Št. 69. V Gorifi, v soboto dne 27. avgusta 1904. Letnik VI. Jzliaja vs;i tiil'i'k in Hotioto oil 11. hi i prodpoldni' /-:i m«'sto t<>r nl, ;\. uri pop. za dc/.i'Io. Ako priil«* nil ta dncva pra/.nik i/.idc ilsi.ii prcjob (>. y.v<'č«'i\ Stirne po poäti prcjciiiMii mü v (iorici na dorn posilj.-ui ccloh'tnoS '\, polh'tno 4 Kin čctrtloliio 2 K. I'rodajas.- v Üonn v tr>- b:ik«irn:ui Schwur/ v Solskih iiln-ali, J«' I 1 ersitz v NuiiHkih ulieali in I-»'- ban na \'<»rdiji'V«ni U'kaliäsiu po 8 vm. 60RICÄ (IWwrno Izrianje.) L Un'rinistvo in unravnistvo at* iiahajata v «Narodui tiskarni>, ulit-a Vettiirini li. St. 9. Dopise jc iiaalovili na urodništvo, oglatw in naročnino pa na upravništvo »üuric»'«. Üghtsi se računijo po pt>tit- vrstah in siccr ;iko sc tisk;ijo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako ae večkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. MaruSič). Govor g. caud. iur. Bogumila Vušnjaka na javnem shodu akad. druStva „Adrija" dne 21. t. m. Č1 a 31 i t i zborovalci! Pred letom ste bili zbrani prav na iatem mfiatu tu in ste dali glaHen izraz Hvojftmu ogorčenju nad krivico, ki se no godi Maino goriškemu isluven. Ijwdfitvu, ampak ceJemu hIov. narodu. Darios smo stopili mi dijaki zopet pred vas, s proSnjo tadi danes to zahtcvati, kar ate zahtevali pred lelorn, to jo dvigniti tudi danes svoj glan za nlovensko Hrednje in visoko sole. Ni dovolj, da daste jedenkrat odduSka avojim željam, treba je, da se vsaka taka zahteva leto za letom na ljudakih «hodih ponovi, da se vedno na novo drega in drega, dokler se ne doseže smotra. Trdo- glavonti jeSlovencemdoslejmanj- kalo, in to je bila njih nesreča. Ta trdoglavoat se najbolje kažo v nepre- slanem ponavljanju in naglašanju naöih pravičnih zahtev. Le tedaj se nam ugodi, ako oni visoki gospodje na Danaju iz- previdijo, da goriäki Slovenci ne mirujejo in da so to prav na- dle ž n i, t r d o g 1 a v n i 1 j u d j e, ki hipno ne vzplnmtijo, ampak z dosled- nostjo zasledujejo stare važne smotre. Priznavam, da bi morda raje go- voril o vsem tern, kar vaa tlači pri vsak- danjem delu, kar vam greni vsakdanji kruh o razmerah, v kateri Jivi in dela slovenski kmet in delavec. Prav radi bi mi mladi ljudjo proučevali znanatveno, kakor nas učijo na visokih šolah, vaše gospodarske odnošaje, vse tiste zmotane odnošaje, ki so krivi, da danes obuboža ta izmed vas, jutri oni, da se morajo Jzseljevati cele vasi v tujino, da si mora kmet iskati srečo in zaslužek v tovarni. Kar smo si pridobili na vi- sokih äolah, ne sme biti zaklad, ki Je pokopan v zemlji, rojaki naäi morajo biti deležni lega, kar smo se nančili. Rekel sem vam, da bi raje se pečal in govoril o drugih stvareh in ne o teh, o katerih mi je govoriti. Bilo bi pa to v tem trenutku in tern položaju nič posebno pametno. Sklenili smo Siriti zammanje za slovensko višje in nižje äolstvo med V8e sloje slovenskega na- roda. Nikakor nesmemo obstati na polovici poti, in se lotiti iz- ključno drugih vpraäanj, predno bo ae prejänji Hinotri ureaničili. To bi bila iz- guba trutla in časa. Nikdo naj ne misli, da se mi dijaki pečamo z vpraäanjem 8lov. gimnazije in univorze, ker se či- nitelji, ki so v prvi vrsti v to poklicani, no zanimains' La to. To trditi hp jkz no bi osrnolil. Razlogi so drngi. Dijak sam največ Irpi v nemäkih äolah, on najbolje ve, kake ovire no se mu stavljale, kaka krivica se godi ne samo dijakom, ampak tudi stariäem. Ko pride dijak na uni verzo, čaka ga tarn prava trnjeva pot, po kateri mora on hoditi, in ne domači veljaki. Iz tega razloga je vse- učilisčnik kakor poklican, da se pred svojim narndom pritožuje nad Btorjenimi mu krivicami. Naj navedem samo slučaj, ki se slučajno tiče moje malenkosli. Bilo je to ob časn poslednjih vseučiliakih ne- mirov na Dunaju, ko je akademična oblast dala na znanje slovanskim viso- koäolcem, da jih čakajo najstrožje kazni, ako ne bodo mirovali. Rektor dunajske univerze je meni kot predsedniku „Slo- venije" grozil, da me izroči kakor tudi predsedniko drugih slovanskih dru- štev, policiji, ki ima povelje nas takoj zapreti, ako se nemiri na- daljujejo. To so bile njegove besede. Malo je manjkalo, in izgnali bi nas z univerze, kakor spridene ljudi, ki niso vredni biti akademiki. Cele tedne je trajala bitka pred du- najsko univerzo, ker beseda in umni razlogi niso nič zalegli, treba je bilo uporabiti pest. Bila je to bitka za dunajsko avlo, katere poeest ima globok pomen. Pod veličastnimi mramornimi stebri dnnajske avle morali bi biti dijaki vseh slovanskih piemen Nemcem j ed n ako p ra v ni gospodarji, kakor v širni Avstriji vsi slovanski na- rodi. Pristaviti moram nekoliko besed. Razlogov je dovolj, da govori dijak o zadevah, tikajočih se dijaštva tu pred vami. — Lansko leto aem Že dokazal, da je bil prvotni namen goriäke gimnazije po- nemčiti domače prebivalstvo, v prvi vrsti se ve Slovence. Samo radi tega je ustanovila cesarica Marija Terezija ta zavod. NemŠki dub in nemško mišljenje bi po najviäjom povelju moralo izkoreniniti vse samoraslo, domače, na- rodno. Tujci in tuja izobrazba »e bi naj šopirala tarn, kjer bi moral biti svoj gospod Slovenec. Iztrgati so holeli i-\ dnS vaSih pradedov vae tiste nežne spone, ki so jih vezali na rodni jezik, na rodno z^mljo, na akupno pre- žito Hrefo in nosrečo. Ves trud dunaj- skega dvora in vlade je bi zastonj. l)o- segli niso nič-esar, Slovenec je oatal Slovonec do današnjega dne, Bog, ki je dal Slovecem tako divno lepo, raznoobrazno zemljo, domovino, kakrSne men da nima drag narod na svetu, ta Bog ni hotel in noče, da bi bili na svoji zemlji pod- jarmljeni tujcu, da bi bili po- nižni siuge tarn, kjer bi morali biti goapodje. (Tako je I Aplavz !) Tifcta stara avstrijska politika, ki je od časov Marije Terezijo in Jožefa II. skoraj do