Leto IV., štev. 284 V LruDKant, sreda dne 5. decembra 1923 Poštnina pavSaltrana. Cena 1*9« oin (»h»|« pb 4 »|utr«t. Stane mesečno 12-60 Oin U inozemstvo 25-— m neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičev« cesta st. 16/1. Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlžtvoi Ljubljana, Prešernova Ul. št 64. Telet it 30. Podružnice: Maribor, barvarska uLl Tel. it IX Celle, Aleksandrova e. Račun pri poitn. čekov, uvodu itev. 11.842. Ljubljana, 4. decembra. V srcu našega kontinenta, v Nemčiji je zmeda na vrhuncu: v Berlinu socijalizem, v Monakovem monarhi-»,em, v Draždanih komunizem, v Porenju separatizem = sama uasprot-etva, kl jih ne more ugladiti nobona vlada in jih tudi ravnokar sestavljena Maraova ne bo, četudi jo bila danes v Relohsta^ še dosti simpatično sprejeta. Poleg gospodarskega boja, ki ga bije Nemčija v prvi vrsti s Francijo, jo razkraja politična vojna med Berlinom in Monakovom. Zanimive so poleže, ki jih druga proti drugi igrata bavarska in centralna vlada. Monako-vo ima svojeea pretendenta za nemški prestol v osebi princa Ruprechta. Na drugi strani pa ni dvoma, da je vrnitev nemškega kronprinca delo dr. Stresemanna, ki je hotel oslabiti bavarsko propagando 8 tem, da je postavil proti katoliškemu vvittelsbachov-ru protestanta Hohenzollernca; monarhisti naj se stro mod seboj. Xa notranje politične pokrete v JTemčiji vplivajo seveda mogočne ino-yems'ke silo, ki se biiejo zopet med seboj in sporno jabolko je premotrovnl in industrijski poruhrski bazen, ki ga Janes eksploatira Franciia. Poruhrje jn najmočnejši Industrijalni centrum Evrope, vsa moč cesarske Nemčije ie temeljila na Poruhrju. Lahko sp reče, da kdor drži Poruhrje, ta drži Evropo, ta ima v rokah premogovno in žele-tarsko diktaturo. Da Bi zapadne sile ne dajo vzeti kontrole nad tem ozemljem, je razumliivo, da pa tndi antanta kliub zavezništvo ne bo ptiftila ene svojih držav samo v tem ozemliu, ie ravriotako jasno. Proti gospodarski hegemoniji Francijo so bori angleški kapital, ki se čuti ogroženega, ker bi mu Francija z daljšo zasedbo Poruhrja izvila iz rok gospodarstvo nad Evropo. Odtod vsa nesoglasja v antunti, .iJtod «(rprmanofiHtvo> Anglije in nic-r.i aeitacija proti Franciji v Amerik?. Zanimivo je dejstvo, da, se Anglija Francije Politična vprašanfa pred ministrskim svetom SESTANEK MALE ANTANTE. — KRALJEVO POTOVANJE V PARIZ. - VPRAŠANJE RADIČEVEOA POVRATKA V ZAGREB. - POKRAJINSKA LIKVIDACIJA. — 20 KANDIDATOV ZA MESTO LJUBLJANSKEGA VELIKEGA ŽUPANA! Beograd, 4. decembra, p. Nocojšnja seja ministrskega sveta le trajala do 20.30 Na seji Je minister zunanjih poslov dr. Nlnčlč najprej poročal o sestanku Male antante, ki Je končnoveljavno določen za 7, 8. In 9. januar, ko se obhaja pravoslavni Božič. Ministra dr. Beneš ln Duca ostaneta v Beogradu do 10. januarja. Nato Je poročal dr. Nlnčlč o francoskem kreditu za oboroževanje našo vojske In podal sliko o splošni zunanji politični situaciji. Vlada meni, da bo poset našega kralja v Parizu koristno vplival na od-nošaje francoskega In angleškega kabineta. Po referatu ministra notranjih poslov Vujlčlča se je razvila razprava o likvidaciji pokrajinskih uprav, kl se Izvaja stopnjema. Obširna debata se je vršila posebno o vprašanju pokrajinske uprave v Zagrebu. Izgleda, da je vlada odločena pustiti pasti dosedanjega namestnika Cl-mlča. Vendar mu bo imenovala naslednika. V ospredju stoji še vedno kandidatura zobozdravnika drja Jatnbrišaka. Dalje Je minister Vujičič sporončil, da se Ra dlč še vedno nahaja v Londonu, toda prijatelji so ga pozvali, nai so vrne v domovino, ker to zahteva položaj stranke. Izgleda, da vlada ne začne t likvidacijo pokrajinskega namastnlštva, preden se Radič ne vrne lz Inozemstva. Vlada meni, da Radič po flasku, ki ga ie doživel na Angleškem, ne bo več tako intransl-genten, kakor Je bil dosedaj. Zatem jc poročal minister pravde dr. Nlnko Perič o sekvcstrlh, nato pa o posojilu beograjski občini v znesku 15 milijonov dinarjev. Vlada Jc s pristankom finančnega ministra sklenila, da se beograjski občini takoj nakaže 12 milijonov dinarjev naprošenega posojila, ln sicer iz rezervnih budžetnlh kreditov. Minister Triikovič je poročal o delu zakonodajnega odbora ter se Je pritoževal, da se razprave zavlačujejo. Olcde uredbe o razvrstitvi uradnikov Je ministrski svet sklenil, da se v uredbo uvedejo gotove Izprctnembe, ki bodo olajšale delo pri razvrščanlu uradnikov. Koncem seje se Je razpravljalo o Imenovanju ljubljanskega velikega župana Doslej se poteguje za to mesto okoli 20 kandidatov. Ministri sami Ironično menijo, da najbrž ni niti toliko radikalcev v Ljubljani. Minister Vujičič jemlje v kombinacijo vsega skupaj le 3 osebe, nl pa se še mogel odločiti za nobeno. Radič kof zaveznik SENZACIJONALNE IZJAVE BIVŠEGA BOLGARSKEGA POSLANIKA. Beograd, -t. decembra, r. Dopisniku j vi!: Ne maram se možati v vaSe no-»Zagreber Tagblatta. je dal bivši bol- tranje zadeve, vendar moram reči, da garski poslanik v Beogradu, Aleksan-1 je pokazal Radič napram nam velika der Todorov, odličen član bolgarsko i zlobo, ker smo mu odpovedali sodelo-zeuiljoradniško stranko intervju, v ka- i vanje pri rušenju države Srbov, Hrva-tereui med drugim pravi: Zomljorad- {tov in Slovencev. On se nam je več« nlška stranka bo mogla začeti z bojem i krat ponujal. Nudil nam Je posredova- protj militarističnl vladi, ld sili narod ua uove avanture in stoji v zvozi i makedonstvujusčiini ter fašisti. V vsakem bolgarskem selu so ljudje, ld so odločni pristaša Stambolijskega in Daskalova. Ideja sporazuma z Jtigo-sloveid ima podlago med bolgarskim narodom, kakor tudi med bolgarsko inteligenco. Todorov smatra bas Makedonijo za nekako zvezo med obema narodoma. Vprašan o Radiču, je Todorov izja- Zakaj |e šel kralj v Pariz? NERESNI VLADNI KOMENTAR JE IZZVAL VSE MOGOČE GOVORICE. - NAJVERJETNEJŠI RAZLOGI. Beograd, 4. decembra, p. Naivni komu-1 vztraja na tem, da je kralj odpotoval nike vlade, kl razlaga kraljevo potovanje predvsem iz zdravstvenih razlogov. Ven-z zobobolom, je vzbudil v politični javno- dar nikdo ne zanika, da njegova pot nima sti ostro obsodbo ter je le še pomnožil tudi političnega značaja. ri>zne fantastične komentarje. Danes popoldne se je med Pašičem tn Kot resnejše naziranje o kraljevem po- j Ninčičem vršila dolga konferenca o zu-tovanju beležim: vprašanje reparacij, re- '■ nanjepolitlfnem položaju v zvezi s kralje- (lajltolj boji sporazuma Francije z,,,, ., , . . , ,«,.,„ i , . , n , Nemčijo, za katerega diplomatično ski problem, glede katerega hoče Italija j vlm potovanjem » Pariz lako iskreno na videz nledira. V Fran-1wPel P03eii P0"0™1 Peljati, ln končno .......... ■ zadove princa Gjorgja, ki se od preslolo-naslednikovega krsta sem zopot nahaja v Parizu. Vest, da je kralja spremljal tudi poslanik Balugdžič, je netočna. Doznava Be, da je odločitev o kraljevem potovanju padla j mentu staviti vprašanje na vlado v nedeljo v avdijenci, ki jo je imel mini- kraljevega potovanja, strskf predsednik Pašič pri kralju. Vlada I ——— ciji gleda londonska Citv (hnnčni del mesta) nevarno vstajajočo konkuren-linjo, ki bo dajala na trg nemške ce-oene produkte in tlačita an?le*ko proizvajalce, ki se ne bodo mogli vzdržali vsled visoke svoje valute. Zanimivo Vredno je zabeležiti tudi to, da ae v tej zvezi pripisuje posebna važnost ponovnim rimskim vestem o predstoječem zaključku reških pogajanj. Nekateri opozlcljonalni krogi so mišljenja, da bi trebalo na jutrišnji seji parla- radi nje med nami in komltaši. To je za nas pomenjalo provokacijo proti občnim interesom slovanstva. Zato smo njegove ponudbe odbilL RADIČA KLIČEJO DOMOV. Beograd, 4. decembra, p. »Pravda« doznava, da odpotujejo na Dunaj nekateri intimni prijatelji Radičevi, ki so mu sporočili, naj se vrno v Zagreb, ker to zahtevajo Interesu stranke. Iz» gleda pa, da sc Radič ne upa vrniti. Kancelar Marx pred parlamentom RAZMEROMA SIMPATIČEN SPREJEM. — STAR PROGRAM. nadalje, da se pričenja io tudi v 1'ranciii oglašati ekonom? in publicisti, ki predlagajo crospodarski sporazum z Nemčijo in celo političnega no Izključujejo. kaifi — to je geslo, ki prodira — Anglijo je treba v Evropi gospodarsko onemogočiti, a to so da le. če fo Francija in Nemčija za to akcijo trežeta. Proti tem francoskim načrtom ima pa seveda svoie zdravilo tudi Ancliia. Dve poti sta ji na razpolago: desinto-tesira se v repnraeiiskem vprašanju ln lahko dela na to, da Nemčiia repnra-riie ali sploh ne plača, ali pa tako itiižane, da bo Franciia navezana na lastno vzpostavitev opustošenih po-kraiin: drugič lahko Antrlija začne tlr-jati v Franciji svoj dolor in da Anglija to pot dobro pozna, je pokazala po vojn? že večkrat, knrt.it je hotela ka) doseči pri svo'ih upnikih: ?n ti upniki so vse evropske zavezniške države, !ako da je Anglija dejanski kontrolor evropske politike. Visoka svetovna financa vod? boj fla nemških tleh in nemška politika se jiblje samo v tem, da nasprotie kaipi-talov izkorišča zase; v nemški kaos jn na ta način danes zapletena cela Evropa, rešitev nemškega problema je tibenem rešitev Evrope. Zato je in bo ostala za dosrledn? čas fiomška kriza Se odprta. Kanclerju Marxu lahko današnje ovaoijo v Heiehstairu pač olai«ajo prve korake v svet. dolgo pa živlienie nieke dogovore pri zapljcttjenih imetjih, kakor Je bi! to slučaj s posestvi grofa Pcsteti-ča v Medjimurju, kjer te ministrstvo ukazalo celo zemljiški prenos. (Minister Perič: To mi nl bilo znano. Bom preklical.) Za tem je bila seja zaključena iu se bo nadaljevala jutri popoldne ob 16. Berlin, 4. decembra, sj. Državni kancelar je podal danes pred drža fnim zborom vladno izjavo in žel koneom svojo-ga govora proti pričakovanju živahno odobravanje. Zbornica je nudila sliko velikega dneva. Tribune so bile prenapolnjene, v loži za tuje zastopnike je bil med drugimi tudi angleški poslanik. Kmalu po 2. uri je vbtopil državni kancolar dr. Man z ministri v dforano in sprejel čcetitko svojih prijateljev. Takoj po otvoritvi soje 89 je oglasil k besedi in je najproj izrekel svojemu predniku dr. f-treseman-nu zahralo za njegovo uradovanj:; r.-.ed splošnim odobravanjem je izrazil evrjo zadovoljstvo nad tem, da je dr. Strese-tnann prevzel v novi vladi zunanjo ministrstvo, kar jamči za uspehe na zuna: nje-političnem polju. Kancelar Je orno-nil nato zadnjo krizo iu njeno vzroko tor naglašal, da so mora sedaj združiti vse, da ohrani Nemčiji vsaj to, kar ji je šo ostalo. V zvezi 3 tom se jo dotaknil kancelar dr. Man brezupnega položaja nemških financ Obrnil so jo energično do tistih krogov prebivalstva, ki še vedno protestirajo proti davkom in drugim bremenom. Edino pot do rešitve cidi vlada v pooblastilr.em zakonu, ki bo omogočil potrebne gospodarske ukrepo za prvo pomoč. Za prvo in najvažnejšo svojo nalogo smatra nova vlada, da bo skuJala v najkrajšem času razčistiti razmerjo med posamoznimi deželami. Obstoječega izjemnega Btanp pp vlada' vsled ponovnih prevratnih poskusov zločinskih elementov no bo mogla ukiniti. Kakor hitro so bo položaj v kaki deželi zbolj&il, lo stanje skrbno premotrila in odredila olajšavo. Končno jc državni kancelar poudaril še enkrat pripadnost Poruhrja in Pore-nja k državni celoti in pozval parlament naj delujo samo v korist državo in naroda. Seja jo bila nato preložena na ju- tri popoldne, da bodo mogle frakcije zavzeti stališča do pooblastiluoga zakona. Kompromisna pogajanja o pooblasti!-nem zakonu so privedla t večernih urab do začasnega zaključka. Vrše eo pogajanja, da so eo pred sestankom jutrišnjega državnega zbora doseže definiti-ven sporazum. Pri sprejemu voditeljev državnozborskih frakcij so socialni demokrati predlagali, naj so pooblaetUnt zakon v toliko izpremeui, da se Imenu« je posebon odbor kot nekaka kontrolna instanci za vlado. Odredbe, ki bl jih izdal državni kabinet na podlagi poobla« stilnega zakona, bi moral po tem predlogu ta kontrolni odbor najprej odobriti, DRŽAVNI SVET JE POOBLASTILI« ZAKON 2E ODOBRIL. Berlin, I. decembra, b. Na plenarni seji državnega svet«, ki je Imel razprar« ljati o poojlastilnem zakonu, bj je predstavil uovoimenovanl državni kancelar dr. Mara in zatrje.al, da bo ostal z ve*-mi deželami v najožjih stikih in skušal ublažiti nasprotetva v medsebojnem zaupanju in ra-.unievan.ju. Državul svet j« nato sprojol pooltfaitilnl zakon s 45 pro. ti 0 glaso-om. 6 pri"oljenjem državn« vlade se jo dostavila sprememba, da je poleg državnega zbora upravičen tudi državui svet zahtevati ukinjenjo odredb, ki so bilo izdano na podlagi pooblastil-nega zakona, USTALJENJE MARKE. Berlin, 4. deccmnra. s. Nemška marka so je danes na nowyorški borzi za 21 centov pri bilijonu zboljšala, tako da ji enaka berlinflti pariteti. Tudi v pobor,;-nem prometu jc ostala na tej vlSinl. Tudi na drugih inozemskih borzah, zlasti v Londonu in Baslu, jo opaziti zbolj-&a.n,jo. Zaradi zboljšanja marko v inozemstvu so cene živilom zelo padle. Goveje meso je za SO do -10 odst. cenejše, cona kruhu se je znižala orl enega bilijona na 7D0 milijard. RAZVRSTITEV URADNIKOV PRED PARLAMENTOM. Beograd, 4. decembra, p. Jutri dopoldne ob 0. se prične v skupščinskem odboru razprava o uredbi o razvrstitvi uradnikov. PROMETNA POGAJANJA Z RUMUNIJO. Beograd, 4. decembra, p. Včeraj sta se scsMl v Oršovi naša in romunska delegacija, ki rešujeta vprašanje plovbe po Donavi. Naša delegata sta dr. Olokar Rybaf ln nomočnlk nrometueea ministra Avra- movič. Delegaciji bosta razpravljali tudi o prometni konvenciji med obema državama. KOmTNCIJA Z AVSTRIJO O ARHIVIH. Beograd, 4. decembra, r. Konvencija z Avstrijo o razdelitvi državnega arhiva bivše monarhije je bila 1. decembra s strani avstrijske vlade ratificirana ter ie stopila s tem dnem v veljavo, bičem, ki se Jo rdgovc c rdgov dsov g REVOLUCIJSI« ALARM NA DUNAJU. Dunaj, 4. decembra, j. Napovedana revolucija, ki pa so ni izvršila, jo vzbudila v jutranjih urah na Dunaju nekoliko vznemirjenja. Brezposelni so razširjali letake na slabem papirju in v pomanjkljivi nemščini, v katerih pozivajo avstrijska ljudstva na udeležbo svetovne revolucije pod vodstvom nekega Ferdinanda Pribila. Vsakdo naj se oboroži s kakim orožjem ali vsa.j s kuhinjskim nožem in naj pomaga pri izvedbi rcvolucijskega programa. llevolucijonarji hočejo vreči Seip- lovo vlado, krščanske Bocijalce, kapi- ______ _ _______ ___ „,..„„„ taliste iu proletarske stranko. Dalje 8(ia5no," Milan 3004 do 3070\ New-V napovedujejo revizijo zakonov, glasitev generalno stavko in pozivajo vso moške in ženske pod 48. leti, naj zasedejo takoj policijsko ravnateljstvo, komisarijato in stražnico. Končno razpisujejo rekrutovanje nove državne brambft VOLILNA REFORMA V FRANCIJI. Parir, 4. decembra, s. Zbornica je danes nadaljevala debato o volilni reformi, ki je bila pri zadujem glasovanju z enim glasom večino odklonjena. Vlada je predlog v maskirani formi vnovič predložila, nakar jo bil sprejet. tnozemsSt@ borze 4 decembra: ČUKIH: New-York 574, London 24.81, Pariz 30.77, MIlan 24.77, Praga 16.776. Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.90, Beograii 0.4625, Sofija 4.40, Dunaj 0.0081. TRST: Beograd 26.15 do 20.80, Paril 124.15 do 124.G5, I.ondon 100.45 do 100.70, Now-York 23.07 do 23.17, Curih 403 d" 406, Praga 67.15-do 67.65, Budimpešta 0.115 do 0.125, Dunaj 0.0325 do 0.033, dinarji 26.10 do 26.80, dolarji 28.05 do 23.15. carinski franki (20) 88.50 do 80. DUNAJ: Beograd 801 do 800, Berlin 14.70 do 15.30, Budimpešta 3.68 do 3.78, Bukarešta 357 do 350, London 307.500 do forli MIKLAVŽEV VEČER V KAZINI IJVBLJASSKI 70.935 do 71.185, Pariz S782 do 371)8, Praga 2070 do 2080, Sofija 540 do 544, Varšava 170 do 190, Curih 12.375 do 12.425, dolarji 70.560 do 70.000, dinarji 802 do 30S. Na efektnem Irgu so so danes delnice trboveljske premogokopne družbe zelo dvignile, vendar pa so niso mogle obdržali na višini. Zvišanje jo v zvezi s približanjem med Trboveljsko premogokopne družbo in rudniki Graz-Koflach. PRAGA: Beograd 89, Dunaj 4.50, Rim 14U.25, Londou 150.50, New-York 34.00, Curih 603.75. BERLIN: (V milijon.): Beograd 17.0S2, Milan 181.543, Praga 121.695, Paril 228440, London 1S.154.500, New-Yorl) 4.180.500, Curih 728.175. NEW VORK: Beograd 114.30, London nriredft danes oh 8. vrli Sent.'aknhfanl.1486.75, Parir 585.50, Milau 482.50, Curlh Vstopnice v predprodajl v šentjakobski! 17.45, Praga 292.75, Uunai 014125. Bu knjižnici in v trsovlnl Slerk, Stari tri*. 1 diuicešla 0.5a Pred demfslfo IfubllansKesa !up?na Dekliška reformna gimnazija se vendar Mpre? Preiskava v mestni elektrarni. LJubljana, t. decembra. Poročilo, tla so sinoči komunisti od-\uvedali klerikalcem pokorščino ter proglasili svojo dosedanje zaveznike ■ a hlapce kapitalizma ln izdajlce pro-louiriijita in da je črrio-ideča koalicija na ljubljanskem magistratu razbita, je rjelovalo kakor bomba. Klerikalno glasilo na beleži katastrofo svojega rožlma niti z eno besedo. Danes na vse r.eodaj so »o sestaial! !.''Tikalni -voditelti. da se posvetuieio o uadaljnih korakih. Prodrlo je mi-1 leda bi se dalo t: primarnim rtritls i dlratl (n so vse revizije pokazale, da občina ni v takem stanju, kakor io 6llkajo K. Glascr et consortes. Na dolgo pritožbo ie dal Župan obširen stvaren odgovor na pokrajinsko upravo, kjer je razen i zgornjimi dojstvj še z drugimi dokazal, da Je obCinsko gospodarstvo po prevratu mnogo boljše, kot je bilo pod staro nemško ero. Uradništva Ima sedaj občina kljub naraslim poslom za tri manj kot prej, neglede na to, da so sedaj urad nlkl v mnogo nižjih razredih, kot so bili pred prevratom. !u rabijo razen tega mnogi nemški občinski uradniki še stalne pomožno moči kot tolmače. Občinski svetniki so županov odgovor soglasno odobrili. Klerikalci povsod enaki. Obč. svetnik Bahun (soe.) interpellra ije, aa m se nam , primernim oriris- • kom na dr. Lemeža doseči, da komu- ^ ^ viJ ^ g. Ba. huua, da je zahteval še višje davke v ob. čini. O. Babun se v utemeljitvi Interpela nističnl zastopniki v občinskem svetu •zaenkrat pnideio preko resolucije ile-livsklh doTeoratov na dnevni red ter se fcoaliciis obdrži vsaj še par mesecev. Tozadevna akcija klerikalcev a v teku. Vendar se ji v vrstah ko. ■•.unističnlh nristašev n« pripi«nie}o niheni izgledi, ker so komunistični občinski svetniki stropro vezani na disciplino in ic prt med njimi in kJerikal-(: iavno nrerezan. Pod ufisom teea dejstva hitiio se-danfi ma"istratnl mosrote!, da še do-ršijo nekatere posle ter zaprcste na magistratu člrn jačje sledove svojega rj^iovnnja. Žunan dr. Perič je dane« še nn-'tiivu I. Na iiokrsjinski ti nravi, kjer pri-• aktijejo njegove deniisii«. se danes, kakor nam poročajo, osebno rd javil l^-evladnie pa mnenje, da br"z večine, ki bi no»Oa odarnvornost. župan n® more vo-liti nadalje občinskor, VJ je dela nezmožen, se razpusti. — Z mari*trata i« danes zaznamovati dr« karakteristična dogodka. Otipan " je. kakor nam po-očajo. odločil, da ne bo ppoštnval vladlne odredbe. ki priznava pritožbi proH nkintenhi ženilo reformne rimnaziie odložilno moč in pomeni v stvari sistiranj« dotične-.11 sklena rhčin«fcera sveta. Ukazal ie. da se šola dne (i. decembra hrez-poirolno ^"re. S tem ie izzval župan Jster konflikt z vlado. Morda i!če nri-da pade kot junak na črnih okopih. Razmere v mestni elektrarni so 'ončno soruvile tudi varnostno oblast 12 noge. Odrejena le s straH politične unrave obširna preiskava. V elektrnr-U so dosedai brez vake-rn ozira ua posledice, k! M uteen pamc-•n človek ustreči no more. Ko so ■ novali Zvezo dflovnesa litid^tva, so pa klerikalci — drugače govorili . .. cifs zgtala nad lažnivim pisanjem »Straže--, Češ, da redno laže v vsaki notici od prve do zadnje vrele In dela zato odgovorne SLS. občinske svetnike, dopisnika naj si bo tudi v duhovni obleki, pa imenuje lunipa. Prizadetega se je čutil navzoči dr. Jerovšek, ki Je odločno zanikal, da W on pisal tiste lažnive notlre. Bahun pa je krepko odgovarjal. Vmeiall so se 5e drugI SLS. svetniki ln prišlo Je do živahnega prerekanja. Poročila referentov. Poročevalec dr. Rotins predlaga povodom ii.deve odpuščenega mestnega uradnika Oarnknpfa, da sme odslej tudi obi. svetnik kot odvetnik zastopati občino, kar je umestno radi boljše informiranosti Za predlog ao glasovali tudi Inko zvanf neodvisni socijalisti (komunisti), proti pa socijalisti, ki so ogorčeni radi postopanja dr. Leskovarja. Glede razmerja med občino ln Olepševalnim društvom ugotavlja (»ročevalee, da je občina lastni-a vseh nepremičnin, zlasti parita, ki jih upravlja Olepševalno društvo. Z ladevo se bo še pečal obč. svet na seji, h kateri bo povabljen tudi zastopnik Olepševalnega društva. Obi. svet je nato rešil še nekaj vprašanj za sprejem v občinsko zve-zo. o katerih je poročni dr. Miilej, Po poročilu svetnika Tomnžiča eo bila odobrena neka popravila pri gledališču ter nt-bavke za ročna dela oa IL deški ljudski šoli. V kopališče ie postavljen obč. »vet-nik Rogllč za nadzornika. Javni seji je sledila tajna. ■vsled naraslih voda WB odrezani od komunikacije i mestom. Ker voda polagoma pada, so se poplavljene! začeli vračati v svoja bivališča. Poplava ob Skadrskem Jezeru. Ska-drsko jezero je poplavilo Zetsko dolino. Reka Bojana je prestopila bregove in zalila vse soocdnje vasi. Povodenj v Hercegovini. Iz Mostar-ja se brzojavno poroča: Reka Neretva je silno narasla in še neprenehoma narašča ter nosi s seboj debla in hlode, bajte in ko|>e sena. Kraji ob Neretvi južno od Mostarja se naliajajo v neposredni nevarnosti. savski oovodn'1 Politične iisležHe -f Klerikalni tigri gročo v vlado? Radikalsko »Vreme«, piše, da se v radikalnem klubu delalo kombinacije kako bi se klerikalne tigre dovedlo v vlado ter se jih tudi formalno vpreslo v samora-dlkalskl voz »Vreme« pravi, da ta nova kombinacija za pojačanie vladne večine sicer še nI zadoblla konkretne oblike, a da le vendarle značilno, da ona postojl. S klerikalnimi poslunci, da se vrSe razgovori o tel stvari, četudi neoflcljelni. Zagrebška »Kiječ» pripominja, da je značilno, da so se radikalci obrnili na klerikalce za pomoč. »Sedaj gre zato» — piše »Rljcč* — »bodo U klerikalci reševali radikale Iz zagate, kakor so oni z Radl-čem In radlčevcl ter z ostalimi iedera-llsti, pomagali, da so se radikali na vladi Instalirali ter na njej učvrstili. Vedeic-ino.» — Po naših Informacijah je klerl-kalno-radlkalsko barantanje v polnem tiru. Qre le za višino kupnine, ki bi jo SLS rada iztisnila za razne protizakonite svrhe. da bi njeni poslanci glasovali za proračun, ali pa njega sprejem vsaj resno ne ovirali. + Klerikalci v stiski. Kadar »Slove-nec>, »Domoljub« In drugi klerikalni listi kakor podivjani grizejo okoli sebe, je sigurno, da gre SLS slino slabo. Tako tudi zadnji čas, ko nI dneva, da bi »Slove-vec» ne vzbuial najnižjih Instinktov ljudstva proti nacijonainl misli, proti narodnemu ulcdlnjenju In proti državi. Še hujši so sedaj klerikalci v tem pogledu kakor so bili pred leti kot plačanci nemškega Dunaja. Kdo jih sedaj plačuje za Izdajalsko početje sc ne ve. Morda bi vede! g. Radič, njihov zaveznik, ki opravlja v tujini protldomovmske posle, kaj več povedati. Razume se, da pišeio klerikalci tako sramotno Izdajalsko samo zato, ker so te žc preobjedll zlate svobode v svoji lastni državi, katere rlkdar zaslužili niso In ie tud! vredni niso. Klerikalci mislijo, da bodo s psovanjem Srbov ln z ■J? Mladinska predstava v ljubljanskem opernem gledališču. V četrtek dne 6. decembra oli Ib. url »e vrši v ljubljanski operi mladinska predstava; poje so opora »Jauko ln Metka«. Vstopnice od danes naprej pri dnevoi gledališki blagajni. Znižane cene. Mariborsko gledališče priredi v četrtek dne 6. decembra premiero Tomove ljudsko igre v treh dejanjih »Magdalena«. Sokolstvo Bokol Ljubljana II. priredi v soboto 8. t. m. ob 10.30 v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki. 1884 Mariborski Sokol. Danes v sredo ob 14. se udeleži mariborski Sokol pogreba umrlega staroste 1'ragerskc-ga Sokola Lamberta Gerbiča. Člani se zberejo ob pol 14. v Narodnem domu. Bratje, ki imajo pelerino, v sokolskem kroju, ostali i društvenimi znaki. — Popoldanski nustop Miklavža za mladino radi tehničnih ovir izostane. Pač pa se bo vršil zvečer ob 20. Miklavžev večer za odrasle. — V soboto 8. t. m. se bo vršila akademija mariborskega Sokola v GOtzovi dvorani. Na aka- ramtn gotei. fti jnotocfKl dMt, proett zabava, pUis, Šaljiva pošta itd. Za dobra jodila in pijačo jo preskiMjeno. X Koleglalni večer društva «Pr»vpi ka» v sredo dne fi. decembra ob & ur: zvečer v restavraciji »Zvezda«. Og. čl;: ni so vabijo, da se aestauka mnogobro, no udoleže. X Dijaške goapodlnje v LJubljani Inta. jo redni mosečni Busunek dne 6. decem bra ob 4. uri popoldne pri Novem svetu. X Razpisana zdravniška mesta. Zdravstveni odsol: za Slovenijo razpisuje »luž be okrožnega zdravnika za zdravtfena okrožja Breg pri Ptuju, Šoštanj in Toplice pri Novem mestu ter službo šof-/dravnika za protituberkulozni dispanzer v Celju Int-resenti so opozarjajo m razpis v »Uradnem listu«. Sodišče CELJSKA POROTA. Celje. 4. deccmbrs. Z nožem v oko. V noči od 19. — 20. septembra je bflj zbrana večja družba pri beluiju koruze _ _ pri Tereziji Jasričevl v Plršcnbregu. Po dem ijl "nastopi tudi" Sokolu" Jurenlne s' Polnoč « Pitalo veselo In začeli so puškami lo P,csut'. V veseli družbi pa ie sitnari K lira Sokola I. na pomol! sta se te' nekoliko vinjeni Martin Zituik. Hi je uda-dni odzvala dva neimenovana darovalca * r^ko PUMSUrikc z zelo Častnimi prispevki: prvi 20,000 dinarjev, drugi 5000 Din. Da bi našla mnogo posnemaleev. Tretji »neimenovani* je podaril obveznice 7 odst. posojila no nom. 300 Din, čotrti »neimenovani* pa je daroval veliki kainen k zgradbi za 1000 dinarjev. Ob priliki predavanja «tiveznega poilstnroste br. E. Gangla pri Sokolu v Kočevju je tamkaj bilo nabranih 01 Din-Vsem darovalcem bratska hvala! Silno vode, ki se zbirajo skoro iz, ecle Slovenije v Savi. šo niso nehnle,.. . , , , ,. , „, povzročati r-oMav, kakor Jih že dolgo blatcn)=m z°pc* od,vr'"" ' , , y ,,, ' , _ . I '//\rn/icr tmlilcAd nn eunlA "91 uii7i'n/> r\i»11_ nI pomniti. Velika povodenj dere sedal fcSers&^sM c»fefe s Maribor, 4. decembra 19J3. župan poroča, da je sedaj izdelan proračun za elektrifikacijo magistratnlh ura-lov, ki bo stala 38.306 Din. Občin svetilki soglasno poobiaste župana, da to elektrifikacijo Izvede. Radi prošenj za ■"jžlčne podpore sklene obč. svet pred-scni 10.000 Din Dnevnemu zavetišču, 10.000 Din pa nai mestni sv«* razdeli med ostale otroške vrtce. Nemške pritožbe. — Klerikalci proti. Društvo hišnih posestnikov, kjer go-"podari nemški nacionaiec Julius Glascr, ■dbornik klerikalne obrtne zveze, (v odboru pa !e tudi poslanec In občinski svet-Franjo 2ebot) je tožilo občino pri pokrajinski upravi radi najetja 600.000 frankov posojila v svrho zidanja stanovanjskih hiš. Dotlčna vloga očita zlasti, da je občina že Itak prezadolžena ter ne prenese novega posoiila. Glaser se v vžucšenlh besedah spominja zlatih časov ored prevratom, ko so na mariborskem magistratu spali nemški očetje In pri tem pozabili kanaliziratl novo Smetanovo ulico s trlnadstropnlml hišami ter mislili na oogubne posledice, ki jih bo nosila občina pod težo 16 milijonov zlatih kron. ki so jih vrgli dr. Oroslovl pajdaši za ob- j čino v žrelo vojnega posojila. V plinarni i o Glaserjevi vzorniki uvedli rctortnl si- j •.tem, radi česar je morala občina kupovat! dolga leta drag Inozemski premog, v mestno električno omrežje so Instalirali ničvredne železne žice. katere mora sedanj! obč. svet nadomeščati z bakrenim!, stavbenemu gibanju so nasprotovali baš Glaserjevi somišljeniki takrat, o Je bilo zidanje še poceni. Občina pa ma dejansko ogromno premoženje siliti v vojašnicah, ki so Mle še leta 1920. Jenjene na 121 milijonov kron. Razen teza Ima občina mnogo stavbnega zemljišča In podjetij ter drugih vrednosti. Vojašnice je občina hotela prodati erarlu. pa tudi to stvar so name j« lansko pomlad nastonlla silna noVf)-'eni v A'vstriii. ie ponjava po-tovrila po Donn*.d navzdol minit Rrs-tislar-; P-;d?m"ešte, Novega Sada. in sicer precej poč,i "I. tako da jo v naši Vojvodini n?.ntopila na'mani teden dr.I poznejn nego v Avvtriji — in vrh tega v Voivodini riti ni bilo mnogo nadnor-malr.ih padavin. O potovanju savske povodni! nam poročila že Javljajo. V spodnjem toku Sava neprestano narašča in v Sr^mn se prebivalstvo pripravita na povodenj s tein. da odnaša na višje ležeSa. mesta svojo premičnine. * Pontonl lz Ptuja. Vsiod prošnje za- grebškega Župan* je predvčerajšnjim nrispela v 7atrrpb niionirska četa iz Ptuja z večjim številom pori t'm o v, k! se uporabljalo pri rešilni akcij! !n aa zornost volllcev od svoje zavožene politike, a se motijo. Nezadovoljstvo tned ljudstvom rapldno narašča ln le še malo Ob|avc X Seja naprednega političnega fn gospodarskega društva xa Sentpeterskl okraj se zaradi Miklavževega večora ne vrši danes, ampak tele jutri ob 8. uri zvečer v Bončnrevi gostilni. X Seja akcijskega odbora v korist veStfalsUih Slovencev bo danes v are do ob 8. uri tvečer v prostorih univerze. lldoležha za vse obvozna. X Sokol v Sliki priredi danes »Miklavžev večer« pri Valjave.u-Reinighaus. Prihod sv. Miklavža z veličastnim spremstvom. — Obdaritev. — Prosta zabava. — Ples. — Piičctek ob 20. uri. Vstopnina 8 Din, družina 12 Din. Mladina pod 18. leti le v spremstvu staršev. Darila so sprejemajo na dan prireditve od IC. ure daljo pri Valjaveu. X Sokol I. priredi danes »Miklavžev večer« na Tabom za mladino ob 6. uri popoldne, za odrasle pa ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni nobene. Darila je od- naj klerikalci nadaljujejo svojo doseda- dati v popoldanskih urah od 4. do 7. njo taktiko pa bodo tamkaj, kjer so bili j ure na Taboru. Prijatelji Sokolstva do-konccm svetovne vojr.e. Vse to vedd kle- jbrodošli. rlltalnl gospodie prav dobro In zato je! x Miklavžev večer Ima pevski zbor naravno, da Izgubljajo polagoma živce, j Zv^eze Jugoslov. žel. v četrtek dne 6. Včerajšnji »Slovenec si jc Izmislil cclo'. decembra v salonu gostilne pri »Levu« histerično fantazijo, da so s k. venski na- j „a Gosposvetski costi oh 7. uri zvečer, predni dnevniki postali glasila — L5ndcr Vstopnina prosta. Po obdaritvi prosta banke in da (očividno po želji francoskih , /abava ob petju in eviranju orkestra. — vclckapltalistov) zagovarjajo napredno nrrila nataično označena se sprejemajo koncentracijo ln pa kooperacijo z kali. radl- | Isti dan od 5. ure naprej v prireditvenim lokalu. Že!ezničar»ke rodbine in + Propadanje SLS. Pišejo nam: Vsi spoštovano občinstvo vabi k čim obil-starejši se spominjajo, kako je SLS po- \ ,iejM udeležbi — odbor, prej na težka mesta pošiljala najboljše! y Knjige kupuje Ljudska knjižnica