Stev. 235.
V Trstu, v sr#do 25. avgusta 1915.
Letnik XI,
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Lt«dr,iftvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega St. 2e, I. nadstr. — Vsi dcplsi c*J m pošiljajo uredništvu lista. Ncfiraiikirana pisma se n«
spre jetra jo m rokopisi se ne vračajo, ttdajatelj ir odgcvcrtii crednik Štefan Godina. Lastnik konsordj H sta .Edinosti' — Ti«!; tiskarne .Edinosti", vpisane zadrege z t«re)criaD rwcŠ!vom v Trstu, uHca Sv. Frančiška Asiškega 6L JO.
Telefon tredništva in uprave Ittv. 11-57.
ročnlra znaiz: Z? celo leto........K 24.—
Za toi leta.................JJ—
Za Irl mesece.................
za nedeljsko izdajo za celo leto........
ta pol leta.....................2.00
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev.
zastarele Številke po 10 vinarjev.	»
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za*
vodov........T......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži sc v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
Ponovni napodi ltolljonov no doftrdobsk! planoti h pri Tolminu krvavo odbiti. - Spopadi na moriu.
Z ayvuijsk0-mkeii UojiSfn,
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. avgusta 1915, „opoldne.
S e v eroz a pa* i no Bresta - Litowskega upirajoči se sovražnik je bil včeraj v o-zemlju VVierchovvic in R jasna vnovič vržen i« —isil'en k umikanju.
Število ujetnikov, ki jih je napravila v zadnjih bojih armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, znaša 4 oficirje in 1.300 mož.
Severovzhodno Wlodawe so naši zavezniki potisnili sovražnika nazaj in pridobili na prostoru.
Avstrijska, ogrska in nemška konjenica armade fzm. Puhalla je na zasledovanju sovražnika prispela v Kowe! in prodira dalje proti severu.
V	vzhodni Galiciji Je mir.
Namestnik šefa generalnega štaba.
pl .Mofer, fm1.
I c^ftko-ifaliiaiifca iim
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. avgusta 1915, opoldne.
Na južnem krilu primorske fronte ie včerai naša težka artiljerija uničila sovražne topove ob Sdobbi. Dalje je bila uničena ena italijanska obrežna baterija pri Golanetto.
Sovražna pehota, ki se je ustalila nasproti naši postojanki na višini vzhodno Tržiča, je pobegnila in izpraznila svoje pos ojanke pred našo artiljerijo.
Vzhodno Polazza so krvavo odbile naše čete dva eiabejša navala, pri Sv. Martinu pa tri navale, ki so dospeli v-bližino naše bojne i r on te.
Istotako se je izjalovil naval močnejših sovražnih sil na tolminsko predmostje.
V	utrjenem ozemlju Bovca in Rablja (Raibl), se pomika sovražna pehota mestoma bližje našim črtam.
Naše utrdbe na planotah Lavarone in Folgaria so bile včeraj zopet pod živahnim topovskim ognjem. Tudi na naše postojanke na Stilfserjochu ie pričela streljati sovražna artiljerija.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hdfer, fml.
Poročilo Caflorne.
DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov:
i t al i j a, 21. avgusta. — Na planoti sevemzanadHO Arsiero so zavzele nase čete z naskokom znatno sovražno utrdbo na zapadnem pobočju grebena Monte
Magtno.
V	gornji dolini Cordevole se je nadaljeval včeraj topovski dvoboj. Naše baterije so zažgale zaporno dolino dolomitske ceste onstran Arabbe; nasprotno pa nadaljuje sovražna artiljerija z veliko srditostjo z uničevalnim delom v Livinalongo (Ruchensten) in ni prizanesla niti civilni
Vjiišnici. ki je bila znatno poškodova-iva
* Znatno smo napredovali v kotlini Bovca r;cr bo naše čete s krepko ofenzivo pnspeie na črto Pluzne-Ćezsoča. Sovra-*.v* artiljerija, ki se ji ni posrečilo ustavil našega silnega napada, je namerila ugeni na te kraje in je povzročila tamkaj, zopet škodo in par požarov.
V	oddelku Krna smo po hudem boju; ta vzeli dolg. močno utrjen strelski ^arek | <ta severnem pobočju Vršiča. Vsi poskusi j sovražnika, da bi ga zopet osvojili, so se Izjalovili. Knako usodo so imeli drugi protinapadi na naše postojanke pri Sv. Luciji. Ujeli smo nekaj mož in enega oficirja.
Na kraški planoti srno nadaljevali z metodičnim prodiranjem. Tudi včeraj smo zavzeli par strelskih iarkov in uplenili e-110 strojno puško.
Zgodaj ziutraj 20. avgusta je brodovje naših letal letalo nad sovražnim letališčem v Ajšovici vzhodno Gorice in vrglo | tamkaj z uspehom 30 bomb. Kljub ognju treh obrambnih baterij so se vrnila naša ietala neooškodovana. Na povratku so zapazila sovražnega zmaja, ga pričela obstreljevati s strojnimi puškami in ga prisilila, Ja je pristal. Dočim je bil izvršen naš drzni in srečno izvršeni zračni napad ob popolnem upoštevanju vojaških pravil in običajev, ie izvršilo brodovje sovražnih letal neumestne represalija. Letalo je nad Vidmom in vrglo tamkaj 14 bomb. Rezultat je bil, da je bilo ubiti i pet prebivalcev, med niimi ena ženska, ena deklica in trije karabinijerji. — Povzročena ie bila tudi Škocla na privatnih hišah.
