II. leto. Štev. 38. 1915. Szept. 19. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov nae]ov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina! dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov Da eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lastea naslov . . . . . . . . . . . . 8 K „Zdaj je sodba toga sveta.“ — Jo. 12, 31. — Tak kak či bi se dnes pravile té reči. Pa je že blűzi 1900 let tomi, ka je naš božánski Zveličiteo té reči vö' povedao. Te se je naime začnola tá Sodba, štera ešče dén denéšnji trpi pa de trpela do skončenjá sveta. Kristu-šovo trplenje í .smrt je naime Sodba za vse tiste, ki so grešili i grešijo. Či ne bi bilo grehe, ne bi bila potrebna njegova smrt, 'niti trplenje. Ár je pa on trpo, je očivesno, ka so Vnogi vredni bili kaštigo, štero je mogeo on na sebé vžéti i za njé prestáti. To je Prva Sodba z njegovoga križa: Ka so Vnogi sodbe vredni. Ta drűga Sodba je pa, kak Kristuš sám právi: »Zdaj se poglavár toga sveta vövrže". Šatan je naime on poglavár, šteroga je Jezuš „ vido, kak blisk, kapajočega z uebés“, i šteroga je prišeo preganjat tüdi na zemlo. Ki se njemi odségamao podatí nešče, njemi škoditi ne more. Obsojeni je šatan, ka nema zapovedávati z svetom, ár je on ne . z toga sveta. Križ Kristušov ga sodi i prežené. To obojo sodbo je prineseo križ Kristušov z sebov. Zvišenje toga križa svetimo dnes, kda očivesno stoji pred nami trétja Sodba i šlrta. Trétja je naime tá, ka se nikši grehšnik ne more mirpo veselití duže časa, ár semen njegovo hüdobije zrasté ino sád po-žené pa sád spádne za kaštigo nazáj na njegovo glavo. Glèj, svet je bio nevoščéni, ptin poželenja za lückim. Pa so njegova poželenja sád prinesla, sád boja, pa ki je bio sám hüdoben, onomi zdaj vsa z rok spádnejo, samo goli žítek njemi ostáne, za šteroga se z orožjom v rokaj vojsküje. Strla je pa tá, ka „je vučeník ne vékéi od vučitela, záto, ki misli, ka je on ne grešio, pa misli, ka si je ne zaslűžo nikše kaštige ino se opíra proti denešnjemi trplenji, je že ne vučenik nanč, že je spadno med gre-šnike, ár ne razmi vučitelove reči' i njegovoga križa. Ka pišeš, človek, ne vidiš, ka hüdobija zdaj tüdi láda na sveti pa tistim, ki ne hodijo po rávnoj poti, ešče itak boše ide, kak dobrim? Samo kak dugo, to je Pitanje. Njihov poglavár je vövrženi pa šteri so njegovi, bodo z njim vréd osojeni. Záto, ka to je Sodba križa, ka „kda se zvísim, vsa k sebi potégnem*. Vsa, celi svet je k svojemi kríži potégno Jezuš, naložo njemi je tüdi kríž pa ga vči, kak ga trbe nošiti. Ki se dá včiti od njega ino zarazmi četvéro sodbo križa, njemi ga olejša, kak právi: „moje bremen je léhko, moj járem je sladki“, ki se pa nešče dati včiti od njega, ár misli, ka je on sám čedneši, kak je návuk križa, on 'kda se podigne do Kristušovoga križa se tem bole sűne nazáj, ár je bio podig-njeni. Mi se včimo, ka je kríž potreben, ka je z njim obládani šatan, ka hüdobija stálnoga vesélja nema, kríž pra-vičnoga pa hasek prinesé, či ga mi rovno nosi do konca, šteri je ne daleč. • Bojna. Dnes tjeden smo že poročali, da je poveljništvo cele ruske vojske na sühom i na morji prekvzeo sam Mikloš car, dozdajšnji poveljnik, Veliki knez Nikolajevič Nikolaj je pa imenüvan za podkrála v Kaukazi. Ta pogodba je svetel dokaz naših zmag, štere nam je Bog dao proti silovitim rusom, ki komaj so peté položili na naša tla, že so pravo Jezušove vero ztrebiti, svojo krivo-razkblniško pa posaditi z vse moči tü naročnik Dober Jezuš se po-tegüje za svoje pravice. Katoličanec luterani i pogani pomag&jo k žnáagi, daj Bog' 1 da bi zato' dobili miloščo prave ‘Vere. Molimo v tMnamen. Poročila z'bojišč so sledečá|v' Rusko. Trdnjave Dutng smo osvo-jili. Od Olyke na severtsino predgi ruske linijo zevzeli mesí$\èeráiho se tak z enkraj približali Rowno trdnjávi, zdrügikraj pa zveze napravili z našimi četami do Zahodnoga-Morja. — Böhm-Ermolli, general je više Tarnopola tüdi prestopo rusko mejoM^ide 'z svojov vojskov že prek Aleksinieca.