v moči. Priznati je mora! vsak, da so mož-; Maribora, Narodni dom. je kakor Klun, Kalan, Žitnik. Povše, Sn- j x talec. (Narodna slavnost). Na praz steršlč, Laiiipc res nekaj znali, ob enem ; nik dno g. decembra iriredi »Podiužni- pa so se resno zanimali z bogato svojo izkušnja za svoje naloge. Da ne govorimo o Kreku, ki je imponiral v dunajskem parlamentu. Kdo pa dar.es zastopa SLS In s tem žallbug vse Slovence v Beogradu? Koga je SLS poslala v linančnl odsek? Ali je poslala može z globokim zna njem, velikim izkustvom? Ali je dala v najvažnejši odsek može, kojih avtoriteta imponira? Prvi matador SLS v Beogradu je znani 2ebot, ki ga mnogi njegovi »tanovski tovariši, naši kmečki fantje po izobrazbi prekašajo. On razsaja po finančnem odseku in ima velike »uspehe«. Velika slovenska kultura, ki zaničuje srbskega kmeta, je v tem moralno visoko stoječem možu poosebljena. Za n.llrn pa se potita dva druga strokovnjaka: posl. Vcscnlak In Pušenjak, ki sta znana po svoji nesposobnosti in malenkostnem znanju. Oba sta sprijena narodnjaka, ki radi svoje nezmožnosti nista mogla med naprednimi krogi naprej pa sta našla zavetišče pri SLS. Res žalostno z3 Slovence, da so naši Interesi v rokah takih ljudi. Dekadenca SLS jc evidentna. In taki politik! naj nas dostojno zastopajo? vega sina Vinka PšeniČnika, nato brata Autuna in kutičuo bratranca Ftancet; Antuna Pieničnlka ie 2itnikovo ravnanj, tako silno razburilo da je potegnil r.o? ter težko poškodoval Žitnika preko d--snega očesa, ki ga je Izgubil. Razprava It bila prelužena, ker se je Autun Pšcnlčtilk zagovarjal danes t silo. brunom ln bo treba zato zaslišali ie no> ve priče. Uboj v Senovem. Popoldne se |e zagovarjal 22 letni sam ski rudar v Senovem, Pire Franc radi uboja. Dne 30. septembra zvečer se Je naha. jala večja diužba v restavraciji v Senovem. Okoli 21. je prišlo pred restavracijo do pretepa ined Iv. Hlebcem, Karlom Sko beriietoiu. Al. Uoiioni, Fr. Plrcem In Iv, Petanom. Pri tej priliki ie Al, Uoh z no. žem lahko poškodoval Skobcrneta In Pfr-ca, Iv. Hlebec je pa z lato udaril liolu. da je nezavesten obležal na tleh. Ko ic tu videl njegov svak Labuliat, ki se « nahajal rickuj korakov od restavracije, Jr. oddal tri sticle v zrak. Nato pa je PL'-: zaklical: »Sedaj pa strelja na nas. glej, glej, bi nas še rad pobil! Cakai, ti bon že pomagal! Nato sta stekla Pire ln Pe-, tan za Labuharjcm, ki je zbežal pu cest Crez nekaj minut se je Pire vrnil v restavracijo ln iz Izpovedb raznih prič k posneti, da je »obštllial« Laboharja take, da je drugo jutro umrl Glasom zdravr! škega mnenja je dobil Labohar tri težk'. poškudbe na levi lopatici In na hrbtu. Vsled poškodbe na žili je nastopila smrt.. Pire je tekom zaslišanja odvračal krivdo na rudarja Laha, ki je baje pritekel Izza hiše in zabodel Jožefa Laboharja. Pu Iz-povedbl prič pa se Je nahajal Lah v kritičnem času v restavraciji. Porotnikom so bila stavljena tri glav« na vprašanja: glede uboja, težke telesne In lahke poškodbe. Ker so soglasno zanikali vprašanje o uboju ln soglasno potrdili vprašanje glede težke telesne poškodbe. le bi! Franc P!rc obsojen same na 10 mesecev težke leče. Gledališče Llubllanska drama. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: »Smrt majke Jugovlča«. A. Petek, 7.: »Kar hočete«. D. Sobota, 8.: »Danes bomo tlčl». Izv. Nedelja, 9. ob 15.: -Kar hočete«. Ljudska predstava*.. Ob ?0.: »Osma žena«. Izv. Pondeljek, 10.: »Osma žena«. B. Ljubljanska opera. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek. 6.: ob 16.: »Janko In Metka«; mladinska predstava. Petek, 7.: »Gosposvetskl sen«. B. Sobota, R.: »Mlgnon«. Lludska predstava. Nedelja 9.: »Gosposvetskl sen«. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 6.: »Magdalena«. D. Premijera.1 Celjsko gledališče. Petek, 7.: »Prlnček«. A. ca Jugoslovensko Matice Žalec in oko-lica» veliko narodno slavnost v Roble-kov! dvorani, kjer nastopijo: Litijsko dramatično društv i z enodejanko »Jo sensko eolrce«, Žalsko dramatično dru štvo z enodojanko »Mod ved« ter z me Sanim ln moškim zborom istega društva s koncertnim sporedom. V šotorih stre iejo domače narodne lame. Svira ciganska godba. X Jugoslov. Matica v Novem mestu priredi v petek dne 7. decembra ob 8. uri zvečer predavanje: Bosna in Hercegovina z mnogimi skioptičnimi slikami Predaval bo g. K Mahkota iz Ljubljano X Knjige Družbe sv. Mohorja so dospele v Ljubljauo. Vsak član naj pošlje pon.:e k pristojnemu župnijskemu po-verjeniitvu. X J. n. a. d »Jadran® v Ljubljani pri redi v četrtek dne 6. decembra ob 20. ur! v svoji čitalnici predavanje to tarifa St. Bajiča o političnih in socialnih osnovah '20. stoletja, IV. del. Udeležba za člane obvezna. X Društvo slušateljev Juridlčne fakultete v LJubljani naznanja, da so vrši II. veliki plos juristov dne 7. decembra v veliki dvorani hotela Union pod pokroviteljstvom gospe dr. Maiaronove in častnega damskega komiteja. Cisti dobiček je namonjoii društveni knjižnici. Začetek točno ob 8. uri. Vstop le proti vabilu. X Krajevna skupina Zagorje »Društva rudniških nameščencev« priredi v soboto dne 8. decembra v Sokolskem domu zabavni večor. Preskrbljeno jo v.a dobro postrežbo, predvseji pa za dobro s:odbo, saj svira muzlka Dravske dlv! zija. Vstopnina za osebo 10 Din. Začetek ob pol 8. ur!. Prireditev se vrši na iniciativo onih. ki Solijo, da Se obnovi starodavni rudarski običaj praznovanja sv. Barbare. — Srečno! X Klub koles. In motocikl. «I!|rIja» v Ljubljani prirodi po-odom proslave klu-desetletnici v soboto dne 8. decembra oh 19 uri veidto športno veso-lieo v dvorani Mestnega doma. Spored: mestno gospodarstvo itak večkrat revi- orevažani* onih tionlavllencev. ki bo I Nedelu. 0.: »Prlnček*. Iz* Nagovor, razdelitev daril zmagovalcem I štcdl s priznanjem. Božični ogledi Vzorna razstava modernega trgovca Iz kruničarske dolžnosti beležimo razstavo, katero je priredil o priliki bližajočih se »daritvenih* praznikov znani ljubljanski trgovec g. Kette na Aleksandrovi cesti. Drugod razpisujejo mestni sveti ia organizacije nagrade za najlepše Izložbe. Pri nas takšno plemenito tekmovanje žal še ni znano. Tembolj je treba pozdravit!, da se le naše! podjeten trgovec, ki je v svojih prostorih priredil razstavo svoje stroke z uprav umetniškim okusom. v Kettejevi trgovini te poseben plakat vatri na razstavo v I. nadstropju. Oreš gori ln — ostrmlš. Ne moremo se sicer spuščati v podrobnosti, nai navedemo samo, da i-1, razstavil v okusnih grupah nebroj najfi-J nejših kravat, košulj lastnega Izdelka Inl po naročilu, blagu in obliki prvovrstni^ za elegantno garderobo, pyjame prlžaste,, bele, zelene In raznuboine, svilene mara-J me, ovratnice, predmete za tennls, palice za na sprehod, potovalne kovčke iz usnja s popolno opremo, toaletne kovčke ctulie za manikuro, plaids, damske ročna torbice In moške pmtfelje v najflnelšl Izdelavi, thermos-steklenice, Ollctte (brivske aparate), svilen«; nogavice, razprše-valce parfuma In stotine drugih elegantnih darilnih predmetov. Vmes pa ie razvrščenih 40 kipov lz bronce (»Dama v kožuhu«. »The last troap«, »Borba« Itd.l vse Izdelki znanih Inozemskih salonski!: umetnikov (Bruno Zach, Glov. Bernlitl, J. Curts, Bever Itd.). V skladu s temi predmeti so tudi stenske tapete, rastlino, svetilke In vaze. — Izkratka, razstava sicer zasebna, vendar kaže toliko umetniškega okusa, pretenzlje, energije 1» verzlranosti, da bi storili greh, če bi It1 primerno ne omenili, čeprav nam jc iu da razstavljenih francoskih, čeških, angleških, švicarskih In avstrijskih Izdelkov še pr! nas večinoma ne Izdelujejo, nam jc tudi. da stanovanjska tesnoba zaenkrat tako omejuje slične poskuse. Kettejeva zasluga je takšna, da nehote gledaš, kle je napis, ki te vodi v čajno, kun certno In konvcrzacljsko dvorano. Potf pljenle, tudi to morda 5c kdaj pride. 'L-enkrat se ves ljubljanski elegantni sve tare na tesnem prostoru ln po pravici r- priloga „Jutruu it. 284, dne 8. decembra 1093. Politični odmevi K bolgarskim volitvam Tako sami nabolj pripravljajo Ua bolj3a-1 za seboj baje papežkcga nuncija v Bco-1 je ob tej priliki prejelo t »osti!* V boljše razumevanje sedanje politične situacije v Bolgarski prinašamo v sledečem Se nekaj podatkov k posameznim političnim strankam. Pred vsem je naglasiti, da je po ae sporočil, da ga je Izredni obfni zbor Glasbene Matico v Ljubljani imenoval svojim časinim članom in mu izročil diplomo, delo profesorja Santln. V imenu »Ljubljanskega Zvona-- stu zagovarjali stališče, naj delujo* io posamezni Savezl samostojno, v gotovih slučajih pa skupno. Hazvila so je ostra, mestoma buma debata, dn je pred-sodnik večkrat lo s težavo in neprestanim lavo. Najsmelejša Izjava gospe Zite r.vonenjem mogel pomiriti razburjene du- Parmske Jo pač trditev, da nc priznava sprememb, ki so nastale po svetovni vojni. Orof Degenield, učitelj Otona, poučuje madžarskega prestolonaslednika po stari geo grafiki kartL Po tej bo Zitln sin lahko tudi vladal — kadar bo Evropa snet takšna, kakor |e bila pted vojuo. Kulturni pregled Pevske slavnosti v Zagrebu Svetana proslava Eestdesetletnice cKolu> ln pevski kongres. hove. i'o hudem prerekanju se jo kouč. no sprejela resolucija, predlagana <4 srbskih in slovenskih delegatov Kt delegatov iz Zagre-, 6Vojim „.ornim predsednikom dr. Nova-štvo . Več nego polstoletja je pod ba, društvu iz Osijeka drugo na- Um M fc1„ j7r!1jnmo željo, da bi tudi najtežavnejšimi političnimi, kulturnimi in. grado in društvu tReljkovič> iz Vinkov- hrvnt5kl pev(.[ ];malu izprevidoli, da je socijalnimi razmerami delovalo za kultur-1 cev _tretjo nagrado. V drugi^ kategoriji p(1,no v g]tnpnemi složnem delu napredek mogof. Zvečer so nastopili na skupnem kon> cerlu pri tekmi odlikovani zbori tor sc prejeli častne nagrade, v prostorih cKoIn > pa se Jo vršila soareja. Slavnosti ob priliki OOIetnice iKolas se končane. Bile so lope, le žal, da so izzvo-nelc z disakordom. Politični momenti za. branjuješ, da bi brez vseh ovir stopila vsa jugosioveuska pevska društva v ca no-umetniško povzdigo svojega naroda. I moSkih zborov je prejelo društvo iz Knr-si je stavilo nalogo, služiti umetnosti ter Iovf< a ^etjo cGlasbeno društvo hitelek-je pomenilo v razvoju hrvatske pesmi to, f; ^grebn. Ženski zbor je tekmo- je pomenilo v razvoju hrvatske pesmi kar Glasbena Matica v Ljubljani ali Beograjsko pevsko društvo v Beogradu. Svetovna vojna je tudi prisilila, da ustavi svojo delovanje. Prevrat pa mu jo služil v preporod. Zadnja leta se jo cKo-lo> dvignilo na izredno umetniško vršino, kar smo imeli priliko spoznati na njegovih zmagovitih nastopih v Ljubljani, Beogradu in drugih večjih mestih naše države. «Kolo> je proslavilo Sestdcsetletnico svojega obstoja na svečan, pa tudi za razvoj našo kulture pomemben način. Na svojo slavnost jo povabilo vsa pevska val le . Prednašanjo Lhotkovega moškega zbora '2ab> (ženski zbor, dosedaj še nelz-! ;a rnpredel. in ,,,-ocvlt jugoslovanska vajan) Je bilo vreduo občudovanja. Tek- pesnu. Cpnjmo pa, da bodo v najbližji druStva Jugoslavijo. 2e v petek d,ie srbskim 1» je bila udeležba iz istih vzro 30. novembra so prihajali v Zagreb od- nemogoča. Vsekakor pa je bi a poslanci in pevci društev, da prisostvuje- ~ Prva v Basi državl ~ ze,° jo slavnostim, ki so se začele v soboto razveseljiv pojav. 1. decembra t. m. , dobrih zborovanj Ln materijelne težlfoče i ' ---- so bilo krive, da sc ni tekme udeležilo j več hrvatskih zborov. Slovenskim in! vačkih društnva» je za ta dan razpisal pevsko tekmo, katere naj bi se udeležilo čim največ zborov. Za izvajanjo jo bilo določenih Sest zborov (moških, ženskih .......... „.„„.. „„ ___________ __________-,,in mešanih). Tekmovala so društva v tako jim očita organ min. predsednika, dveh kategorijah ter so moral! peti po la> je briljlral; dirigenta gg. Josefovič in »Napram državi so seblčneil, zajedalcl, en določen tn en prostovoljno Izbran Smodek, oba kapelnika zagrebškega gle-napram Širšim vrstam prebivalstva pa pl- zbor. Člani jury so bili srbski in hrvatski dališča, sta so izkazala mojstra. 2ela sla Javke», ki mu sesajo kri in večajo bedo. I glasbeniki, izmed Slovencev g. skladatelj z zborom vred obilo polivalo in priznanja. v dvorani Glasbenega zavoda dobro obiskan slavnostni koncert tKoIa». Na vzporedu so bile najnovejšo jugoslovansko skladbe. Od Slovencev sta bila zastopana Lajovic in Kogoj. Pevski zbor =r stradajo in trpe pri težkem delu. Italijanska artilerija je v tem odseku pobila in ranila že obilo Rusov. Ljudje iz Kostkovega voda so nam njeli ruskega dezerterja, ki je hotel Mnuknitl mimo oporišča v Italijo, in ga prignali v Lasto. Bradatemu Rusn ponujam kruha. Potreben je jela in pijače. 'Kako se zoveS?» ga nagovarjam ruski. •Aleksei Matvejevlg Matjuhln.» «Odkod?» dz Avstrije.* Aleksej Mat vejo vie misli, da ga sprašujem, odkod prihaja, «Tz katere gubernije?* vcraSujem Nikolai ie pa dokaj bistrejsi, zato izročam njemti zavitek s skicami avstrijskih položajev nd Valparole do Arabbe. »To pošilja srbski oficir.* »Italijanom poveš, da. te pošilja Ivan Vidovič Pavlin.* »Povem točno tako, da me pošilja iz Avstrijo oficir, na5 prijatelj Ivan Vidovič Pavlin,* ponavlja Nikolaj. »Hvala vam, gospod, da vem, kdo jc nnš dobrotnik.* pravi Aleksej. »Ko se povrnem v Rusijo, povem ženi in svojemu Mihajlu, da mi jo dobrotnik Ivan Vidovič. Vsak dan so hočem spominjati Ivana Vidoviča.v Ob 10. uri zvečer odhaja Mlejnek z Ma.