najnovejšega časa pritiskala k tlom Slovane, so je doslej äe vedno straäno maščevala na celi državi ; ona je ovirala narode v naravnem razvoju in jim skoraj onemogočala doaeči višjo duševno etopinjo. To politiko, ki je ustva- rila samo radi ponemčevanja goriško gimnazijo, bi jaz primerjal kitajski k i t i ali pa vlasulji, kakräno so nosili stari Goričani pod Marijo Terezijo, ko He je odprlo učeči ae rnladini ono sta- rinBko poslopje v „Šolski ulici". Ako bi ae kdo danes prikazal na ulici z bing- ljajočo kito na glavi in hodil po Travniku, smejali bi se mu vsi. Tista stara äolajepapodobna ravnotaki k i t i, katero odrezati bi bilo že davno öas. (Aplavz.) Da nemška gimnazija v Gorici nima pravice do obstanka, to je pač veakemu pametnemu človeku jasno in umevno. Da je ta nemäki zavod Skodljiv, to čuti in je že čutilo na stotine slov. kmetov nasvojemžepu. Ni mi pač treba naštevati celo vrsto statističnih podatkov, ki dokazujejo, kako neugodno vpliva tuj podučni jezik na učne vspehe. Med zborovalci je pač mnogo očetov, katerim bo tožili sinovi, kake težave jim dela nemški jezik, v katerem se podučujo od prvega do zadnjcga razreda. Kako se naj nauči ubogi otrok nem^čino doma na deželi'? Vsak izmed nas ve, kako težko se jo privaditi tujemu joziku v t©j meri, da se lahko obiskuje nemško gim- nazijo. Prava sreča je, ako se najde na deželi usmiljena duša, ki je pripravljena učiti lanta ta trdi, okorni jezik. Da, v Gorici je äe celo nekaka pripravnica. Kako naklonjeni so nam nemäki biro- krati. Sin slovenskega krneta lahko jedno ali dve leti delj ätudira, saj ima njegov oče denarja dovolj, da ga lahko delj vzdržuje v Gorici, kot je treba pre- možnemu Nemcu. Tako se krade slo- venskemu kmetu denar iz žepa. Srce se človeku krči, ako pomisli, kako malo Slovencev dovräi srednje Sole tu v Go- rici. Mar8ikatero leto ni skoraj nikakega naraäcaja Kdo naj se potem öudi, da ni dovolj slovenskih uradnikov in inteli- gence? Vlada se potem izgovarja, da ni uradnikov alovenske narodnosti, nikakor pa ne sprevidi, da je sama kriva, ker Slovencem ne daja potrebnih šol. — Slovenskih uradnikov in iz- obražencev ni dovolj, ker ni dobrih, primernih slovenskih äol. — To je pravi vzrok. Nemci ae bojijo za 8voj kruhek. Stvar je čisto jasna in prav lahko razumljiva. Vsaka slpvenska srednja äola vzgojevala bi vsako loto toliko izobražencev, da bi bila vlada prisiljena naatavljati samo &lo- venske uradnike. Nemcev poäiljaü ˇ elovenske urade in äole, bilo bi nemo- goče, ker bi bilo za vsako mesto mnogo sposobnih slovenskih prosilcev. Kaj bi bilo potem z nemäkimi uradniki in pro- fesorji? Ostati bi morali doma in dolgo čakati na kako prazno mestece, dočim silijo sedaj lahko na jug med Slovence, da bi domaöinom odvzeli kruh. AI i ! prinaša tak nemäki profesor j 8 seboj ljubezen k slovenskim dijakom? Že na vseučiliaču se je na- vadil prezirati in sovažiti te r zanmehovati vse kar je slovansko in slovensko. Po ranenju takih nemäkih prenapetežev nismo mi ljudje kakor oni, ampak nižji kot oni. In takim ljudem LISTEK. Med gorskimi orli. Povest Izza časa hercegovskega ustanka. Ruski: Peter Petiov. I. Bilo je v Dabrovniku v jeseni leta 1875, prve dni hercegovskega ustanka. Dospel sem bil tje kot dopisnik. Izprva sem skušal seznaniti ae b krajem. V tem oziru mi je bil neprecenljivi vir neki rojak, zelo qmen in opazljiv rnož, ki živi že iz davna v tem kraju. Pri njem sem obedoval vsaki dan. Pri mhi pa nisva sedela dolgo, marveČ sva hodila pit kavo v kabinet, kamor jo je prinesel takoj strežnik. Bila je napravljena na turäki način. Omeniti moram, da si ne morem predstavljati -- kar 8e m feav0 __ nič boliSega ,n okusnejäega, nego je bila ta turäka kava. Ta pijačtl je zares čudovjta. Ce « pokusil to, ne bo ti ugajala niti najboljsa kava naprav.jena na naä na- vadDI „aß,n ; zdela ae ti bo plehka, na- vadna pijača. ' Srnh ?ekega, dne SVtt ZOpet Pila kavo. Srebal »em to mohamedansko ambrozijo »a costvom, polagoma in sveöano« iz male turške čašice brez rocke. Bila je posebno dobra in izrazil sem prijatelju svojo radost. „Da, ali vendar ni dukova kava", odvrne gospodar. MKaj je to: dukova? Ali je to kaka poaebna vrsta?' vpraäam ga. Govornik se nasmehne. „Ne. Dukovo kuhanje". „Torej poseben način kuhanja?" „Ne. Bil je tu tak „duka", ki je kuhal kavo bolje od vseh. Vsled tega se je rešil iz jetie in je postal ka- varnik kneza Nikolaja*. »Goapod!« mislim ai, „česa človek ne vidi in ne sliäi na tem belem svetu: karijera (napredek v alužbi) in reäitev iz raznih neprilik, če znaä dobro kuhati kavo!" Ta čudni posebnež me je jel za- nimati. „Kak Človek pa je to? Po priimku soditi, je moral biti Itaüjan". „Ali to ni priimek, nego nekak na- slov: „duka di Meduna", ali če hočete vojvoda medunski, na proato „dukau. Kaj je to? Naslov, vojvoda, ječa, kavarnar : ta čudna mešanica je vzbudila v meni — umeje ae — äe večje zani- manje. Govornik je gledal nekako zvi- jačno. „Vedel sem, da vas bo zanimalo", reče mi. „In res je ta daka zelo zanim- Ijiv". „No torej, kdo je?" „ČrnogorBki orel, ki se je izpreme- nil v evropskega jaatreba". „Torej Črnogorec, ki je postal civi- lizovan pustolovec ?i( „Prav tako ... In to je čadno, da se taki gorski orli navadno spreminjajo v jastrebe, öe ae spustijo sö svojih gor in obstanejo med nami". Nato mi pojaani gospodar, kako je bilo s tem zanimljivim dukom. Njegovo pravo ime je bilo Rado Belopavliö, od črnogorskega aela Belo- pavliöa. Neki potajoči Srb ga je naäel tarn blizo te vaai na poti — kot malega otroka. Srbu je ugajal krasni in živahni malček in vzel ga je seboj v Belgrad. Ko je bil dorastel, ga je dal v äolo; in tu je pokazal izredne sposobnonti. Samo kar se tiče nravnoati in vedenja ga ni prav zadovoljil. V 16. letu je bil lep mladenič, iielo