—Pri Chomski, od Brest-Litovska okoli 100 kilometrov na severoshod so prišli naši do reke Jassiolde. Polsko. Niže Grodno trdnjave se rusi krčevito branijo. Vendar se jjemci zevzeli mesto Skidel, so prišli do reke Selwjanke, vlovili 3550 rusov i 10 strojnih pušk zaplenili. Pri Skidli so pa 2200 rusov zgrabili i 2 strojnivi puški zaplenili. — Pri JRigi, Dvinski i Vilni rusi jako napadajo nemec, a brez velikoga uspeha, ar so hemci tü páli 1050 rusov zgrabili i 4 strojne puške zaplenili. Galicia. Rusi so pri Trembowli z prémočjov prek Seret reke vdrli, ali naši so je nazaj porinoli. — Više Bu-kovine, kje se Seret v Dnjester zaliva, so naši ruse pomagali, 4420 so jih vlovili i 7 strojnih pušk zaplenili. Pri reki Strypi so. se naši, zavolo ruske premoči nazaj pótégnoli. Rusi so 700 naših vlovili. — Pri TarnopÜli so naši močen ruski napad odbili. Taljansko bojišče. Pri Kreuzberg-Sattel-i so taljani prve dni septembra velike zgübe meli. Sami v ednom kraji so naših više 400 mrtvih taljanov najšli. — Pri Tolmini i na doberdav-skoj planoti so talijani páli začélí na-padati, i páli so odbiti. 2 NOVINE 1915. szept. 19. Dardanelle. Angleži so od aug. 19-ga mao stojezér vojske J spravili k Dardanelam. Boji so Srditi tovarne vnogo strliva delajo na Türskom pod nemškim voditelstom i se ne bojijo strašnih napade v žaveznikov, ki bi zgübe rusov radi z pridobitvov Cari-grada pokrili. Angleži se stem tolažijo, da ešče samo 5 kilometrov majo napraviti na Gallipoji otoki, te njim bo pot odprta, do Carigrada, 'to si pa ne premislijo, keljko mesecov je moglo pretečti, da so dobili prvi pét kilometrov. — Zdaj námenijo z pol milijona vojskov napadnoti zavezniki türke s tem vüpanjom, ka tak Carigrad spadne i bojni te konec bo. Türki so edno malo zmage dobili nad zavezniki na Gallipoli polotokon i v Arabü. Francozko-angleško bojišče. V Ar-gonne-ah so nemci francoze napadnoli, je pobili, više 2000 jih vlovili, zaplenili pa 48 strojnih pušk, 54 metalcov min in eden top. — Na London, glavno mesto Angležkoga so pa nemški leta! či dosta bomb vrgli, štere so vnogo kvara naredile, 10 ljüdih omorile, več jih pa ranile.. Na morji so nemški, podmorski čuni znova v deli. Več sovražni ladj so potopili, Št. Chamond imenüvana francuzka ladja je pa na mino zevda-rila i se močno poškodbvala: — Angleži so tüdi potunili eden nemški podmorski čun. — Našo, torpedovko št. 51. so sovražniki na gobci tüdi pokvari!!. Što sme biti prostovoljnik iz onih, ki so iz med 43—50 let starih za vojake potrdjeni? 1) Oni, ki so pred-tem kakšo šaržo (zvezdo) meli; 2) ki so konči edno Ieto vojáščine obslüžili; 3) ki so konči 8 tjednov bili pod vö-jaškim podukom i so bili na dvema-vojáškima vajoma (mujštroma). Smejo pa samo k tistomi orožji stopiti, v šterom se predtem slüžili. Samo ki so pri marinarah bili, ne morejo k tem nazaj, nego so dužni k pe-šiji, prle pri enžanéraj slüžéči pa k pio-niram stopiti. Čas, v šterom smejo tei prostovljci notrirukivati, je eden, den prle, kak bo za vse notrirukivanje določeno. Ki so predtém bili vojáki, zdaj so pa nej ostali, smejo kdastéč med domobrance stopiti, kde svojo bivšo , šaržo nazaj. dobijo, če so jo nej po krivdi zgübili. Dom i