€'"'-'.'- Ob v o d i. ¦;:. oda še za čevelj ni dobra! To se dostikrat sliši, akoravno bi nam vedel povedati vsak čevljarček, da ni mogoče popraviti starega škrpeta, če se prej ne namoči, in tudi novih podplatov ni mogoče pribiti, ako jih prej ne omehča voda. Če torej niti pri Čevlju ne velja ta pregovor, kakoli še pri drugih rečeh ? Voda je velika dobrota iz rok Stvarnikovih. Le malce pomislimo ! Lačen si, pa prosiš mater kruha. Če si marljiv in ubogljiv, ti odrežejo radi lep kos. Zahvališ se materi, in prav je, da se zahvališ. Pomislil pa nisi pri iem, da bi moral biti hvaležen tudi Bogu, ki je ustvaril vodo, ker brez. vode bi ti mati ne mogli rezati kruha. Saj veš, odkod je kruh ? Jeseni so vsejali oče zlato pšenico v zemljo. Toda bilo je treba dežja, da je vzkalila; dežja, da je rastla in dorastla. Ali ( ne veš, kako je venela in se sušila, ko mesec dni ni bilo dežja? ln ko.so jo poželi in omlatili, so nesli zrnje v mlin. Tam je pa voda gnala mlinska kolesa in mlinske kamene, da so strli zrnje v moko. In ko je bila moka že doma, mati niso mogli speči kruha brez vode. Tudi žgancev bi ti ne mogli skuhati brez vode, še krompirja v oblicah ne. Čc si se natepe! kruha, si včasih žejen. Kako se ti prileže kozarec vode! Kako bi bil potrt, ko bi ne bilo vode! Morda misliš, da bi se pa z mlekom posladkal? Težko! Ko bi ne bilo vode, bi ne rastla travica. In * kravica brez travice tudi ne daje mleka. Pa tudi vina bi ne bilo brez vode. In nobcne druge pijače. : ' . • ' ' Glej, kako umazan si, v bbrazu črn kot kovač! Še za med ljudi nisi, kajli še le za v cerkev! Pa nimaš raditega nič skrbi. Stopiš k potoku, po-močiš parkrat roke v vodo, potegneš parkrat po obrazu, pa si bel in rdečkast kot jablanov cvet. Ne vem, kaj bi bilo z umazanci, ko bi ne bilo vode? Hodili bi menda do smrti sajasti kot kovači in dimnikarji po svetu. In srajca tvoja, kakšna je v soboto,.ko jo slečeš! Kakor bi za krtom ril po luknjah in rovih ves teden! Pa tvoja dobra mamica jo namočijo in operejo v vodi. Drugo nedeljo pa spet oblečeš lepo belo, kot bi bila čisto nova. Ko bi vode ne bilo, bi bodil menda irn kot parkelj po božji zemlji. Zgovorne perice. — 60 — « Ali so ti oče kaj povedali, kako so se vozili v Ameriko in nazaj ? Po Icakšni cesti so se vozili? Kajne, po morju, po vodi! Olej, koliko dela in Iruda je pri nas s ccstami! Spomladi in jeseni jih je treba popravljati, ogrebati in nasipati. Tisto daljno cesto iz Evrope v Ameriko je pa Bog tako naredil, da je ni treba nikdar popravljali, pa je vedno lepa in gladka in voznikov nič ne stane. Tudi mitnine jim ni treba plačevati. Seveda voz pa morajo imeti, voz, — pravimo mu: ladja — da jih ptiziblje po vodeni cesti v Amcriko in nazaj. Poglej, ludi ta veliki voz vleče VOda izpremenjena v par! . Le mimogrede setn ti pokazal koristi vode, pa že lahko izprevidiš veliko njeno korist. Ko bi ti pa mogel pokazati, kaj dela voda v velikanskih mlinih in žagah; v mnogovrstnih tovarnah; kako deluje voda v ^elezniških strojih in vozi blago od mesta do mesta, od dcžele do dežele; ko bi vidcl, kako dela voda elektriko, (a pa spet čudovita dela — tedaj bi strmel nad močjo in dobroto vode in bi hvalil Stvarnika, ker nam jo jc dal. F. G.