šičem in Milošem Šimičem krt eskorta obeli Rusov, kakor bi ju gnali v Contrin k majorju Bilimkn. Za Lasto zavijajo na levo na dno sotesk« in tam se razstajajo. Kskorta se vrača za dve uri, ko sta Rusa že davno mimo našega oporišča (koti 1516) pri soteski Ruaz in preko potoka Cordc vole pri Italijanih pod Omello. Tam molita zame in mojo oblielj, kakor tta svečano zatrjevala pri slovesu. Kako mi je lahko pri --rcu! Mlejnek ee smeje. Nikdar ga nisem še videl, da bi se bil tako smejal, kakor do vrnitvi ruske eskorte. »Wne"», fcofegfemo požrtvovalnega sodelavca, ki je po temeljitih pripravah prinesel opero dovršeno na Študirano na oder; ta pa ji je O. Sest vdihnil kolikor motno mnogo življenja ter ji poskrbel sijajno opremo, kakršna izvirna opera Se ti! doživela na našem odra. Končno je t išel avtor v solistih, zbora in orkesttu unaško vojsko, ki mu je priborila zmago. Ves »til opere je modern, tvagneri-•luski. Pronontirano melodlka ne javlja ls v zborih, posebno spočetka IL dej. v ■boru, kl obseza hkratu edini motiv, ki ■e res naroden. V ostalem je operni značaj mednaroden. Mešanje instrumentov ,"« zelo spretno ln efektno, kovinska pihala so uporabljana premočno in ivSni orkester včasih prepolno, tako da zatira '•elo mogočni Botettov glas. Solisti 40 ■rneli torej težke nalog«. Večji pevski partiji sta le dve: Dušan Tri Bernard. Dušana jo kreiral gospod R e t e 11 o idealno in krasno v »takom pogledu. čemu pa hodi »slovenski duh» v nekaki klatičnl tuniki z Merkurjevimi perotnicaml na — glavi, na razumemo. Bernardovo, tenorsko težko in zelo vi-roko pisano, zato naporno partijo je Izdajal Junaški peveo g. Sovvilskl z imponujočo lahkoto ter co js Izkazal zopet tudi izvrstnega igralca. Zasluti popolno priznanje. Prav dober je bil g. dr. Rigo kol Vojmir, ki je evojo neznatno partijo dvignil do najboljšo veljave. V Igralskem oziru pa je dosledno vedno mrafbn in-t.igant, kar JTejmir nikakor ni. (i. Tugelj kot kralj Otokar je suh, dolg starec docela apatične nature, torej popolno nasprotje historičnega prvft-53, Soškega kralja. V pevskem ozira je epizodist kakor kmetija, ki sta ju n« Gosposvetskem polju prav dobro pred-ttjvljais. gg. Debevee in Banovee. ienske partij? so štiri, dvo materi in dve hčeri, a vse majhne. Ga. K e w i c t e-•fi je znala Margareto z živo igro, izrazito mimiko in ortrudsko agilno in-uigantostjo dvigniti in ves čas oživljati reeno. Visoko mezzo-soprantko partijo je cbsolvlrala in izgledala prav lepo. Pasivno Juto je podala ga. Letat, d o w s k a docela po predpisu, tiho, pla-V.o, simpatično. Toaleta pa bi ji bila pri--.leraa svetlejša, morda bela. Igralsko in zunauje prav dobra mat! in ■ ntrigantska grofica je bila ga. B o r o -a. Svojo obtočno avijo je zapela učin--jvito. Njen veliki materija! pa ne more gretL Ga. Smelenska jo kot kne-•pnja-mati dobro izgledala, a kot pevka 1« statirala. Zbor je bi! točen in dosti živahen; fiikester, daei ehb v godalih, je bil do-išon. Vsi prvi solisti eo bili odlikovani i- ovetjeru, avtor Sarin pa. je bil pozvan neštetokrat na oder. Posebno priznanje ;T9 g. Stružnem u, ki jo -mslikal za-• imive historične dekoracije. karte, začetkom tretje ffTVe. Tudi ro|»- ški orkester zasluži za svoje dovršeno, nežno ln poglobljeno igranje odkrilo pohvalo. Skratka, cela uprizoritev je bila tako odlična, da je lahko mariborsko gledališče nanjo ponosno. Upamo, da bo uprava ta svoj uspeh primerno Izkoristila in g. ministra pronvoto ot>o»ori!a cn to, da js slovensko gledališče Mariboru krvavo po;rebno in da z miloščino 200 tisoč Din ni mogočo ustvarjati takšnih kulturnih vrednot, kot jih zahteva pozicija obmejnega in nacionalno ogroženega Maribora — in tudi državni interes. — Dr. Ciril Kraševeci Marijouctno gledališče v Ljubljani. »Skrivnostno zrca!o», nedeljska repriza. Kdor prido ob nedeljah v Mestni dom, kjer kraljuje med svojimi lutkami naš zaslužni slikar Milan Klomenčič, so mora vprašati, kaj je delala naša zaspana Ljubljana poprej, dokler ni imela tega dragocenega gledališča za doco in odrasle. Dano* vidiš ob nedeljah v mari-jonotnem gledališču pestro in pisano dražbo: otroke z mamicami ln služkinjami, starčke, študente, vajence in vojaka. Vse to hodi glodat lutke iz srčne potrebe. In oče ln varuh naših lutk ne ukan! nikogar. Za zabava in smeh skrbi Gašperček, prijatelj življenja in iidane volja, tepee in prebrisanec — kakor na-r.ose priložnost in potreba. Prisostvovati takim predstavam v marijonotnein gledališču je pravi, pravoati užitek. Kretnje in govor lutk so tako v soglasju, da ti boljšega skoraj želeti ne moreš. To Jo prisrčno življenje ene družin«, v ka-taro vedno nanovo sili vsak, ki jo je vide! lo enkrat. Kaj bi popisoval, kako je tam, ko jo mogoče dati samo en nasvet: VL'ikdo pojdi v Mestni dom satnl Co pojdeš enkrat, pojdeS desetkrat in večkrat — do konca sezone boš tam pri sleherni predstavi. Konccrt basista Julija Betetta v Zagrebu. Član ljubljanske opere g. Julij Betotto priredi dane« v srodo zvečer v prostorih zagrebškega »Glasbenega zavoda« koncert, katerega izkupiček se razdeli med bedne poplavljence v zagrebški okolici. Ne dvomimo, da bosta oba motiva, Betettov krasen bas In do-brotvorna svrha, privabila v koncertno flvsriao mnogo zagranSke pohllka, kf DO umela ceniti Betettova umetniške sposobnosti in njegovo srčno plemenitost. Jubilej dirigenta Stuie Binlčkega. Zborovodja beograjtskoga pevskega diu-Stva »Stankovid* g. Staki Binički praznuje prihodnjo leto, fobiuarja meseca, 25-letnico svojega glacbonega dolovanja. Ta jubilej proslavijo v Beogradu na posebno svečan način. Pavel »Stanko vlča» prirede koncert, na katerem se bodo izvajale izključno kompozicije Uinlčkega, obenem pa bo slavnostna predstava v gledališču, s katero hočejo Beograjčani javno pokazati tvojo vnemo ta marljivega in zaslužnega glatbenaga delavca Biuičkega. VlJolinskl vlrtuoz Vaša Prihoda v Zagrebu. Dne 28. noveuiora je koneorti-ra| v Zagrebu češki vijolinski vlrtuoz Vaša Pfihoda, katerega zaradi njogove čudovite tehnične dovršenosti nekateri povzdigujejo celo nad najslavnojšega vi-jolinista našega časa, Jana Kubelika. Pfihodn je kot vijoliuist fenomenulen pojav. Njegova tehnika je brez primere; z njo se druži mehko ui toplo slovansko čustvo, s katorim ume poslušalstvo j fatcimrati kndnr svira. Na zagrebškem j koncertu je Pfihoda izvajal skladbe C. i Francka, Suka, Paganinija, Kreislerja. Provatnikova in drugih. Dosegel j« pi-vovrsten uspeh, ki ga jo tako navdušil za Zagrebčane, da se je odločil prirediti še eno koncertno produkcijo s sprem Ijevanjem celokupnega orkestra »Zagre-bačka Filharmonije*. Spored koncerta na korist Dečjoga in materinskega doma kraljic« Marija v Ljubljani, katerega izvajata operni baritonist dr. Aleksander Rlgo in konser-vatorijski prof. Janko Ravnik: t.) a) Adamič: Nocoj je pa svetla noč, b) Ravnik: Vasovalec, c) Skerjanc: Vizija, č) Lajovic: Svetla noč, d) Lajovic: Pesem starca. 8.) a) Brahms: Sam na polju, b) Mahler: Odmrl sem za svet, e) Lftwe: Pevec Tom, č) Sehubert: Atlas, d) VVolf: Lovec podgan. S.) a) Strauss: Ljubezen svojo nosim, b) Frank: Nokturno, c) De-busuv: Mandolina, č) Mussorgski: It plesov smrti: a) Podoknica, b) Vojvoda. — Vstopnice so v predprodajl ▼ Matični knjigami. Gospodarstvo Športni vestnik „La Eoheme" v Mariboru Maribor, 1. deccmbra. Premiera «La Bohotne«, katero .je norizerilo mariborsko gledališče dne 20. novembri z nepričakovano braviiro in dovršenostjo, pomeni za razvoj našega gledališča mogočen in epohalen plus. S to uprizoritvijo se je povzpelo naie gle ra!iWe od bonitete piovincialnega odra 1 o eminentno umetniške ustanove. Ope-' 1 v bila do najmanjše podrobnosti to-r Leljito pripravljena in e.aštudirana. Vsi. od dirigenta, solistov, zbora in orkestra, do zadnjega statista, vsi se se vživeli in poglobili v divni in divji mieterij bohem rkega življenja. S Puceinija vrednim tem j jramentom so se razvijale z globoko i iriko prežete slike in prizori ter rastli iu če družili v čarobno celoto «La Bo-!ieme». Oder in orkester sta bila na svojem mestu in sta očarala in privezala v =0 publiko. Nisem doživel zlepa v gle-ilalitč.u tako intenzivne spojitve Mtvar-jajočih in vživajočih. Na prvem mestu je zasluga g. dirigen-fa, ravnatelja, režiserja in bogzna kaj g. Mltroviča. Njejovo 2e/.lo ia otvar-ji!o globine du«. spajalo niti življenja in vodilo usodo ljudi; igralce* ni bilo. Indi pri posameznih vlogah jmo za p v stili hotenje vetvaritve najboljše. Mimi re. Mitrovičove je bila muzikalno ln dramatično izbori a,. Nežna in ijubezni-l'Olna, kakor jo je sanjal Puccini. V g. Skrivanidu je dobila vrednega Rodolfa, ki ji je bil kot igralec in pevee verno ob strani. Ugajata nam motto njegove i?r« in gias. posebno v nižjih legah. Višina je š« neoglajena in potrebuje vaje. Vseskozi odlična je bila gdč. Vladimi--ovna kot Musetta. Ima simpatično tim-hriraR, prožen in izšolan glas in lahko, fcigurno igro. Veselo nas je preseneti! g. Govorov, ki mu priznamo v vlogi Marcella znaten in pohvalen napredek. BoijS peveo kot igralec bo moral po-svetiti znaten de! svoje vztrajnosti, mimiki in dramatiki. Zato bi mu svetovali sodelovanje t drami. Ciiaunard g. Ur-^alika ja bil kreacija vsestransko ruti-'uranega pevca in igralca. O. Stagljar y) kljub svoji mladosti nudil dobrega • milina. Z resnostjo in primerno poglobitvijo v petje In igro pridobi lahko s čajiom svojemu markantnemu banu najboljše imo. Od manjšin, bolj dramatično kot pevsko podčrtanih vlog naj omardm i't> Bcaolta g. Rasliergerja in Alcindora g. Skrbinška, ki tta bila vseskozi na fcojem mestu. Zbor je bil dobro naltudiran In zaslu Si Se posebno zsh»jln, »*j obstoja Iz ■amih diletantov. K'.jub temu je bil ►bor vseskozi siguren, njegovi vpa di so bili točni, ritmika in intonaciia previsni. Odličen le bil ženski zbor nile- Zimska olimpijada v Ckamonhni Leto 1024. je zopet leto olimpijada, osme olimpijada. Hitro so potekla S leta od zadnje olimpijade v Autverpenu, za nas Jugoslovane še prehitro. Se se, lali-bog, pretežna večina našega naroda ua zavoda velikega pomena športa ta zdravje, razvoj in življenjski boj vsakega naroda. Na to kaže tudi to, da naša vlada ne najde malega fonda, male podpore. ki lii jo naklonila našemu olimpijskemu odboru kot materijelno pomoč za udeležbo ca olimpijadi. Tudi tu nas Cehi daleko prekašajo. Prvi del olimpijade bo tvorilo tekmovanje v zimskih eportih. Za torišče so si izbrali Francozi, ki prirede osmo olimpijado Ckamoni* pod Mont-Blaneom, znano zimsko eportno središče Fianeija. —■ Te r.iniskosportne igre organiziia pod pokroviteljstvom internacionalnega olimpijskega komiteja francoski olimpijski komite v zvezi t francoskim zimskospoit-nim savezom in francoskim alpinskim klubom. Internacionalni olimpijski komite tvorijo zastopniki 48 držav, med katerimi pa ni Avstrije ter Nemčijo. Jugoslavijo zastopata puk. 3. V. Djukič ter prof. Bučar iz Zagreba. Predsednik tega komiteja je znani baron Pierre de Cou-bertin. Zimska olimpijada se bo vršila pod pokroviteljstvom predsednika republike Milleranda v dnevih 25. januarja do 5. februarja 1924. V eksckutivneiu komiteju za smučarske tekme sta tudi gospoda Dalbanne in dr. P. Minello, znana že našim udeloženeem lanskih internacionalnih tekem na Ccškein. Panog«, v katerih se bo tekmovalo so: drsanje, in sicer teki na G00 m, 1500 m, 5000 m ter 10.000 m, umetno drsanje za gospode, za dame in za pare; smučanje, in sicer teki na 50 km ter 18 km, skoki in kombinirano tekmovanje, obateječ« iz uika na 18 l:m ter skokov; vojaško tekmovanje na smučeh v opremi na 20 do 30 km; bock.ey na ledu; curling ter bobs-ldgb. £5. januarja ee vrši ceromonijelna otvoritev tekmovanj. — 26. in 27. januarja teki na 500 m, 5000 m, 1500 m, 10.000 m ter curling na ledu. —- 28. januarja dum-sko umotno drsanje, curling ter hockey na ledu. — 29. januarja vojaško tekmovanje na smučeh, ourllng, hockey ter moško umetno drsanje. — 80. januarja curling in hockey. — 81. januarja tekma na smučeh na 50 km, hockcy, curling tor umetno drsanje parov. — 1. februarja hockev in curling. — 2. februarja smuška tekma na 18 km, bobsloigh. — 3. februarja bobsloigh. — 4. februarja skoki na smučeh. — 8. februarja razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Teki na lodu -a vrše na zaključeni tekmovalni progi, dolgi 400 m t dvema tavojema, kojih radij znaša 25 m. Smuška skakalnica dovoljuje skoke do 70 m. Tudi Jugoslavija, ki j« zastopana v olimpijskem komiteju 'n članica mednarodne smuJke zveze, je povabljena na zimsko olimpijado. Jugoslovanski timsko-sportri savez to vprašanjo resno pretuo-trlva Ir. uvodataS ».a volikaea nomaua udeležbe naAe države na mednarodnem tekmovanju, bo tudi poslal par najboljAih svojih tekmovalcev v Ch.imotii*. rteveda mu dela pri t«in msterijelna stran tega podjetja precej skrbi, kor se pri nas za »poit še precej mačehovsko skrbi. Dubola j« tu šo plast ledu, pa tudi to bodo naši spoitaši prebili in to 1 vztrajnim izvajanjem in propagiranjem športa ter tudi na ta način pripomogli naši državi do ugleda in upoštevanja v inozumatvu. Prosvetno delcvanle športnih dru štev. Kakor poročajo listi, bodo zagreb-, ški spurtul klubi v zimski sezoni pričeli delovati tudi na prosvetnem polju. Hašk Jc otvoril tečaj za angleški, Grafika pa za francoski jezik. Gradjanski jc ustanovil lastno umetniško-pov sko sekcijo. Dobro bi bilo, da bi tudi sluvenski klubi sledili temu vzgledu. Grudjunski ne odide v Turčijo. Pogajanja za potovanje Gradjanskega v Carigrad so se razbila /aradi velikih finančnih težkoč. Sedaj vodi naš državni prvak pogajanja za dve tekmi, ki bi iili 8. I11 9. decembra igral na Sušaku proti tamošnji Viktoriji in na Roki proti reškemu prvaku Olympijl. Zanimivo je, da ic bil Gradjanski pri svojem zadnjem gostovanju na Reki proti sušaškJ Viktoriji premagan s 0 : 3. Stanle dunajskega nogometnega prvenstvu je po nedeljskih tekmah nastopno: 1. Amatcure 16, 2. Sinimerlng Id, 3. Rapid 16, 4. Sportklub 14. 5. Hakoah 14, 6. V Ion na II, 7. Wackcr K, 8. Slovan 'J, 9. Admira 8, 10. Hcrtha 7, 11. \VAF. 5, 12. Ostmark 1. Reprezentančni moštvi Danske in Norveške sc ti .pot ne udeležita nogometnih tekem na olimpijadi leta 1924. V incd narodnih nogometnih krogih se je sprejela ta vest z obžalovanjem, kor sta obe moštvi pri zadnji olimpijadi zelo častno zastopali nogometno umetnost svojih držav. Amerika na olimpijadi Zedlnjene države odpošljejo prihodnje leto na olimpijado v Pariz 325 oseb (atletov, lunkcl-jonarjev In trenerjev). Stroški so prora-čuulenl na 350.000 dolarjev. To velikansko vsoto nameravajo dobiti z javno sub-skrlpcijo- Nov svetovni rekord v plavanju dam. Pri damskih plavalnih tekmah v fcionolu-hi je gdč. Edesle z 1:12.4 postavila nov rekord v damskem plavanju na 100 m, prosti stil. Dosedanji svetovni rekord na tej progi |c imela gdč. Blelbtrcu z 1:13.6. Klub kolcsailcv tn motoriklistov 'Ilirija' v Ljubljani vabi vse ljubljanske ter zunanje športne klube In organizacije, da se udeleže po deputacijah ah zastopnikih slavnostne seje ob priliki proslave 10-let-nlce klubovoga obstuja, ki se vrši 8. t. m. ob 10-50 v stcbrnl dvorani hotela Union. Občni zbor liublj. podružnice Kmetijske družbe Včeraj zvečer sa je vršil v piostoih Kmetijska družbe občni zbor ljubljanske podružnice Kmetijske družbe. Zborovanje jo otvoril predsednik kmetijski svetnik Viljom Rohrmann, ki je med drugim omenil, da so vrši občni zbor te drugič, ker je bil prvič neaklcočm. Ljubljanska podružnica se je ustanovila meseca aprila lanskega leta in šteje 2S0 članov. Po številu fclanov Ima pravico voliti 7 delegatov za glavno skupščino Kmetijske družbo. Delegate volijo lo pravi člani, ki plačujejo kakrinoko.i tein-ljarino. Predsednik omenja dalje, Ja ima podružnica mnogo manj dela, odkar so je ustanovilo Vrtnarsko in sadjarsko dru-itvo. Podružnica Ljubljana deluje v tesni zvezi e Kmetijsko družbo. Oiede slednje pravi, da se nahaja »ed-ij v filobra-nu zaradi nepravilnega postonanja podpredsednika prof. Jarca, ki je pr«"7.il po smrti predsednika Pirca predsedniške posle- Občni zbor Knietij5 — 67, 25 odst kasa, 2 va?t ua 250. Oves baškl, Subotica, dupllk.it kaši, 5 vagonov 220. Turščica: za marc-april, dupil-kat kasa, 18 vagonov 210 — 225; 100 odst. kasa. 4 vagoni "2 J, duplikat kasa, I vagon 215: marc-april, 100 odst. kasa, 4 vagoni 230; tnarc-april, 5 vagonov 230; stara, 1 vagon 235; Bosanski l3rod, 10 vagonov 245; banatska, 3 \a?oni 207 — 250; banatska, Zcnta, duplikat kasa, I vagon 210. Tiiol: beli, baški, 1 vagon 550 Moka: baza «6», 4 vagoni 310 — 325. Tcndenca nekoliko slabša. Celjski trg (1. t. m.) Govedina: v mesnicah I. 25 II. 22, na trgu I. 22.50, II. 17.50. Telctlna: I. 35, 11. 30. Svinjina: I. 35, II. 30, slanina I. 43, II. 40, mast domača 44, ameriška 39, šunka 55. Divjačina: zajec 60, srna 25. Mleko 3.75, maslo surovo 55, čajno 75, Jajce 2.50. Sadje: jabolka 4 — 6, hruške 6 — 8. kostanj 2.5. Spcccrljsko blago: kava Portorlko 56 — 68, Santos 44 — 50, Rlo 40, sladkor v kristalu 20, v kockati 22, rlž I. II, II. 8-50 — 10, olje namizno 32, bučno 40. Moka: «00, ln «0» 6, -2» 5.70, «4» 5.30, turščič-na 3.20 — 3.40 (na drobno po 20 par več) 2ito: pšenica 355 — 365, rž 300, Ječmen, oves, turščica 280 — 300, fižol 500 — 600, grah 15«). Krompir 1 — 1.25, zelje 1. Cene stalne. Dobave Dobava smolnatih bakelj. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 20. L m. tretja ofertalna licitacija glede dobave 3800 smolnatih bakelj. Dobava pllnovega olja. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 20 t. m. ofertalna licitacija glede dobave 400 ton pllnovega olja. Dobava barv In drugega materiala za kcnservlrnnje železnih In lesenih konstrukclL Pri odeleniu za mornarico — Pogoji posojila v Franciji Prelil teden je bil razdeljen poslancem pred-log takona o posojilu 8O0 milijonov francoskih frankov, ki ga je dovolila francoska vlada t rokom 10 let, petod-stotmmi letnimi obrestmi in kurtotn s! pari. Po-cjilo bi se uporabilo ta državne nabavo t Franciji. Garancije ln drogi podrobni pogoji tega posojila se txy-do določili sporazumno s francosko v!a» do potom rešenja ministrskega sveta Istotako bo določil ministrski svet tiste nabavk. V tekstu tega lakonskega predloga jo tudi pismo finančnega ministre predsedniki, narodne skupVSine. V ter. pismu Itjavlja finančni minister med dra gim, da se bo s tem denarjem nabavil material, ki je že gotov v francoskih državnih skladiščih, in material, kl sebo šele naročil pri francoskih industrijcih Cela vsota posojila s« nam bo »tavfla na razpolago tekom 8 let po 100 milijo 110» francoskih frankov letno. Posojil« j« dovolila fiaucoska vlada lz sredote-glavne blagajn«. = Prva carinska konferenca v Celjo se j« vršila dne 88. novembra v mal! dvorani Narodnega loma ob precejlnji udoležbi interesentov. Otvoril jo j* upravnik carinarnic« g. Kladnik, ki y. [»ozdravil navzoče in prečital tozadevno naredbo Generalna direkcije carin gleds namena in pravil konferenca. Prvi m je oglasil k besodi g. Stermeeki. vele trgovce v Celju, ki je iziažal zadovoljstvo gospodarskih krogov nad ustanovitvijo carinskih konferenc, na knteril jim bo dana možnost stopiti v neposredni stik s carinsko upravo in predložiti svoje žolje. O njegovih predlogih, kakor tudi predlogih carin&kegi posrednika? Zvonimira MUhlsteiua in raivoju konference bomo še poi očali. = Priprave za sklenitev trgovinski pogodbe s Češkoslovaško. Da bi ee zbralo čim več gradiva ta sklenitev trgovinske pogodbo s Češkoslovaško, je češko slovaško poslaništvo v Boojrradu potla-lo na vse zbornice poziv, v kalerom p:o si ta zbiranje podatkov, ki so neobhodno potrebni za sklonitev dobre in traja« trgovinske pogodbe. = Pivovarna Union zopet pod sekve-strom. Kakoi nam poročajo it Beograda jo vlada t ozirom ia dejstvo, da je Jadranska banka prodala večino delnio pivovarn« Union Nemcem ter se torej to podjetje nahaja zopet v tujih rokah, nad pivovarn« proglasila sakvester. Za komisarja je imenovan g. Ante Beg. — Uvoz moke iz Inozemstva. It Beograda poročajo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo prodložilo ministrskemu svetu predstavko, v kateri »ht*-va, da se ukin« odredba o svobodnem uvozu moke veeh vrst iz inozemstva. = Likvidacija Avstro-ogrske banke. Ker imajo mnogi državljani Jugoslavije terjatve pri bivši Av-etro-ogrski banki, W je v likvidaciji, poziva Finančno ministr. strvo vse take državljane, da 11ajd.1lje do dne 10. decembra dopošljejo finančnemu ministrstvu podatke, po katerih uiems-ljujejo svoje terjatve. rs Prijava vžigalic Inozemskega tovora. Uprava državnih monopolov >5 pozvala prodajalce tobaka, da naj do dr« 81. decembra prodajo ali prijavijo v« vžigalice, ki so inozemskega Izvora. Ne-prijavljono blago se bo po tem roku zaplenilo in bo prodajalec kazrovau. — Vagoni za govejo živino In svinja Iz Beograda javljajo, da je vlada prejela od Madžarske veliko število vagono-' t.a transport goveje živine v zaklanem in tivem fctanju, kakor tudi 180 vagonov za transport svinj v zaklanem stanju. rs Prodaja tobaka v češkoslovaška Te dni odpotuje iz Beograda komisij« našo uprave monopolov v Prago, kjer so bo s čoškoslovaško režijsko direkcijo pogajala o prodaji našega tobaka. rr Podržavljenje proge Ousti nad La-bcm — Tepllce v Češkoslovaški. Iz Pra S« poročajo, da je češkoslovaška državi dobila večino delnic lelizniške progt Ousti nad Labein — Tepliee v svoj' roke. Prihodnja genoralna skupščina !•"-sklenila likvidiudio dni-i je derofia vela izbrala za svojo pot. Iz dolinice drl Glcno, kjer je bilo napravljeno umetno jezero za nabiranjo narasle vode. je vodn pribobnela v n.i-selbino Dezzo, od tam pa j« hruni"l.i ilalje. Dosogla je ponnkrnl vifino 200 metrov. Ves ta ogromni rezervoar ss je končno izlil po nižini, na kateri sinje vasi Darfo. Coma in dnini kniji. Po sodbi tehničnih strokovnjakov In inženjerjev je bilo deroče vode. kl Je |x»gubonosno drla z gor v dolin«, za osem milijonov kubičnih m rt rov. Razume se. da so se tej silni množini vode morali udati vsi umetni nasipi, ki so Milili maihno jezero filene. Hudournik je nosil s seboj blato. gni5č in hlode ter je kakor bi trenil zasul naselbine. TvorniSke napravo, elektrarne. biSe, cerkve z zvoniki, pokopališča, njive, polja in gozdovi so izgi- niti kakor da jib nikoli nI bilo. Oz j pokrajino Je legla smrt, ki je (»ubirala ' žrtve v trumah. Le majhnemu odstotku prebivalstva se je posrečilo rešiti si življenje. Večinoma so bili to oni; ljudje lz naselbin ob robu doline, ki jih tok hudournika ni mogel zajeti. število žrtev še danes ni dognann. Gotovo Je samo to, da je vsled sil« hudournika poginilo mnogo sto ljudi, kakor se porpča, blizu t i s o iS! Kar jih je ostalo, so z malimi izjemami poškodovani in ležiio v bolnicah. Ponesrečencem je prišlo na pomoS vojaštvo, gasilstvo, (afistovska milica, pl-jonirske čete, (laile zdravniki in bolničarke. Napravljeni so bili povsod zasilni lazareti. v katerih zdihujejo žalostno preostali. Težko prizadete kraje je etiUkal tudi laški kralj, kar je na ljudstvo vplivalo tolažilno in pomirjevalno. Vlada v Rimu je storila mnogo, da se položaj preostalih čim bolj olajša In posledice nesreče omilijo. V Bergamo neprestano doba ia jo rešilni vlaki z osebjem in potrebnimi sredstvi. Vojaštvo zbira trupli> utopljencev, ki jib pokopavajo v skupnih grobovih. V vsej Italiji so uvedene velike zbirke. Tafnost beograjskega hotela se odkriva Preiskava o zločinu francoskega kapitana Carliera, kl je polagoma zastrupljal in končno do smrti obatrelil švicarskega trgovca Isellija v boograjskem Palače-hotelu, v sobi št 48, je bila zelo dolgotrajna. Konture, ki dado slutiti pravi vziok umora, pa so sedaj le vidne. Tekom 10 dni začne proti Carlieru sodna obravnava. Zaradi nje je prišel v Beo terad brat pokojnega Isellija. Beograjskim novinarjem Je da' to-'e pomembno Izjavo: Mislim, da ni ve« tumnje, kdo je umoril mojega brata. NaJnjrnbneJSe na celi st vari pa Je, da sta bila Carlier ln moj brat tako dobra prijatelja, da mu je brat podaril celo avtomobil ln hi»o ter ga Je h .»tel uvesti v naše podjetje kot družabnika. Govori ie, da je kapitan umoril mojega brata, ker j« bil ta baje vohun. To J« neutemeljene domneva. Poudarjam da je bil moj brat vitez častne legije in tako deher Francoz, da bi se sam ugonobil, če bi vedel, da bo s tem koristil Franciji Carlier se j« sestal z mojim bratom pod pruvezo, da mu bo pomagal rešiti neko trgovsko oulnvo. Potrebovali smo namreč do»oljenje za iz*os orehovega lefa iz Francije. Ca^l*" ja mojemu bratu ob-.jubil. Ia mn d«bi to dovoljouje v Beogradu. Zaradi tega je m«) brat prišel v beogiad. Seveda ni slutil, kaj ga uun čaka. Nifi ne dvomim, da je ▼ igri tudi žena niojags br«ta. Mogoče, d* s« je Carlier baš zaradi nje poMutd obrekovanja, da js moj brat za Frtnnijo ops.«on in da ga je treba od^tiaol'1. Toda če omenjam ?eno pokrjne^a brala, » 4» ne obtožujem, da ie ime'a pr«p^v«dine sveža s francoskim kapitanom. Trej bi verjel, da žena moje?« brsta Carlieru ni bila prav nič naklonjena, čfprav jn jo on zasledoval. Podoba pa je, da je Carlier hotel pridobiti Jeano zase v vdavakem stanu. Za Življenja mojega brata se mu to ne bi posrečilo. Sum, da Je Carlier povzroči smrt mojega brata, vzbuja tudi dejstvo, ds si je izbral za kraj sestanka Beograd. Računal je pri tem nodvomno s tem, da je balkanska policija prepovrina in premalo navihana, da bi mogla odkriti njegov zamotan zločin. Poleg tega se je gotovo zanašal tudi na francoska čustva srbskega naroda, In je menil, da bo na račun tega razpoloženja lahko počenjal ksr se mu bo zljubilo. Hvala Bogu, da se je zmotili X Volilni boj na Angleškem. Najznačilnejše za sedanjo volilno agitacijo na Angleškem je uporabljanje mikrofonov in telefonskih ojačevalcev. Z njihovo pomočjo Je bilo političnim voditeljem omogočeno, da so lahko napravili svoje govore In razlage dostopne daleko večjemu številu poslušalcev nego kadarkoli poprej. Prvi |e uporabil te telefonske ojačevalce Baldwln pri svojem plymouth-skem govoru. Pretekli teden Je govoril zopet neposredno k 3000 poslušalcem In s pomočjo ojačevalcev k drugim i000, kl so bili zbrani v drugem lokalu. Podobno jc tudi Lloyd Ocorge, kl je uporabljal v veliki meri mikrofone žc pri svojem ameriškem potovanju, s pomočjo teh govoril v soboto v Carnirvonu pred 8000 poslu-šalcL Pri tem varuje svoj glas in mu nI ticba preglasno govoriti, kajti omenjeni aparati ra^uesejo njegove besede v zadnje kote zboiovallšča. X Bogatin Rotschtld — zbiralo« bolh. Nejavno je umrl Nathanael Charles Rotsclilld, drugI sin prveja lorda Kot schllda. ZapusUl je premoženje okoli i In četrt milijona liber šterilngov (okoli 1.000.000.000 Din). Rajnki jc bil odličen tazlskovaloc i'-ielk. Brltskemu muzeju Je polez drugih zbirk daroval tudi raul-mivo zbirko bolh. Rotschlld jc bil prt. znan strokovnjak v vprašanju pronaianja bolezni po bolhah. Del 10.000 liber sc >a uradno deponiral, da bo ti vse čase za« stguran lond za zbiranje bclh. X Sram ... Pri mnogih ilvalib ose* bito pri sesalci!) in pri pticah Srečamo stične temperamente, £.!tčne tendence in moralne otoblne kot pri ljudeh. Imam i nemirne In mirne živali, krute Id blase, neiskrene In Iskrene. V času ljubav.ia strasti te seveda vse te tendence po!a' ljajo v najvišji meri ln tudi pri valili človek lahko opaža čut sramu in koke-teri|e. Cut sramu, kl le osoblto lar.it ljudem, sc kaže tudi pri živalih na r azile, ne načine. Cut sramu le sicer pr) fudeli najbolj razvit, so pa žallbog na svetu tudi ljudje, kl imajo tako trdo kožo. dj sn ne sramujejo nobenega svojega čina. Nekatere živali pa v čutu srama celo človeka prekašalo. To so zlasti ilvali, ki so Izredno mirne in blage. Tudi pri Hubavnl strasti kažejo živali mnogo sličnojtf e ljudmi. Nekoč so opazoval! navadnega vrabca, ki je več dni krožil okoli nekega krova, kjer )e stala na snezdu njegov a družica. Bila le od nJega precej oddaljena, a Izgledalo le, da io tilegovo frfota-n|e zelo vzradošča. čim pa Je vrabec postal malo »koraj žnejšU, le vrabulia ta-ko| odletela na drugo drevo. Nesrečni vrabec le radi okrutnosti svoje družice tzgubti srčni mir In frfral zda) sem, zdai tla. Po preteku nekaj dni pa jc ležal mr-tev na krovu... Iz tega vidimo, da poznalo tudi živali samomore radi nesrečne ljubezni. Darujte, da rešimo sokolski Tabor! Samo 14 dni! Perilo gospode, kravate, naramnice, rokavice, noga* vloe Itd prodaja * % DDDDSlom fUlnM nasl. R Soss LJubljana, Mtstll trg 10. Iš6e se ta tajništvo velikega industrijskega podjetja v Zagreba prvovrstna tipkarica ki perfektno pozna hrvatsko in nemško stenografijo. — Plača dobra. R< tl ktira se samo na pivovrstno moč. Ponudbe na poštni prttiuec 41, Zagreb, glavna pošto. rtu rTTTTTVITTTTrTTTTITTTTITinillli: q ODON K0UTNY' specijalna trgovina z orodjem, stroji in tehničnimi potrebščinami vljudno naznanja, da se le preselila na meksandrovo cesto 1 (vogal Beethovnove ulice) ter prosi svoje cenj. odjemalce za nadaljnjo naklonjeuo.st. Limmmi ujLxxnuiutixmxxx HALO! ČUJTE! •«> HALOl 8»»tujemo Vam da ne kupite prej kak« ecaaj" Hrana kuhln|»ke posoda, nredeu si ne o« citate lil»ra o.i oovodotla partij« r veliki izberi pri ..FORTUM V, trg. dr BIZJAK A COMP.. tjub-l'aaa, Krekov trg 7-8 (p"l«g Mestnega d«.iua) en s>oa. Can* konkurentne. En delali. So. Miklavž kapi po znižanih cenah ta^no perilo, zimske potrebščine ter kravate pri tvrdki eiei !p. Žargi M nizki ceni" g. Petra cesta 3. Modistka I Mi s Ca. Ljubljana St. Petra cmta 27 poleg hotela Tratnik priporoča ito]o ulito zalogo mtomtolli naliniemJSlti daaisKin klotiDkoi Sprejema damskt la uo*ks klobuke v prekrojeranie In na popravila Zaloga Bpatsrlo oblik ter wb po-inlitčiB ss modmtks Postrežba točna Ooao BfcjnliJo ^OREKL/|/»f O za kinematografa v Liubllanl. Mariboru, Ceilu In ostali Sloveniji kakor tudi za kinematografe v vseh večjih mestih Jugo-slavlle oskrbujemo točno ln po solidnih cenah. — Na ieljo poAl-l|amo Interesentom Izčrpne proračune. osnutke za dlaposltlve, kateri se Izvršujejo v moderni In okusni obliki (enobarvno aH pa tudi večbarvno). ALOMA COMPANY AN O NC NA IN REKkAMNA DRUŽBA Z O. Z. 25% popusta za Miklavža in božič 61». «74. 823S PT MT dobi "V* kdor naroči od 24. novembra do 24. deccmbra 11. zbirko mladinskih knjig, ki obstoji Is 7 lepo vezanih, večinoma slikanih knjig. fr. MilfittZgodbe Kral|svl. t. nt. ob 7. v farni cerkvi v Poljčanah. P o U C a n e, dne 3. decembra 1923. Ivanka soproga. Rajmund, Edmund, Anton sinovi. •■ V. .-'O •>■' / Nestor: lz sfare LJubljane LJubljana (Dalje.) Gradišče. Ka nasprotni strani Kapucinskega (sedaj Kongresnega) trga in samostana sc pričenja predmestje Gradišče, obsegajoče vse hiše tja na Tržaško cesto. Hiše so začeli šteti pri nekdanjih Križev-niških vratih, sedaj pri Križevniklh, na-sproti galeriji knezu Auersperga (seznam 1802). To predmestje, kateremu so rekall Nemci Burgstall, jc zrastlo ua razvalinah rimske Emone, ki jo segala od šc deloma ohranjenega obzidja na Mirju do nun. Kjerkoli sc na tem ozemlju zasadita kramp In lopata, povsod se odkrivajo Iz-ood njiju starinski ostanki. Gradišče v o/.jem pomenu zaznamuje d mdanašnji nekako polovico nekdanje o\rednje cinonske ccsle, t. i. ulico, spaja-joCo sedanjo Rimsko cesto s Kongresnim trgom. Gradišče v gori opisanem širjem obsegu sc ie pričenjalo nekdaj pred podrtimi Krlževnišklml vrati. Kakor pred Pisanimi iu Poljanskimi vrati je tudi tam stala mitnica. Leta 1802. jc tli bilo več. Sredi trga na križišču sedanje Vegove, Rimske in limonske ceste Jc delala napoto kroma Jurija Severja s številko 1. K" ie bil tej hiši pozneje gospodar Andrej Zidan, jo je hotel erar 1828. za razširjenje ceste kupiti, a mestni magistrat, kl bl bil moral plačati tretjino kupnine (8t)00 gld.), ui imel denaria in pogajanja so se razbila (Arijo, VIII, 220). !?elo ko so 1.1874. ?ložill prebivalci KrizcvnlSkega (sedal Valvasorisvcea) trga prostovoljne prispevke 7d odkup omenjene, naposled Gač-nikove hiše, jo je magistrat odkupil tn odstranil. K Tržaški cesti, katero so prednamcl rvali ob kratkem Cesto, so šteli sedanlo Rimsko ccsto. Kakor šc sedaj. Je spadala leva polovica obeh nod Trnovo, desna i ostalim Gradiščem vred pod frančiškane. Reharieva (.