Boli no Krmi bi pri Tolmina.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo
20. t. m.:
Prvi dan italijanskih sovražnosti so bili v Komnu naše čete v Krnskem pogorju že v svojih postojankah. Ko so se pritegovale nadobave vojaštva, se je tik pred našimi postojankami tekoča italijanska meja napolnila alpincev in bersaljerjev, pozneje pa infanterije, vendar pa ni počil noben strel. Proti vsemu pričakovanju je sovražnik odlašal zelo dolgo, najbrž da bi začel prej z ofenzivo na južnem odseku primorske fronte. Končno se je pričelo artiljerijsko obstreljevanje in kmalu nato so se začeli boji, skoraj najhujši na vsej soški fronti. Seveda se ne razumejo tu v besedi boji na večjem obsegu fronte razvite bitke, temveč skoraj guerillski boji, večji spopadi med patruljami in pozneje težke pozicijske bitke med počasi prodira-jočimi strelskimi i>ostoiankami. Postojanke se tretji mesec proti njim naperjene o-fenzive niso izpremenile do današnjega dne. Crta je danes ista kot ob začetku. Krnsko ozemlje se mora misliti kot grmada, ob katere robu si sede nasprotniki nasproti drug drugemu. Vseokoli so nižje ležeče postojanke, iste, ki so jih naše čete zasedle prvi dan. Višje seveda, jarki in postojanke, ki gredo do najvišjih vrhov, so novejše, tu in tam na oni strani. Niti tam niti tu se izpočetka ni mogel vrh Krna jemati v poštev kot bojišče. Kdo bi bil kedaj slnatral za mogoče, da bi se moglo bojevati v kamenju in kršju tam gori nad oblaki. Večina iarkov si leži nasproti na 25 korakov. Ropotanje pločevinaste posode med jedjo se čuje tja in sem. Potem je tia nekaterih mestih nekai manjših odsekov, ki ne pripadajo niti nam niti sovražniku, točke, ki ' e kratkomalo ne dajo zasesti in še manje vzdržavati, kakor one na Jagodi pri Vperni. In tako gre naša primorska fronta od Kluž pa doli do morja.
Najhujši boji so se pričeli prve dni meseca avgusta po izjalovljeni drugi ofenzivi pri Gorici. Seveda tudi tu ni razumeti bitev, temveč silno hude spopade med patruljami in pozicijske boje. Italijani, neprestano si prizadevajoč, da bi porinili svoje naskočile postojanke čim dalje naprej, so bili dan za dnevom, večkrat tudi uro za uro pregnani iz njih. Na posameznih straneh tipična postojanska vojna, kakor na Francoskem, samo da kažejo Italijani več ofenzivne sile. Podnevi artiljerijski ogenj, ponoči poizkusi naskokov, prav tako kakor v Argonih. Zelo hrabri so alpini in bersaljerji, manj pa italijanska inranterija. Tudi tu se je posebno izkazal košiški cesarja Viljema polk. Trikrat je moral pred zadušujočo premočjo izpreme-niti svoje mesto, vsakokrat pa se je zopet prigrizel nazaj in stoji danes tamkaj, kjer je stal prvi dan. Bataljoni se zamenjavajo kolikor mogoče pogostoma, kajti najtežje se prenaša podnebje visoko tam gori. Za dobro razpoloženje skrbi telefon, ki prinaša vesti o zmagah na severu vse v najsprednejše rojne vrste.
S nota krenemo sedaj na levo na mrtev prostor. Tu se odpočivajo že nekaj dni čete, ki sestoje večinoma iz vrlih Bosencev in so pretrpele veliko. Te čete so namreč komaj prispele na svoje mesto na Krnu, ko se je pričel sovražni artiljerijski ogenj. Poleg tega pa je bil prostor, ki bi naj ga bile zasedle, ozek skalnat greben, ob čigar robu so se nahajali v skalo vsekani strelski iarki. Ta greben je obstreljevala baterija za baterijo in po štiriindvajset-' urni pripravi je prišlo do pehotnega napada. Po težkih izgubah oslabljeno fronto branilcev je bilo treba umakniti, toda samo za čisto malo časa, kajti vmes posegla rezerva ie po kratkem liutem boju vrgla nazaj sovražnika, ki je vdrl v strelske jarke. Sedaj je bila rezerva ob robu grebena. prvotna posadka pa dalie zadaj ob bregu. Dan nato je laška artiljerija neprestano obstreljevala oni ozki prostor, na katerega je bila sedaj natančno nainerje-ua. \saka kroglja, ki udari v kamenje, razprši skoraj dva kubična metra kame-nenih drobcev. Uničujoči ogenj bi bil že kmalu onemogočil odpor onih, ki še niso bili zadeti, ko so zopet prišli na pomoč Bosenci in vrgli sovražnika nazaj do desetih korakov pred prvotno lastno postojanko. Na to razdaljo je nastal vroč boi, tako grozen v svojih posameznostih, da se moraio človeku ježiti lasje. Lahi so metali izključno ročne granate v postojanko naših, vendar pa v razburjenju niso prav ravnali z granatami, ker so jih pač užigali, toda jih pred potekom šestih sekund, ki jih je treba počakati, metali na naše, ki so granate lovili in jih metali nazaj. Boi z ročnimi bombami je končal z zmago naših.
O bojih pri Tolminu poročajo 21. t. m. iz c. in kr. vojnega tiskovnega stana: Štiri dni se že poizkušajo Italijani, združujoč močne sile, z vedno ponavljajočimi naskoki polastiti tolminsega predmostja in tako dohoda v dolino Idrijce in h karavanški železnici. Višin pri Plavah prav tako niso mogli zavzeti, kakor niso mogli -bolj proti jugu Podgore pri Gorici in doberdebske planote.
Severno od Plav je Soča stisnjena med navpične skalnate stene. Za Kanalom prehaja železnica po 240 metrov širokem mostu na vzhodni breg reke, po katerem gre potem skozi predore in preseke do Svete Lucije. . Tamkaj zapusti Sočo ob izlivu Idrijce. Obe reki ste se zavili v skalovje Svete Lucije, tako da ste pri 20 m globo-čine široki le poldrug meter. Stekleno-zelena Soča pada v slapu iz kotline, da sprejme potem v drugi kotlini Idrijco. V votlinah in jamah skalovitih sten si je u-bogo slovensko ljudstvo poiskalo zavetišče proti granatam. Avstrijska postojanka, ki se je držala dosedaj ob toku reke, je izrabila to sotesko in brani sedaj zapadno Soče se nahajajoči 558 m visoki hrib Svete Lucije kot predmostje Tolmina in dohod k Idrijci. Tolmin leži v dolini severno Sv. Lucije. Obe stranki imate tjakaj razgled: trg dosedaj še ni bil obstreljevan imenovanja vredno. Severno Tolmina sta višina Vrh in strmo gorovje Krna, na katero so splezali Italijani po prekoračenju gornje Soče, a je še vedno niso osvojili. V predpripravljanje napada na tolminsko predmostje je koncentriral sovražnik številne baterije vseh kalibrov na nasproti se nahaiajočih mejnih grebenih, ki so znatno višji nego bombardirana hriba Sveta Lucija 4n Sveta Marija. Naša artiljerija je sicer odgovarjala, vendar pa ne trati z municijo. Naši so čakali mirno, nakar so izvršili italijanski polki srdit napad v gostih vrstah na Sveto Marijo. Šele potem, ko so se približali našim postojankam in skušali odstraniti po bombardiranju uničene žične zadržke, je za-bobnel ogenj branilcev. Naši vojaki so naravne in umetne luknje v skalovju jako spretno pripravili za maskirane strelnice, iz katerih zo zlile strojne puške smrtonosno svinčeno točo na Italijane, ki so u-drli v najsprednejše jarke. Za te jarke so se pričeli nato srditi boji z bajoneti in puškinimi kopiti. Sovražnik je bil končno pregnan tu kakor tudi pri Sv. Luciji. Naslednjega dne je italijanska artiljerija ponovila bombardiranje, da bi izmučila naše čete. Toda nato sledeči naskok sovražnika je bil odbit z isto bravuro, kakor običajno. Predmostje je ostalo v naših rokah. Izgube Italijanov znašajo zopet na tisoče.
