidno, če je okrašen.
Ker so slike prikupne in za spoznavanje naše narodne noše zelo "važen vir. naj bi jih kak podjeten založnik reproduciral v barvah za okras stanovanj ali pa vsaj razmnožil pomanjšane kot razglednice.
Mimogrede . . .
NOVO MADŽARSKO PLEMSTVO,
i,Madžari se ne zadovoljujejo z že obstoječim plemstvom, marveč skušajo ustanoviti novo p(emi5ko kasto. Pod vplivom sedaj vladajočega režima se je osnovalo več civilnih redov, ki nekoliko posnemajo fraji-cosko »Lciiij« časti«. Najstrožji med njimi, ki znači hkrati osnutek novega plemstva, se Imenuje «-Red vrlih«. Pogoji za sprejem y to državljansko bratovščino so zelo sfrosi. Aspirant mora dokazati, da se je odlikoval med vojno kot junak ali pa do volni v boju zoper komuniste, da je neoporečen «lede svojega zasebnega in nravnega življenja: to mora dokazati tudi «lede svojih bližnjih In daljnih sorodnikov. Ko je zadostil vsem zahtevam, se mora podvreči celi vrsti izkušen], ki nekoliko spominjajo na sprejem v