--eduj Kuštrinova) hiša, katere leta 1802. — pred kratkim zgrajeno —krasoto hvai-no omenja Hoff (Geni., I, 98), je bila v posesti trgovca Ivana Jurija Frledla. V sedanji Velikovrhovl hiši se je nahajal krlževnlškl špital, prirejen za oskrbo šestih starih, onemoglih podložnikov nemškega viteškega reda; to so bili «krlžan-skl berači«. Kjer se širi sedaj Gortipova ulica, so bili nekdaj vrtovi. Na sedanji št. 13. na Rimski cesti je leta 1802. gospo-daril trgovec Ignacij Pichler. Poleg njegove hiše Je bila pivovarna Tome Aura, čigar rodbina se Jc pozneje preselila v sedanjo NVolfovo ulico. V Aurovl gostilni »pri Ornem medvedu, (sedaj Tr. 2lvec) so se zbirali krznarjl, klobučarji, barvarjl in pasarji. Pri Koruznlku (sedaj Frančiška Novakova št. 19) je krčinaril Jakob Mlhevec, oče skladatelja Jurija Mihevca (roj. tu dne 22. suica 1805., umrlega v Mennccy blizu Pariza dne 31. velikega srpana 1882.). Oddelku sedanje Rimske ceste od Jurčkovc hiše (sedaj št. 11) do lipe Pred igriščem (sedaj št, 3) so rekali •na LužU. Na Tržaški cesti je taborila državna mitnica tam, kjer Jc sedaj tobačna tovarna (1872). Pri hiši dedičev Josipa Scvška (stara št. 16) je v seznamu 1802 dostavek: Ta hiša stoji v stran na travniku — stoji še sedaj enonadstropna (na Bičevju 21), dasi jo zunaj In znotraj hudo gloda zob časa. Tu so bile nekdaj stope za smodnik; «na Pulfrarišču. (Pulfraršu) se Je reklo tamkaj: sredi preteklega stoletja jc ondu-kaj lončarll France Legat. Kjer kolarl sedaj France Zanoškar, je bila leta 1802. in žc nekaj let poprej gostilna Jakoba Praznika, kamor so pozneje radi zahajali Iran-coski častniki. Ob Tržaški cesti Je bilo mnogo nezazidanega sveta; vendar so se tamkaj hišo koncc 18. In v začetku 19. stoletja precej pomnožile, kar je povzročil živahni promet Med novimi na-selnikl omenia seznam 1802 Franceta Jen- člča, kt Je zgradil sedanlo Trplnčevo hISo In pričel vlnotočnlco; na Jenčlčevi hiši se je nahajala št. 85, zadnja Oradlškega predmestja. Na Tržaško cesto sta prestavila svoji stanovališči Tomo Rutar in Blaž Brajer (Wraycr), ko sta jima o prvi navzočnosti Francozov leta 1797. bili pogoreli hiši na Luži (Mestni arli. f. 88/394). Začetku sedanje Tržaške ceste so rekali: na Lepem potu. Iz zapiskov umrlih v »Kundschaltsblattu. leta 1775. sklepam, da ic segal nekdaj Lepi pot (Schiinweg, kakor se tam zovc) celo ua Lužo. Počenšl pri sedanji Palchlovi (lekarna Bo-hlnčeva) In Supančlčevi hiši na Rimski cesti tja do nunskega obzidja se je razprostiral Javni Zoisov vrt, kjer Je vabil lipov drevored v prijetno senco Ljubljančane, kl tedaj še niso Imeli niti Zvezde niti Lattennannovega šetališča (Vodnikov Spomenik, 38). Na tem radovallšču so so vprlzarjale Javne veselice. Prav leta 1802. je priredilo ljubljansko častništvo tamkaj zabavo s turško godbo (Vrhovec, Lj, Zv., 1894, 14). Po Zoisovem drevoredu se je zval bližnji gostilničar Valentin Brence <■ Allccvlrth* (sedaj Ivana Ogorevcu hiša, Rimska cesta 16). Pri tej hiši je poslovala mnogo let senčna tehtnica. Sredi preteklega stoletja so delili Ora-dlško predmestje v: Tržaško cesto, Gorenje In Dolenje Gradišče. Stopimo v Dolenje Gradišče, v sedanjo Vegovo ulico, držečo proti dvoru ob nekdanjem mestnem jarku. V srednjem oddelku te ulice je tičala Babja dolina. To Ime Je že zdavna pozabljeno, kakor je tudi stari mestni jarek zasut. Zadnji njegov ostanek je bila globcl na dvorišču nekdanje Slk-čeve gostilne, podite leta 1903. Pač pa se vidijo šo sedaj tamkaj ruševine nekdanjega mestnega obzidja: žal, da propadajo v razdori prepuščene objestni mladini, čezdalje bolj. Mestnemu magistratu naj bl bila skrb, da se ohrani ta starina, kolikor je je še. Dragocen ostanek mestnega obzidja — okrogel stolp — se tišči Recli-bachove hiše (vogal sedanje Vegove in Petcrnelove ulice). Tam, kjer Bog «prl Panju, roko ven moli, je Imel leta 1802. gostilno Janez Nadluga, kl Je bil hkrati voznik tn izza dne 20. Ilstopada 1800. ljubljanski meščan. V Seemanovl hiši (sedaj št 8) Je varil In točil pivo odvetnik doktor Blaž Klobus. Njegovemu plvotoču se je reklo «prl Zvonu.. V Soteski (Elnflde) sta mizarlla Karol Klavs ln Josip Millmat. Stavblšče sedanje realke je bilo leta 1802. last Margarete pl. Kloseuauove (dve hiši) ln deželnih stanov svetnika grofa Alojzija Aucrspciga (dve hiši). K Spodnjemu Gradišču je spadala tudi sedanja podaljšana Simon Gregorčičeva (prej Hllšerjeva, pred letom 1877. Vojaške vzgojevalnlce) ulica, ki ji je bilo nemško Ime *Brunn-gasse» ali «Beirn Brunn», slovensko ime ml je neznano. Tam jo krčmarll Luka Selan, posestnik dveh hiš (št. 45 In 46). Na koncu te ullcc dižl stara Poštna ulica proti nunam (seznam 1802). Ljubljanska pošta se Je večkrat selila. Sedanji ulici Gradišče je dala ime Poštna ulica, ko je bivala tu na št 69 (sedaj 2, Prem-kova hiša). Leta 1802. Je bil tej hiši lastnik Anton Strojan; bila je tam tudi gostilna «prl Vrtnarju. — *Gortncrwlrth>. Leta 1776. se je premestila pošta k ro-tovžu v nekdanjo Galetovo hišo. Opisujoč Kapucinsko predmestje smo Jo našli na Dunajski cesti v Mallčevl (sedaj Mathla-novi) hiši, kjer Je delovala izza leta 1796. (Radics, Post In Kraln, 88, 89). V stari Poštni ulici sc Je nahajala gostilna «pr! Piškurju. (PIskurwlrth, št. 55); leta 1802. .11 Je bil gospodar Jakob Praznik (sedaj Dragotln Hribar, Gradišče št. 7; do nedavna je bila tam gostilna «pri KronI.). 11 Gradišču, oziroma k stari Poštni ulici so šteli tudi uršullnskl samostan, cerkev In duhovnišče. Pravkar Imenovana poslopja so v seznamu 1805 prlklopljena Kapucinskemu predmestju. V tesni ultct za samostanom uršulln-sklm (sedaj Nunska ulica) sta v seznamu 1802 navedeni dve hiši; v eni se Je nahajala kandltna tvornlca Matije Kastagna (sedaj Stedryjeva hiša) (Radics, Alte Hiiiser, 11, 32). ti Oorenjega Gradišča, z Luže, se fo prišlo med vrtovi mimo Igrišča (Ballhaus, skrotovlčeno «polovž.) deželnih stanov v staro Poštno ulico. Za polovžem (Bali-hausgasse, sedanja Igriška ulica) so bile hiše redke; dvema je bil posestnik neki ranocelec. Polovž, kjer se Je do leta 1781, zabavala ljubljanska plemenita in Imovila gospoda In Je pozneje rabil kot deželna žltnlca, Je kupilo mesto leta 1892. ln ga dalo podreti (Radics, Ibldem, 31). Ista usoda Jc doletela skupino treh sosednjih hiš (njihove poslednje hišne številke so bile: Oradišče 6, 8 in 10), ki Jih je po. kupila leta 1908. Kranjska hranilnica, da se je moglo dvigniti na njihovem sellšču nemško (sedaj slovensko dramsko) gle. dallšče In par trlnadstropnlh modernih hlj (Radics, Ibldem). 11 Gradlškemu predmestju so prištevaj pet hiš med sedanjim Gradiščem In Vego. vo ulico, gledajočih na Kapucinski (seda| Kongresni) trg, kl so mu rekali tudi «Novi trg pred kapucinskim samostanom.. Tam so domovall: gostilničar Andrej ValenčlJ, trgovec z žitom Jernej Smuk, sodaria Josipa Ghicla vdova Melena, sodar Juri! Skraba In dediči trgovca Ivana Jurija Orisa; njihova hiša stoli že v lami (seznam 1802) — v nekdanjem obmestnem jarku. Tam Je sedanja Naglasova hiša na vogalu Vegove ulice. Konec 18. stoletja so zvali to domačijo: 238 Cene dela ta oblekam »lino cattane. Rtrankam, ki prineso satu« biugo se enako poatrežo. Razstava okusnih božičnih predmetov za dame in gosoode Aleksandrova cesta 3, I nadstr. nad trgovino Kette ves dan otvorjena do 9. ure zvečer. r o SPREJEMA ALOMA COMPANV ANONČNA IN REKLAMNA ORUZBA Z O. Z. CENTRALA LJUBLJANA PODRUŽNICA BEOGRAD .Gospodje, ki imajo daljšo prakso v izdelavi finih kož, dobe prednost, ker želimo svoje podjetje razširiti v glavnem na to stroko. Izčrpljive ponudbe s priporočili o dosedanjem delovanju, kakor tudi izpričevala, katera se povrnejo, se naj oddajo pod naslovom „Tovarna finih kož" na upravo „Jutra". Zahvala. Za vse izraze iskrenega loiutja ob br dkl izgnbl naHogi. predobrega eoproga, očeta, deda, brata, strica ia svaka, gospoda izrekamo tem p<5tem svojo najtoplejlo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in dalcS blagega pokojnika spremili k večnemu počitku ali so Be ga spominjali na katerikoli na''in. Posebna naSa zahvala veljaj >1. domačemu casilnemti druStru, sokolskemu pevskemu ebnru in g županu Punčuhu. Vsem skupaj in vsakemu posamezniku 6eenkrat:prisrčna hvala! V Gor. Logatcu, dne 1. decembra 1923. MANBFAIITURO IN USNJE vseh vrst, na bolj&e kakovosti po na|-=» nlijlh cenah, dobite v trgovini «== »DANICA" MajzelJ & RaJ&elJ £50 LJUBLJANA, Turjaški trg Stov. t. Za Miklavža kupujte knjige za mladino: Milčinski, Zgodbe kraljeviča Markn. Ilustrirano. Vezano Din 18—, s pošto Din 10'50. Milčinski, Tolovaj Mntaj. 8 slikami. Vezano Din 26—, brol Din 20 —, po poŠti Din 1-50 več. Sorli, Cirimurci. S slikami. Vez. Din 25-—, broS. Din 20*— po pošti Din 150. Sorli, Bob in Tedi. S slikami Vez. Din 18'—, broS. Din 12-—, po pošti Din I 25 več. Vaštetova, Pravljice. S slIkaraL Vez. Din 22-—, no nošti Din 1-26 »eft. Cika Jova-Gradnik, Kalamandarlja. OtroSke pesmi. Vezano Din 12-—, po pošti Din 1— več. Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Otroški pesmi Vezano Din 14 —, po pošti Din P— več. Razne slikanico, ilustrirane pravljice za majhne otroke. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. Naročajte in čitajte „Jutro" ..MfiRCISSUS" Tovarna papirnata roba Zagreb, Nova cesta 79. Of rirami) pozadlne za koledarja, dnevne bloka: aloveuake, hrvatska n' v oirlltot po biez-konkurenčnih tvoruičkih ce nah. 6178 Najlepše II Zl je lepa 0109 6225 Žalujoč! ostali. katere (poleg velike izbere i vsakovrstnih bonbonov) se dobe od IO Din naprej v veliki izberi o slaščičarni KolaS Židovska ulica 3. ! Medicina! - Konj a k Jamaica-Rnm Konjak-Ram Citrone-Rum Mediciaa! - Felinkovac Najfinejši krem-liker Slivovko in brinjeveo 1 samo: 9 z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem „ALK0", LJUBLJANA. S a d M« 2. 3 es, i o 2. pr Medicinal ■ Honlali Milj Domače vesti DOGODEK, Alf se spominjate, kako »mo prod iti čitali, da jo Blčriot preletel Ka- alf Kdaj Je že to bilo? Kje, kako? Da, Ja. že vemo, takrat so Se hodili letalci t kraja v kraj ln vzletali nekoliko, za kupnino. Na Dunaju sta se hlamira-s dva fanta, menda se jima je reklo ;riie Rennerbuben« aH slip.no. To jo lil avstrijski letalni šport. V Zagreba j. fotograf MercAp delal precej letal-reklame. Mladi idealni Corifian Rusjan je l!e prav dobro lete) po gorivih Rojcah, potem v Truru in nnzad-,je v Beogradu, kjer sra je močan ve-,r vt?p1 v stene Kallmegdana in ga ihjl, Rusjan je imel lasten aparat, za ianes primitiven, za takrat pa prav ,om beri. — To Je bil jugoslovanski ledini šport. Iz neznane daljave pa f-o prihalala ^iriena Wricrht, Latham, končno B1A-tiot. V treh urah je preletel Kanali »'everietnol Danes — oh, saj vemol In to vse v petnajstih tetih. 2onet so novine zanimive. Alfonz jovnri neredne obliuhe pane>in. Mus-a-.lini rozlia z orožjem, v Franciji Tar-jicn contra Poineari. v Ancrlijj smo ri k pred volitvami, v Ameriki v pričet-tiD volilne kampanje, na Grškem slič-po. v Nem Siji sredi poloma, svet se I okrosr re na racij, restavracije, za-7-..le !n sWorfčnoga 11" rila. Pa izide vmes med taksnimi ln slič-r.imi dnevnimi in seveda važnimi za-jevami mani vaina, po možnosti v ■Inevnih novicah: London. 28. oktobra. V brezžični (»lefonill je dosežen znitrn n«peh. Na ewvor«ki postaji je Ml ob S. zjutraj '■.merskega časa ob 10. zvečer) Izre-rn dolg govor, katerega jo poslušalo 'evllno oosluSalstvo v Londonu in ifisra okoMci. Govori! ie predsednik ilVneml Electric* o svetovnem miru. Kljub zimskim ntmosfermm zaprekam « je govor lz Ameriko v London sli-a! prav razločno In jasno. Upamo, da io bo v najkrajšem času vpeljala permanentna radiotelefonska zveza preko oceana. Strokovnjaki smatrajo pro-r?kt za prav Izvršljiv. Evo. pred 15 leti Bliriot, in soda j rezžISni telefon okrojr sveta. »Pričela > nova doba ln reč! smemo, da smo tfli ob nje pričetku prisotni.* M. A. C. * * 8. t. m. bo uprava ustavila 00? 5?nte ».Jutra* brez Izjeme vsem. ki do tega dne ne plačajo naročnine do (onca tekočega leta. Cenjeni narrč-Ml se v Instnem Interesu naprošalo, da brez rdlejrn poravna}* svoje cb-er.e. ako nočejo imeti sUnostl radi jrekftfinja točnega dostavljanja Usta. ' Knez Arreti In nrinc Pavle Čn«tna Idititanfa. Slavnostna številka »Voj-lista* objavlia ukaz. s katerim s knez Arzen imenuje za k^aljeve-?a ča*tnega gd.intanta, princ Pavle i za knpetana konjiče 2. razreda in r.-dVvcrra Častnega adtntanta. v Predavan ta znrrebSkih profesorjev r Biotrradu. Z ozirom na dogovorjeno :srnen>avo profesorjev za p i lavanja 5a univerzah v Beogradu in Zasrrehn so predvčerajšnjim zagrebški vseučl-Mrrf profesorji dr. Jnrai Majcen, dr. fmvro Manojlovič in dr. Ernest Mtlller tiilnotovali v Beograd, kler bodo tederi jni predavali na tamka'gnjl univerzi. * Itrlljansko noManlštvo v Beogra-in. Kakor javljajo iz Beojrrada, je llalijan«ka vlada odredila gradnjo nove palače za italijansko poslaništvo v Deocradu. Dela prično že prihodnjo Mrntad. * Sožalje ob smrti "cnPta Stritarja "*■ mestni občini TitihDansbi izrazilo ne,sto Bre/jce s sledečo brzojavko: iPoklnniajoč so snominn pesnika Stri. tarja. Vašega častnega občana. Vam ireltnmo ob njegovi smrti sožalje ter Droslmo pri nocrrebn nadomestitve.* * Prenoved Irolportaže hrvatskim listom? Zagrebški »Večer* poroča, da Namerava vlada prepovedati kolporta-io vsem hrvatskim Ustom In uvest! Proti nl;m tudi tehnično sabotažo. Iz-zeta bi bila od ukrepov samo «Za-,Teher Tngblatt* in »Novosti*. Promocijo. Na zagrebški univerzi eta Mo promovirana: namestnl učitelj IvaD ličili za doktorja filozofije, profesoi bogo-ilovja v Mariboru Vinko Močnik pa za doktorja bogoslovja. " I? državne sltižbe. Imenovana sta: rajonski referent Dragotin Briin za knjigovodja 1. razreda pri rudarski upravi v aenjskem rudniku, Josip Flucher pa ta invčnega ofteljala v Prelogu. Poštni urednik Vekoslav Jelene v Subotici je odpu-W8n iz državne službe. * Pouk ra srednjih šolah. Glasom za-tonskega načrta o srednjih šolah, kl ga je odobrila tekcija zakonodajnega odbora, ho ravnatelj popolne srednje šole imel na terfen po 6 ur predovanje. ravnale!! ne|>o-P''InPi srednjih šol po 10 ur, profesorji J" 20 ur, honorarni učitelji po potrebi, """le ne sme imeti vei kakor 4 ure nad '0 število, * Iz deželne Mamic« na Studencu je MVegnlla dne 4. t. m. Liza Mibne, okrog let star«, oblečen« v modro obleko. " Zdravstven« stan)« r I JitM'atil. 01»-f°rn Tftruvstvenega izkaza mestnean 'i?i-katn ie je prnji!j (eM..n rndlln v l.jtibllnnl -1 obok. nmrlo p» ie 11 mo^klb In 12 »kuno) torej 23 oseb. |n sicer: 7 ta letiko. 2 ia ollučnloo. S x» srčno hibo, 1 sa znstrupljenjem rase, 1 za rakom, 0 oseb vsled drugih uaruvuih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa jo izvršila samomor. Na nalezljivih bolečih je obolelo 5 oseb: 3 na Skrlatifi, 2 pa na dušljlvetn kašlju. * (Smrtna kosa. V Poljčcnah Je umrl 8. t m. g. Rajmund Savski, tamošnji gostilničar ln trgovec. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 15.30. Blag mu spomin! * Ilimcn. Znsni hrvatski književnik Josip Kosor se je poročil pretekli mesec v Londonu z gospo Ivanko Mitrovtč, vdovo po Pavlu Mitrovlču, solastniku raznih parobrodnih družb v Južni Ameriki, ki je umrl v Londonu. V svetovni vojni so se v njegovem stanovanju shajali naši emigranti in se Je pri tej priliki pisatelj Ku-eor seznanil s svojo sedanjo puprogo. * Na pomite, ncstfalskim Slovencem! Na številna vprašanja, kam naj se pošljejo prispevki ra weotfalske Slovence, sporočamo, da jo nnjpraktičneje, da se poSljejo na Kolo Jugoslovanskih sester v Ljubljani. * Stara celjska vojaška bolnica. Na Ljubljanski costi v Celju stojijo nekdanje vojaške bolnice. Zadnji sneg In nevihta »ta to poslopje podrla za prilično osem metrov ua širuko Ker pa je tudi zidovje Ze precej desolatno, je vnrucstna oblast začasno zaprla pasažo ob obzidju. Skrajni čas je že, da se to poslopja, kj naravnost kvari prav čedno zunanjost celjskega mesta, podre, ker ee zna sicer pripetiti velika nesreča. Očivldno celjsko vojaško poveljstvo ne posveča temu nedostatku potrebne pažnje. salo bi bilo želeti, da poveljstvo dravske divizije ukrene potrebne korake, da se poslopje odstrani. * Gibanje cestnih železničarjev t Ljubljani Uslužbenci električne cestno železnice v Ljubljani su Imeli v ponedeljek sostanek, na katerem so sklenili naprositi občinski svet, naj zastavi ves svoj vpliv, da jim bo družba izplačala povišek in rodbinske doklade tudi za marc in aprij In da se odpravijo nerednosti pri tem podjetju. Zahtevajo tudi takojSujo ureditev penzijskega vprašanja vseh uslužbencev tu povišanje pokojnine Fr. Matičiču. Ker družba septembra ni izplačala običajnega nabavnega prispevka In tudi noče Izplačati poviškov za marc in april, nameravajo uslužbenci v znak protesta v presledkih ustavljati promet toliko časa, dokler družba ne izvrši svojih obveznosti. * Posledico povodnji » Llpnici pri Podnartu. Naknadno nam pišejo, da je v Llpnici pri Todnnrtu voda Kroparlca odneda jez in napravila g. Simonu Plrcu, lastniku tovarne {ičnfkov, čez pol milijona kron Škode. Vod« je ob strugi raztrgala tudi mnogo travnikov. * Po poplavi na Hrvatskem. Položaj v zrrrrebški okolici se je znatno izboljšal. Kljub dežju, ki pada skoraj brez prestan-ka, je vodovje Snve upadlo ln reka stoji nekai čez dva metra nad normalo. Zagrebčani so za nesrečue poplavljenco zbrali lepe vsote denarja, katerega so razdelili med prizadete okoličane. Za streho, olleko in hrano je prosilo vsega sku|>aj okolu dvesto družin. Največjo škodo je vodr« v okolici Zagreba napravila ua lesu, katerftga je odplavila velike množine. Veliko škodo je napravila poplava tudi na divjačini. Na stotine zajcev, fazanov in Jerebls je po"inilo v derečih valovih. V Trnju so kmetje lovili zajce kar z golimi roknniL Živali ao bile od dolgega be-ganja teko izmučen«!, da eo sc vdajale itrolke brez strahu in odpo-ra. Seveda Je ta pečenka kmetom malo dišala, ker so morali sami misliti na to, da s,i rešijo življenjo ln tmotje. * Spomlad t Sarajeva. V Sarajevu je drevje vsled Iu-?.snega vremena v cvetju. Na lipovki sc opaža brstje, Čc-šplje so polne cvetja. * Zapoznela rd ra jagoda. Iz Mokronoga nam je tamkajšnji posestnik In gostilničar g. Janko Met želj poslal rdečo jagodo, ki jo je dno 27. novembra vtrijal v svojem vinogradu cb priliki lova ryokro-noške občine. Po Gorenjskem sno^, po Dolenjskem zrelo jagode — Čudovita Igra narave! * Ogenj na Miklošičevi cesti v I.juMja-nL Iz dimnikarskih krogov se nam poroča, da pri ognju, Ui ee je pojavil dne 29. novembra Iz dimnik« hiSe št. 4 na Miklošičevi cesti, n! šlo za požar iu tudi ui bilo r.obena nevarnosti. Dimtiikr.rji so namreč poii-rull dimnik, kar jo bilo pravočasno Javljeno tudi gasilskemu uradu v Mestnem don.u in vsem elranknni v 1.151 Gasilci sploh niso irnoli povoda za intervencijo in so bili klicani !o pomotoma, * Poirre?a so že nekaj časa 70!otna Jo-sipina Lave iz Toplic št. 52 Kdor ve kaj o njej. n»i sporoči n« naslov. Angela Kus, Zagorje ob Snvi št. 18. * Ncr (■& na morju. Preteklo mboto se je pri Giadežu pripetita velika nesreča. Parnlk «Oltra» in motorni čoln tUbaldl* sta z veliko silo trčila eden ob drugega. Motorni čoln se je •> put minutah potopil. Nekoliko potnikov so rešili, štirje pa to Utonili. * Orožje r rokah mladeniča. V nedeljo Je prišel lSletni uslužbence tvrdke Ger-mut v Breznem ob llravi v delavnico tvrdke, snel tam puško s stene, ki »e Je sprožila In zadela SOletnega mizarja v trebuh. Mtznr Je n« zastrupljenju krvi čez nekaj minut umrl. * Tebe* karnjenrev. Iz JetnlSnlre deželnega sodišča v Ljubljani so pobegnili Anžur Anton Iz P. M. v Polju, f.nniprecl l Jakob iz Poljan In Andrej Terptnc z Ble-d«, kl so bili obsojeni vsak na več mese-, cev leča. i * Avtomobilska nesreča v Cml jo rt. STa poti Risanj-NikSi« je padel včeraj neki avtomobil t 11 potniki s ceste in se razbil. En potnik je bil ubit, ostali pa ao bUl težko ranjeni. * ligon. Kraljevič Millvoje It Ulic v Srbiji, po poklicu čevljar, jo bil % razsodbo okrajnega glavarstva v Celju s dne 20. novembra iz ozirov javnega reda ln varnosti ia vedno Izgnan Iz Slovenije. * Velik vlom v Žalca. Neznani tatovi so vlomili v trgovino Justina Vrečarja v Žalcu. Vlom lino orodje — cepin in dleto — so si preskrbeli iz shrambe sa orodje na kolodvoru v Petrovčah. Vrečar Ima 75.000 Din škode. * Tihotapstvo a hereegoTiinklm tobakom. Ker Je odkupna cena hercegovskemu tobaku, ki jo plačuje uprava monopola, zelo nizka, Ja tihotapljenje nerežljske-ga tobaka zavzelo velik obeeg. Tobak se prenaša v Bosno in Dalmacijo peš In po železnici. Ljudje g» radi kupujejo, ker kvaliteta režijskega tobaka nl zadovoljiva. Zlasti v Sarajevo prihaja mnogo tihotapcev. TnmknjSnja policija je te dni zaplenila nekemu tihotapcu nad 00 kilogramov nerežijskega tobaka. * Mariborsko tihotapstvo s monopolnim blagom cvete naprej. Predvčerajšnjem Je stražnik pred glavno pošto ustavil hlajica hotela . s katerimi Ja nastopila ženska deca in kl so gledalce naravnost, očarale. Krasni ata bili tudi deve-torici članio in članov. Posamezne telovadne nastope je spremlja! društveni »a lontki orkester, med odmori pa Je nastopal drušueni pevski »bor. Spored je zaključila t Izbranimi komadi društvena godba, kl Je pokazala navdušujoč uspeh temeljite priprave. Cela prireditev je bila živ dokai vztrajnega in smotre-nega notranjega sokoltkega dela. Akademija se ponovi v nedeljo ripravlienlh te tO članov. Bil pa je tudi te skrajni čm, •la se prične z druttvenlm življenjem v tem tako nazadnjaškem kraju. BOROVNICA. Naš Sokol je pri rod U v soboto dne 1. decembra v prosi »vo ujedinjenja akademijo. Telovadba na orodju (vaje na drogu, bradlji In krojih) ter proste vaje članstva pod spretnim vodstvoriS br. Miklavlča so Izpadle povsem častno. Pomen državnega praznika je r slavnostrem govoru primerno pojasnil br. podstarosta Fr. Dračler. fle-klamaciji sta ugajali. Kot novost ta Borovnico pa je bil koncertni del iečer«. S. Suhadolnikova je igrala klavirske točke s pravim razumevanjem In Izvož-banostjo; nič manj nas ni presenetil br. Gabrle! z izbornim igranjem na goslih. Zelo ljubko nara je zapela gd& P. Dolenčeva 4 solotočke z močnim 'n prijetnim sopranom. Skratka: bil jo prav te|io uspel večer in ee vsem sodelujočim za ta izredni užitek teplo zahvaljujemo. L« tako naprej! ROVTE. Občinske volitve, ki so se vršile dno 18. novembra, so se končale z zmago boljševisko-klerikalno struje, ki 'e dobila 13 mandatov, dočim js dobila konservativno-klerikalna struja 4 mandate, s Se te po večini • pomočjo na-prednjakov. Vodja klerikalnih boljJevl-kov je Franco KogovSek, nekdanji se-meniščuik in pomožni učitelj, ki pa se ha v i sedaj samo 1 «risoko» politiko •Slovenca*, ^Domoljuba* In »Avtonomija*, iz katerih črpa svojo modrost in 'o vsiljuje potem neukemu ljudstvu. Najbolj so mu na potu financarji, ki so na-itavljeni v Rovtah. Možakar je o priliki zadnjih vofrov v narodno skupščino raz-■irjal znano brošuro »Dejanja govore* n je bil zato suspendiran kot pomožni učitelj iji prestavljen v Gor. Jezero, kjer pa jo službo odpovedal. Žallbog naSe ljudstvo še ne uvideva posledice pogu-honoene klerikalne politike, ki mu je prinesla samt škodo in ga osrečila šolaj, ko je bilo od 28 slovenskih poslan-■ev izvoljenih 21 kle.ikalcev, le s kn-lukom in novimi davki. ŠOŠTANJ. Peto obletnico našega n>3- linjenja }o proslavil naš Sokol z javno clovadbo moSke in ženeke doce, obojnega naraščaja in Clanst/a. Po telovadbi so sledile deklamacije in prizori, vmes pa je šoštanjski zbor marljivo prepe.al larodne pesmi. Uprizorila sa jo tudi sli- ka «TTJed!njmjB», notar MartaSek jm Jf imel kraten govor o velikem pomena te« ga važnega zgodovinskega dne ta nai narod. MISLINJE. Naše prostovoljno gaitln« društvo je ob ustanovitvi leta 1621. pro; vtelo od obftln 8v. Ilj p. T. in Mlslinj« gasilski dom, ki ga j« letos nekoliko pos večalo In ee je vrJila 18. novembra slo vesna otvoritev. Zvečer se je vrlila ^ prid društva pri Rozmanu v St. Ilju pod Turjakom veselica 1 bogatim sporedom, domače bralno društvo pa Je uprizorilo popoldne burko sčevljar*. 8 složnim de--iovanjeni ee je kljub slabemu vremenu nabralo ta to velefcorlutno društvo nad 8000 K, material za gasilski dom pa j« prispevalo prebivalstvo večinoma bre» plačno ln s tem najlepše pokazalo, de se dobro zaveda pomena gasilcev. Z za. dovoljetvom ugotavljamo, da te je na-Jih prireditev udeložil tudi lupni načelnik dr. Žcleznikar In odposlanci bratskih druStev Iz 8lovenjgradea in VitanJ. Vsem, kl to not podpirali In nam pri-IKimogli do lepega uspeha, ssilepfct hvala. Domače borze 4. decembra: ZAGREB. Nt tržišču 1 efekti jebl la tei.denca nestalna. Pri bančnih papir, jih 10 delnice Ljubljantke kreditne banke na podlagi ljubljanskih vesti tope« nekaj poskočile. Kupčij je bilo etorjenlb le malo. že na borzi eo itvedeU intere: tentl, da ee med obema skupinama vršijo resna pogajanja za sporazum. Po sklepu borze te je razširila vest, da js poravnava te gotova. Kot potrdilo e» je ematrelo dejstvo, da eta obe tkupi-nl ustavili kupovanje. Zanimanje ta delnice Je zato tnatno padlo In privatno to te dane« ponujale te pod 850. — Od arbitražnih papirjev so danes u* pet poskočile delnice Gutmanno, Se* čerane Otijek In Slavonije. Ostali papirji to v glavnem nespremenjeni. — N» tržišču t devizami je vladala s po ietka čvrsta tendenca, kl je proti koncu eestanka nekoliko popustila, ker se je pojavila večja ponudbi. Trgovalo ee je največ r devizah n» Italijo, Prage Švico lo Dunaj. Promet ie bil precejšee Notirale to devize: Dunaj 0.12475 do 0.12575, Bruselj ček 400 — 410, Budimpešta 0.46 — 0.47, Bukarešta 0 — 40J5. Italija Izplačilo 868.25 — 884.50, Krietl janija 1315 — 1835, London izplačilo 386 — 387, ček 3?5 — S&6, N"ewyork kabel 88.25 — 89, ček 88 — 88.75, Pari« 472.5 — 477.5, čok 470 — 476, Prajp 258.5 — 260, Sofija 0 — 70. Švica IMV, do 1552.5, VarSaca 0 - 0.0035; vaU-te: dolar 87 — 87.5, češke krone 255 do 256, francoski franki 467.5 — 472.5, madžarske krone 0.25 — 0.28, napoleondoc' 0 — 840, leji 40 — 48, eoverelgne 0 do 380, švicarski franki 0 — 1540. lire 37H do 881; efekti: Eekomptna 1« — I6tv Kreditna Zagreb 151 — 152, Hipoteko* no 99 — 101, Jugoslovenski 148 — 145, Ljubljanska kreditna 260 — 270 (takljnfi ki 200 — 270), PraStcdlona 977.5-985, Slaveneka 107 — 109, Srpska 189 — 140 Eksploatacija 217.5 - 222.5, Drava 65G do 680, Goranin 145 — 0, 8ečerano Oej jek 2490 — 8510, Narodna Sumtka 147:! do 150, Nihag 192.5 — 195, Gutmans 1740 - 1760, Sla vek t 850 - 900, Slavonija 2f — 218. Trbovlje 870 — 8SO, Union 1050 — 110", Tvornica vagona 230 — 240, 7% investicijsko 53 — 55. BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnega praznika nl poslovala. Lastnik In Izdalatel) Konzorcij »lutra*. Odgovorni urednik Pr. Broiovlfi, Tisk DelnKke tiskarne, d. d v Llubllant SUHIH SLIV vsako količino nndijo po najnižji ceni s® l Franc MMw\ nasl. Brežice ob Savi. ■KI T«lttfen Itev, 730 KINO ---------- „LJUBLJANSKI DVOR" Sreda Četrtek Petek Sobota 8 deoembra 8. deoembra 7. deoembra 8. deoembra JLnita ]Bex>]bei" znana iz drame .,Tri ljubice grofa Mar&na" Igra v najlepši družabni pustolovci drami Šestih dejanj Zgrešeno življenje Prfid&faue: ob s> v,t., »/»s. in o. uri * ob nedeljah in pracniklh: II. uri dopoldne popoldna ob 4n V, 6., »/,8. in 9. uri I. nadstropje: Lofie I. reda, trdei .... Oin 18*— Lc£v, itramk«. sedet . . „ 11' — Balkonski sedet .... „ 10'— Cen« prostorom: 6251 Parter: Parketni »adeS .....Din 9' — Eeiervtranl *Cudoo!» »Leteča riba?» «Tn še kako velika!> 2 okroglo glavo, ste videli?> »Delfin, uel» •Mislim...» Toda Lvtham Jamerson ne izgovori •voje misli do konca, ko so morjo inova zapeni, iu isti pojav kakor prej c^Szvaž^i -o iuZd se ponovi: nekaj kakor kak delfin t okroglo glavo poskoči i/ morja, opiše v zraku krivuljo in pado nazaj v morjo... In potem šo eden, zopet oden, nato dva hkrati, in potem cela vrsta ... ZaprepaSčenjo zavlada na krovu. Kapitan Wallis, ki je bil žo po naravi dober matematik, jih je nehote štel. Bilo jih jo edciiint-rideset. Jamerson je kot znanstvenik opazoval oblike in posameznosti teh čudnih »letečih rib». ln Se preden se je pojavila trideseta, hiti pojasnjevati: »Potapljači! > »Glejte! So Že na vrhu! Vidite, kako plavajo?« »Odkod so neki?» »Na Bermudih imamo lo tri potapljače!« «Morda se je kaka ladja potopila?* »Ne! Ves čas nismo opazili druge ladje kakor dve jadrnici, ki sta izginili I proti vzhodu.» I »Torej podmornica?« I »In vsa posadka so jo rešila v ika-' fandrih? ...» j »Druge razlage ne vem.« I Medtem jo kapitan VVallis že ial povelja: stroji prenehajo delovati, Blue se usidra iu spusti v morje tri rešilne čolne. Dolžnost kapitana je bila. da okuSa rešiti te čudne brodolornce. In ?di te, da U to tudi pričakujejo. Napol pogreznjeni v morje, su drže v skupinah po tri ali Štiri, plavajoč gracijozno v valih, ki jih lahno privzdigujejo in zihljejo. Bilo jih je res enaintrideset, eden izmed njih pa je bil z močno vrvjo privezan k drugemu. Dve dobri uri pretečeta, preden so vsi spravljeni na varnem krovu jahte. Vsi so kakor n,a pol onesveSčeni iu noge so jim silno težke, kliub temu. da niso imeli na potapljaški obleki svinčenih podplatov. Ko snamejo prvemu oklep z glave, so mornarji začudijo. »Ženska!« »Yes! Miss Ellen Rake. Kjj je mali Henri?... Kje?...« »Pomirite se, miss, tu je, in nič hudega mu nI, se mi zdi!...» Bil jo glas Itaymonda de Ciserata, ki so mu bili medtem že sneli kovinski oklep, in si je baš prizadeval, da odvije bakreno čelado onemu potapljaču, ki je bil z vrvjo zvezan z gnvernantinim skafandrom. i Istočasno odkrijejo mornarji še eno i žonskol I »Irena!« »Raymond!« »Živi in zdravi, vsi!« »Pa Lili?s »Tukaj sem, inadame!» Mistress \Yallis in miss Jepsie ponudita mladim damam svoji kabini; sami pa vzameta v svojo oskrbo malega desetletnega dečka, ki ga je Rajr-mond spečega ali onesvešdenega potegnil iz mehke posteljice v skafandru. Drug za drugim pridejo ostali ska^-fandri na vrsto. In ko rešenci spoznavajo drug drugega, in vidijo, da ne manjka nikogar, ni veselih vzklikov nikjeT konca. »Mattol!« na na stran in mu govori o Henriju, Nato izroči malega Prillantovega sin.j. ka miss Ellen in Lili v varstvo, ki jima no pozabi ponoviti vseh dobrih na-svetov, kako naj ravnata ž njim, ?e mu kaj zlega ue pripeti. Mistrosj VVallis in miss Jopsie, obe navdušeni, da sta bili priči to nenadejane avn». ture, mu pripravita mehko, udobno posteljico v posebni kabini za tri ]jim£ Ko odneseta miss Ellen in Lili deS-ka v kabino, so prikaže na vratih Jeipsie. Ona ni bila navzoča, ko so m Ciserat in njegovi predstavili, jati tudi ni čula nobenega imena. Takoj za njo vstopi v salon Lvtbanj Jamerson. (Dalje prihodnji?; Specljalna zaloga ! zimskega blagu (double, pal- 1 merston, f!aui) tci tigotov- j ljenih »Ininlkov. raglanov. ulnroT ln vsakovrstnih ob- I lok. Drago Scbwab, Ljublja- I v ojprtlh vagonih s ponjavo na. Dvorni trn 3. 241 ' dobavi vsako mnpilno naj- cenejše Bor. Sbll, KoCevJ«. Polsladko seno it,.,;, s 4rtsnl» rta.ko«, .. l.a.rat. vrso rt« SO b...dl 13!- 8'—, vitka nadalln). tmaed. 60 pa, — Pl.&a M ..dno n.pr.