Z nemiko-raskegg bojišča.
BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. avgusta.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) Severno N]emena nobenih izprememb. Na ostalih frontah skupine napredovanje.
Pri bojih vzhodno, in južno Kovna so ujele naše čete 9 oficirjev in 2.600 mož in uplenile 8 strojnih pušk.
(Armadna skupina princa Leopolda ba-tarskega.) Na višinah severovzhodno Kieszczele In v gozdov ju jugovzhodno tega kraja je bil sovražnik včerai zopet vržen. Zasledovanje se bliža utrdbi Biaia-wieski. Ujeli smo 4.500 mož in upienili 9 strojnih pušk.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Vsled napadov preko Pul-we in Buga, vzhodno izliva Pulwe prodi-rajočih nemških in avstrijskih čet, je sovražnik Izpraznil svoje postojanke. Vrši se zasledovanje.
Na jugozapadni fronti Bresta-Li tonskega so bile zavzete z naskokom višine pri Kopytowu.
Naše čete, ki so prodrle skozi močvirnato ozemlje severovzhodno Wlodawe, zasledujejo sovražnika, ki je bil v čerai premagan.
Vrhovno arinadno vodstvo.
PETROGRAD, 23. (Kor ) Admiralni štab poroča:
Dne 16. avgusta ie nemško brodovje z močnimi silami obnovilo napade na našo postojanko ob vhodu v zaliv Rige. Naše ladje so dne 16. in 17. t. m. odbile napad sovražnika, ki je pripravljal svoj napad na zaliv pod zaščito meglenega vremena. Pod varstvom goste megle so končno znatne sile sovražnika udrle v zaliv Rige, dočim so se naše ladje umaknile, pri čemer so se neprestano upirale in ostale v zvezi s sovražnikom.
Dne 19. in 20. t. m. je izvršil sovražnik poizvedovanja v raznih smereh in se je spustil istočasno v boj z našimi ladjami. Posledica so bile občutne izgube sovražnih torpedovk. Mi smo izgubili topni-čarko »Sivuč«, ki se je po neenakem junaškem boju z neko sovražno križarko potopila. Sovražna kitfžarka, spremljana od torpedovk, je obstreljevala »Sivuč« i/ razdalje 400 m. »Sivuč«, popolnoma zavit v plamen, je odgovarjal na ogenj, dokler se nI potopil. Potopil je še poprej eno sovražno torpedov k o.
Z ozirom na izgube in brezuspešnost prizadevanj, se je sovražnik dozdevno u-maknil iz zaliva.
Od 16. do 21. avgusta je bilo postavljenih izven boja, deloma potopljenih, nič manj kakor 8 torpedovk in dve križarki sovražnika.
Istočasno se je našim hrabrim zaveznikom posrečilo torpedirati v Vzhodnem morju enega najmočnejših sovražnih dre-adnoughtov.
(Pripomba Wolffovega urada: Z oziram na uradno rusko poročilo opozarjamo na nemško uradno poročilo z dne 21. t. m.)__
Z ZSPOM Hsjim
BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. avgusta 1915:
Zapadno bojišče.
Tekom včerajšnjega poseta pred Zee-briigge je oddalo angleško brodovje okoli 60—70 strelov na naše obrežne utrdbe. Vsled tega obstreljevanja imamo zaznamovati enega mrtvega in 6 ranjenih; vrh tega so bili vsled predaleč izstreljenih kropelj zadeti še trije belgijski prebivalci. Stvarna škoda ni bila povzročena.
V	Vogezih, severno Mtinstra, je počival boj čez dan. Zvečer so Franc»zi zopet napa:;li naše postojanke na Barrenko-pfu. Napadi so bili odbiti. Slabeiši deli sovražnika, ki so udrli v naše postojanke, so bili pregnani iz njih in je bilo ujetih nekai alpskih lovcev. Pri včeraj poročanih bo-j:h je ostal kos jarka na Barrenkopfu v sovražnih rokah.
Pri Loo, jugozapadno Dixmuidna, je eden naših bojnih letalcev včeraj sestrelil en francoski dvokrovnik.
Vrhovno armadno vodstvo.
Spopadi na morju.
BERLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča:
Dne 16. avgusta je en nemški podvo-dnik pri vhodu v Finski zaliv potopil eno rusko pomožno ladjo s tor ped ni m strelom.
Pred Zeebriigge je bila v noči od 22. na 23. avgusta napadena ena nemška torpe-dovka od dveh angleških rušilcev torpedovk in po hrabri obrambi potopljena. Del moštva je bil ranjen.
Namestnik šefa admiralnega štaba, pl. Behncke.
K potopitvi parnika »Arabic«.
PARIZ. 22. (Kor.) Navajajoč, da so pri potopitvi torpediranega parnika »Arabic prišli ob življenje Amerikanci, izjavlja vse časopisje v najostrejših besedah, da je za Združene države izpolnjen sedaj dejanski stan neprijaznega dejanja Nemčije proti Združenim državam Severne Amerike. Časopisje želi in upa, da je sedaj konec potrpežljivosti \vashingtonske-ga kabineta.
Poincure, kralja Jurij In JSlberi na skupnem sestanku.