razumen, giböen in ročen. Znal je nekoliko jezikov, godbo, bil apre- ten jezdec, ali prav brezobrazen in ra- zuzdan, razposajen. Naposled se je od- tegnil roki svojega dobrotnika, in nekega lepega dne je pograbil nekaj malovred- nih stvari ter izginil brez aledu. Kaj je bilo potem ž njim, ni znano. Nu, za dve leti se je pojavil v Kotoru z nekim gr- äkim generalom, in privedel ga je na Cetinje mimo nosa avstrijake mejne atraže, ki je imela nalogo — ne vem zakaj — zadržati generala, ali ga vsaj ne pustiti v Črnogoro Črnogorskemu knezu je uga- jala ta zvijačno8t in drznoat mladeni- čeva in obdržal ga je pri sebi kot nad- konjarja. Ali Rado ni sedel dolgo v dol- goöaanem, bornem črnogorakem meatecn; niti eno leto ni doslužil, pa je izginil iz- nova. Petnajat mesecev kaaneje je bil že v Italiji eden izmed proatovoljcev zna- menite tisoöice, ki je drla z Garibaldijem v Sicilijo. Pod Gaeto, za časa obleganja te trdnjave od garibaldinskih čet, se mo je priključil romantičen slučaj. ReSil je hude neprilike neko dvorno damo nea- politanske kraljice, princeso Gaetano, ki so jo bili zalotili Garibaldinci, ko je be- žala preoblečena iz trdnjave. Ta se je zagledala v reäitelja in po končani voj- ski in padcu neapolit. burbonske dinastije, je äla ž njim v Pariz. (Dalje prido.) pride v roke slovenske matere sin. Ža- lostna mu majka. More imeti učitelj — Neraec le trohice naklonjenosti k učencu, katerega narod b o v r a ž i, katerega rod- nega jezika ne samo n e z n a, ampak celo z a n i č u j e. Za glavno nalogo sma- trajo nemäke učne moči, da rbičujejo v bistre slovenske glave nemäki jezik in nemäko književnost. Nemäka književnost zavzema v ačnem načrta glavno mesto. Skoro z večjo točnostjo se mora učiti slovenski dijak vse pobrobnosti iz živ- Ijenja kakega polupozabljenega nemškega pisalelja iz davne preteklosti, kot nemäki dijak v rajhu ali nemškem delu Avstrije. Ti Ijadje vcepljajo dijakom nekako pri- siljeno Ijabezen k nemäki literatari, učijo jih prezirati vse, kar je domače in se ponaäati s pridobitvami nemäke kulture. Večina mladih učnih moči je najbrž tudi z dušo in telesom udana Vsenemčiji, ki hoče graditi nemäki most od Belta do Adrije. V bodoči slovenski gimnaziji bi se moral v prvi vrsti upo- ätevati slovenski jezik in književnost, zgodovina slovanskih književnosti in av- strijsko nemäke književnosti. Nemäka li- leralara se pa naj le uči v toliko, v kolikor mora o njej vedeti vsak izobražen Francoz, Anglež in Rus. Kot živ svetovni jezik se naj vpelje ruski jezik, kakor se to godi v drugib kultnrnih državah, kakor v Nemčiji. Vsak slovenski dijak bi moral poznati PuSkina, Gogolja, Targenjeva, Lermontova in Tolstega, kakor Prešerna in Jurčiča. Dozdeva se morda ta zahteva nekoliko smela kakema zakrknjenema avstrijskemu birokratu, ki med svojirni zapraäenimi akti ne č u t i, kako so se č a s i spremenili. Kdor želi Avstriji bodočnost in areöo, ta govori tako, kakor «em jaz govoril. Zakaj ? Siloma vcepljati mladini nemäki duh, je skrajno nevarno, ker te kulturne vezPle äe bolj povečajo velikansko opasnost, ki grozi avstrijski državi s severa. Rakor mačka preži na miä, tako čaka Nemčija na primeren trenutek, da bi se polastila Avstrije in Trsta. Ta opasnost ni nikaka fan- tazija, to je kruta resnica, in le oni čuti straäno nevarnost, ki grozi držnvi in Slovanom, ki žive delj Öasa v inozemstvu. Ali ni silno brezvestna vlada, ki odpira v takib odnoäajih vrata naäih učilišč na stežaj nositeljem velikonemäke misli V Ali ni taka vlada aprav ekspozitora Berolina. (Gotovo, aplavz) Raka äkoda pa bode, ako bi se vpeljalo mesto onih skromnih kralkih slovenskih uric temeljito podučevanje slovenskega jezika in slovanskih literatar, v prvi vrsti ruske. Bedaki so oni, ki mislijo, da je Rusija avstrijski državi ne- varna. Velika slovanska država nima pri nas ničeaar iskati, nikdar ne bi iztegnila svoje roke, kakor drnga zvezna država, za katero je vzetje T r s t a g o s p o d a r s k o življensko vprašanje največjega pomena. (Dalje pride.) Dopisi. Iz Gorice. — („S o č i nu kriti- kaste r srednjeäolskega petja r e d i v i v u s.) (Nadaljevanje.) — Najbolj se je izdal „Sočin" kritikaster, da je pritegnil v svojo „kritiko" maäo pev. zbora „Kat. del. društva" v proslavo slov. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Ta pevski zbor je že namreč jako mlad, ob- stoječ iz priprostih delavcev. Že to de- jan8tvo je zadostni uzrok, da je pri prvih nastopih takih pevcev treba jemati dobro voljo za dober uspeh, in to ten.bolj, ker delujejo pevci in njih učitelj brez plačila, le iz ljuhezni do petja. Rclikokrat je že „Soča" take petje pri kakovi veselici na deželi bvalilal Takrat se je pa zaletela z vidno äkodozeljnostjo v to maäo. In zakaj? Posluäajte tebtni azrok ! T a m I a d i de- lavski pevski zbor je vodil njegovučitolj č. g. župnikRo- koäar (orglal je g. D. Fajgelj), g. K o- koäarje pa pred kratkim öasom zvräil hud zloöin, odpovedal je kot žnpnik jezuitske cerkve iz tehtnih uzrokov slnžbo svo- jo in u pomožnemo organistu g. Komelu. In g. Komel, ki je iskal primerne poti, da bi se znosil in maäceval, je h 1 a b t n i 1 po tej maöi in g. župnika prav kot ka- kega pobalina oätel. Ako ni „Soča" prej tega vedela, ve zdaj, kako imenitno slnži kot posoda osebnim maäcevalnostim! Smeäno je videti, kako se mali Romelček postavlja pred g. Kokoäarja, golčeč v plu- ralu majestatis: „Svetujemo tudi njemu (g. Kokoäarju), naj se ne drzne več na- stopiti 8 takim zborom, ako se noče bla- mirati, ker z njegovo glasbentäko slavo ni tako daleč, saj ga poznamo kot takega, ki bi rad kaj, pa ne more. Ako je bil v tem oziru prvi v Šebreljah, ni äe s tem rečeno, da mora igrati tudi v Gorici isto ulogo..." — In kdo je ta, ki vse to ave- tuje? Ta je isti Romel, kateri