svet. Bulgaria. Ministerski predsednik je izrazo pred poslaniki, ka če de Bili-garija boj mela proti Srbiji, Rumanija i Grčka jo ne napadneta. — Türki so njim lepe krajine püstili zavolo toga, da so v mir!. Stalno je pa to zato ešče nej potrdjeno. Romania. Romanski Rdeči Križ prosi pomoč, dvorjenike, dvorjenice i zdravnike za časa boja, če nastane. — Vlada ne dovoli nikšega prevoza. Zastaviía je ešče naša lastivna kola, štera so tam zaostala. Grčko. Dva francozkiva pisatela Popas i Marian sta za dobre peneze več brzojavov vkrala, šteri po grčkoj . vladi bili namenjeni, ali pa raznim poslanikom. Našiva dva sta tüdi v roke dobila, nemških pa do 300. Vkrala sta tüdi angleske, grčke i ruske. — Pred grčki državni zbor je Venizelos predsednik pravdo vložo, poleg štere en del Albanija se Grčkomi prikapči. India. Veliki boj je bio na sever-noj meji Indie med angiežkimi vojáki i med afgáni, šteri je 20 dni trpo i v šterom je tri jezero angležov spadnolo. Ali brščas so zato angleži Zmagala da ne ga glasa, ka bi se vstája dale širila. Budapest. Dnes tjeden je blagos-lovljena tü „soha požrtvovalnosti". Slavnostni govoro! k je bio Gsernoch Janoš, kardinal i knezoprimas vogrski. Soha je spomin vogrskih narodov požr-tvovalnosti, štera je teljko darüvala, naj obráni nam milo domovino. Amerika, v San Salvador deželi je Veliki potres bio, šteri je vničo Jus-tikalka, Sonsonnate, Santa Anna i drüga mesta i občine v dežéli. Naš pov. Na Vogrskom je letos 41 milijon i 200 jezér metercentov pšenice zraslo, skoro polveč, ka láni, | žita, ječmena i ovsa okoli 12 milijonov metrov; žita malo več, ječmena pa ovsa pa malo menje, kak láni. Svetešnji oratorij. Izlet, štéroga so dečki svetešnjega oratorija v Veržeji v nedelo 5. septern-bra napravili, se je sijajno posrečo. Dugo so že želeli, da bi že ednok pri-teko te zaželjeni den, ka bi znova si malo sveta poglednoli in noge v teg-noli. Marija Pomočnica kristjanov, njuva dobra mati, je poslünila prošnjo svojih malih in njim prinesla lepi den pá vnogo dobrotnikov, ki so se za njih poskrbeli. Zjütraj % na 7. so se zdig-noli od Dokležovskoga broda in so ko-ražno stapali proti Ižekovcom, kde se je nova čreda prídrüžila. Moči iz Iže-kovec je število dečkov bilo 126, štero je potem po celoj poti vekše postajao. % na * 9, so že 'pred velikimi dverami slavne črensovke cerkvi stali. Kje so se včasi notri podali k blagos-lovi z Najšvetejšjm. Potem so meli dečki sv. meše in spoved; med mešov so molili svoje navadno molitvi, štere so darüvali za vse svoje dobrotpike, ki so te den ž njimi trüd meli. Po božoj slüžbi so se dečki razdelili na tri oddelke; en oddelek je šo k vele-častitomi gospod! Kleklini nazajtrek, dva pa v Žižke, eden k Žerden Jožefi drügi pa k Horvat Števani. Tei dobrotniki so tak slaven in Veliki zajtrek pripravili, da so šče dečki ob 11. izda} pri stolaj sedeü. Pol dvanajst, so se znova zdrüžili in so se tak podali proti Nedelci z kozi Trnje in Gomilice. Dob.ro lüdstvo je na poti povsedi po-čakalo lepi šereg dečkov in njim z vrti prinašalo mošt za piti, šteroga so vsikdár z hvaležnostjov sprejali. Ob edni popoldnevi so si znova. Že v Nedelci pri Raduha Petri k stoli sedli. Te veliko srčen dobrotnik in njegov! prijatel)e so pripravili obed za što pet-deset dečkov. Dečki so meli vsega preveč zadovolj, tak da so si že gučali med sebov, ka te den se mili Bog na poseben način za nje skrbi. Med obe-dom je nastopo eden smešen igrokaz, pri šterom tak dečkam kak okoli sto-ječemi lüdstvi smeh kipo iz erdeči vüst. Ob štiraj smo se podali v Törnišče k blagoslovi. Tü je bila cerkev napunjena z lüdstvom in dečki, ki so vküpno glasno prepevali pesmi v čast Jezuši v Najsvetejšem Sakramenti in njegov! materi Mariji. Pobožno lüdstvo te fare, hiHnci»„Elsa-Fluid” šteroga vpliv je zdravilen, očrtsvujoči, vala za ka-šel, zamuknjenost, nato, za prsne í gutne bolezni pa ešče proti trešliki tüdi. 12 malih, 6 vekših ali 2 specialna glažka staneta 6 koron franko. 