BERLIN, 24. (Kor.) »Lokalanzeiger-poroča iz Kopenhagna: Poincare in angleški in belgijski kralj so prispeli dopoldne v Chantillv pri Parizu. Kmalu nato sta prispela tjakaj French in Joffre, nakar se je vršil dalje časa vojni svet.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Dne 22. t. m. je sovražnik vnovič napadel fronto pri Anaforti. Vendar pa smo ora s protinapadom popolnoma odbili In mu prizadejali težke izgube. V boju 21. t. m. ie imel sovražnik velikanske izgube. Pred enim delom naših strelskih jarkov smo našteli nad 500 mrtvih. Vrh tega smo ujeli enega oficirja in množino vo-iakov.
V	oddelkih Ari Burnu in Seddi! Bahr ničesar pomembnega.
Na fronti ob Iraku so naši letalci in čete nanadli aneleški oddelek pri Akike ob
Evfratu in prizadejali sovražniku velike izgube. Uplenili smo nad 200 pušk.
Na ostalih frontah nobene izpremembe.
CARIGRAD, 23.,, (Kor.) Predvčerajšnjem zjutraj je sovražno letalo plulo nad mestom Adana in vrglo bombo, ki je padla v bližini neke hiše. Dve stari ženski ste bili ranjeni in novzročena stvarna škoda. Letalo se je popoldne zopet prikazalo in se oddaljilo po kratkem kroženju nad mestom.
Turška politika.
Posebni poročevalec »Berliner Tagc-blatta« poroča svojemu listu: Tretjič mi je tekom tega poluletja podal danes (18. t. m.) voditelj turške politike, Talaat hej, političen pregled, ki je v tein važnem trenutku posebno pomemben.
—	Od zadnjič, — sein dejal, — so se izpolnile napovedbe Vaše ekscelence. Balkan je ostal miren.
—	Ostane tudi nadalje, — me je prekinil. Nato sem vprašal:
—	Če Angleži zasedejo Solun, kaj stori kralj?
—	Ne zasedejo ga, in čeprav samo zato ne, da bi ohranili videz, kakor da so res pokrovitelji neotralcev.
Nato sem vprašal:
—	Kako je z Vašimi pogajanji z Bolgarsko?
—	Z Bolgarsko smo se dogovorili popolnoma, — je odvrnil Tallat bej, ne da bi povedal nadaljne podrobnosti. — O Romunski pa nasprotno ne morem reči ničesar.
—	Ali mislite, — sem vprašal. — da bi se dal mirnim potom doseči prehod sko^i Srbijo?
—	Iluzije! — je odgovoril živahno, --samo s silo.
Pogovor je prišel nato na Oallipoli in vprašal sem, ali bi poizkus izkrcanja Italijanov tu ali v Smirni mogel postati nevaren. Minister ie ostal neomajno miren in je rekel le:
—	To ne stori čisto nič!
—	Ali bi želeli nemških čet v Egiptu? — sem vprašal dalje.
Posmejal se je in rekel:
—	Nemci imajo tam gori pri sebi dovolj dela.
V zvezi s tem sem vprašal:
—	Ali ste bili zadovoljni z delovanjem bagdadske železnice, ki jo je zgradil nemški kapital?
—	O. kje bi bili brez nje! — je vzkliknil.
—	Ali ne primanjkuje premoga?
—	Premoga imamo dosti. Rusi, če tudi poizkušajo, ne morejo preprečiti prevoza premoga.
—	Zakaj. — sem vprašal, — lic napadajo Rusi ob Bosporu? Će bi se sedaj odrekli ponovni vzhodni ofenzivi, bi morda imeli zopet proste čete za napad na Bospor.
—	Alogoče, — je rekel, — toda izkrci-vanje pri nas ni tako lahko, kakor se ie pokazalo ob Dardanelah.
Ko se je pogovor doteknil finančnih toček, je zagotavlja! minister, da se je bistveno povzdignilo denarno stanje v Turčiji po odpravi kapitulacij.
—	Ali pa ne bodo preganjanja Armencev metala gospodarske sence? — sem vprašal.
—	Da, nekoliko. — je odgovoril. — toda vse prazne točke hitro nadomeščamo s Turki. — Zelo resno je dostavil: — Verjemite mi. mon cher ami. potrebno je to. Imamo dokaze za armenske spletke z Rusi v rokah. Nismo kruti, temveč samo energični.
Ko sv a se v nadaljnem pogovoru dote-knila navzkrižij v četverosporazumu in sem namignil, da bi mogli črnoeledci napovedovati navzkrižja med njimi in nami po vojni, je rekel ta odkriti prijatelj Nemcev"	•
—	To je napačno. Mi smo vsi za Nemčijo, ne samo vlada — vsi! — In naenkrat je dostavil v precej čisti nemščini: — Vsak dan. milijoni molijo za vas!.
Bilo je nekaf lepega, ko je ta turški minister, ki z zapadnimi Rvropci govori 13 francosko, podal to veroizpoved s pomočjo svojih prejšnjih nemških jezikovnih študij' v nemških besedah.
Dozdevni vzroki italijansko-turške vojne.
RIM, 22. (Kor.) Vlada je naslovila na italijanska zastopstva v inozemstvu cir-kularno brzojavko, v kateri je rečeno, da je turška vlada lausansko pogodbo kršila od prvega trenutka po njenem podpisu in da ni ukrenila ničesar, da bi prenehale sovražnosti v Libiji, in da ničesar ni storila za osvoboditev italijanskih voj-
Stran H.
»EDINOST« štev. 235.
V Trstu, dne 25. avgusta 1915
nih ujetnikov. Dognano je, da je bila sveta vrina I. 1914. proglašena tudi proti Italijanom v Afriki. Misija turških častnikov in vojakov, ki so imeli nalogo, da prinesejo proti italijanskim libijskim oblastem ptmtajoCim se senuškim poglavarjem darila. je bila zajeta no francoskih pomorskih silah. Ker so se v zadnjem času oči-vidno kršile celo pravice svobode italijanski!] podanikov v Turčiji, je podal i-talijanski poslanik 3. avgusta turški vladi ultimatum, v katerem se je zahtevalo, da se dovoli Italijanom v Turčiji prost odhod, kar je Turška vlada sprejela. Toda iz poročil arabskih konzularnih oblasti izhaja, da so vojaške oblasti v Bcvrutu in v Mersini prvotno dovoljenje za odpotovali je zopet preklicale, vsled česar je italijanska vlada notificirala Turčiji vojno napoved. ______
Kabinet Venizelos.