je pri glasb. izpitu tako imenitno „štrbunknil"; t. j. isti K., katerega je moralo pevsko druätvo postaviti pred vrata, ker ni mogel niti starih pevcev učiti; t. j. isti K., katerega je sama „Soča" pr. mesec grajala, da ne zna otrok glasovira uöiti; t. j. tisti R., kaleri ne more niti v priprostih pesmi- cah, kakor se nahajajo v pesmarici „Dr. sv. Mohora", peti svojega glasu a prima vista, in to v družbi svojih pevk; t. j. isti R., kateri oponaäa drugim „fovä" orglanje, 8am pa trpinči aäesa oböinstva pri prvi maäi in popold. službi božji v jezuitski cerkvi s petjem, ki je za osmino glasu prenizko nasproti orglam, itd. itd. — Bi li ne bilo temu K. samemu svetovati, naj bi blagovolil priti s svojimi sveti na po- moö svoji reväcini in nezmožnosti ter jih ne asiljevati drugim, ki jih prav nič ne potrebujejo! Je že ve<5 nego nadutost, da si upa en Komel enega Rokoäarja javno grajati, da dovoljaje take „necerkvene" predstave v svoji 'cerkvi, da pomaga profanirati cerkev s svojim petjem ild. In to je zo- pet isti Komel, kateri je med realsko maäo stal pri stebra med zadnjim in predzad- njim altarjem na listovi strani, držal pod- plat ene noge naslonjen na zid, kazal hrbet proti velikemu altarju, kjer se je vräila slažba božja, ter zijal nepremiöno na kor, misleč seveda le na svojo „kn- tikou, kamo li na sv. opravilo. Prav zares dobro delo bi bil stoiil g. župnik, da bi bil vzel biö in zapodil tega grdega pro- fan atorj a iz svoje cerkve. 0 petju, katero je vodil g. župnik, piäe „Soča", da so bile „navadne pes- nice" katere sliäimo tudi tupatam v ka- kern otroäkem vrta. — 0 tej nepremiä- Ijeno izbleknjeni priraeri hočem pa g. „kritika" za besedo prijeti. Jaz sem nam- reč trdno uverjen, da se on toliko raz- ume na pesmice za otr. vrte kot zajec na boben. Nasprotnega me more prepri- čati le, ako mi v prihodnji „Soči" popiže posebna svojstva pesmic za otr. vrte. Po- tem mu pa jaz dokažem, kakova veli- kanska razlikaje med pesmicami za otro- äke vrte in cerkvenimi pesmami, katere so peli pevci „Kat. del. druätva". Torej le urno na delo, g. nasprotnik! Končno prosim äe nekega pojasnila. Dijaäkemn petju se smejo staviti menda večje zahteve, nego petju priproatih de- lavcev. G. K. graja pa ravno narobe: prve zarad pretežkih maä, druge zarad prelah- kih pesmic. To meni ne gre skupaj. Medana, dne 24. avgusta 1904. — Slučajno mi je priäla zadnja „Soča" od 20. t. m. ätev. 67 v roke in naletim na sledečo notico: „Čujte Medanci! kaj piäe: V Medani v Brdih so postavili Materi božji kip 8 tronom, kar je stalo lepo svo- tico 1600 R. Sam jok in stok se čuje iz Brd, za kip in tron v cerkvi kar pa na razpolago 1600 K. V cerkvi zlato in sre- bro, liäp in kinč, v koči pa beda in be- raöija, äiromaätvo; kdaj se ljudje spame- tujejo?" Tako „Soča". V odgovor na to nesramno očita- tanje naj sledi naslednje pojasnilo res- nici na ljubo. Ker je medanska cerkev posvečona M. B. Vnebovzeti in se vsako leto slovesno obhaja Njeni patroncinij na 15. avgusta, bila je navada za öasa, ko je äo medanska duhovnija spadala pod žup- nijo biljansko, da se je obhajala teoforična procesija na ta dan, po maäi. Odkar pa je Medana ločena od ßiljane, postala sa- mostojna kuraeija, se teoforična procesija obhaja na praznik sv. R. T., in na V^liki Šmaren 16. avgusta, popoludne pri^i-ib- vesni aprevod s kipom M. B. — z5 ta kip zaöelo se je nabirati I. 1898 in se je v dveh letih nabralo iz prostovoljnih darov, brez nobenega pritiska ne od strani gosp. korata, ne od koga drugega, po ini- cijativi tukajänjih deklet in po želji do- mačih sosedov res lepa syota 1600 R. S tem denarom kupilo se je lepi kip, ki je bil razstavljen v Paternollijevi ätacuni na Travniku, ki je stal 860 K, in drugo leto tron, kateri je bil naroöen v Vidmu, ki je prav mojstrsko dolo in stane nad 750 R. Zdaj se praäa, komu je kaj mari za to, če hočemo mi v naäi cerkvi kaj napraviti ? Ali smo dolžni poprej „Sočo ' popraäati dovoljenja? Ali smo beračili pri komu za kak milodar ? Ali je morda nespamet, če se kaj žrtvuje za olepšanje hiAe božje ? Ram so razstavljali nedoseg- Ijivi umetniki srednjega veka svoja velika umetniäka dela ? Ali morda v kak teater ? Ali niso bili ravno tempelni božji naj- bolj primeren kraj, kjer se je od nekdaj proslavljala veda in umetnost? Seveda je leh 1G00 K, za Vas, g. Drejček, zgublje- nih; rajäi bi videl, da bi bili vsi hiäni gospodarji v Medani naročeni na Vaäo „Sočo". Glejte, to bi zneslo ravno 1600 R na lelo. Raj ne, to bi bilo za Vas. Pa povem Vam, g. Drejöek, na uho äe nekaj Ravno te dni so naäi Medanci zložili svo- tico 500 R, za napravo dveh zastav, nam- reč sv. rožnega venca in sv. Uräule, ki bodota čez ne dolgo časa izgotovljeni. Pa öuj äe dalje. Če Bog da in sreca junaäkH, öez nekoliko let se bo leskelala zlatu krona na glavi milostne podobe M. B. To bo veselje za Vas, kaj ne, Drejčili. Vidite toraj, da v naäi vasi, hvala Bogu, äe ni taka beda in siromaätvo, kakor morda mislite! In med tem ko je v teko- čem letu vsepovsod bilo čnti o slabi le- tini, pri nas ni sile in ni primanjkalo kruha, in če nas Gospod Bog milostno ovaruje äe kake tri tedne pred kako ne- srečo na polju, se nadejamo tudi letos srednje dobre letine, da ostane kaka kro- nica za cerkveni kinč in liäp. In ako bi se primerilo, da bi Vaä „gäeft" faliral, tukaj pri nas dobite zmiraj koäcek kruha, in äe povrhu kozarec briskega, akoravno nam niste po volji. Pa ne da bi mislil, da Medanci zmi- raj tičimo v cerkvi, znamo tudi veseli biti v Hvojem času, in ostaja nam zmiraj kaj okroglega v žepu, kadar gre za na- pruvo kake veselice. Ro bi bil videl, ka- ko se je pretečeno nedeljo naša mladina nu brjarju pri godbi na „štrajh" sukala, popadla bi Vas volja, da bi tudi Vi po- skočil, in ko bi se dobrega medanca