| 'lahko tudi v .samkasi. N* vpr.Aael. .doovari. uprava la, ako Is vprstantu prtloiana .n.rnk. c, odgovor t ar is.nlpuleollak. prlatolblns <1 Otn). Nemščino Sobarico in pomivalko sprejme restavracija ,,Slon" v Ljubljani. 16318 Al druga ljiidskošolsk. pred- | f>r-il,til dveletno prakso, vefiča veeh UtkobIJo, konipoilcljo vgo- plsarnlfk|h dcl, 2„„ lovlno Iflasb Itd. Obračati ge Eontorlstinjo v Ljubljani aH Jo pismeno aa kspelnlka kj0 r3 ,jorenJskem. i>c,nudbe ' opera. 16u.jij(, p05|at| Ea upravo ,,Jutra" -------| pod ,.Dobra mot". 16181 Poučujem italijanščino | in nemščino kakor tudi kon- | verzacljo. Obraffatl ee je pls. Primerne slulbe kot pisar, knjigovodja, po slovndja Voščen papir raemnoievalno stroje, se po ugodni ceni proda. Dobi .-e pa tudi v.AI« množina. Naslov povo uprava ..Jutra". Zimska suknja lepa, firna, uio4ka ln dve dobro ohranjeni obleki, par novih moSklh Sevljev »!. <2, sc proda. Istotam se proda Tel. it. 4. 16885 Med trčan aa potice v Škafih po S5 K 1 ko posoda vračunana. Flnejfel rnod cena po dogovoru. A. Maček, Vrhnika. 15668 Seno sladko, 1 vagon, proda po- tudl dobro ohranjen Štedilnik »fetnik blizu juj. železnice. Ogleda se vsak dan v belgij- ! Ponudbe pod ..Seno It. 81". ^i . ,. «'!^ ^i voJaAnlci, objekt X. pri aH sluga, najraJSe nare(j> Dlettler. lA^ia na deželi, ISče gospod z ue- _ kaj razredi prednji Sole ter I--— ——- - 'Smrekovi semen, storži upravo „Jutra". 1636J 2 vagona za promptno doba- ______vo. — Naalov povo uprava „Jutra" pod Slfro ..Storžl". Kot ufeneo 16320 teli stopiti v trgovino s me- , 1 - '1 Sani m blapom lGletnl deček Brek 7. dvema razrciloma glnnaz. Ponudbe nod ..Krepak" na popolnoma nov, domače de-upravo „Jutra '. 16873 lo. na pol ol. osi s tapecl- raniml sedeži za odstraniti, prav poceni naprodaj. Izvršujem vsa kolareka dela po zmerni ceni ln a večletnim jamstvom. Potrebuješ Aloji. kolarstvo na Vrhniki. 162S0 Gospa, popolnoma Izurjena V kateremkoli si bodi Šivanju konfekcijsko stroke, prevzame flelu na dom. Iatntako izdeluje volnene Izdelke. Dopise na upravo „Jutra" pod Šifro ..Izurjena". 16367 16170 Stanovanje ! V 0Trho ženi 8e ~ Kje. pove uprava „Jutra". 16312 Novozidana vila z Obrtniškimi prostori, primernimi sa trgovino ln obrt, 4000-60(10 kron Kontoristinja . , i !n polletno prakso, Seii Vsakovrstne pletenine ______________ meno na hapelnlka Pauer. premenitl meeto. — VeSfa Je ln predtlskarljs rofnlh del, ^pera. 1637U perfektno uem^člue, aloveu- najnovejši vzorci po zelo tjl27 j GledallSKO Kukalo jsMuo stenografije ter stroje- uih cenah. L. Turk. Pred Modna krolačnlca ,0 ,nron„ Br,ma _,,„, Antona zigon v nosni dolini; dTikr^ Tli1DJ ei.portno industrijskem kraju Šlovenl- """""" «.107, »s toplo priporoča. krasn0 bll([0, dobavno je. ss proda, Oslr. s. le pa Nm1" poTe upra™ Solidna postrežba ln interne po 130 D)n 100 kg trank0 reSD(! kupce. Cenj. ponudb. < «»•■ lblli j Postojns. nudoU Zor«. Ljub- I na upravo ..Jutra" pod llfro _______S ljana, Gledališka ulica 6t. 7, ....... II. nadstr. 16276 . , ■ - . - , „ _ plačam sa stanovanje 2—8 »..v^lv:,.."^^ po moSnoet! v mestu^- 16368' Posestnik ln gostilničar, kl iros poleg tega 6e drugo dobronosnd obrt t najiepfcl moški dobi. Seli snanja z gospodično a!l vdovo, kl bi imela veselje do Rostilne ln nekaj premoženja Ponudbe e polnim naslovom če mogoče s sliko, pod Šifro ,,Lepa bodočnost" na Aloma Company. Ljubljana. Tajnost zajamčena. 16132 štirivrstna harmonik dobro ohranjena, irrJi ..Zochner", be proda. I't»lr so na Poljanbkl cciti M. (gostilna). 132! Rabljen klavir po takoj proda po Izrsd' nizki ceni. Poizvedbe: lvaat na Hajhenburg. 16lf* Dopisovanja 6i želi mladeuič 84 let *tar z gospodično ali vdovo od 22—30 let ? svrho zabave fn kratko-časja, poznej&a ienltev n! izključena, tudi kmetska dekleta, z lastnim stanovanjem niso Izključena Ponudbo po motnosti ■ sliko, ki se ped Častjo vrne, j® poslati na upravo ..Jutra" pod Slfro ,, Mladenič". 16287 Gramofon dobro obrunjen, kupim. < Prodajalec nsj sporoči ccq in koliko ploBfi ima gram«] fon, naravnost kupcu, katj re^a naalov jo pri uprai Jutra''. ld^j Štiri mlade navihanke bi rado dopisovala z mladimi Inteligentnimi gospodi. Dopise. Če mogoče s sliko, pod Slfro „8peva, UrSa, Katra ln Marjana" na upravo Jutra". 16285 3 košati purani .aak t» ss čaetnoobv«i popolnoma molčeč, lSčeJ p u t k e. Pismo pod „S!ai ko, Slavko, Sršen" upra ..Jutra". Izbranega podčrb — Naznanilo časa zaž^ljen 162' I „Nova vila". 16183 (dobe) Kuharica *tara do 32 let, ki zna kuhati in opravljati druga hiSna dela, se sprejme k boljši rodbini. Naslov pove uprava ..Jutra". 16234 i jviu veuj.ua s« prav dobro ohranjeno, ee plsja. Ponudbe na podružnico! Škofijo 1, I. nadstr. (Poslop- po jmernj cenj proda — ,,Jutra" v Mariboru pod šifro Me prejSnJo Kreditne banke). nove uprava „Jutra". ,,Sprememba". 161501 1G049 mo^ Mizarski pomofnik Usnjarski delovodja z dalJSo prakso, že'l premenitl službo. Gre t"di kot ,.Zu-rlrhter" Pouudo® Je pngiatl na upravo ..Jutra" pod šifro ..Delovodja 30". 15960 Prodajalka mlaJSa moč * dobrimi priporočam! loče službe v špe- m* Pozor, gospicel Prodajam do 8. t. m. vse klc^uke pod tvornISko ceno, redi sodnljsko prlmorane izselitve. Iva Sller, Kongresni trg et. 6. Cez opoldan odprto. 16206 16317 Več gonilnih jermenov malo rabljenih, prvovrstno Hišo z gostil, koncesijo bliSInl Ljubljane Imam r?// 50.000 Din V do ml posodi, vzamem pod naprodaj. VpraSauja naj se Jako ugodnimi pogoji v trgo-pcSUjajo na upravo „Jutra" vino meSanega blaga, dobro, ped šifro ..Mehana". 16336 Lepa manjša vila . Mariboru s prostim stanovanjem, se ugodno proda. tmoien pohištvenega dela, , . . : , , . rprejme proti dobri plači. - ^eH »kl aH mešani trgovini. , - vagono7 hrastovih drv Joh Sieik^ 7" 4i5kn tt Naslov pove uprava ..Jutra ., ° •JOS. tj.ejto, L*. fcl&Ka 6t. 82. 16288tanln. se ceno proda. — _______Ponudbe pod šifro ,,Hrast" 10265 Šivilja f a Izdelovanje perila, se išče ! Starejša vdova želi meEto pri otrocih bres ;akoJ za na' dom. - Naslov i m8te^e alJ Prl pove uprava ..Jutra". 16308 Š,08po?vu gospodinja 1 Ponudbe pod Kontoristinja zmožna vaeh pisarniških del In z večletno prakso, ss v reletrgovlnl takoj sprejme. .Sposobna' ,,Jutra". 16291 Pisarniškega dela kakršnegakoli, išče - Ljub- Ponudbe r. vsemi In znesek zahtevane p!a«;o oa poštni predal 44, Celje 10339 Prodajalka dobro izvežbana in 2c s daljno prakso, ?e takoj sprejme ■ r veletrgovino. Ponudbo na poStnl predal 44, Celje. ; 16341 1 Krojaški pomočnik Kl reflektlra na stalno mesto, najraje starejša moč. vajen vseh večjih del, sp fcprfjme v stalno naraefičenje Nastop takoj, plača po do-povoru .'ako dobra. Ponudbo fo poslati na našlo* : Ivan i; o? alf>. krojaški mojpter. ,T»?enkc-Kužlne, Gorenjsko. 16283 navedbami «"!J™*«*™*' * na upravo ..Jutra". 16307 Katica, povej mi, kj" si kupila posod.)* AH no veš. da se kupi najboljše pri V i e o 1 n u, Maribor, Glavni trg? 191 prakro. Ponudbe no upravo „Jutra" pod šifro ,,Zanesljiv 9118". 162U9 Trgovski pomočnik moč, vošč nekoliko \ njijrovodstvn. s«-- aprejme.— Prednost Imajo tisti, kl ra-ruruejo nekoliko madžarsko. roriiJfi!ie Je poslati na naslov « eb Gašper, Murska Sobota. 16232 Sobarica t zna lika«, Slvat!, krpati In ročna do1?. sprejme. — fonudbe pod • ..ZanesIJI v a sobarica'* upravnistvo „Jutra"» 15973 Mlada gospodična iščo službo kot kuharica pri kakem samskem gospodu ali v Zupnlšču. Gre tudi za natakarico. — Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru 16333 Primernega opravila zn dopoldanske ure išče drž. uradnik. Vzame eventuelno delo na dom Ponudbe pod ,.Dopoldanski čas" na upr. ..Jutra". 16277 UmetniSke razglednice Znižana cena: 100 komadov r'0 D!n Priporoča M. Ti^nr Ljubljana. 231 13349 Spalna oprava lz mecesmovega lesa. ae_ proda po ugodni ceni ljanl, Skofja ulica 13. III. nadstr., vrata 20. 16377 5 vagonov bukovih hlodov prodam, žagajo se po želji kupe*. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod „Buk. hlodi". 16390 16334 Kozole poSteno učenko od 14—16 let, event tudi učenca za učno dobo 1—2 let. Hrana In stanovanje v hlSl. Naslov yove uprava „Jutra". 16193 Kot družabnik z večjim kapitalom, teli vstopiti mlad, samostojen trg. in veleposestnik ic zelo ugledne družine, v kako dobro vpe- pro- I _ . , ,__.. „*_,„x uruaiue, v nanvi uumu v po- IJ".no. industrijsko ali _drugo Servise kavne ln Jedilne za 0 oseb, prodam po zelo nizki ceni. J. Podboj, trgovina, Sv. Petra cesta S t. 05. 16380 na kamnitih podstavkih ljubljanskem polju med mestom In smodDifinlco, ae proda. Naslov v upravi „Jutra" 16393 Železno peč poceni prodam. — Piller. PreCna ulica. 16218 Nov smoking, krasno delo, se proda iared*io ugodno. — Piller. krojaflkl mojster, PreCna ullra. 102-13 Lepa salonska samltura, 1 kanape, 4 fotelji. ne prav ugodno proda Trnovlna polilStva. Marija nfjiimgartner, Celje, Gospo-ska ulica -25. 14660 Uradnica s petletno pisarniško prnk.o, zmožno slov., nem., Italijan. In hrvaščine, slov., nem. la | brv. stenografije, strojepisja, knjigovodstva In v*"h drugih pisarniških del IftCe službo t.r tvikoJBnjl nastop. Cenjene ponudbo pod ..Takoj 100" na upravo ,, Jutra". 16261 Kot praktikant Selim vstopit! pri kakem v»C-lem podjetji! v Ljubljani nll drZell. Obvlfld-ijpm slov. "roda se: 1 pisalni »troj, 2 antomolvlla. 1 enovprežnl voz. 1 konjsku oprava, veC miz Itd. Nnel07 nnve podružnica ,,Jutra" v Mariboru. 15040 Kostan!evega lesa vefl vagonov (brzojavnih drogov), prodam franko postaja Lokale za pisarno blizu glavnega kolodvora v Mariboru, oddam takoj. — Ponudbe pod ,.Lokal" na podružnico „Jutra" v Mariboru 15951 Stanovanje suho, Čedno soba, kuhinja ln Žalog. — Ponudbe s navedbo prlfkllno, zamenjam za veCJe cene na upravo ,,Jutra" pod — Ponudb, pod ..Zamenjava" „Koslanjov les". 163S2 : na upravo , Jutra". 16197 Blagajna lz kovanega 2eleza, 1'40-m visoka. 300 kff težka, so trikrat zapira (Wertb«lm), v popolnoma dobrem stanju, rtv-ugodno proda, — Naslov pri upravi „Jutra" pod ..Illa-gnjna". 1632« Takoj se odda prazna, lepa. prortorna soba s balkonom za samskega gospoda ali zakonski par brez otrok brez kuhinje. Polzve se Sv. Jakoba nabrežje St. 7, II. nadstr., med 1.—3. uro. 16302 dobičkonosno podjstje. Dopise pod ..Industrija" na upravo ,.Jutra". 16310 Solidne! X. dvignite pismo prt upravi ,, Jutra". 16380 Maharadža kralj ljubezni, le prišel t Ljubljano In ISCc koreepoa-denCnlh stikov » ljubljan.kl-mi damami. — Dopise jo pošiljati po mogočnosti a sliko na upravo „Jutra" pod Slfro „Orlent". 10365 Zabave ielita t dolgih rimskih veCerlh dve skriti, osameli roSIcl. Dopiso na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Nagajivka In SalJIvka". 16300 Znanja želi v rvrho poroCitve 36 let Btar Kot družabnica poslovodja > gospodično ne- ,,.,., , ,.„ omadeževan« preteklosti, 20 s primern m kapitalom želim d ,2 ]ot star0. , kap|talotn pristopiti k majhnemu dobro- s0 0()0 do r,0 000 D,n_ ker bt IdoCemu podjetju Ponudbe uk . dobrtl vpeljano pod ..Družabnica" na upravo trgoiltf0 na deželi. Le resne ■•Jutra • 18383 ponudbo s sliko, li! se pod častjo vrne, se proBl pod Slfro ,,Poslovodja" na podružnico „Jutrm" v Mariboru. 1618B 20.CK) Din posojila lBfio obrtnik ia dobo 6 me-k,-^c.v , rtensr zaslguran ln dobre obresti. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ,,MeseCno obresti". 10270 25.000 Din posojila Popolni letniki »Slovenca« od 1012 dalje se kupijo. Ponudbe os upravo ..Jutra" pod naslovom ..Slovoncc". Znanja Iell radi čimprejšnje Senltv. trgovec z lastno trgovsko bl»o v mestu, star 83 let posten, srednje postave boljših staršev r dežele, s enako gorpo-žell posestnik obSIrne kme- dlCno primernih 'et, s nekaj tije. Zakaj, pove tletemu, kl premoženja aH « samostojnim mu posojilo ponudi — osebno, kakršnimkoli podjetjem. — Le Posojilo za 1 leto Ponudbe resne ponudbo s sliko, kl are na upravnistvo „Jul.ra" pod Častno vrn<, pod „Srecno ..Zanesljivo posojilo". 16305 . življenje 1924" na podrui-__nlco „Jutra t Mariboru. 16158 Več sto dclnie | Ljubljanske kreditne banka j prodam. — VoC Izve pri dnevnem p o r I I r J u hotela Hrvat. akaden-.ICno Izobražen ,,lJnlon" v Ljubljani. 16381, 2S let «tar, ljubitelj prlrodo in športa, UCe poznanstva gospodične ali damo, kl bi Veleposestnik Skupno stanovanje Kdo posodi 30.000 K b,,a pr, ««. v -«-; s brano ln vso oskrbo, ISgo ra mlaJSe dijak, lu dl-jHklnJo- Ponudbe n. npyavo ..Jutra" pod ..BoljSa dru-žlnn" 16198 . obresU 1 tako, proti dcbrlm obrestlm j ,n, tellgentnn, zdrava, lz dobre in vknjižbi ua posestvo I Slladega psa Dobermana, prodam zs 51 Din. Naslov pove podružol „Jutra" v Mariboru. 1«: Doberman pslca. Čistokrvna, 5 mes;; stara, Jo radi preselitve o prodaj. NatlOT povo upra ,,Jutra". 162 Vrhniški pecilni prašt Z vrhniškim pecilnim P' Sitom peCena moCnate JetJI boljfie kot 8 kvasom pe6ei ker ne provzroCajo napen: nja. Zato .e posebno pri! roCajo ia bolnike, ker «oJ ko lahko prebavljive. Vroi Ski pecilni praSek Izdeli leitarna na Vrlini in se direktno od tam ti naroCa vsaka količina. '15' Ribje olje medicinsko sveSe, vedno zalogi — drogerljo A. Ka Ljubljana, Židovska ulica 15! 8tryehnin svež, dospel. - Drogerlja Karo, Ljubljana. Zidov ulica 1. — Oblastveno ker sljon Irana prodaja »trui 15 Samo sobna pasta Vas more polnoma sadovoljltl. iB Prostovoljna javna drail V .oholo 8. decMnbrs ob url dopoldne so vrti Js dražba milna na dva tei Četrt orala zemlje v P« niku Stev. 11 pri Celju. Izklicna cena 40.000 J is Na dobro doma?o lif po ugodni ceni, ». sprt tako) ve« gospodov aii o ulkov. Naalov povo upi ..Jutra". 15 Sv. Miklavi kupi najceneje notes«, b1 mape, Skatljo Itd. v kni Cenjene ponudbe na upravo d it « «vofo naravo veznici Zupan, Oajeva v ..Jutra;; pod ilfro ,.Dobre f^jJ1 jim""'za°Vre^ skupnega llvljeuja, «»•«■ i S^fVl J nega nu podlagi oslguranega J«»«Jo t««' "a T ,n ^ Jesenske suhe gobe veiijo množino, kupltn. Po. Nov kostum, obleke, Igrač« Itd. naprodaj. VpraSa se vsak) dan od 2-4. Naslov nudbe t vzorcem na naslov. povo uprava ...lutra". 1017S Komeklln, Orso 0, M lian o I. ___________16167 Darilo tu Miklavža! Žensko kolo ^aT^st^p'UkoJE PO0"'^? ' 10PnaJ%ne,e)Una dobro ohranjeno, kup,: - Na brano ln stanovanje I Uran o zastonj se sprejme soliden .gospod v^1 — >» J«« »«» * novi vili na Prlilah. Naslov pove uprava „Jutra". 16305 10.000 Din za začetek majhno obrti proti mesečnemu odplačilu. Plačajo bo dobre obresti In tfaje hrana kot nn- matcrijalnega Slvljenja, zdravih nazorov in medsebojnega razumevanja. Sprejmem posredovanje od strani njenih družinskih članov. Posestvo sestoji lz ekonomije, gozda. Dražba! oooluJ1 ................. Vsled preselitve se atanovanjs?klh ln gospodarskih dalo na javni draZbi spadajoča dela po najn; cenah. 11 IUUI CBV1 IU UUJC umui ' ...... " . ■ . . . ---- " »v _. m„ grada. - Tudi kdor ml odda poslopij, lovskega dvorca Ud. hižne oprave. DraSba se aH preskrbi 2 sobi e priti- Cenjene dopise . fotografijo dne 4. decembra 1923. v ifiče v sredISCu mesta učitelj, Minami takoj, dobi brezplaC- I do 13. decembra ca upravo ..Pot v Rožno doti«" kl službuje v okolici, za ta- no hrano, event. zastonj go-1 ...Tutra", v hrvatskem, slov.. Ker so oene im>rne. M koj - Ponudb« na upravo »podlnjstvo. - Ponudbe na1 nemSkotn ali madžarskem Je- bljo vel Interesenti. Prej ,,Jutra" poj flfro ..CtltelJ". upravo .Jutra" pod ..Hrana" I zlku pod Sltro .Veleposestnik' so skoro novi ln Ml° « 1C280 1 161 tU 1 1S26S - onraalenL