ATENE. 23. (Kor.) Novi kabinet je sestavljen sledeče:
Predsedstvo in zunanje zadeve — Ve-nizelos; vojno — general Danglis; mornarico — fregatni kapitan Imiaulis; narodno gospodarstvo — Michalokopulos; finance Repulis; promet — Diamantidis. uk in bogočastje — Tsirimokos: notranje zadeve — Kafantaris; justico Raktivan. Izvzemši vojnega ministra Dangiisa pripadajo vsi novi ministri bivšemu Venize-losovemu kabinetu.
ATENE, 24. (Kor.) Kabinet Venizelos je bil zaorisežen. Velikanska množica je aklamiraia Venizelosu.
Državna poslanca dr. M a rit o w in dr. KuryIowicz obsojena v smrt na veš al a.
DUNAJ, 23. (Kor.) Po večtedenskem trajanj>i jc bila končana pred deželno-brambnini divizijskim sodiščem na Dunaju razprava proti državnima poslancema dr. Dimitriju Mar ko w u in višjemu dežel-nosodnemu svetniku dr. Vladimirju Ku-rylowlczu» dalje proti odvetnikoma dr. Cirilu Czer1unczak!ewiczu iz Przemysla in dr. Ivanu Drohomilecken-u iz Zlcczo-wa. proti posestniku Tomažu Diakowu iz Werbiaza, ključavničarju Gabrijelu Mul-kiewiczu iz Kamionke Strumilove in končno proti korespondeiitu »Novoje Vre-mje-r. Dimitriju pl. Janczev/eckemu. Vsi obtoženci so bili pripadniki ruske naciio-na'ne stranke.
Obtoženci so bili radi veleizdaje in zločina proti vojni sili države obsojeni v smrt na vešala.
c. kr. primorskega uun^estništva dne 21. avgusta 1915, štev. Pr. 1573 1, s katerim se izpreminia. ©Tiroma dopolnjuje naredba drć 28. fuliia 1*JI5. štev. Pr. 1573, o holi na vrhove gora.
Kolikor se ne tiče trdnjavskega ozemlja Pule. je naPrimorskem vsem ci\il-nini osebam prepovedano hoditi na gore. zlasti pa bivati na vrhovih in razgledi-
Sčih.
Osebe, ki imajo zaradi svoje službe ali poklica opraviti na njivah, travnikih in gozdih pokrajin v gorovju, ki se tičejo te prepovedi ali pa v niih bližini, kakor cro-zdarji. lovski čuvaji, ^astirji a!i posestniki morajo imeti zato posebno legitimacijo, ki potrjuje pravico pristopa.
Take legitimacije izdajajo občinski predstojniki pod jamstvom svoje osebne odgovornosti na posebnih obrazcih, samo popolnoma zanesljivim občinarjem in morajo biti. da so veljavne, potrjene (vidi-ranc) od najbližjega orožniško-postajne-ga poveljništva.
Brez take legitimacije na prepovedanih prostorih zasače-ie osebe se najstrožje kaznujejo.
Nadalje se prepoveduje užiganje ognja na označenih prepovedanih krajih, ako niso ponolnoma skriti, razširjanje dima, razobešanje perila i:i razpostavljanje očitnih na daleč vidnih znakov.
Prestop te rrepovedi se bo najstrožje kaznoval, ne oziraje se na morebitno sodno kazensko postopanje.
Prestopke kaznuje politična okrajna o-fclr.st. oziroma državna varnostna oblast z globo do 2000 kron ah zaporom do 6 mesecev.
C. kr. namestnik: Baron dr. Aifred Fiies-Skene 1. r.
Ziyfla aprouizazijMn odbora
Kakor je že znano, je aprovizacijski odbor sklenil najpotrebnejša živila, ki se uživajo v velikih množinah, razprodajati v svoji lastni oskrbi, da tako prepreči pri-vijanje cen in izkoriščanje prebivalstva. Aprovizaciiska k< misija ima pri tej prodaji v lastni oskrbi — obenem stopijo v veljavo tudi izkaznice za živila — predvsem namen, da bo vsaki družini zagotovljena neka množina živil, ki odgovarja številu članov družin, in da si ne bo nihče več potem mogel po zvijači nakopičiti živil, dočim bi pa drugi morali trpeti pomanjkanje. Obenem se pa na ta način odpravijo tudi oni neljubi prizori, ki so se vršili pred javnimi prodajališči, kjer se je gnetlo in prerivalo stotine in stotine oseb in je moral marsikdo oditi, ne da bi dobil, česar je iskal.
Izkaznice za živila.
Izkaznice za živila so že razdeljene družinam. Izkaznica ima 40 četverokot-nikov, zaznamenovanih z zaporednimi številkami in more torej rabiti za štirideset razdeljevanj. Če se bodo razdeljevala živila pi enkrat na teden, bo veljala izkaznica za štirideset tednov. Aprovizacijski odbor pa more določiti razdeljevanje tudi na krajši čas in odrediti tudi izredna razdeljevanja kakega živila. Razdeljevalo se bo morda pri eni razdelitvi tudi več vrst živil. Pri prvem razdeljevanju se bo najbrž razdeljevala koruzna moka. pšenična moka in riž. Odmerki posameznih živil brdo različni, kakor jia primer: 1 kilogram koruzne moke, pol kilograma pšenične mrke in pol kilograma riža. V takem slučaju bo družina, ki ima na izkaznici napisano število 4, mogla kupiti 4 kilograme koruzne moke, 2 kilograma pšenične moke in 2 kilograma riža. Nihče seveda ne bo dolžan, da bi vzel vso nakazano množino živil, temveč lahko vzame manje, n i k d a r p a ve č, kot pa ima nakazanega na izkaznici. Ker se pri nakupu preščipne .četverokotnik št. 1 na izkaznici, ne bo nihče mogel na zvijačen način po dvakrat ali trikrat priti po dotična živila. Pri drugi razprodaji, se preščipne drugi, pri tretji tretji četverokotnik itd. Ko tako poteče vsa izkaznica, razdeli aprovizacijski odbor, če bo treba, nove izkaznice.
Potemtakem naj vsak dobro hrani izkaznico, ker brez izkaznice ne dobi nihče živi! iz za log aprovizacijskega odbora. Kdor izgubi izkaznico, bo pač moral trpeti škodo, ker aprovizacijski odbor ne bo izdajal duplikatov, dn ne l|i prišlo do zlorabe, ki bi se tako mogla uganjati.