napil, ludi zavriskal. Pa res äe nekaj sem pozabil. Ro se je nabiralo za kip in tron, ni izostala prav nobena družina, da bi ne kaj da- roval»i proatovoljno, in 3e celo taki, ki se jih malo vidi v cerkvi; in äe edini, koji here „Sočo", dal je prostovoljno 60 R, kar se lahko razvidi iz raČunov. Vidite torej, g. Gabräcek, da pri skladanju ni bilo nikakoga pritiska, vse jö bilo pro- 8lovoljo. Da se prepričate o siromaätvu in bedi naäih ljudi v Medani, Vas pova- bim na kozarec dobrega starega, ali pa Le Vam je sedaj prevroče priti v Brda, ua liter sladke rebule okoli sv. nikoli. Bog! En odbornik v imenu občine. N. J. Politiöni pregled. Polltlönl položaj. Na notranjem političnem obzorja ni nobenih posebnih znamenj Ta je äe vse mirno in na počitnicah. Šele v sredi septembra se skličejo najbrže deželni zbori, kojih zasedanje zopet prinese sem- tertja nekoliko živahnejaega političnega gibanja s seboj. Te dni se poda minister- Rki predsednik dr. Roerber med Poljake. To nj^govo potovanje so razlaga na razne načine. Vsi so pa jedini v tem, da bode skuäal dr. Roerber Poljake, s katerirai se je pred odložitvijo zadnjega državno- zborskega zasedanja nekoliko sporekel, zopet tesneje pritegniti naso. Kako da to dr. Koerber misli, tega ni äe nobenemu povedal. Mogoč*», da se bo dalo kaj do- znati iz njegovih pogovorov s poljskimi prvaki, v kolikor bodo ti priäli vjavnost nepokvarjeni in neizmiäljeni. Morebiti bode dr. Koerber že v teh pogovorih kaj namigaval na spremembo svojeg« poli- tičnega karza, o katerem se je zadnji čas toliko pisalo. Spremembe pri raznlh namettnlitvlh. Kakor vsako leto v dobi kislih ku- maric, začeli so tudi letos nekateri listi pisati o spremembah pri raznih namest- niätvih. Tako so pisali, da pojde v pokoj tirolski nameslnik baron Suhwarzenau. Isto so hoteli vedeti o älezkem deželnem predsedniku grofa Thunu. Pa tudi o tr- zaäkem namestniku grofu Goessu äirile ho se zadnji čas take vesti. Dunajska „Information" pripominja, da ni na teh vesteh nič resničnega, najmanj pa v ko- likor se tiče älezkega deželnega predsed- nika. Gledo tržaakega namefitnika grofa Goeasa pa meni omenjeni list, da ni po- polnoma izključeno, da bi isti ne äel v pokoj, ceä, da je žedelj časa „amtsmüde", toroj atrujen. Krst ruskega prestolonaslednlka. V sredo opoludne "ae je v dvorni cerkvi v Peterhofu izvräil krst velikega kneza preatolonaslednika Aleksija. Sve- čanoati so se udeležili: Car, carica-vdova, gräka kraljica Olga, veliki knez Meklen- burg-Šverinski, pruski princ Henrik, princ liattenberg in členi carske rodbine. Potern kn je petrograjski metropolit Antonij pre- atolonaslednika krstil ter rnu podelil sv. obhajilo, mu je car podal red sv. Andreja. Zvonenje in 300 strelov je naznanilo iz- vräeni sv. čin prebivalstvu v Peterhofu in v obeh prestolnicah Natoje car Hpre- jel če8titke diplomatičnega zbora, dvora in visokih doatojanstvenikov. Vsi navzoči so bili povabljeni na zajutrek. Peterhof in obe prestolnici sta bili v zastavah. Ruska amnestlja. Povodom rojstva prestolonaslednika je bil izdan manifest, h katerim je odprav- Ijena za civilno prebivalstvo1, za armado in mornarico telesna kazen, ki se je äe izvräovala za ponovne prekrške dolžnosti. Vsi zaoatanki kmečkih davkov in posojil, ki j!h jo dala vlada povodotn slabih letin, so odpuäöeni. Vsi pregreäki, kaznjivi z denarnimi globami, z zaporom in trdnjav- akim zaporom, brez zgube državljanskih pravic, ki niso bile do rojstva prestolo- naslednika äe naznanjene oziroma od- sojene, ostanejo brez kazni. Zločinci in kaznjenci dobe polajäanja. Politična hu- dodelstva, ki so ostala 15 let nazaj ne- znann, smatrajo se rastarnnimi. PoHtični zloi:inci, ki so bežali v inozemstvo, se za- morejo z dovoljenjem ministra za notranje stvari povrniti. Domačim državljanom se odpuate vsi dne 1. januvarja 1904 doapeli davki in zastanki davkov ter četrtina da- nih posojil. — Finci, ki so zapustili Fin- ako brez dovoljenja, se bodo smeli tekom enega leta povrniti v svojo domovino. Finci, ki so ae odtegnili vojaäki službi, ne bodo kaznovani, ako pridejo tekom treh mesecev na vojaški nabor. Pregreäki, izvzernäi rop, tatvino in poneverjenje, ostanejo brez kazni. Zidovskim rodbinam, čcgar ainovi so se odtegnili vojaäki službi, so lienarne kazni odpuste. Skrbelo ae bo zu otroke in vdove vojakov, padlih v se- danji vojni. Otok Kreta In Grška. Po vsem otoku so ae vräile zadnje dni velike manifestacije zaapojitev otoka Krete z Gräko. Itallja In Turölja. Kralj Viktor Emanuel je vsprejel te dni turäko odposlanstvo, ki mujo pri- neslo dragocene sultanove darove. Kralj je povabil odposlance na obed ter jih odlikoval. To najnovejäo aultanovo laaka- nje napram Italiji ae v političnih krogih različno tolmači. Rusku-japunska vojska. Torej dan 23 avgusla t- '• je Že minnl, dan namreč, do katerega bi bili morali Japonci zavzeti P^rt Artur, a Port, Artur se nahaja äe vedno v ruskih rokah in sipljejo z njeg«v'h utrdb in nasipov smrtonoane kroglje medJaponce, katerih so zadnje dni a pomočjo min spravili na dragi avet zopet kakih 30.000. Minul je torej dan 23. avgu9ta, a preide morebiti ki akoro gotovo tudi dan 23. septembra, oktobra itd., in Port Artur bode äe vedno v ruakih rokah. Tega pa ne trdimo aamo mi, marveč k temu mnenju so se začeli nagibati celo ameriäki in angležki japo nolilski lists, ki so že tolikokrat prinesli vest o padcu tega orlovega gnezda, isti 1 isti, ki so že tedne zaporedoma vsaki dan pisali, da se nahaja Port Artur v agoniji. S tem pa priznavajo ti Mali, kako so farbali svet, kako so lagali in kako nesramno ulogo so igrali med čaaopisjem, in vse to zgoljizdivje strasti in velikega sovraätva do mogočne Rusije, katero bi tako radi videli ponižano in oslabljeno, in katere bi se potem ne imeli nič več