24 malih, ali 12 vekših, ali 4 specialni glažki stanejo 10 K 60 f. Dobi se pri lekarnar! E. I. Feller, Stubica, Centrala 146. (Županija Zagreb.) 1915. szept. 19. NOVINE 3 da bi olepšalo procesijo, štero je želelo: iz Nedelce v Törnišče, je obleklo lepi šereg mali deklic v belo opravo z venčki na glavi. Po blagoslovi se je naš šereg pomiko proti Belatincom, kde so se potem razdelila dečki vsaki po bli-žanjoj poti na svoj dom. Že je bila šest vüra, kdaj so se poslovili od svojih voditelov, štere so močno prosili, naj se v njuvam imeni vsem'tem dob-rotnikom prav srčno zahvalijo; na poseben načim pa šče velečastitomi gospod! Čačič Jožefi črensovkomi ple-vanoši za trüd, da so med velikov skrbjov in poslih se,x šče potrüdili njih spovedavat. Deca je velikov navdüšenostjov oblübila, da bo se vsik-dár rada v svojih molitvah in sv. ob-hajilah s teh lübosrčnih dobrotnikov spominala. — Vsem prisrčen „Bogplati !„ Iz pisem naših vojakov. Jedino vesélje slovensko čitevo, ešče vogri že za njé potegüjejo. »Drago me nikaj ne veseli, kak■ (o, kda novine pa knige dobimo pa nej samo mené, liki vse meje Slovenske pajdáše pa ešče magjaré. Tei me tüdi sploh spitávljejo, če že skoro pá dobim Novine, ka njim te žnjih opet morem razložiti, kaj je novoga*. (Kolenko Štefan z G. Bistrice, domobranec 20-ga pešpolka). Predrági dühovni oča, iz srca jih pozdrávim i se do dna mojega srca zahvalim za dobljeni Marijin List 1 Novine. Kak: smo veseli mi Slovenci, kda do rok dobimo Slovenske novine, ešče bole nas pa veseli Marijin list. Prosim, naj molijo za nas vojake. (Bo z drago volje. — Vrednik). (Kovač Mihál, poddesetnik iz 18. domobranskoga pešpolka). Lepo se zahvalim, ka so se nej spozabili z nas. Dobili smo v roke Marijine liste i novine, pa smo je z ve-seljom goriprijali, ešče vogrski dečki so je v roke jemali, da bi je radi čteli. (Poslali smo tem tüdi. — Vrednik). (Štefan Šümen iz 48. pešpolka). Skoči od veselja i joče, kak da bi z materjov si gučao pri čtenji v mater-nom jeziki. — Prehod prek. Visle. Pijsano je z Melnika 1915. aug. 26. Etak začnem v imeni Jezušovom i Marijinom to malo pismo: Hvalen bodi Ježuš Kristuš! Naznanim njim, ka sam v roke dobo štiri knigice Marijinoga Lista i Novine aug. 7-ga. Bili smo ravno med Varšavom i med Ivan-gorodom poleg Visle vode, tü smo pre-dirali rusko linijo. Bio sam z burkani i spregnani, skoro nej sam se mogeo pobatrivati. Malo smo dobili počitka i te pride k meni ordinanc ino mi poda v roke vküp poviti snopek, poglednem i gori odprem, ka ovaram ? — Marijine Liste — gori sam skočo od veselja, suze so me polevale, ino sam si mislo: kak je smileni lübi Jezuš ino bi. Dev. Ma-ria, ka sta prišla pred mene i voščila velko batrivnost, štero tü dol ne morem napisati. Za tem mi je sploj na pamet prišlo, kak se jas morem zahvaliti na eti lepi tanačaj, na tej sv. navuke j, na tej blaženih rečah. Ta se zglednem na bojnom poti proti nebi i Prosim sladko Srce Jezušove ino preci što Srce Marijino naj Jih blagoslovi, ino podeli z svojov sv. miloščo v i da moč düševno i telovno, ka do leži razširjavali sv. delo. Le po se Njim zahvalim, naj Njim plača Srce Jezušove i Marijino. Žalost me je nešterno* krat mantrala nej sam meo