Prodaja živil.
Aprovizacijski odbor bo za vsako razdeljevanje dal na razpolago dotičnim prodajalcem toliko živil, kolikor jih gre po izmeri družinam, ki bivajo v dotičnem o-kraju. Kei nihče ne imore vzeti več živil, kolikor jih ima nakazanih, bo vsakogar čakala ona množina, ki mu gre. Prodaja se bo vršila po osem ur na dan in skozi ves teden, tako da ne bo treba, da bi se gnetli vsi istočasno na prodajališču. Kdor torej ne bo hotel čakati, če bo tedaj, ko pride na prodajališče. preveč ljudi tam, lahko priete par ur pozneje ali drugi dan, ali še pozneje, kadar mu bo Iažie, in dobi blago, ki mu gre po izkaznici. Zgodi se morda kedaj, da se prodaja ustavi za kakega pol dneva,. ker pridejo pripravljeni zavoji, a potem se bo zopet nadaljevala. Nihče pa ne ostane praznih rok. ker odbor pripravi vselej toliko dotičnih živil, da vsak dobi, kar mu gre.
Na prodajališču bo istočasno dovoljen vstop samo določenemu številu kupcev. Tamkaj bo moral kupec najprej k blagajni, kjer pokaže izkaznico in bo plačal dotični znesek. Nadzornica mu preščipne izkaznico in mu izroči nakaznico, na katero dobi blago.T<upec izroči potem nakaznico prodajalki in prejme že pripravljene zavoje. Vse se mora vršiti hitro in mirno. Na prodajališču se ne bo smelo postajati in klepetati, temveč gledati, da se opravi hitro in napravi prostor drugim. Z osobjem naj bo občinstvo vljudno, kakor bo tudi osobje vljudno z občinstvom.
Prodajo bodo vsak dan nadzirali v to določeni nadzorniki, ki bodo pazili na to* da se bo vse vršilo pravilno, da bo prava mera in vaga, in bodo dajali navodila c-sobju itd.
Za vsako prodajo bo imenoval aprovizacijski* odbor posebnega preglednika izmed občinstva. Ti pregledniki bodo prostovoljno in brezplačno vršili svoje delo
in bodo obenem zaupniki odbora in občinstva. Ime preglednika bo vsakikrat javno nabito na prodajališču. Vse pritožbe bo treba naslovljati na preglednika, ki je bil tisti častita prodajališču.
Tako upa aprovizacijski odbor, da bo s temi ukrepi in odredbami kar najbolje poskrbljeno za koristi kupuiočega občinstva. Marsikomu morda ne bo to prav, posebno pa ne tistim, ki so si doslej poizkušali z živili, ki jih ima v razprodaji a-provizaejiski odbor, napravi jati cele zaloge, s katerimi bi morda celo pozneje radi kupčevali, seveda pošteno izžemajoč ku-povalce. Moglo bi se torej dogoditi, da bi sedaj kdo, ki so mu na tak način prekrižani računi, hotel delati zgago in z zabavljanjem in hujskanjem begati in vznevo-Ijevati občinstvo. Toda aprovizacijskemu odboru so na razpolago pripomočki, da temeljito zatre vse tako hujskanje. Občinstvo pa gotovo prav kmalu uvidi, da je aprovizaejiski odbor storil vse, kolikor mu je bilo le mogoče, da ublaži sedanjo draginjo in "preskrbi prebivalstvu živila po kolikor le mogoče nizkih cenah. Prepričani smo, da se vsi ti ukrepi aprovizacijskega odbora obneso prav dobro in mu bo prebivalstvo zanje odkritosrčno hvaležno ter mu s poštenim, mirnim in resnim nastopanjem skušalo olajševati vrši-tev njegove težavne naloge.
DGmate vesti.
Za naše hrabre branitelje! III. zbirka darov za naše hrabre branitelje se je zaključila dne 15. t. m. V naslednjih dneh se je odposlalo na južno bojišče 7 velikih tovornih vojaških avtomobilov, naloženih z lesenimi zaboji, v katerih so bili darovi, obstoječi iz smotek, cigaret, tobaka, kislih vod. vina, raznih okrepčevalnici sirupov i. d. Mogoče so se zdeli vojaški oblasti nekateri darovi, kakor n. pr. razni »bombončki« neprimerni, saj se z benbočki pitajo otroci in ne junaki. Se^ veda, ako bi hoteli vse primerno obdarovati, bi morala imeti vsaka pošiljatev mi-! Ijonsko vrednost, ako se pomisli na množino bojevnikov, in čeprav se pridno nabira in daruje, ne dosega vrednost vseh dosedanjih pošiljatev od daleč te svote. Zato dobivajo vojaki na bojišču le malenkostne darove. Tudi mnenje, da vojaki slovanske narodnosti ne dobivajo nič. ni resnično. Vojaška oblast gleda, da dobi vsak vojak kolikor mogoče veliko, ne glede na narodnost, saj je v njenem interesu, da ne ozlovoli vojaštva, ki je s!o-, vansko in ki se brani z nezaslišano hrabrostjo. Ćestokrat se pač pripeti, da res k?lo ne pride in ne pride na vrsto, da bi kaj dobil, a to zbog nesrečnega slučaja, ker prihajajo darovi tedaj, ko so oni v najhujšem ognju, da ie nemogoče da pridejo do njih, a drugikrat zopet se primeri, da so ravnoisti stoprav odšli v bojno vrsto. ko so dospeli prispevki na lice mesta. Kriv je torej le nesrečni slučaj. Naši hrabri branitelji nam zbog tega o-prostć. ker tu store človekoljubni rojaki in nerojaki, kolikor jim je mogoče, da jim olajšajo težavni položaj. Od naše strani se je prispevalo k III. pošiljatvi: zbirka v Narodnem domu K 75'60. Drugih darov se je nabralo: 4250 cigaret, 180 cigarilos, 20 steklenic kisle vode, do 24 steklenic malinovca in drugih okrepčevalnih sirupov ter nekaj steklenic vina. kar je bilo vse točno objavljeno v »Edinosti«. V slučaju, da se je pripetila kakšna pomota, je bila takoj popravljena — objavi se rajši dvakrat nego nobenkrat. Proseška zbirka K 346*87 je bila 15. t. m. izročena ces. komisarju. Razun omenjenih daril se je nabrala lepa množina obrabljenega in tudi nekaj novega perila ter večjih in manjših krp za nožne krpe. obveze itd. Prisnevki v denarju in raznih tobačnih proizvodih, kakor tudi kar se je dobilo čokolade in nekaj pijač je bilo Izročenih »odboru tržaških gospa«, da se skupno odpošlje na bojišče. Lepa množina rabljenega perila, krp in obvez se je poslala na nostajo v Nabrežino za tamoŠnjo uporabo ranjencev. Zaboj pijač in 2 precejšnja omota perila pa je prevzel g. major Lo-nek, da sam osebno izroči stvari našim braniteljem.