kaj bati tarn na Daljnem vztoka, katerega so 8i hoteli izbrati Angleži in Američani za svoj plen. lz vsoh poročil, ki so priäla zadnje dni z Daljnega vztoka in posebno izpred Port Artura je razvidno, da se Japoncem pred Port Arturom nič kaj dobro ne godi, in čitati je bilo celo v nekaterih angleäkih listih, da nameravajo Japonci opnstiti miael, premagati Port Artur z naskokom ter da ga hočejo raje le obsedati ter ga z izstradanjem prisiliti do kapitulacije. In res. V Tokiju zadnjo dni popolnoma molčijo o dogodkib pred Port Arturom, ko je vendar njih navada, da vaak ja- ponski vspeh pretiravajo in si več tabih V9pehov celo izmiäljujejo. + ¦ (Uradno.) Brzojavka admirala Alek- sejeva na carja Nikolaja od čotrtka se glasi: General Steselj poroča iz Port Arlurja od 19. t. m., da so tega dne Ja- ponci prieeli zjutraj ob 4. uri in pol na- skakovati hrib Uglovaj ter da so ob ed- npm pričeli z Voleje gore obstreljevati utrdbe na severni in deloma tudi na vztočni fronti. — Japonci gradijo ulrdbe proti Lujäinu ob dolini Lnnkho. * * * Listi priobčujejo poročilo admirala kneza Uhtomskega o morski bjtki dne 10. t. m., iz katerega je razvidno — se- veda ako je isto resnično, kajti izklju- čeno ni, da ne bi japonolilski listi celo ruska uradna poročila zaöeli falsilicirati — da so se nekatere ruske ladije po bitki res zopet vrnilo v Port Artur. lsti listi priijaäajo poročilo povoljnika raske križarke „Novik", v kateremje re- <5eno, da je dal sam v pristaniaču Korsa- kovsk potopiti ladijo, ker je bila proveč poškodovana in je nanjo prežilo vse polno japonskih ladij. + * Ruska brzojayna agentura je pre- jela v četrtek iz Gifu brzojavko : Kakor poročajo lujci, ki so dospeli iz Čifu, vztraja Port Artur hrabro kakor prej proti sovražniku, ki ni več poslal no- benega parlamentarja radi kapitulacije. HazpoJoženje garnizije je izvrstno. Govori se, da so zgubili Japonci 65.000 mož, kar j'b je zelo pobilo, zlasti jih je stal ogromnih žrtev naakok dne 23. t. m. Tudi jim primankuje živil, g Čemer je Port Artur dobro preskrbljen. + * „Berliner Tageblattu" so sporočili iz Liaojanga: V petek se je vršil južno od Tsaolinzi, 10 kilometrov jnžnovztočno od Liaojanga od 3. do 6. ure zjntraj hud boj nied sprednjimi stražami voja Ivanov. Japonci so bili odbiiijj * Parnika ruskega parobrodnega dru- ätva „Juno" in „Meteor" sta plula v Četrtek skozi Bospor. Vozila ata premog in pilno vodo za baltiško eskadro. Domače in razne novice. Tržaški namcstnlk na dopustu. — Te dni je tržaaki namestnik grof Goess nastopil večtedenski dopust. Naj- prej pa se je podal na Dunaj. Umrl je v ponedeljek zvečer v Oonci biväi šempaski župnik preč. goap. Blaž Mad on v 88. letu svoje dobe. Po- greb je bil v sredo popoludne. Naj počiva v miru in večna luč naj rnu aveti ! Gosp dr. Karol <;]aser, znani slovenski literarni historik, pisatelj slo- venski in biväi prosesor na državnem gimnaziju v Trstu, je imenovan ravnate- Uem privatnega gimnazija v Ogerakem Brodu na Moravskem. Nov stavbeiii iužencr. — G Ev- gen Gomel je dobil pooblastilo atavbe- nega inženerja za Primorje in je že po- ložil predpisano prisego. Za „Šolski Dom" je došlo pred- sedniätvu: Anton Manzini, vikar v Sta- remselu 10 K; Ivan Dougan, c. kr. Bod- nik v Gerknem 9 K 20 vin; Filip Abram, vikar v Pliskovici 10; Valentin Kragelj' župnik Podbrdom 10 K. Za „Mladega gozdarja" je došlo na- šemu upravništvu: Edvard Štrekelj, vikar v Vrtojbi 2 K. Srčna hvala ! Viuogradfiki shod priredi prih. nedeljo dne 28. t. m. ob 3. pop. goriäko vinarsko društvo v Rihembergu Vojaške vcsti. — Brigadne vaje se vrtijo te dm na Kraau, in 8*icer 96 na. XÄ *g?X\kT piipadkaoa «1 te; se vräe *L;^°ZS:L v°E stani v Št. Andrežu, dragonci pa pridejo v Ločnik. V Gorici ostane vojaštvo do 4. septembra, 5. septembra pa pričnejo di- vizij.^e vaje po Furlaniji. Pri vajah ae nahaju^/'trije generali, 295 öastnifcov, 30 kadetoVj okolo 10.000 vojakov in 600 koify. Zadnje dni sosenamreč posamezne stotnije pomnožile z rezervisti. Tako je bilo določeno, dokler ni bila še znana cesarjeva odredba, katero je uradni korespondenčni biro v četrtek objavil in ki se glaai: „Nj. Apost. Veli- čanstvo je odredilo, da izostanejo večje vojaäke vaje na Ceäkem, da naj se vaje v 1., 2., 3., 8., 9., 10, 11. in 14. zbor- nem okoliäa z 31. avguatom 1904 za- ključijo ter čete po odredbi zbornih po- veljnikov po najkrajäem potu odpoäljejo nazaj v svoje garnizije. Dopustniki in re- zervisti naj se čim prej odpuste; vaje onih čet, ki se dopolnjujejo iz dežel oger- ske krone, se imajo pa izvrsiti po pro- gramu. Danes zjutraj so priäli v Gorico z železnico vojaki pe^polka Stev. 97 ter se podali naravnost proti Črničam. Ok raj n a u (site Ij ska konfereucn. — Naproäeni od kompetentne strani ob- javljamo vest, da se bo vräila okrajna učiteljska konferenca, ki je imela biti v Gorici 3. septembra, äele 28. septembra. To spremembo so zakrivile vojaške vaje. „<>ospod Doric". — „Soča" je iztaknila, da je naä podlistek tega imena nasliknl onega kranjskega Dorčeta, kate- rega se morda nekateri Goričanje äe kaj spominjajo — mnogi že ne, ker je bil ta Dorče preneznatna osebica — kate- rega Dorčela so valovi „naprednjaätva" priplavili v Gorico trdno uverjenega, da je tudi njega poleg drugih izbrala previdnost dr. Ilenrika Tume za dresuro „goriSkih tumpcev". Ko smo prečitali ro- kopis „Gospoda Doröeta", nam ni priäel „naprednja^ki" Dorče niti na misel. V našem „Dorčetu" igrajo tisoöaki glavno ulogo, „Soöin" Dorče jo bil pa teh tiao- čakov tako suh, kakor veliki petek mesa. Poln pa je bil poosobljene arogance, ter gledal druge ljudi čez rame zaradi na- pak, ki 8O pozneje njega samega popih- nile iz Gorice. Naä „Doröe" zopet teh svojstev ni imel. Da je naS g. podlistkar vzel svojega junaka iz vrst