V svrho IV. pošiljatve se vrši dalje nabiranje kakor doslej, pri naši g.e Biček-Razbornikovi, od katere podpisana vse prejema, objavlja, -ureja in izroča na pri-
PODLiSTEK
GREŠNICE.
Rciran. — Francoski spisal Xavier de Montepia
XI.
Blaznica.
Po pogovoru Karla de Saint Andreja z miss Dudlevevo, ki je trajalo par minut, nista oba mogla niti najmanje dvomiti več, da mlada deklica, ki je z mosta invalidov skočila v Seno, v resnici ni bila nobena druga, kot Mignonnc.
Karel jo je zopet našel, toda našel jo je blazno, in siccr po svoji lastni krivdi. Jokal je kakor otrok. Ko se je nekoliko polegel ta prvi izbruh njegove boli, je vzkliknil:
—	O. gospodična! Videti jo moram! Tr.koj jo moram videti! Za božjo voljo, prosim vas, povejte mi, kje je!
—	Storim še več, — je odgovorila Ana, — jaz sama vas popeljem k njej.
—	Vi sama?
—	Pa, dasiravno pravzaprav niste zaslužil tega; kajti povzročil ste strahovi-
to nesrečo!.... Toda morda pa še vendar prihajate o pravem času. da zopet popravite, kar ste zagrešil.
—	O, predobra ste! Hvala vam, tisočkrat vam hvala!____
—	\ četrt ure sem vam na razpolago----samo nreoblečcm se.
Karel se je poklonil in Ana je hotela stopiti v sosednjo sobo. Tedaj pa je vsto-. pil Henrik de Cherlieu.'
—	Roman se nadaljuje! — je vzkliknila Ana veselo in mu pohitela naproti.
—	Kateri roman?
—	Saj veš----roman moje male varo-
i vanke.
—	Ah, misliš blazno Mignonno?
—	Da, konec se bliža.
—	Konec? — je ponovil Henrik, kateremu je bila še vedno precej nerazumljiva.
—	Seveda, v osebi tega gospoda, ki ti ga predstavljam. Gospod Kart! de Saint Andre____Henrik de Cherlieu.
Gospoda sta ji se poklonila.
—	Puščam vaju ternutek sama, — ie pristavila Ana, — gospod de Saint Andre ti pojasni vse____v tem se 1» preoblečeni in spremim gospoda potem k doktog« Blancheu, kamor pofdeš tudi ti z nama.
stojna mesta. Nabira se kakor doslej: denar, pijača min. vode, sirup itd.) razni tobačni proizvodi, čokolada in perilo. Kdor ima kaj starega ali nerabljivega perila, naj ga pošlje; vse je dobro došlo. Onim, ki imajo svoje drage na bojnih poljanah, bo obilno povrnjeno s tem, ako se jim njih dragi zdravi in čili povrnejo v njih zagrljaj, drugim pa bo v plačilo zavest, da so i oni s čim pripomogli v olajšavo našim braniteljem.
Zahvaljevaje se najiskreneje vsem o-nirn, ki so s čim prispevali k III. pošiljatvi, se priporoča za prihodnjo pošiljatev.
Antonija dr. Slavikova.
Smrtna kosa. Včeraj okoli 3 popolnoči je umrl tu po dolgi in mučni bolezni vpo-kojeni c. kr. poštni kontrolor, gosped M i-haelKuščer. S smrtjo tega moža je iz-gnil iz vrst tržaškega slovenskega uredništva mož, ki smo ga vsi cenili in ljubili radi njegove ljubeznivosti in kremenite značajnosti, ki se najlepše odraža v najstrožje narodni vzgoji njegovih treh sinov Ludovika, Vladimirja in Miijutina, od katerih sta poslednja dva sedaj pod orožjem. Gospe vdovi Ani In sinovom izražamo svoje iskreno sočutje. — Pogreb se bo vršil jutri ob 9 pred-poldne iz hiše žalosti v ulici Institute št. 46.
Odborova seja ženske podružnice CM D bo v Četrtek, 26. t. m., ob 5 1ft pop. na CM šoli ra Acquedottu št. 20, I. nadstr.
Zrelostni izpiti za kandidatinje c. kr. ženskega izobraievališča v Gorici. Naša tozadevna včerajšnja noticu je. kakor se nam javlja s kompetentne strani, nekoliko preuranjena, ker ministrstvo tozadevno za enkrat še ni ničesar določilo.
V morski kopeli. 20 letna Ana Girsova, stanujoča v Škorklji št. 500, se je bila šla včeraj popoldne kopat v morsko obrežno kopališče pri svetiljniku. Tam se je pa ranila na desnem kolenu, vsled česar je morala na zdravniško postajo, da ji je zdravnik rano izlečil in obvezal.
Na delu. 58 letni kotlar Alojzij Bonetto, ki stanufe v ulici della Ferriera št. 28, je bil zaposlen v tržaškem tehničnem zavodu (Stambilimento Tecnico Triestino . Včeraj popoldne je pa revež na delu padel ter se pri tem precej hudo pobil po de^ni nogi in po hrbtu. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik— podelil najnujnejšo pomoč.
Umrli so: Prijavlieni dne 24. t. m. na mestnem fizikatu : Rocco Fubij, 27 let, trg sv. Silvestra št. 3; Kert Josip, 49 let, ulica della Sorgente št. 6; Kuščer Mihael, 59 let, ul. deli' Instituto št. 46; Molecihar Ljudevit, 4 mesece, ul. deli' Industria št. 53; Muni-seck Alberih, leto dni, Skedenj štev. 313; Matijevič Brunon, mesec dni, ul. D. Rosseti št. 12; Lovrica Oskar, 3 mesece, trg delle Scuole israelitiche štev. 3; Tenko Matej, 60 let, ul. di Rena št. 3 ; Viezzoli Ana, 39 let, ul. F. D. Guerazzi štev. 9; Coj a Marija, 2 leti, Vrdela št. 330; — V mestni bolnišnici dne 24. t. m.: Giovanelli Alojzija, 39 let; Tence Fran, 23 let.