zasebnih uradnikov, ni ono ogorčenje v „Soči" prav nič opravičeno. Pisatelj si mora pač za svojega junaka izbrati en stan. Ali je imel morda naä g. podliatkar „Soöi" na ljubo izumiti nov stan ? In ko bi bil naš g. podlistkar tudi nalašč izbral stan onih gospodov (ptnjih, ne domačih primorskih), za katere je „Soča" »ogor- öena" bi jim ne delal toliko krivice, če gospodje ne uvažujejo dejstva, da ne more tudi v Gorici igrati vodilne ologe, kdor je v Ljubljana ni mogel, Cesar pa ravno „Sočin" Dorče ni mogel razumeti. — Interesantna je pa vsekako prikazen, da imenuje „Soča" „garjevo ovco" svo- jega Dorčeta, katerega je ätela za njego- vega bivanja v Gorici celo med svoje sotrudnike. Zares prav „Sočina" hvalež- nost! — „Soča" imenuje naš podlistek neumen pamflet, ki ima jako zlobno tendenco. Poöasi, „Soča" ! Kaj pa „Tutti frutti"? A? Ali ni bilo takrat za „Sočo" „skrajno nesramno, hoteti grditi celi Btan, ako je morda kaka garjeva ovca bila ke- daj v njem" ? — In duhovski stan ima za Slovence goriäke v kulturnem in na- rodno-gospodar8kem oziru menda neko- liko več zaslug nego stan zasebnih urad- nikov, kateri leži pri nas šele v svojih povojih. Kdaj bode „Soče" nehala tolči samo sebe po zobeh ? V tuk^jšnje zapore so pripeljali te dni orožniki nekega Ivana Gorupa iz Čepovana, ki je napadel neko Cepovanko z namenom, da bi ji vzel denar.— Isto- tako so privedli v tnkajänje zapore tudi onega Antona Cveka iz Lokavca, ki je, kakor smo že poročali, z nožem napadel vodjo ajdovske predilnice ter ga hudo ranil. Cvek pride pred porotnike. Čudeu prlzor. — V četrtek večor proti sedmi uri je veter odtrgal izpred Potatzkyjeve prodajalnice v Raäteln re- klamno tablico ter jo odnesel v zrak. Tablica padla je na električne žice in fcoj so začele odletavati električne iskre. Pokalo pa je pri tern kakor iz topičev. Ljadje, ki so bili blizu, so se prestraäili in zbežali na vse atrani. Druge veöje nesreče ni bilo. Ne§reČa. — V četrtek okolu pete nre popoludne ponesrečil je v Št. Petru pri Gorici tovarniäki delavec France Do- Ijak. Izdeloval je umeteljne ognje (pyro- tehnik po nepoklicu) S straänim pokom se vname zmes, razmesari mu hudo levo roko in obličje. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico usmiljenih bratov. Revež iz- gubil bode najbrže oko in levo roko. — Uboga družina trpela bode pomanjkanja, kojo je edino ponesrečeni redil z de- lom svojih rok. — Varujte užigalnih raz- streljivih snovi! — Kakor čujemo, so ne- sječnežu roko že odrezali. NeareČa. — V torek se je dogodila pri Sv. Luciji ta-le velika nesreča: Pod predorom, ki je bil zadnji Čas prevrtan blizu Sv. Lucije, stoji baraka, v kaleri se za delavce kuha. V torek so železniSki delavci odstranjevali nekatere tramove in grede izpred predora. Jedna velika greda pa je zdröala nizdoli proti baraki ter udrla v kuhinjo, v kateri se je na- hsjala kuharicH Josipina Medurardi pri svojem poslu. Greda je zadela omenjeno kuharico v glavo ter jo podrla na tla s tako silo, da si je glavo razbila ter OHtaltt mrtva na tloh. Seinenj hv. «lerneja, — Semenj sv. Jerneja, ki je bil v sredo v Gorici, je bil äe precej živahen. Posebno mnogo živine so pripeljali na semenj, največ pa praset. Poljski tatovi. — Na BlanČah so v sredo poljuki čuvaji zasačili nekega Ivana Stekarja in pa brata Guljat, ko so kradli grozdje v nekem vinogradu. Ste- kar je bil v soboto izgnan iz mesta, pa so je, kakor s*» vidi, zopet povrnil vanje. RazpiHane Hluibe. — Vodstvo dr- Žavnih železnic razpisuje 204 mesta že- lezniäkih cuvajev, tri rnesta pisarni^kih slug in 24 mesl Žolezniških paznikov na bohini8ki železnici. Aretirali so v sredo zvečer ne- kega Franceta Potočnika iz Selc na Go- renjakem, ker je pijan nadlegoval občin- stvo z beračenjem. Iz Kobljofflave nam pišejo: V po- nedeljek zjutraj okolo 7. ure in pol jh udarila strela v Kobljeglavi v hlev po- sestnika Mihaela Ščuka. Zgorela je vstt krma in stelja. Živine ni bilo takrat k sreči v hlevu, ker se je ista nahajala na paši. Škoda so c.eni na 900 K. Ščuka je bil zavarovan, a za prenizko svoto. — Po dolgotrajni in veliki suäi dobili smo zaželjenega dežja. Nastala je Se precej velika novihta in tudi toča začela je že padati, a mudila se je prav malo časa pri nas, na kar jo je pobrisala proti Šmarjem. Pri nas ni torej napravila prav nič Škode. Dragiuji. — Na Krasu prodaja se pšenica že po 11 do 12 gld. kvintal. Kaj bo äele! Ljudstvo je v velikih skrbeh, kako se bo preživelo, kajti na spomlad preti velika lakota. PoStue zadeve. — Iz Pevme nam prihajajo pritožbe, da dobivajo tarn öa- sopiae, pisma in druge reöi, ki se odpo- äiljajo iz Gorice in drugod v soboto, äele v penedeljek, ker poätni sei v nedeljo časopisov in pisem ne raznaäa. To pa je za Pevmenčane neprilično in ima večkrat tudi äkodljive posledice zanje. Poaebno se dogodi, da dobi kak Pevmen- öan äele v ponedeljek pozno v roke pismo, v katerem mu kak Goričan naz- nanja, da ga pričakuje v ponedeljek zjul- raj v Goriei, kjer se imala dogovoriti o važnih zadevah, katere imata pri tem ali onern uradu opraviti že isti dan pred- poludne. Komu v Gorici bi prišlo nam- reč na pamet, da dobi naslovljenec iz Pevme äe komaj v ponedeljek pismo, ka- tero je odposlal v soboto, dočim je go- tov, da vdobijo na Dunaju že v nedeljo ob 10. uri predpoludne pisma, katera se oddajo na goriäki posti v soboto, ko je namreč Dunaj več sto kilometrov od Go- rice oddaljon, a Pevma le par korakov. Glede te zadeve se je, kakor čujemo, tudi podgorsko županstvo že večkrat pri- tožilo pri poätnem ravnateljstvu, ne da bi bilo usliäano. To pa ni prav. Če že po mestih pismonoše raznaSajo pisma in druge poäiljatve ob nedeljah, zakaj bi se to ne godilo tudi na deželi, saj so naäi kmetje istotako državljani in plaöujejo istotako davke, kakor jih plačujejo me- äöani ! Saj je vendar skrajni čas, da se neha z našimi deželani drugače posto- pati nego z meSčani. Vrcme. Te dni smo imeli tukaj zaporedoma dež. Temperatura pa je že nekako pozno-jesenska. Še v aoboto in v nedeljo imeli smo v senci do 26 ato- pinj vroöine, a te dni padla je toplota kar naravnost celo za 13 stopinj. V če- trtek zvečer in tudi po noči pa je raz- sajal hud vihar, ki ni gotovo koristil ne sadju pa tudi grozdju ne. Viäje vrhove naäih tolminskih gorä pa je pobelil sneg. Zdaj pa so nastali spet lepi dnevi. „Sloveneko kat. delav§ko dru- štvo" v Gorici se udeleži v nede- ljo dne 28. t. m. se svojo zastavo sloveanosti razvitjazastave„Ka- toliäkega delavskega druätva v Mirnu". Prosimo vse Clane, naj se snidejo v nedeljo okolu 1 ure popoludne pri mirenski mitnici. Naj nihče ne izostane! Iz Mlrna nam piäejo: V ponede- ljek dne 29. t. m., dan po razvitju za- stave „Kat. delavskega druätva", priredi isto druStvo izlet na bližnji Grad, kjer bo slovesna sv. maäa. Opoludne bo banket pri g. J. Budihni. ItalijuiMke vojue ladije pred Puljein. — Neki ogerski list je prineael te dni vest, da so v Četrtek minolega tedna po noči zapazili blizu Pulja itali- janske vojne ladije, ki so z ugasnjenimi Bvetilkami plule mimo puljskih utrdb, tako da so jih naäo straže sicer zapa- zile, ali niso bile popolnoma zaradi go- ste lerne prepričanp, ali so to naäe ali pa ital. vojne ladije. Da niso bile naäe vojne ladije, prepričali so ae šele drugi dan, namreč v petek, ko so iste priplule iz Trsta v Pulj. Da pa niso mogle biti drugo, ako ne italijansko vojne ladije, sklepajo iz tega, ker se zdaj v Jadranskein morju ne nahajajo drug« vojne ladije razun naäih in italijanskih. Ta pojav ital. ladij blizu Pulja komentirajo listi na razne načine. Produkcija uvoz In izvoz plva. — V Avstriji in v Bosni so napravili Iota 1903 19,325.622 hoktolitrov piva, na Oger- skem pa 1,316.376 hektolitrov. V Avstriji in Bosni so napravili v letn 1903 137 010 hektolitrov piva rnanj nego leta 1902, do- čim so ga napravili na Ogerskem v letu 1903 93.485 več nego leta 1902. Sporo- čilo dunajske trgovske zbornice pravi, da jo pripiaali manjäo porabo piva lanskemu hladnemu poletju, potem dejstvu, da se prideluje zadnja leta več vina, in konečno tudi temu, ktr je nastalo zadnji čas äe procej močno gibanje proli uživanju alko- holičnih pijač. Iz inozemstva in največ pa iz Ba- varskega priälo je leta 1903 v Avstrijo 07.949 hektolitrov piva v sodčkih in 517 v Bteklenicah. Sicer uvažanje inozemskega piva vedno bolj ponehuje, ker nimajo v inozemstvu niö boljšega piva od naäega. V istem letu se je pa iz Avstro-Ogersko v inozemstvo prodalo 995.378 hektolitrov piva v Bodčih in 18.419 v steklenicah, skupaj v vrednosti 14,383.328 krön. Najveö piva izdela v Avstriji plzen- ska meäöanska pivovarna, in sicer ga je izdelala v letu 1903 747.300 hektolitrov. Za njo pa pridejo: pivovarna v Schwe- chatu, Dreherjeva, Reininghausnova v Graden, Puntigam in plzenska akeijska pivovarna. Vse imenovane pivovarne izdelajo na leto vsaka nad 100.000 hektolitrov. DovrSItev sibirske železnice. — Dne 28. t. m. se otvori promet Se na onem delu sibirske železnice, ki se na- haja ob Bajkalskem jezeru. Ruski mini- ster za javna dela knez Kilkov je že z velikim sprematvom odpotoval k Bajkal- skemu jezeru, da ae udeleži te alovea- noati. Dovräitev tega dela aibirske želez- nice je velikanskega pomena, poaebno ako se pomisli, kake težave so imeli Rusi pri prevažanju vojaätva čez Bajkal- sko jezero. Mnogi so namreč trdili, in v prvi vrati pa angleški listi, da pretečejo najmanj äe tri leta, predno bode ta del sibirake železnice dokončan. Namesto tega pa je bilo delo dovräeno že v sed- mih meaeeih. Rusija dela torej prave praveate čudeže. Vodil je pa delo sam minister za komunikaeijo. Seveda so bile podjetnikorn zagotovljene visoke nagrade, ako izvrše prevzeta dela pred dolo^enim rokom. Delalo je pa tudi vsaki dan do 10.000 delavcev. Ta črta je dolga 244 vrst, ima 19 predorov, 189 mostov, 10 viaduktov in 10 postaj. Stala pa je 53,600.000 rubljev. Po ti sibirski želez- nici vozilo bode od sedaj vsaki dan 28 vojaäkih vlakov, 4 brzovlaki za potnike, 8 tovornih vlakov in 2 vlaka za delavce. Rusko časopisje pozdravlja zvräetek tega dela z nepopisnim navduäenjem. Zvezana je zdaj brez presledka Azija z Evropo, in sibirska Železnica je brez dvoma naj- večja železnica na svetu. List „Berzev- skia Viedomoati" pravi: Kuropatkin je zdaj v direktni zvezi a arcem Rusije, od koder dobi dovelj moči, da premaga Ja- ponce ter jih pahne v morje. ÜCENCB sprejme takoj „Narodna Tiskarna" Pogoji sc i^vedo v tiskarni. i"»w«. ek oil ilaju lc nadebelo od UK) kg. napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Naznanilo. Podpisani si usoj;im n;i/nanjati slavnemu uličinslvu v meslu \n ua deželi, da sein olvo- ril v projžnjih proslorih »Mizarske zadruge« v Solkiinu svojo veliko delavtiico (lovarno) pohištva vseh slogov üd najpriprostejšegn du rmjinodemejšoga. Sprcjcinam vsakovrstna d«la tudi po posebnih načrtih ler jamčim gledo avoje tehnično naobrazbe za precizno in v vsakcm po^ledu zadovoljivo dovr- šilo. Gone so take, du se ni bati nikako konkurence. Za nbilna naroc'üla ho loplo priporočam z odlič- nivn spožtovanjom Fr. Srebrniß, miznrshi tnojster J Solhanu. Krojaška zadruga G[oriea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblaeila za damc in gospode, Pcrkale, 2ephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in Ietni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenč- nih in stalnih cenak. Yzorci najnovejše izbere se nazahtevanje posiljajo brezplaö- no in postnine prosto. Pozor! Pi'va krtuiJHka z vodiio silno na tniltino «lciujoča tovarna stolov na paro " na J3regu, p. J3orovniea, J