Darovi.
Za žensko podružnico CM D v Trstu je zapustil pokojni Josip Vatovac od Sv. Ivana K 30. Znesek je bil izročen stoprav sedaj* ker je bil v sodni oskrbi.
Za IV. zbirko darov našim hrabrim braniteljem so darovali: gdč. Rezi Gačnik: 6 velikih steklenic kisle vode, 200 vojnopošt-nih dopisnic; ga. Marija Spetič: 6 velikih steklenic kisle vode, 100 cigaret in 25 cigarilos. — Srčna hvala 1
nio, Marija, Tone, Miha: Radolovič Marija. Luca. Mate. Tone, Ivan, Danica, Marija, Ivan, Marija.
Ti begunci pripadajo v sledeče istr-ke občine: Marč na, Krmet, Čabroniči, Zabronič in Sanvinčent.
Cene rožnih živil o Trstu.
(Pne 24. avgusta 1915.)
Moka bela . • • • • .	# •		• .	. . K 2 — kg
Sladkor.......		»	•	. . . KI '-kg
Meso (goveje) sprednji	deli		•	. » . . K 4 32 k*
zadnji	n	K		... 444 kg
Meso telečje ....	• •	•	. *	. . K 7 20 kg
Meso koštrunovo • •	• •	•	K	2 40 do 2-60 kg
Slanina fsoljena) •	■ •	•	• .	. 4.40 do 5.40 kg
Gniat, kuhana . • • •	• •	•	» •	... K 12 — kg
Maslo sirovo . • • • •	•	»	•	• • • K 6-— kg
Sir (ementalski) • • •	•	■	•	. . . . K 5-40 kg
Kokoši . . • • • • •	• •	•	K 7 50 do 8-50 es»	
Piščanci	• •	•	K 3'— do 4 — eden	
Polenovka suha ...	• •	•	• •	. K 2-20, 2 40 kg
h namočena	1 •	•	• •	.... 1-28 kg
				
				
				
				
Zelje (kislo) ....			. m	... K —-56 kg . . . K 2 - 2G0
Ječmen	• •		• •	
Fižol (stročji) vinarjev	•	•	• •	... 32. 40 kg
Krompr n	•	•		. . . 20 do 24 kg
Paradižniki m	•	•	• •	20, 28 kg
Radič ,	•	•	• •	. G do 8 merica
Salata ,	•	•	• •	. 12 do 14 glava
Česen „	•	•	• •	. . . 8, 10 glava ... K 64, kg
Čebula „	•	•		
Jajca „	•	•	• •	18 do 20 komacl
Buče „	•	•	• •	. . 8, 10 komad
Pe9a w	«	o	• •	. 4 do 6 komad
Malancano „	■	•	• •	. . 4, 6 komad
Kumare m	•	•	• •	. 2 do 4 komad
Koleraba „	•	•	• •	. 3 do 4 komad
Mleko n	•	•	• •	... 56, 60 liter
Olje (najceneje) Tunina	•	■	• ■	. . K —— lite*
	•		• .	... K —kg
Cevoli........	•		•	. . . K kg
NA U OGLASI.
Kupujem
žaklje vsake Trste. Ulica Solitario 21. Jakob Margon,	129
glfta usnjarskih pomoen kov in tega dela vajeni Vbl delavci dobe delo in stanovaoje v tovarni usnja Franc Knaflič, Šmartno pri Litji.	374
Išče
se čevljarskega pomočnika. Ulica Giulia 7. Ivan Lekan.	37(i
rMtiGfin dečka poštenih staršev, s primemo VVldlbjU šolsko izobrazbo sprejme Ferdo Spilar, trgovina z mešanim blagom v Št. Petru na No_-tranj^kem.	375
Vdova in sinovi javljajo v imenu drugih sorodnikov prežalostno vest, da je njihov soprog in oče, gospod
Kdo ve kal?
Prosijo s« podatki o naslednjih ose-t
Ivana Sandri iz Kanfanara, selo Momavin (Mo-m&ran ?), bi* ajooa kot begunka v Braunseifnu ŠL 2G9 na se v. Moravsfcem, i*če svojega moža An'.ona Sandrija (50 let) in sina Martina, ki sta oba od$la z voli k vojaškemu trenu dne 25. majnika t. 1 O njenem možu se je čul gla.*, da so ga pri Puli pomandrali voli. Kdor bi vedel kaj gotovega o omenjenih, naj blagovoli nemudoma sporočiti na gori označeni naslov.
* * *
„Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boschetto 92, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do II dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev:
Iz Istr«. Zabronič L lika, Miha, Pepi. Ulika, Tone in Mara; MuSkovič Foška. Matijaš Ulika, Tona, Luca, Fuma, Ivan, Ivana, Matija, M« rja, Luca, Fuma, Mikelič Foška in Fuma; Dranlič Mate, Mari>a, Ivara, Angela, .loška, Mart n, Božka, J- a-
c. kr. poštni kontrolor v pokoju
po dolgi in mučni bolezni danes ob o uri zjutraj zatisnil svoje oči k večnemu počitku.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek ob 9 uri predpoldne iz hiše žalosti ulica Istituto št. 46.
TRST, 24. avgusta 1915.
♦
Umetni zobje
z In brez čeljusti, zlofe krone in obrobkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, ul. Cnserma it 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
♦ ♦ ♦
i ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
ZOBOZDRAVNIK	S
Dr.J.Čermak
se Je preselil Id ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izdiranje ulov toezliolećiiie. Plombiranje.
UMETN! ZOBJE. b
Poslajen Simonov sirup
(brez alkohola)
Edini na tržaškem trgu. Zdravniki ga priporočajo kot neobhodno potreben v časih epidemije. Najboljše in najljubše darilo vojakom na bojišču. Z eno botiljko od a|4 litra se lahko napravi 50 do 60 limonad.
Toliko no debelo kolikor v steklenicah se prodaja v ulici S. aiouenn! sto, ie.
Preprodajalcem popust po dogovoru.